_krat,____________prilon Poštnina piafana v gotovim Leto LVIII. v Uubllanl, v četrtek, dne 15 maja 1930 St. 110 1. izdafa st. 2 om Naročnina Dnevna Izdaja m kraliavlne Jugoslavijo meseCno 23 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedellslta Izdata celoletno vJugo-sla viti 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stolp, petlt-vrsla mali oglasi po 1-30 in 2 D. vedi oglasi nad 45 mm vlUne po Din 2*30, vellld po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pn večlem o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj rožen pondelJKo in dneva po prazniku UrednlUvo /e v Kopitarlevl atlet it. 6/JJJ Rokopisi se ne vračalo, netranMrana pisma se ne spre/ema/o Uredništva telefon St. 20S0. upravnlitva it. 2992 Uprava /«s v Kopitarlevl ul.St.6 Čekovni račun: C/ubllana Stev. 10.650 In 10.349 xa Inserate, Sarajevo St.7563, Zagreb St. 39.0J1, Vraga ln Uunaf St. 24.797 Misli o sporazumu Z ozirom ua svojevrstne odnošaje, ki zadnji čas vladajo med Francijo in Italijo na eni pa med Italijo in Jugoslavijo na drugi strani, bo gotovo zanimal članek, ki ga jo bil v reviji »L'Esprit International — »The International Mindc, glasilu ameriške Carnegiejeve dotacije, napisal bivši jugoslovanski minister dr. Lazar M a r k o v i č. Tembolj, ker se je ta članek v diskusiji o odnošajih, ki obstojajo med omenjenimi državami, zadnji čas javno večkrat omenjal. Mi se seveda z izvajanji dr. Lazarja Markoviča ne identifikujemo, prinašamo jih pa v želji, da bi se v interesu miru razmerje med našo državo in Italijo kolikor mogoče z vseh strani razbistrilo. Razmerje med Italijo in Jugoslavijo — tako izvaja pisec — ostaja stacijonarno. Po poteku prijateljske pogodbe 1. 1924., katere obnovitev ni bila resno predvidena ne od ene ne od druge pogodbene strani, se nahajamo danes v nekem brezpo-godbenem stanju, ki po prepričanju vseh resnih politikov ni koristno ne za Italijo ne za Jugoslavijo. Deloma bi mogli reči isto o odnošajih med Italijo in Francijo, ki istotako niso bogvekaj povoljni, ne da bi se mogel navesti kak pameten razlog za to stanje. Kar se tiče nesporazumljenj med Italijo in Jugoslavijo, pa se g. Markovič naravnost začudeno vprašuje, kaj bi neki mogel biti njih vzrok, ki sc mu zdi naravnost skrivnosten. Ali je — tako se sprašuje g. Laza Markovič — vzrok neprijaznega razmerja med Italijo in Jugoslavijo pogodba, ki jo ima le-ta s Francijo? V resnici italijanski politiki trdijo, da jc francosko-jugoslo- Francija do skrajnosti popustljiva -Italija pa zahteva, da se odreče zvezi z Jugoslavijo Ženeva, 14. maja. (Od našega posebnega dopisnika.) Mednarodni položaj se je v zadnjih 24 urah izboljšal v toliko, da so prišli državniki Francije, Anglije, Italije in Jugoslavije v tesnejši stik med seboj. Posebno ugoden vpliv jc imelo kosilo v Hotel des Bergues, katero je priredil g. Briand italijanskemu ministru za zunanje zadeve g. Grandi ju, in pa angleškemu ministru za zunanje zadeve g. Ilendersonu. Tega vpliva seveda ne gre pripisovati samo izvrstnemu razpoloženju, ki je zaradi znane duhovitosti g. Brianda nu tem kosilu vladalo, ampak v prvi vrsti političnemu razgovoru, ki se je bil ob tej priliki razvil. Razgovoru, ki sta ga imela dan prej g. Grandi in jugoslovanski minister za zunanje zadeve g. dr. Marinkovič, se ne pripisuje nič manjša važnost in je bil v mnogih pogledih nekaka overtura k razgovoru treh vodilnih politikov Evrope — seveda ne ve se, v kakšnem zmislu. Vsi udeleženci varujejo numreč o vsebini in rezultatih teh razgovorov največjo tajnost. Vendar se je Vašemu dopisniku ]K)sreeilo izvede ii, (l«i o kakšnih pozitivnih rezultatih absolutno še ni govora, kar je spričo težavnosti pro- '^••j—■ i'"'»» * j ? j v, nuuvuonu-jujjuciu- i vanska pogodba od 11. novembra 1927 nepremost- j b,ema *«moposebi umevno. Niso se pa gg. Bri- ljiva ovira za antanto med Francijo in Italijo in obenem onemogočuje prijateljsko in harmonično politiko med Italijo in Jugoslavijo. »Ne da bi se spuščal v katerikoli pretres o kontradiktornem značaju te dvojne italijanske teze — tako odgovarja Markovič — »se mi zdi tembolj koristno podati glavne točke francosko-jugoslovanske pogodbe in od blizu ugotoviti, da li je mogoče imenovano pogodbo smatrati pel vidiki mednarodnega prava za agresivno in protivno mirovni ideji. Puščam ob strani politični enačaj Irancesko-jugostovanske pogodbe, ker, odkrito povedano, mislim, da mi ni potrebno dokazati, da niti Francija niti Jugoslavija ne mislita napasti Italije. To, kar Francija in Jugoslavija najbolj potrebujeta, je mir. Ravno ta skrb za mir je privedla obe državi do podpisa pogodbe z dne 11. novembra 1927. Ta pogodba ravnotako kaker druge slične pogodbe, sklenjene po svetovni vojni, spada v kategorijo onih mednarodnih pogodb, ki so se med najrazličnejšimi državami sklenile čisto v duhu pakta Društva narodov in po njegovih mirovnih principih, ki imajo namen učinkovito zasigurati mednarodni mir. Če gredo stipulacije našega pakta prijateljstva, arbitraže in varnosti — kakor se ti pakti danes imenujejo — v gotovih točkah in za gotove slučaje nekoliko dalje ko smernične določbe pakta Društva narodov, ni to proti duhu in namenu Pakta, ampak se more opravičiti radi morebitne lie-možnosti Društva narodov, da bi v slučajih, predvidenih v pogodbi, dejansko uveljavilo svoj vpliv in svojo voljo. Če torej ugotovim, da je bila fran-cosko-jugoslovanska pogodba spočetka v duhu in nkviru pakta, potem pod tem mislim, da ima za predmet iste interese, ki jih Društvo narodov hoče ščititi, to je mednarodni mir.t Pakt medsebojne varnosti med Francijo in and, Henderson in Grandi omejili na italijansko-1'rnncoski problem, marveč so se rnzgovarjali o vsem kompleksu mednnrcdnih vprašanj, ki označujejo sedanji moment. Ministri so se lo- čili s trdno željo, da bi se v interesu miru vsekakor našel izhod ta sedanje težavne situacije, za kar se bodo z vsemi močmi prizadevali. Oficijozni »Temps« ob tej priliki naglaša, du aiko pariški .....*or londonski in rimski kabinet želijo, dn se sedanje napeto stanje premaga. Formula, kako, pa sc dozdnj šc ni našla. Teza i rancije, da nc more privoliti v pariteto Italije ua morju je neizpodbitna. Sprava a je tudi kot drugo tezo Francije označiti (piše dalje sTemps«) to. da more Franciji v redakcijo svojega vojnobrodovnega programa pristati le, ako dobi trdne garancije zn svojo varnost. Zaznamenovati bi bilo tudi, da se umeri-knnski diplomati in politiki, ki so v Ženevi v vlogi opazovalcev, zelo prizadevajo, hi se sklenil sredozemskomorski pakt med Italijo, Francijo, \ngIijo in Španijo. Vendar je treba konstatiruti. da se f •'•mul t sporazuma ne bo našla, ako Kaliju v bistvenih točkah ne bo odnehala. V tem nas potrjuje '-udi pisanje ostalega pariškega tiska. Čeprav del pariških listov vidi v včerajšnjem razgovoru med Briandom in Grandijem znak za to, do je napetost med Italijo in Francijo popustila, je v resnici prvi sestanek med obema državnikoma ostal pač samo \ okviru prvih neobveznih stikov, radi česar je razumljivo, da vsi francoski seriozni listi s »Tempsom« na čelu francosko javnost svare pred tem, da hi pričakovala prevelikih rezultatov. Materialna nasprotstva med Parizom in Rimom so namreč zelo velika. Radi polemik v zadnjem času je nastala še nova poostritev, tako da se mora že samo obnovitev pogajanj, ki so se pred par meseci prekinila kot brezuspešna, smatrati za pomemben napredek. Po informacijah Sauer\veinn v >Matinu<, je Francija pripravljena, žrtvovati Italiji nič manj kot 40.000 kvadratnih kilometrov v Severni Afriki za korekturo tripolilanske meje, dočim je Italija zahtevala šc nadaljnjih 20.000 kvadratnih kilometrov. Radi te večje italijanske zahteve so se pogajanja meseca oktobra razbila. Danes je pa baje francoska vlada pripravljenu žrtvovati za sporazum celo ludi teh 20.000 kvadratnih kilometrov, vendar so med tem nastale nove tež-koče ne samo, ker Italija slej ko prej zahteva pariteto s Francijo na morju, temveč je zdaj (udi formalno postavila novo zahtevo, da sc Francija formelno odreče zvezi z Jugoslavijo. Dasi se je zaenkrat še vedno smatralo za možno, da bo angleško posredovanje pomagalo, vendar ta zadnji zahtevek, ki je za Francijo popolnoma indiskiitahcl, opravičuje pesimizem, s katerim dobro poučeni diplomatski krogi pričakujejo nadaljevanja komaj pričetih j>ogajanj. Intenzivna prizadevanja Anglije za sporazum Ženeva, 14. maja. AA. Včeraj so se vršili med Hendersonom, Briandom in Grandijem I prvi informativni razgovori za rešitev itali-I jansko-francoskega vprašanja. Tem razgovo-I rom bodo sledili šc drugi. Nekateri tukajšnji listi izražajo mnenje, l da so italijansko-francoske težkoče bolj psihološke naravi in da bodo kmalu premagane z okrepitvijo medsebojnega zaupanja. Anglija jc direktno interesirana, da pride med Francijo in Italijo v pomorskih vprašanjih do sporazuma. Angleški krogi priznavajo, da sc bo-; sta Italija in Francija veliko lažje sporazumeli, ! ako bosta rešili svoja politična sporna vpr^t-! šanja, ki so nastala zadnja leta. Zunanje ministre spremljajo za vsak pri-' mer pomorski strokovnjaki. Angleški listi smatrajo, da bi bilo dobro, . ko bi sc razširili razgovori na vsa politična I vprašanja, ki so ostala nerešena med obema | državama, kar bi gotovo ustvarilo ugodno atmosfero za končni sporazum. Kakor poročajo, je angleški zunanji minister Henderson med Francijo in Italijo na eni, pa Italijo in Jugo- | Briandom o popoln: izpraznitvi poren)skega slavijo na drugi strani. Kar tiče slednje nesoglasje j ozemlja. Kakor upajo, bo to ozemlje izpraz-— izvaja Laza Markovič dalje — je to tudi sicer evidentno, ker namreč to nesoglasje ne datira z leta 1927., ko se je sklenila pogodba med Francijo in Jugoslavijo, ampak je starejšega datuma! S tem prehaja ugledni in vplivni jugoslovanski politik na zgodovino odnosov med Italijo in Srbijo od 1. 1906. naprej in pravi, da je napetost nastopila od trenutka, ko se je izvedelo za londonski pakt. Vendar se je belgrajska vlada odločila, da tudi v tem vprašanju odneha in da da Italiji koncesije s pogodbo v Rapallu, samo za to, da bi živela v miru ia^dobrih odnošajih s sosedno latinsko velesilo. Italija 'je dobila s tem veliko ozemlje, ki je obljudeno po Jugoslovanih in vlada v Bel Ta datum je določil svoječasno politični odbor haaške konference, ki jc zboroval pod predsedstvom angleškega zunanjega ministra Hendersona. Ženeva, 14. maja. AA. Francoski minister sa zunanje posle Briand je imel prvi, obči razgovor z italijanskim ministrom za zunanje zadeve Grandijem. Predmet razgovora je bila pomorska razorožitev. V razgovoru z nemškim zunanjim ministrom Curtiusom pa je Briand govoril o sedanjih odnošajih med Francijo in Nemčijo. Ženeva, 14. maja. A A. Francoski minister za zunanje zadeve je imel danes sestanke s poljskim ministrom za zunanje zadeve Za-leskim in z jugoslovanskim ministrom dr. Ma-rinkovičem. Popoldne bo italijanski minister za zunanje zadeve Grandi povabil Brianda na čaj. Ženeva, 14. maja. AA. Angleški minister za zunanje zadeve Henderson je po svojem razgovoru z italijanskim ministrom za zunanje zadeve Grandijem in Briandom izjavil novinarjem, da veruje v končni uspeh pogajanj. S svoje strani hoče storiti vse, da izboljša razmerje med Italijo in Francijo. njeno s 30. junijem. 59. zasedanje Sveta DJV danes zaključeno Žalna svečanost za f Fritj. Nansenom - Živahna delavnost Brianda ženeva, 14. maja. n. Najbrže se bo zasedanje Sveta Društva narodov proti piičakovanju končalo že jutri in ne šele v petek ali soboto, ker je bila velika večina vprašanj do sedaj rešena enostavno brez razprave z enostavnim sprejemom. Zdi se, da hočejo vpoštevati želje _____________________posebno angleškega in italijanskega zunanjega gradu ^e' imela"do volj "energije in avtoritete, da te ministra, ki se hočeta nujno vrniti domov. Gran koncesije državi naloži. Vsa ta politika je doživela Hi h^o w hitri ranitaMi ?enevn dasi ie bil šf poraz z odstopom g. Ninčiča v 1. 1926., ki je ob priliki, ko se je sklenila zveza med Italijo in Albanijo, javno proglasil nevspeli svoje politike napram Italiji. Zaradi tega tudi prijateljska pogodbo med Italijo in Jugoslavijo iz leta 1924. ni bila podaljšana in je nastopilo stanje izvestne hladne napetosti. In g. dr. Markovič zaključuje: »Po tem stanju dejstev je torej razvidno, da je ilalijansko-jugoslovanska napetost obstojala Ze pred francosko-jugoslovansko pogodbo. Mogli bi celo reči, da je bila ta pogodba posledice neurejenih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Na drugi strani pa se Italija ne moti, če pravi, da je ta pogodba ustvarila važno izpremembe v politiki med Francijo in Jugoslavijo. Ta pogrniba je ustvarila med obema državama poseben položaj medsebojne odvisnosti politike obeh držav. Vsaka pogodbena stran (jo sprejela nase obveze, ki imajo v sebi Idice alijance in ustvarjajo čustvo čim večje sigurnosti, čo bi kdo note! napasti bodisi Francijo bodisi Jugoslavijo. Ne vidimo pa prav nobenega razloga, da bi so Italija spuščala v kake nepremišljene korake. V mednarodni politiki je Italija zmiraj pokazala mnogo bfslrovldnosti. Najvišji interes vsako di hoče že jutri zapustiti Ženevo, dasi je bil še za jutrišnji dan določen nov sestanek z Briandom in Hendersonom. Ženeva, 14. maja. n. Danes je bila v Društvu narodov žalna svečanost po pokojnem Fri-tjofu Nansenu. Predsednik dr. Marinkovič je izjavil v žalnem govoru, da je bil pokojni raziskovalec in dobrotnik človeštva največja osebno6t Društva narodov v teku njegovega desetletnega obstoja. Ze v trenutku ustanovitve Društva r rodov jc bil Nansen po vsem svetu znan kot največji primer onega duha in poguma obnove, ki je bistveni predpogoj vsakega človeškega napredka in ki ga radi tega razumejo najprimiti , - države mora biti mir. če vzamemo v poštev tre-1 notni mednarodni položaj, vidimo, da ima tudi Ita-l lija polno razlogov za antanto s Francijo, ker bi ji ' samo ta politika zasigurala resnično enakost in pre-1 stiž, do katerega ima pravico. ! Trenotno so v mednarodni politiki postavljeni ; težki problemi na dnevni red in Italija bi mogla i imeti mnogo interesa na tem, da je v antanti s svojo ' latinsko sestro. Ne verujemo v vojno med Italijo in Francijo, ker bi bilo to proti geniju latinizma. Veličina latinizma nikdar ni obstojala v propagiranju sile in prepričani smo, da vedo v Italiji to ravno tako, kakor mi. Kar se tiče Jugoslavije, je ona že plačala svoj delež. Dala je lo, kar je morala dali, da ima mir z Italijo- Zeli politiko miru z Italijo, ker je to edina pametna politika, koristna za državo. Jugoslavija nikakor ne mara v ničemer ovirati Italije v njenih prizadevanjih kot svetovna velesila. Bodoč-nosl Italije ni v majhnih zaprtih morjih, marveč v Sredozemskem morju in še več, v Oceanu. Italija, kot svetovna velesila, mora voditi svetovno politiko. Ni torej realnega vzroka, ki bi oviral harmonijo med Italijo in Jugoslavijo. Vse gospodarske či-njenice diktirajo antanto. Tako prehajamo v pozitiven zaključek. Če so torej, po formelnih izjavah kompetentnih predstavnikov Italije, odnosi med Italijo in Jugoslavijo vezani, na en ali drugi način, na odnose med Francijo in Italijo, potem je treba voditi računa o tem dejstvu in iskati rešitve sporazuma med tremi namesto samo med dvema. Francosko-jugoslovanska pogodba bi se mogla razširiti z zaključitvijo iste pogodbe z Italijo, s paktom, ki bi vsem trem državam dajal prednost povečano sigurnosti in bi vsaki puščal proste roke za njih lastni razvoj v mirnem delu.t Z osnovno tendenco teh izvajanj se vsekakor strinja vsak prijatelj miru in dobrih odnošajev naše države s svojimi sosedi. nejše kakor tudi najbolj civilizirane države. Ravno tak duh, kakor je bil Nansenov, je ">u-štvu narodov odprl nova pota, ki bodo dovedla narode do tega, da bodo pozabili svoje večne spore in združili svoja prizadevanja za delo in za blagostanje vsakega posameznika ter s tem vseh, kar za Nansena ni bila samo teorija, temveč živ del njegovega dnevnega dela. Ženeva, 14. maja. n. Razgovor, ki je bil nameravan za danes popoldne med Briandom tn dr. Curtiusom se je odgodil na jutri, ker je Briand danes popoldne sprejel Grandija na raz-go Dr med štirimi očmi, ki se ni tikal toliko mornariških vprašanj kakor splošnega zboljšanja francosko-italijanskih odnošajev. Ustanovitev delavske banke Belgrad, 14. maja. m. Po inicijativi centrale domačih delavskih sindikatov se bo ustanovila prva delavska banka, ki se bo imenovala »Delavski fond za medsebojno pomoč«, Pravilnik tega fonda je že podpisan in tudi zakonsko potrjen. Delavci so z lastnimi sredstvi osnovali banko, ki jo bodo tudi sami upravljali. Na listo dobrotvornih članov se je prvi podpisal Njeg. Vel. kralj Aleksander I. in daroval vsoto 50.000 Din. Velika letalska nesreča pri Sarajevu Belgrad, 14. maja. m. Poročajo iz Sarajeva: Včeraj je na aerodromu pri Rajlovcu prišlo do velike letalske nesreče. Podnarednik pilot Magdič, rodom iz Užic se je z aeropla-nom »Potez 10« dvignil in izvršil poskusni let. Ko je nekaj čas krožil, se je pričel spuščati z zmanjšano brzino. Spuščajoč se, je aeroplan prišel v bližino griča. Radi zmanjšane brzine ni mogel pilot trenutno spremeniti pravca in je radi tega letalo zadelo ob visokem drevesu ter v trenutku strmoglavilo na tla. Vse to se je zgodilo pred očmi mnogih častnikov, ki so iz aerodroma opazovali gibanje letala. Takoj so se podali z avtomobilom na lice mesta. Aeroplan jc bil popolnoma razbit, dočim je bil pilot Magdič zelo težko ranjen, prepeljan v bolnico. Proti lahkomiselnemu izseljevanju Ljubljana, 14. maja. AA. Izseljeniški nadzornik v Ljubljani sporoča: Izseljeniški komisarijat v Zagrebu je v zadnjem času ugotovil, da se selijo iz dravske banovine ljudje, ki bi se lahko zaposlili doma ter imeli doma svojo eksistenco. S tem bi preprečevali nazadovanje kmetijskega gospodarstva, medtem ko v inozemstvu večinoma fizično in moralno propadajo, ker ne najdejo primernega zaslužka. Izseljevanje bo v bodoče zato dovoljeno le v primerih dokazane nezaposlenosti in pa proti potrdilu, da prosiloc za potni list doma ne nnjdd tela. Obenem mora prosilec doprinesti dokaz, da mu jo v deželi, kamor se namerava izseliti, preskrbljeno delo s primernim zaslužkom. V senci palm Tunis, 10. maja 1930. Vsak izmed petdesetih mednarodnih evharistič-nih kongresov, ki so se sirom sveta vršili doslej, je imel svoje posebnosti in lepote, a globlje se ui dojmil src nobeden nego letošnji na mučeniikih kartaginskih tleh. V srcih domačinov kakor gostov bo zapustit neizbrisne spomine in nedvomno obrodil dragocene sadove, ki se bodo deloma pokazali šele v daljni bodočnosti. Kongres se je otvoril v navzočnosti papeževega delegata, generalnega rezidenta, šestih kardinalov msgr. lieylena, nepregledne vrste škofov, prelatov in druge svetne in redovne duhovščine, francoskih poslancev in drugih odličnih osebnosti ter neštetih tisoiev tujih in domačih udeležencev. Najprej so prečiiali papeževo lastnoročno pismo, s katerim je določil za svojega delegata kardinala Lepicier-ja, nakar je msgr. 11 e y 1 e 11 imel topel pozdravni govor. Nato je vstal kardinal L e p i c i e r in v krasnih besedah otvoril kongres. Njegov jasni glas so ponesli zvočniki do zadnjega poslušalca. Rekel je, kako je to prvi mednarodni evharistični kongres ua afriških tleh, polnih skrivnosti in upanja. Govoril je o velikih spominih Kartage. ki jih je oživil p. Delattre in naglasil, da želi s Pijem XI., da bi ta kongres podal, svetu nauk, kako je Evharistija fola bratske ljubezni med posamezniki in kako naj bo to tudi med narodi. Vse govore so sprejeli navzoči t največjim navdušenjem. Poseben zbor je zapel, nakar je papežev delegat dal blagoslov z Najsvetejšim. • Peščica agitatorjev ie bila poizkusila skaliti navdušeno razpoloženje in slogo med domačim prebivalstvom, posebno med muslimani in kristjani; toda poizkus ni uspel in bratsko so se mešale duhovniške suknje in arabski burnusi. Izmed tujcev je prišlo na kongres nad tisoč Nemcev, 8C0 Američanov, 400 Belgijcev s kardinalom Malines-jem in štirimi škofi, 180 Poljakov, 300 Avstrijcev, 60 Ce-hoslovakov, 30 Litvancev. precej Mehikancev, Špancev. Jugoslovanov, Angležev, Ircev, Portugalcev, Azijcev in celo Avstralcev — eno besedo: ves svet se je po svojih zastopnikih zbral na afriških tleh. da se tu pokloni Kristusu kralju. Naj omenim še nekaj najlepših točk iz nadalj-nega sporeda. Prvič skupno sv. obhajilo otrok. V zelenem okviru tamarisk, oljk. smokev, evkalipta in drugih dreves, pod globoko modrino neba se je zbralo do 8000 dečkov in deklic, vsi belo oblečeni; razvrstili so se pred belo-zlatim oltarjem v obliki ogromnega križa. Dvanajst duhovnikov jim je delilo sv. obhajilo. Bil neizrekljiv, nepopisno ganljiv prizor, ko so vpričo narave in množice, v najlepšem redu, polagoma in s svetim strahom prihajali k božji mizi in prejemali svojega Boga iu z Njim v srcu zopet odhajali na svoje mesto. Kaj se je pač godilo ob tem pogledu v dušah njih muslimanskih vrstnikov? Ali ni marsikje zaživela kal, da nekoč zraste in dozori? Druga enako nepozabljiva točka je bila v četrtek popoldne v amfileairu ob poklonitvi mladine. V sredi arene stoji velik kamenit križ, na desno, kjer so nekoč stale lože visokih- dostojanstvenikov, je postavljen oltar — oba priča, kako zelo so se iz-premenili časi. Ob oltarju so zavzeli inesto papežev delegat, kardinali, škofje in vsa ostala duhovščina. Tedaj se je prikazala na obzorju, viunem skozi vrzeli razvaline, se bližala in slednjič vkorakala v areno nepregledna vrsta belo oblečenih otrok, katerih vsak je držai v desni roki palmovo vejo. Med korakanjem so otroci prepevali zelo priprosto, toda spričo danih okoliščin izredno značilno in globoko pomembno pesem: »Jaz sem kristjan.« Otroci in ostali udeleženci so popolnoma napolnili amfiteater v— navzočih je bilo vsega do 50.000 ljudi. Ko so sc otroci razvrstili, je imel p. Parra, ravnatelj Apostol-stva molitve, kratek, a silen nagovor, nakar je ob spremijevanju fanfar vsa množica z enim glasom in enega srca zapela posebno, za lo priliko zloženo pesem z refrenom, ki slove približno: Otroci kar-taginskih mučenikov, se borimo junaško kakor oni zajemajoč svoj pogum iz srca Jezusovega v svetem zakramentu. Pri tem so otroci pred oltar polagali palme in s temi simboli poklanjali evharističnemu Bogu stoiisoče sv. obhajil in žrtev, ki so jih za kar-taginski evharistični kongres prejeli in darovali otroci celega sveta. Tretja ura globokega ganotja je bila v petek zvečer, ko je sredozemska noč legla na zemljo in je bela mesečina odkrila globine neba. Na tisoče se nas je zbralo v amfitentru, pod predsedstvom kardinala Verdier-ja. Toda topot ni bilo med nami ne otrok ne žena. marveč samo duhovniki in možje s prižganimi svečami v rokah smo napolnili areno. Veličastno 80 se v svitu plamcnic odražale razvaline amfiteatra. V popolno tišino jc zaorila pesem belih očetov: »Mučeniki v arenah...« — pesem in napev priprosta, toda spričo kraja, noči in prilike čudovita. Po lepem govoru msgr. Tissier-ja je z nepremagljivo silo, zmagovito in neodoljivo privrela iz tisočev moških src in grl edinstvena krščanska izpoved —vera. Kdor tega ni videl in slišal, si ne more predstavljati globine ganotja katoliške duše. Oprostite, da sem jo umel tako malo izraziti. Alfred Michelin. Drobne vesti Šanghaj, 14. maja. AA. Severno Nankinga se bije velika in odločilna bilka. Bascl, 14. maja. AA. Banka za mednarodna plačila prične poslovati 17. maja, London, 14. maja. AA. Angleška letalka Johnson je včeraj pri«tala v bližini Rangoona. Malenkostna poškodba propelerja je bila kmalu popravljena. Letalka sc nadeja, da bo jutri nadaljevala pot in prispeli v Bangkook. Odtod bo nadaljevala pot v Avstralijo. London, J4. maja. AA. Japonsko posojilo v znesku 12,300.000 funtov steriingov po 5 in pol % je bilo včeraj za velike svote presubskribirano. Med Vatikanom in Anglijo ne bodo prekinjeni odnošaji Malteški spor bo rešen sporazumno Rim, 14. maja. n. Radi napetosti, ki je nastala med Anglijo in sv. Stolico radi malteškega problema, se čuje v vatikanskih krogih, da so vesti nekaterih listov o pričakovanem prekinjenju diplomatskih odnošajev med Londonom in Vatikanom prezgodnje. Zdi se pa, da se je na podlagi izmenjave diplomatskih not našla rešitev, ki je sprejemljiva za oba dela. Po teh vesteh bo podala angleška vlada izjavo, da se bodo oblasti na Malti vedle nasproti katoliški cerkvi in škofom vljudno, do- Vprasaina pola g. Brianda o kooperaciji e čim bo Cerkev pustila katolikom proste rok?, da si izberejo ono vlado, ki jim najbolj ujjaja. Sv. Stolica upa, da se bo angleška vlada tudi odločila k temu, da bo odpokllcala guvernerja otoka, lorda Stricklanda, proti kateremu so v glavnem naperjene pritožbe katoliškega kle-ra. Pri tem se zdi, da Cerkev, ki polaga veliko važnost na dobre odnošaje z Anglijo, ne bo pustila, da bi se dogovor razbil radi tega osebnega vprašanja. Ženeva, 14. maja. (Od našega posebnega dopisnika.) O vprašalni poli g. Brianda, ki se ima v kratkem poslati vsem evropskim kabinetom, zvemo od dobro poučene francoske strani, da še ni gotova. Nekoliko bo razočaralo, da je političen del tako pojasnilnega uvoda kakor vprašalne pole same veliko menj izrazit nego se je pričakovalo, to je, da gosp. Briand načrta, kako naj bi se Združene države Evrope konkretno zedinile, podrobno ne razvija. Pa tudi v principijelnem pogledu naglaša Briand, naj bi se politično in gospodarsko sodelovanje evropskih držav vršilo v okviru obstoječe Zveze narodov. G. Briand poudarja tudi, da bi se v tem smislu združene države Evrope nikakor ne smele obračati proti kateremukoli drugemu delu sveta. V vprašalni poli sami sta, kolikor je do-zdaj znano, samo dve vprašanji političnega značaja in sicer: 1. Ali je sklenitev pogodbe (Contrat) med evropskimi državami želeti? — 2. Ali bi sc naj sklenil >Evropski svet« ali kakšen drug skupen organ, ki bi evropske države zastopal? Ostala vprašanja so pa izključno gospodarskega, finančnega, poljedelskega, ^-govin-skega in prometno-tehničnega značaja. Tako n. pr. so znana sledeča vprašanja: Ali se čuti potreba po ustanovitvi,- kontroli in skupni zakonski ureditvi karielov? Ali obstoji interes na ustanovitvi velikih proizvajalskih skupin evropske industrije? V kakšni obliki naj bi se take skupine organizirale, vodile in sodelovale? Kako naj bi se v takem slučaju zasiguralc koristi konsumentov? Ali naj bi se ustanovile skupne proizvajalne in razpečevalne organizacije v poljedelskih državah, predvsem za žito? Veliko mesta zavzemajo potem vprašanja, tičoča sc ustanovitve enotnih carinskih seznamov, odprave carinskih meja, veterinarskih pogodb itd. Na noben način vpraselua pola g. Brianda nima nobene sličnosti s takozvanimi panev-ropskimi načrti is federativnimi ustavnimi predlogi za Panevropo, kakor jih je formuliral znani grof Coudenhove-Xnlergi. Prisrčen sprejem slovanskih geografov v Ljubljani Ljubljana, 14. ma ja. Nocoj so prišli s karlovškim vlakom v Ljubljano slovanski geografi, ki so zborovali po raznih krajih Jugoslavije. Ljubljana je priredila gostom prisrčen sprejem. Že mnogo pred prihodom vlaka se je zbralo na peronu vse polno odličnega občinstva, med njimi divizijski general Sava Tripkovie z ordonaučiiimi. častniki, okraijni glavar dr. Andrej-ka. zastopnika mestne občine župan dr. Ptic in dr. Ravnihar, rektor univerze dr. Dolence in univ. prof. dr. Hinterlechner, dnlje tnnogo akademske in srednješolske mladine, čela skavtov in drugo občinstvo. Ko jc privozil po tričetrturni zamud! ob pol !) vlak, je godba zaigrala koračnico, občinstvo pa je pričelo vzklikati gostom. Goste je pozdravil s kratkim govorom župan dr. Pur, poudarjajoč, da je Ljubljana »rediSče Slovencev in dn naj bodo gestje pozdravljeni v tmemi Ljublrane In getov. S prisrčnim, toplim govorom je odgovoril Poljak univ. pro?. dr. Romer, ki predseduje kongresu. Izrazil je radost, da so mogli udeleženci kongresa priti tudi v Ljubljano in se. jo zahvalil za kra-sen, res bratski sprejem. Občinstvo je pričelo po besedah dr. Romerjn natduSerto vzklikati gostom. godba pa je zaigrala - v-Hoj Slovani«. Med špajirjcia vzklikajočega občinstva so se gostje podali iz kolodvorskega poslopja v Filharmonijo, kje/ *e ,|b vršil niini na čast koncert. Ob 10 zvečer pa se je vršil v restavraciji Zvezda svečan banket. Došlih geografov je 193, od teh jih je 70 iz Poljske, 80 iz Češkoslovaške. Med Poljaki je tudi šef poljskega vcjiega geografskega instituta polkovnik Jožef Kreutzinger, dalje kapitan geografskega zbora Apolonjusz Zarjrhta in pa kapitan generalnega štaba Tadeusz Bastgen. Poljake spremlja dopisnik časopisa Slori Polskie dr. Kontur. za sprejem geografov v Zagreba Zagreb. U. maja. z. Kongresisti, slovanski geografi in elnografi, ki so pričeli svoj kongres 4. maja v Belgradu, so se podali preko Bosne, Dubrovnika v Splil. Od tam so se podati preko Su-Saka. Ogulina in Knrlovca v Ljubljano, od koder se podajo na Bled, jutri pa pridejo v Zagreb. Tu se je sestavil poseben odbor za njih sprejem. V tem odboru so: ban dr. Šilovič, nadškof dr. Bauer, mestni poveljnik general Matič, predsednik Jugoslovanske akademije znanosti iu umetnosti dr. Ga-vro Manojlovlč, rektor vseučilišča dr. Belobrk, zagrebški župan dr. Si-kulj in zastopniki raznih društev. V Zagrebu bodo imeli zaključno sejo. Nalo si*bodo ogledali mesto. V soboto ob eni bo banket in enako zvečer. Nato izletniki odpotujejo domov. Iz Poljske je 70 kongreslslov, iz češkoslovaške 80, iz naše države 70. Na kongresu so zastopani tudi Francozi in Belgijci. 16. dan belgrafskega procesa Obtoženi Begič obtožuje svoje tovariše, zanika pa krivdo dr. Mačka Belgrad, 14. maja. m. 10. dan razprave proti zagrebškim ©mladincem je danes potekal ob zaslišanju obtoženega Vilka Begi«), podpolkovnika v pokoju. Zasliševanje se ni končalo ter se bo jutri dopoldne nadaljevalo. Vilko Begič je bil glasom obtožnice prvi inicijator pni organiziranju teroristično akcije. Bil je obenem oni, ki je sprejel denar od dr. Mačka za podpiranje omladincov. Razumljivo je, da je za njegovo zasliševanje vladalo največje zanimanje. Kaj mu očita obtožnica. Razprava sc jo pričela ob 8 zjutraj. Na tozadevno vprašanje predsednika obtoženi Begič c lgo-vori, da je obtožnico razumel in da se ne -uii krivega. Predsednik čila obtožnico, glasom katere je obtoženec septembra in v sledečih mesecih I. 1029. navajal obtožena Bernardiča in Iladžijo, da organizirata omladino, ki bi v Zagrebu s teroristično akcijo ogrolaln javni mir in red. Dalje, tla je pomagal pri organizaciji in da je na nagovor obtoženega prof. Jelašica dal organizatorju Bernardiču skupno 90CO Din. Zagovor Bogiča. Obtoženec je nato imel zelo dolg govor, v katerem je najpreje poudarjal, da so ga njegovi roditelji vedno ličili govoriti vsikdar resnico, ki naj mu bo' nadvse svetal Opisuje podrobno*potek svojega življenja, pravi, ,dn je skoraj trideset lel častno nosil vojaško uniformo. Bil je 4 leta v vojni. Sedaj je že 25 let upokojen Vodno je bi! pošien in odkrit in zalo bo tudi danes povedni golo resnico. Kot upokojeni bivši avstrijski častnik so je teta 1023. priključil Kadičevi stranki. Tega leta je vodstvo stranko odredilo, da naj spremlja pokojnega Stjc-l>emi Radiča v inozemstvo. Bil je. /. njim na Dunaju, v Parizu in Londonu iu zopet nn Dunniu, odkoder se je aprila meseca 1924 vrnil v Zagreb, kjer jo bil od policije kaznovan. Ker se je njegovo mnterijelno utanje zelo poslabšalo, je začetkom h la 1929. prosil dr. Mačka, da naj mu preskrbi službo ter mu ie tn izposlovnl službo pri iSlobodtiem gla-.» i,jer je prevnj«) iz tujih jezikov ter izpolnjeval '2—-H strani tega lista, Begič obtožuje tovariše. Nekega dne je prišel k njemu oble/oni JoUMč, s katerim sta se poznala iz Seljflčkega doma. Ta mu je dejal, tla |>otrebuje omladina denarja in da bo tozadevno prišel k njemu Hadžija. Hadžija je naslednji dan res prišel ter trdil, da potrebuje 5000 dinarjev. Begič mu je odgovoril, da mu bo to v.-,olo preskrbel ter da naj se vrne. Ta mu je pa odgovoril, da ne more sam priti po denar, ker jc nameščen v Jaški, zalo pa bo poslal enega svojih prijateljev. Na vprašanje predsednika: >AU ga je poslal?- odgovori obtoženec: :I)al< Predsednik; >In kdo je bil to?- Obtoženec: To je bil Prpfč.c Predsednik: »Kdo Vam je dal denar?: Obtoženec: Dobil sem ga od dr. Mačka. Dr. Mačku sem rekel, da je denar potreben za podpiranje oniladine. Meni je dr. Maček drugi dan izročil denar.t V kak namen je dr. Maček dal denar. Predsednik: Ko ste odšli k dr. Mačku in mu povedali, da potrebujete denar, ali sto mu točno rekli, za kaj gre. Kaj ste razumeli pesi -podpiranjem o m ledine-? Obtoženec: -Nisem od-šel k dr. Mačku, temveč ,je on prišel k meni v uredništvo lista, ker se je kot lastnik zanj jnteresiral. Ko je prišel k meni, sem mu povedal, da jc bil pri meni Jelašič rudi podpiranja omladine. Razumel sem pod leni, da je omladina brez sredstev za življenje in zato nisem pripisoval temu prav nobene važnosti.r Naio pripoveduje, kako ga Je ponovno obiskal Prpič radi denarja, (lit je on zopet dobil cd dr. Mačka 4000 dinarjev, katero vsoto je zopet izročil Prptču. Na vprašanje predsednika, ali je prepričan, da je bil Prpič oni. ki je prišel po denar, pravi, da je to gotovo. Z ozirom ;in to se vrši konfrontacija s PrpUem. Pri loj priliki izjavija Prpič: -Mene gospod pozna šele iz policije. Obtoženec odgovarja, da je točno, kar je preje izjavil. . Predsednik Prpiču: Ali vam je dni Begic denar?" Prpič: »Povedali moram, da Begtcn no poznam, niti nisem bil pri njem in z Ozirom na to nisem od njega mogel zahtevati denarju.- -Predsednik: Ponovno vas vprašam g Begič, ali :'e lo oseba, kateri ste Izročili dennr?. Obtoženec: >I)aI: , , Predsednik diktira zapisnikarju, da se je iz- Neuspeta angto-arabsha pogajanja London, 14. maja. AA. Angleško-arabsk* pogajanja o Palestini so se razbila. London, 14. maja. AA. V komunikeju o pogajanjih, ki so bila v Londonu med člani angleike vlade in zastopniki palestinskih Arabcev, tekom katerih so arabski zastopniki obrazložili svoje stališče o raznih vprašanjih, kamor spada tudi vprašnje emigracije in zahteva po posebni ustavi, ugotavlja urad za kolonije: »Vlada Njegovega Veličanstva je vzela na znanje stališča o teh vprašanjih. Arabskemu odposlancu jc bilo obrazloženo, da so predlagane zahteve glede ustavnih izprememb docela nesprejemljive, ker so postale neizvršljive s tem, ko jc vlada Nj. Vel. sprejela mandatske obveze. Zato je bilo arabskemu odposlanstvu pojasnjeno, da ni moči vpoštevati predlogov, ki so nezdružljivi z obvezami mandata.« Avstrija proti uvozu svinj iz inozemstva Gradec, 14. maja. p. Na glavni skupščini J-andbunda za Štajersko« je imel predsednik gospodarske zbornice Reuter zanimiv govor, v katerem je naglasil, da je v zadnjem tednu aprila naglo pričel naraščati uvoz nemških svinj na dunajski trg. Prejšnje leto se je uvozilo 35 nemških svinj, letos pa je to število poskočilo na 3000, zato je naravno, da bo vlada morala storiti potrebne korake, da se zagotovi domača reja svinj. Ni dovolj, da se je preprečil uvoz poljskih svinj, marveč je treba v najkrajšem času misliti na to, da se sploh omeji uvoz inozemskih svinj. Dvoboj s ssnrtn m izidom Budimpešta, 15. maja. p. Dopoldne ob desetih sta se na zasebnem stanovanju dvobojevala kapetan Pintar in major Nikola Kis. Pintar je ubil Kisa. Zdi sc, da je povod za dvoboj ljubosumnost. Kis ni bil poročen, pač pa Pintar. Prelet Atlantika Rio de Janeiro, 14. maja. AA. Francoski Ictclec Mermont, ki je preletel Atlantski ocean med Afriko in Južno Ameriko s trgovskim letalom, je prejel čestitke ministra za letalstvo in podtajnika za kolonije. Prebivalstvo je navdušeno. Romunski roparji ulovljeni Bukarešt. ti. maja. n. Dunes ponoči jc bilo aretiranih onih pet roparjev, ki so 6.maja napadli avtomobil, v katerem so se peljali ameriški [innntni svetovalec z« Poljsko Dewey, romunski poslanik v Washiingtonu Davil« in soproga poljskega poslanika v Bukarestu, grofic« Szetnbok. To so že večkrat predkaznovani zločinci. ki so svoje dejanje že priznali. Pri njih so našli del ugrabljenega plena. Zagrebške vesti Zagreb, 14. maja. p. Pogreb bivšega predsednika hrvatskega sabora dr. Medakoviča bo v soboto ob enajstih dopoldne. Njegovo truplo pripeljejo jutri iz Dunaja, kjer je umrl, v Zagreb. • Zagreb, 14. maja. z Vsi, ki nameravajo obiskati pariški velesejem med 15. majem in 2. junijem, dobe po glavnih francoskih progah 50% popust, pri zračnih linijah pa 20—25%. Legitimacije dobe pri francoskem trgovskem atašeju v Belgradu in pri francoskih konzulatih. Zagreb, 14. maja. z. Včeraj je prodajalka v mlekarni Vita izpila 6 ampul morfija. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so ji izprali želodec. Sedaj je izven vsake nevarnosti. To je v Zagrebu prvi slučaj poskusa samoumora z morfijem, V bolnišnici ni hotela navesti vzroka poskusa samoumora. Zagreb, 14. maja. z. »Jockey-klub« priredi 1. junija na dirkališču v Vrapčah velike dirke. Udeležbo je prijaviti klubu do 24. maja. Zagreb, 1. maja. z. Mestni magistrat je nedavno izdal pravilnik o plačevanju taks na napise na trgovinah in na izložbe. Te takse so izzvale pri zagrebških trgovcih veliko nasprotovanje, ker so previsoke. Začeli so snemati napisne deske in odstranjevati izložbe, da ne bi preveč plačali taks. Radi .tega namerava mestno glavarstvo ta pravilnik še enkrat obravnavali in ga spremeniti. — Pri snemanju neke napisne table je prišlo danes do nesreče. Neki deček je prišel v stik z električnim tokom, vsled česar se je onesvestil. Avstrija : Anglija 0 : 0 Dunaj, 14. maja. n. V meddržavni nogometni tekmi Avstrija : Anglija se je dosegel rezul (nt « : 0. Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: Spremenljivo, hladilo, večinoma deževno vreme, ponekod izdaten dež. — Južne Alpe: Za« časno poslabšanje vremena. vršila konfrontacija med obloženim Begicetr. in | Prplčem, tla Irdi Begič, da je izročil denar PrHču, i dočim la to zanika. Konfrontacija s Hadžijcm. Istotako zanika Hadžija, da bi bil poslal Prpič? k Begiču po denar. Vrši so konfrontacija, pri kateri oba vztrajata na svojih izjavah. Nalo je bil obloženi Begič konfrontunu z Jelašičem. JelaŠifi istotako zanika inkriminacijo ter smatra, da ima g. Begič fiksne ideje, ker je žc sam obsebi priznal, da jih ima večkrat. Tudi jo obtoženi Begič za časa svojega zapora poizkusil samomor, radi česar je bil dalje časa bolan. Begič pripoveduje o tem samomorilnem poizkusu in o ftvoji bolezni. Pravi, da se je napram njemu zelo dobro postopalo, do ga nI nihče mal-Ireliral, da so mu vsi stregli prav lepo ter zelo dobro skrbeli za njegovo zdravje. Posamezni odvetniki stavijo na obtoženca 1 razna vprašanja. Begič vztraja pri svojih izjavah h> ! zanika, da b! bn dr. Maček mislil na kaj drugega, ko je 'dni denar za iiodpiranje omladine. s ' Sicer obtožencu glede revolverjev nI nlc zna. ' nega in zanika vsako sodelovanje. Nicoovo zasitita, nje ae bo julri nadaljevalo, Pozdrav slovanskim geografom! Ljubljana, 14. maja. Nocoj ob 19.46 so prišli v Ljubljano slovanski geografi iu etnografi. Njim na čast se je vršil v dvorani Filharmonije koncerl. Pred koncertom jih je pozdravil vseučiliški profesor dr. Karel Hinter-lechner z le-tem govorom: »Dovolite mi, da spregovorim v tem slavnostnem trenotku par besed v imenu ljubljanskega pripravljalnega odbora III. kongresa slovanskih geografov in etnografov. V izredno čast si štejem, da Vas smem v imenu tega odbora najiskrenešje pozdraviti ob Vašem prihodu v Ljubljano. Po deloma zelo utrudljivem potovanju od Bel-grada preko Zaječara. Skoplja, Sarajeva. Dubrov- f Jovan Cvijič, znameniti srbski geograf, inicijator slovanskih geografskih kongresov. nika iu Splita se nisle ustrašili dolgega pota od našega morja tu sem, čeprav Vam je bilo v naprej dobro znano, da Vam v strokovnem oziru ne bomo nudili nikakih posebnih užitkov. Zalo je že samo po programu določeni čas Vašega bivanja med nami veliko prekratek. Vsakteri izmed Vas ve, da se v nekaj urah Vašega bivanja v ozidju našega mesta ne morejo absolvirati: strokovna zborovanja, ogled mesta in morda še kaka zuanstvena ekskurzija. Sicer pa domnevam, da je zamišljena L/jubljana po intencijah osrednjega odbora bolj kot nekaka točka miru in odpočitka pred zaključkom in končnim razstankom kongresistov. V tem zmislu Vam želim, da se počutite med nami, kolikor je na potovanju sploh mogoče, udobno in da ponesete v domovino najboljše spomine na naše kraje in ljudi. Prišli ste med nas iz bratske Češke, Poljske in Rusije ter iz prijateljskega zapada, da se seznanite z našimi razmerami, ki se tiče'io tako zemlje, na kateri živi naš narod, kakor tudi njega samega. Malo je držav, ki bi se odlikovale po svoji različni strukturi in kulturi v raznih svojih delih v toliki meri kakor velja to o Jugoslaviji. Prepričan sem, da so Vas opozarjali na rasnr sledove stare kulture, ki se tako lepo izraža v sledovih nekdanjega rudarskega dela Rimljanov, Sa-sov in Dubrovčanov v južni delih naše države. Toda ne samo to. Doznali ste razne veje našega naroda z njegovo deloma različno govorico, različno nošo in različnimi običaji. Prišli ste v stik z vzhodno ln zapadli o kulturo, o kateri smemo reči, da mestoma šele klije in brsti, a se tudi že bujno razvija. Na svoji dolgi poti ste videli ob priliki tega kongresa, kako bogato je obdarovana naša država po naravi. Naj buta razburkano valovje povojne mentalitete včasih Iu in tam še tako nebrzdano ob temelje te politične enote, vsak Jugoslovan in vsakteri prijatelj Jugoslavije ve, da živi tu narod, ki ima vsepovsod le en cilj pred očmi, dvigniti se v kulturi iu spoznanju čim višje in to zlasti v bratskih odnošffjih z ostalimi slovanskimi narodi in v intimnih razmerah do svojih prijateljev. To zlasti tudi zato, ker se dobro zavedamo, da je vsak posameznik zase slaboten in le v zdru- žitvi svojih sil postanemo i mi močni. Vsa vsebina našega znanja je rezultat skupnega dela znanstvenikov raznih narodov. Vse znanstvene metode in doseženi rezultati so le plod splošnega medsebojega delovanja, in k temu niso pripomogli najmanj razni kongresi, kakor je tudi sedanji III. kongres slovanskih geografov in etnografov. S svojim delom na kongresu, ki ga boste zaključili prihodnje dni v bratskem Zagrebu, ste dokazali prejasno, koliko duševnega dela se da opraviti z združenimi močmi in ob idealni požrtvovalnosti. Vi ste s tem delom dokazali, da ne zaostaja slovanski rod niti najmanj za drugimi na polju znanosti, ako je dana prilika kritičnega zbiranja spoznanj in idejnih oploditev. Saj ste si pridobili na svojem potovanju obilico novih izkušenj, spoznanj in nazorov, ki bodo vsaj deloma meredajni tudi za nadaljnje Vaše delo. Upam, da se ne pokesa nihče udeležbe na tem kongresu in da ponesete v zmislu uvodoma izraženih želja v domovino najlepše spomine o naših krajih in ljudeh.« Kongres; slovanskih geografov in etnografov Po svetovni vojni so se stiki med slovanskimi narodi v očigled dejstvu, da so dosegli svojo davno željo, lastne narodno države, sprva nekako razrahljali. Preveč je bilo zaposlitve domu, da bi mogli doveljno posvečati pažnjo | drugam. V le kratkih par let je zadoščalo, da so si uredili svoje nove države Poljaki, Čeho-slovaki in Jugoslovani, med katerimi se je obenem pričela nova doba ludi v znanstvenem oziru. Če prej pretežno med politiki, se je sedaj pričela poudarjati misel slovanske vzajemnosti tudi med znanstveniki. Med njimi je bil zlasti pokojni geograf svetovnega slovesu Jovan Cvi-jie, ki je zastavil ves svoj vpliv, da se slovanski geografi in etnografi zbližajo in sestajajo na kongresih. I.. 1924. se je vršil prvi tak kongres v Pragi. Kako velik pomen je nanj polagala država, i priča dejstvo, da je prevzel pokroviteljstvo j nad njim sam predsednik republike Mosarvk. j častno predsedstvo pa je pripadlo glavnemu : inieijatorju zanj, Jovanu Cvijiču. V Pragi so se osebno spoznali najorllienejši slovanski geografi in etnografi. Vršili so se strokovni sestanki. bratje Čehoslovuki so jim v Pragi pokazati bogate sadove svojega znanstvenega dela nc le v geografiji in etnogrnfiji, temveč tudi v znanstveni kartografiji, kjer so v pur letih izvršili ogromno delo, ki je želo vsestransko priiznanje in občudovanje. Na drugi kongres slovanskih geografov in etnografov je povabila znanstvenike Poljska republika, ludi tu je prevzel |>okroviteljstvo suveren države. Poljaki so sestanek organizirali kot potovalni kongres, ki je zboroval v največjih kulturnih središčih. Gostom jc bila dana prilika, da se spoznajo z vsemi uujvnž- nejšrimi deli države. Niso bili izpuščeni niti pe-trolejski iii premogovni revirji, niti industrijski in poljedelski predeli, od seveda in juga so prepotovali državo in od Karpatov do oživ-Ijajočega poljskega morja. Sledilo je povabilo paše države. Prav v teh dneh se vrši potovalni kongres po Jugoslavtlji pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva kralja Aleksandra. Tudi to jiot vodi kongresiste pot tako, da imajo priliko sc seznaniti z vsemi značilnimi predeli naše države, ki so tako zanimivi prav vsled take pestrosti in tolikih nasprotij. Iz Belgrada so krenili gostje po Donavi do Železnih vrat; od tu skozi vzhodno Srbijo v Niš in Skoplje; v nadaljnem na Kosovo in preko Čačka, Sarajeva in Mostara v Dubrovnik. Da spoznajo lei>otc našega Jadrana. sc je zadnji hip spremenil program potovanja v toliko, da si ne ogledajo našo rivi-jero ne lc do Splita, ampak uprav do Sušaku. Od tu so dospeli preko Gorskega Kotara in Karlovca po dolenjski železn/ici v Ljubljano, ki jiih jc včeraj zvečer slovesno sprejela. V programu je šc |>oset Bleda in Zagreba, kjer sc tretji kongres zaključi. Tudi nn tem kongresu so zbrani najodličnejši znanstveniki iz Poljske, Češkoslovaške in Jugoslavije Kongresu predseduje svetovno priznani geograf L. itomer. univ. prof. v Lvovu. Treh slavnih geografov, ki so še sodelovali skupaj na prvem kongresu \ Prag.:, pa ni več med njimi, ker jih je žal sredi dela zatekla prezgodnja smrt: I. 1927. je umrl v Belgradu po težki bolezni Jovan Cvijič, leta 1928. je postal žrtev prometne nesreče v Los Angelesu češki geograf, univ. prof. v Pragi J. Daneš, !. 1929. pa je umrl poljski geograf L. Savicki, ki si je nakopal na potovanju po Balkanu smrtno bolezen. a Geografsko društvo v Ljubljani /. ustanovitvijo naše univerze se je šele i mogla začeti med Slovenci doba smotrenega , delovanja v vseh znanstvenih panogah. Nastale m nove strokovne organizacijo z lastnimi gla- \ sili, kot so Znanstveno društvo za humanistične vede. Umetnostno-zgodovinsko društvo, Bogoslovna akademija in slednjič tudi Geografsko društvo. Na pobudo mladih geografov, slušateljev ljubljanske univerze, jc bil sklican 4. marca 1922 ustanovni občni zbor, ki je izvolil pripravljalni odbor. Od tega sestavljena pravila so bila sprejeta na I. rednem obenem zboru par dni kasneje, kjer jc bil izvoljen prvi odbor pod predsedstvom 1. Itubiea, sedanjega profesorja gimnazije v Splitn. Novo društvo, ki mu je koj pristopilo 42 članov, je začelo že v prvem šolskem letu z živahnim delovanjem. Prirejalo je članske diskusije o raznih geografskih vprašanjih, potem vrsto javnih predavanj na univerzi in v zvezi z Jugoslovansko Matico tudi par predavanj po deželi. Nekateri univerzitetni profesorji so imeli tečaje iz geografiji sorodnih ved za društvene člane, ki so se vrh tega na manjših ekskurzijah lotili proučavanja raznih geografskih problemov Slovenije. Že od vsega |>očetku je imelo društvo v mislih izdajanje samostojnega znanstvenega glasila in tn načrt jc bil z gmotno podporo prosvetnega ministrstva, ljubljanske občine, nekaterih denarnih zavodov in posameznikov po dobrih dveh letih tudii uresničen. Sredi I- 1923. je tako izšel prvi slovenski geografski znanstveni list »Geografski Vestnik-. čigar uredništvo so prevzeli dr. V. Bobinee, dr. B. Savnik in dr. J. Rubič. S tem je nastopilo v društvenem delovanju nova doba, ki je zahtevala razširjenje njegovega delokroga. Dočim je dotlej obstojalo v prvi vrsti iz slušateljev univerze, se je bilo meti tem pomnožilo število absolviranili starešin, ki so na občnem zboru 5 dec. 1925 pod predsedstvom dr. V. Bohinca prevzeli društve no vodstvo. Nova uravila so vpoštevala kol Udeleženci kongresa etnografov in geografov v ministra prosvete g Belgradu (4. maja) med pozdravnim nagovorom Bože Maksimoviča, Minister prosvete g. Boža Maksimovič pozdravlja goste na kongresu etnografov in geografov v Belgradu, dne 4. maja 1930. rodne člane poleg slušateljev univerze tudi vse akademsko izobražene geografe ter uvedla tudi izredne in podporne člane iz krogov ostale inteligence. Vršila so se mesečna javna znanstvena predavanja, pri katerih so nastopili tudi nekateri inozemski strokovnjaki, začelo se jc z zbiranjem slovenske geografske bibliografije in z ureditvijo enotne geografske terminologije. Društvena knjižnica je po večini z darili članov in prijateljev naglo naraščala in dobivala že prvo leto Geografskega Vestnika v zameno zanj publikacije 9 domačih in tujih znanstvenih zavodov in organizacij. V naslednjih letali jc večino društvenih sil absorbiralo izdajanje in vzdrževanje njegovega glasila, ki se jc moralo pri znanih naših razmerah neprestano l)oriti z gmotnimi težavami, najsi vrše uredništvo in upravo člani sami brezplačno in sodelujejo vsi sotrudniki brez honorarja. Zato je razumljivo, da je mogel III. letnik Geograf. Vestnika 7.a 1. 1927 iziti šele jeseni naslednjega leta: uredila sta ga dr. V. Bohinec in dr. A. Melik, ki jc bil v začetku I. 1928. izvoljen tudi za predsednika. Glavno od'borovo prizadevanje je veljalo slej ko prej obstoju G. V., ki so ga zasigurali ■/ večjimi podporami poleg ministrstva prosvete ter bivšega ljubljanskega velikega župana in oblastnega odbora zlasti mestna občina ljubljanska. Zbornica za TOI ter Trboveljska pre-mogokopna družba. Tako je mogel poleti 1929 iziti IV. letnik za 1. 1928., ki ga jc uredil dr. A. Melik. ludi društvena knjižnica je naraščala in šteje danes skoro 300 zvezkov ter 108 revij, od katerih jih 92 prejema društvo v zameno za G. V. Poleg teh skrbi se je bavilo društvo v zadnjem letu tudi s pripravami za III. kongres slovanskih geografov in etnografov, v kolikor se bo vršil v naši ožji domovini in je pripravilo za to priliko dvojni letnik Geografskega Vestnika, V. in VI. za 1. 1929. in 1930., ki je prav-i kar izšel. To publikacijo je društvo poklonile j vsem udeležencem kongresa, katerim bo s svojo j bogato vsebino dostojno prcdo&ila današnje I stanje geografske vede med Slovenci. Slovenski potopisec pred 400 leti Eden najvažnejših virov za historično geografijo Balkanskega polotoku, zlasti Bosne in Srbije, je silno redka knjižica z naslovom »Itinerarium. WegrayP. Kun. May potschnft gen Constautinopel zu dem Turckischen keiser Soleymann. Anno XXX.«, ki jc z 9 lesorezi okrašena izšla 1. 1531 najbrž na Dunaju. Njen avtor jc naš rojak Benedikt Kuripešič latinski tolmač in podložnik ljubljanske škofije iz Gornjega grada«, ki je v nji popisal potovanje odposlanstva ogrsko-hrvatskega kralja Ferdinanda I. k sultanu Sulejmanu II. Sijajnemu Voditelja te diplomatske mlsrijc sta bila znani hrvatski junak Nikoln Jurišič iz Scnjn, stotnik na Reki in kesnejši uspešni branilec zapadnoogrske trdnjave Kiseka pred 1 urki ter baron Jožef Lamberg z Ortneka, ki je umrl 1. 1554. kot deželni glavar kranjski v Ljubljani. Oba poslanca sta bila poleti 1530 z državnega zboru v Augsburgu odpravljena k sultanu, da bi dosegla od njega kolikor toliko znosen mir aLi vsaj premirje proti visokemu letnemu davku. ____ V Ljubljani sta si Lanvbcrg in Junšie najela večje spremstvo in med tem tudi Kun-nošiča kot latinskega tolmača, kajti latinščina je bila takrat - vsaj na zapadu - priznam diplomatski jezik. Da bi čas potovanj« bolje izrabil, jc sklenil Kuripešič, kot pravi, »zabeležiti vse kraje, kjer so bivali podnevi in potopis, ki ga !h> v prostem prevodu prinašala letošnja »Mladika«, in na čigar vsebino hočemo pri tej priliki s stališča geografije opozoriti. Jugoslovanski hlstoriki in geografi so se že opetovnno bavili ž njim, vendar je ostalo marsikako vprašanje nerešeno in tudi lokalizacija jiosameznih krajev nd še končno dognana. Iz Ljubljane so odpotovali poslanci v dveh skupinah do Metlike; Lamberg s svojimi ljudmi je šel po dolenjski cesti čez Višnjo goro. Trebnje in Novo mesto, Jurišič s svojim sproin-topisu modro zamolčal, enako kot neuspeh svoje latinščine, ki so jo na sultanovem dvoril kaj slabo obvladali, tako da so se slednjič z Jurišičevo hrvaščino šc najbolje sporazumeli Po dvomesečnem bivanju v Carigradu, kjer so jih držali skoro kot jetnike zaprte v diplomatskem karavanseraju, so 22. decembra 1530 vsi veseli nastopili pot v domovino, ki jo Kuripešič le na kratko popisuje. Do Piovdiva »o hodili po isti poti kot tja grede, tam so jo pa ubrali nekoliko južneje čez gore ler prišli na Kosovcm poli" na s^0 cc*to nn7'a-'- 1 c. 80 sc poslej držali in dospeli po težavnem zimskem jiotovanju 9. februarja naslednjega leta 1531 v Ljubljano, kjer končuje kuripešič i veselim vzklikom »Hvala Bogu!« svoj potopis. S. K. Ob 60 lešnici prvega slovenskega atlanta Brez zemljevida si zemljepisja ne moremo misliti in res nima nobena veda tako vsestranskega iji popolnega izraznega sredstvu kot ga ima geografija v geografski karti. Tudi med slovenskimi geografi nahajamo žc zgodaj kartografe, ki so bolj ali manj točno ui»odab]jnli naše dežele. Poleg zemljevidov v Vnlvazorjevih knjigah jc omeniti zlasti izvrstno Florjančičc-vo karto vojvodine Kranjske iz 18. stol. ter Freyerjevo karto Kranjske v 16 listih iz leta 1843. Imena na teh kartah so nemška ali dvojezična, prvi pravi slovenski zemljevid nam je ustvaril šele Peter K o z 1 c r , ki ga je leto 1848. kot študenta na Dunaju navdušilo za ze-dinjeno Slovenijo. Hotel jo jc svojtim rojakom nazorno predočiti in jel žc takrat zbirati slovenska krajevna imena. Razne ovire so delo zadržale, tačas je nastopil pa zloglasni Bacho-. režim an prepovedal izdajo Koslerjcvega zemljevida. Njegov avtor je prišel celo pred vojne sodišče kot velcizdajalcc in rušilec »zakonite zveze avstrijskih dežel«; bil jc sicer oproščen, toda že dovršene izvode zemljevida so le zaplenili. Ko sc je z oktobersko diplomo 1. 1860. v drugič začelo ustavilo življenje, jc dosege! Kosler dovoljenje za novo izdajo, ki je bila pa zopet zaplenjena od r>olicijc in šele pritožim na ministrstvo je osvobodila to prvo Slovenije na zemljevidu. Med tem je bila ustanovljena Slovenska Matica, ki jc skrbela prva leta predvsem zu prireditev primernih učnih in pomožnih knjig za naše srednje šole, dr. bi tudi v njih p«5!n slovenščina do veljave. Zato je vvela v svoj program tudi slovenski atlant. čigar prvi snopič Kaj pravite? Gospod urednik! Mi Dolenjci Vam danes takole pravilno: V članku »Naba vas«, ki ste ga priobčili v nedeljskem »Slovencu*:, sle prav točno zadeli resnico, da »naš narodni etos pada« čedalje bolj. Na vasi se rodbinska skupnost rahlja, življenje se razduševlja, uteha večne žeje po sreči se ne išče več tako intenzivno ko prej v religiji, v naravi in moralnih podvigih— Vzrokov za to bridko resnico niste navedli. Več jih je. Po naši ljubi Dolenjski (ni pa vsa Dolenjska taka) ne bo med zadnjimi vzroki kriva — vinska kriza in eden najnesrečnejših načinov nereievanja — i>puMsenk« (vinotoč pod vejo). Prej prijazne, ljubke in zdrave vasice, po katerih se je razlegal veseli smeh in lepe pesmi glas, so po »pušel&enkih« postale umazane, nravno bolne, preklele. Vaščani delavni, želijo vsaj ponoči miru. Radi »pušel-šenka« v vasi ga ni. Postajajo nezadovoljni, prepiri so tu. Večer za večerom, zlasti pa sobotni večer, nedelja ves dan, vso noč in še ponedeljek dopoldne so žive priče strašnih stvari. Mladi ljudje obojega spola se zbirajo po lakih hišah, se izživljajo in uničujejo dušno \ telesno. Ne samo, da tistih par »kova-čev< zapravijo, ki jih težko zaslužijo ali za ukradeno stvar izkupijo, ludi na »puf« pijejo, ki ga nikdar plačati ne morejo. Ponoči razgrajajo po vasi, celo starejšim ženskam nagajajo, šipe iz oken izrezujejo, goreče vžigalice skozi okna na postelje mečejo, nato se zopet vrnejo v »pušelšenk«. — Harmonika hrešči in hrešči... Zraven pa še taka nedoslednost! Za go-itilničarje-obrtnike zahteva zakon prav ostro: primerne prostore, nravno neoporečnost, učno spričevalo, policijsko uro, napise o dostojnem obnašanju itd. Prav je tako. Nadzorstva, da se vse spolnuje, je treba večjega. Za *pušel-ienkje pa kar vsaka bajta dobra, vsak človek sposoben, policijske ure nič, opozoril na spodobno vedenje nič, garancije za poštenost vlč, vsega potrebnega nič. Tako se naravnost vbija »noša vase! Quousque tandem? — Ko. Živčno in duševno bolnim povzroči zelo mila, naravna »Frani Josef«-grenčica dobro prebavo, čisto glavo in mirno spanje. Po izkušnjah slovitih zdravnikov za živčne bolezni je najtopleje priporočati rabo : Franz-.Tosefc-vode tudi pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga. » Franz-Josef <-grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Radi sramotenja vere obsojen list Verski čut bravcev „Slov. Naroda" -TOX UNIČEVALEC MRČESA f unes/jiro//i/ijfoMc'i/jeMOiAL tfUM£,XOMAfrj£. srCN/CC in I ves O STA L £ Af/fČ£S fator M//rj/Jr zč/ego DOB/SE PO/SOO f or/gma/rr/ m o dr/ franccsA/ opremi Uirvtfesppred ponve. I Ljubljana, 14. maja. V Slovenskem Narodu , dne 80. marca 1929, štev. 73, je bita objavljena blasfemija Grobarji vstajajo«, katere avtor je urednik lista Josip Župančič. V tem čudnem skrpucalu »pesniške« zano-sitosti in sproščenosti se na nečuven način žalijo obredi katoliške cerkve in anologno temu verska čuvstva našega ljudstva. V tem članku piše med drugim sledeče: »Zavežejo zvonove, napotijo se v božji hram in pačijo svetohlinska obraze pred grobom ... Med dvema razbojnika smo ga razpeli, da pokažemo svetu, kako ga zaničujemo... Zdaj ponavljamo komedijo križanja in vstajenja vsako leto... Za-tisnite oči in odprite ušesa! Naš križ je zlat, naša oblačila so škrlat... Ne glejte nas, poslušajte uas! Mi smo večni, naša pesem nima kraja, naš evangelij ne bo nikoli ovržen, ker je pisan na perga-mentu neumnosti.« Državno tožiteljstvo je na podlagi dokaznega niaterijala vložilo tožbo radi pregreška zakona o tisku § 50. Razprava se je vršila danes. Na sodnikovo vprašanje, če je bil že kdaj kaznovan, je J. Z. odgovoril z ne«, sodnik pa je ugotovil, da j e bil že kaznovan in sicer radi kleveto na 14 dni zapora odnosno na 1000 Din globe. •Zakaj sto napisali ta članek? Tega ne bom razlagal, ker bi zašel predaleč in ker I o sploh ne spada k stvari.« Obloženčev zagovornik dr. Krivic je uvodoma naglašal. naj sodišče upošteva predvsem sledeče okoluosti: 1. Kje je članek izšel in kakšen je po stilu iu vsebini. Da jo ^Slovenski Narod« časopis, ki ga ne smejo citati oni, ki se slepo drže navodil duhovščine. Da je skoro izključeno, da bi »Slovenski Narodi, zašel v roke človeka, ki bi imel tak verski čid, da bi Slovenskc-ga Naroda-; se radi pregreška o tisku po § 50 obsodi na globo 300 Din odnosno na 5 dni zapora. Kot kuriozum naj h koncu navedem še. da se je obtoženi oborožil z izvedeniškim mnenjem literatov Antona Seliškarja in Vladimirja Levstika. katerih pisana beseda je priložena sodnim aktom. Kakor da sta imenovana gospoda najvišja instanca v presojanju verskih problemov!!! Zastopstvo za Slovenijo: DR. A. KANSKY, kemična tovarna, Ljubljana, Krekov trs 7 Pozdrav slovanskih geografov v Novem mestu Novo mesto, 14. maja. Dne 14. maja so se pelj iti na svojem potovanju po Sloveniji skozi Novo mesto % Ljubljano slovanski geografi. Vlak. ki bi imel priti. Kakor jo bilo napovedano, ob 17.19, je imel zamudo in jc prispel šele 6 minut pred 18. Na kolodvoru so jili pričakovali zastopniki vseh novomeških uradov in velika množica ljudstva, ki je prisrčno pozdravila naše slovanske učenjake, ko se je vlak ustavil. Cvetju je kar deževalo na vlak. V imenu novomeške občine je pozdravil učenjake župan dr. R ežek. Med geografi smo opazili tudi g. ministra 2u pa niča, generala Boškoviča. Po desetminutnem odmoru je vlak nadaljeval svojo pot proti Ljubljani med navdušenimi »Živio«-klici vseh navzočih. Pojdimo na Slomškovo Ponikvo Ponikva ob j u ž. žel, 14. maja. V visoki sezoni inajniških izletov smo. Merodajni krogi premišljujejo, kam bi letos s svojimi učenci zleteli, ker so bili že skoro povsod. Mladina bi rada daleč, vzgojitelji pa imajo zaradi odgovornosti in stroškov pomisleke. Nemški pregovor pa pravi: rAVarum so in die Ferne sch\veifen, das Gu-te liegt so nah'.« Ali prosto prestavljeno: »Kaj gledate v tujino, pred nosom imate dobrino.« — Naš kraj Ponikva ob juž. žel. je morda ena najlepših in najhvaležnejših točk za izlete. Vas z znamenito cerkvijo leži komaj pičle četrte ure od kolodvora. Ne delamo reklame, le opozarjamo zlasti vzgojitelje mladine za zanimivosti našega kraja. Četrt ure od postaje je na Rotunjah rojstni dom u5enjaka-du-hovnika Blaža Kocena, znamenitega kartografa. Od postaje prideš tudi v četrt ure na ro.stni dom Ant. Mart. Slomška, kjer ti prijazna gospa dr. Karlovškova razkaže vse znamenitosti, ki so v najtesnejši zvezi s slavnim škofom. Od tam prideš v četrt ure na čudovito lepo razgledno točko k Sv. Ožbaltu. kjer je Slomšek ovčke pasel in kot pastirček tovarišem pridigoval. Razgled odlod je v resnici na vse strani krasen. Nedaleč od te cerkvice pa leži prijazna in gostoljubna vas Ponikva z znamenitim orehom, pod katerim je slavni Slomšek delal prvi izpit. Slomškov spomenik je tudi v cerkvi na evangeljski strani. Za primerno postrežbo za mladino je vsestransko preskrbljeno. Dobro je seveda sporočili naprej na pr. šolskemu vodstvu ali g. kaiehctu, koliko izletnikov pride in kdaj in kaj bi lačni in žejni želodčki poželeli. Pa kaj bi'še več pisali: Pridite, in ne bo vam žal! Ponkovljani vas vabijo. Otrok v vodnjaku V Bečkereku se je odigrala preteklo soboto grozotna scena. Triletna hčerka gostilničarja Josipa Steigerja je padla v vodnjak, v katerem je stala voda dva metra visoko. Na obupne otrokove klice so pritekli starši, ki so pa bili tako prestrašeni in zmedeni, da niso vedeli ne kaj ne kako bi... Pritekel je sosed in brez pomisleka in obotavljanja skočil v vodnjak ter držal otroka toliko časa na površini vode, da so spustili v vodnjak vrv, zn katero se je otrok krčevito prijel. Komaj pa so ga starši potegnili nekoliko navzgor, je otrok ves onemogel in izčrpan izpustil vrv ter znova strmoglavil v vodo. Z veliko težavo se je možu naposled posrečilo, da .ie priplezal z otrokom na rami na rob vodnjaka. S solzami v očeh so se presrečni starši zahvaljevali plemenitemu rešitelju, ta pa je vsako nagrado odklonil z motivacijo, da je storil samo svojo dolžnost kot človek. — Pač redek primer nesebičnosti, požrtvovalnosti in ljubezni do bližnjega! Vol snedeI tisočak Črna pri P r e v a 1 j a h , 13. maja. Posestnik Knez v Bistri pri Črni je pri mizi štel denar. Pri tem mu je neopaženo padel en tisočak na tla. Pobral ga je 5 letni sinček in ga nesel v hlev. Hlapec je ravno krmil živino, ko mu je otrok prinesel >Jurja« in gn položil na jasli. Kakor bi trenil je sivček stegnil dolgi jezik in pogoltnil mehki papir. Le pridni delavnosti požrešnega sivčka je pripisovati, da ga gospodar ni podvrgel »operaciji -, da dobi denar nazaj, kar bi se skoro izplačalo. Kako jo sivčku teknilo drago kosilo, nam ni znano. Belokrajinski količek Kmetijska predavanja v Metliki. Bauska uprava v Zngrebu je dovolila kredit za daljšo vrsto kmetijskih predavanj v Metliki. — Ker smo bili pač od nekdaj vajeni, da so prihajali k nam predavatelji iz Grma, smo tudi to {»t iz razumljivih vzrokov zaprosili za grmske strokovnjake, čeprav smo mi sedaj pod drugo banovino. — Bauska uprava je dovolila kredit za šestero predavanj iz Grma, nadaljna predavanja pa naj bi po njenem nalogu oskrbel g. ing. Sobolovič, okrajni okononi za karlovškl in črnomeljski okraj iz Kar-lovca. G. ekonom se je kar pridno oprijel dela, da se iz slovenskih strokovnih knjig nauči naših strokovnih izrazov. Iz enega žepa je potegnil znano Rohrmanovo knjigo -.»Poljedelstvo- iz drugega mu je gledalo Umno kletarstvo«. Pa tudi v govoru se g. ekonomu ]>ozna žo slovenska beseda. Predavanja, ki so se že pričela, so izkazala, da je v ljudeh precej zanimanja. Pač narod dobro čuti, da po teh starih kolovozih ne bomo pripeljali v lepše čase in zalo je primoran iskati novih potov in je tako udeležba pri predavanjih izredno visoka. Vrše se predavanja v šolskih prostorih ob nedeljah od 9 do pol 11. Zagreb prihaja. »Eto nas, polagano, ali ipak dolazi vam Zagreb,: lako je pozdravil g. svetnik Tomič, šef odseka za bilno proizvodnjo v poljedelskem oddelku savske banske uprave, ko je pretekli teden prišel v spremstvu g. barona Turko-viča, predsednika zveze hrvaških vinogradnikov in sadjarjev in prvega podpredsednika jugoslovanske vinarske in sadjarske zveze. Oba gospoda iz Zagreba je. spremljal ekonom ing. Sobolovič. Gospodje so prišli, da se informirajo o položaju naše vinarske zadruge. — V kratkem pa pričakujemo v naši bližini še odličnejšega obiska. Prišel bo sam g. ban dr. Silovit na Vnebohod v Bubnjarce k slo-slovesni blagoslovitvi novega gasilskega prapora. „Denar ali življenje'4 Izpred mariborskega senatu petorice. Maribor, 14. maja. Obtožnica pripoveduje: V temni januarski noči 1930 jc v bližini mostu nu cesti Nedcliea—Itudino/anci planila iz grmičevju ob cesti proti pešcu, ki jc korakal v smeri proti Radinožiineem, moška postava. Skozi vzdušje jc odjeknil poziv: »Stoj! Denar ali življenje!« Pešec — bil je posestnik Štefan Semi iz Rudmožancev, ki se je \ručal s sejma v Beltincih domov — se jc prestrašen pognal v beg; neznančevn postava je švignila za njim. Pri nekem jarku ga jc neznanec dohitel. Štefan Semi jc hkrati s strahom opazil, du se je iz ozadju |K>tulinila še druga moška postava. Neznanca sta gu vrgla na tla. Eden od obeh napadalcev je Senuju zamašil usta z roko, du ni mogel kričati; drugi pa mu ji razpel zimsko suknjo ter mu iz telovnika vzel bclcžnico, v kateri je bilo pet tisočakov. Neznanca je pobrala noč: izginila sta v smeri proti Badmožancem. Semi pu si je opomogel takoj od strahu m menil, da je prepoznal oba napadalca. V gostilni Nor-čič v Radmožancih je nato opisal dogodek ter obveslil o razbojniškem napadu orožnike v Turnišču. — Na podlagi te obtožnice sedita danes'na zu-tožni klopi 35 letni posestnik Peter Biiro ter 32 letni posestnik Karel Biiro, oba iz Radmožan-cev. Oba obdolženca zanikata krivdo ter odločno tajita dejanje. Karel Biiro Je izpovedal, da gre za maščevanje Štefana Semijn. ki je oba ovadil rudi tega, ker se in u flona Biiro ni hotelu mlati. Tudi zatrjujeta oba obdolženca, da je Semi večkrat tuko pijan, da sploh ne ve, kaj se okoli njega godi; dvomitu, du l>i bil imel Semi pri sebi toliko denarja. Semijeva žena Ana izpoveduje, du je vzel n jen mož. ko jc odšel od doma na sejem v Beltince, pet tisoč Din in da je jokal, ko je prišel domov, ker sta ga obdolženca oropala. Razpravo jc vodil sodnik okrožnega sodišča Žeml jic; Posegu, dr. Lešnik, dr. Pcčnik in dr. Kolšek prisedniki. Obtožbo je zastopal državni pravilnik dr. Hojnik. Oba obtoženca sia bila oproščena, ker se jima je posrečilo dokazati, da nista bila na licu mesta v času, ko sc jo izvršil rop. - PF.OE - odstrani (okoI in brci slodn „Crrnif Orizol" Oobiva sc v lekarnah. drogerijah in narfumerUah. Zaloga: 'Cosraochcinia, Zagreb. Smičlklasovu 2.1. Telefon 49-9S jc izšel 1. 1869. obsegajoč tri karte: »obraz suhe zemlje v polutah, Evropo in Avstralijo.« Atlant je »vrezu 1 na kamen in tiskal F. Kiiku na Dunaju, slovensko besedilo priredil Matej Cigale.« V naslednjih letih so izhajali nadaljuj! snopiči po 3 karte, s šestim snopičem I. 1877. je bil atlant zaključen. Pri Matici so bili očividno bolj filologi kot geografi in Cigule sum jc bil tudi le slovnične, ki je gledal na pravilna krajevna imena in dodal kratko terminologijo. Zato ta prvi slovenski atlant z geografskega stališča ni dosti prida, relief je slabo podun in štiri karte so sploh brez merila. Mnogo boljši je bil takrat že precej razširjeni Kocenov šolski atlant, ki je kljub nemškemu besedilu pristno slovensko delo. Njegov nvtor je Slomškov bližnji rojak Blaž Ko cen, ki je — skoro samouk — som narisal vse karte svojega atlanta. Že I. 1860. je bil« izšla izdaja za ljudske in meščanske šole in tri leta kesneje tudi za srednje šole. Kocenov atlant se je uveljavil v vseh avstrijskih šolali in doživel do prevrata nič mam j kot 42 izdaj, razen nemških tudi poljske, češke in hrvatske. Skoro vsi naši izobraženci so se po njem učili geografije in v hrvatski izdaji ga še danes uporabljajo naše srednje šole — le da marsikdo ne ve, du jc to pravzaprav slovenski atlant. Asistentka ženske bolnice M. U. DR. MARIJA FINK specialistka za ženske bolezni in porodniitvo (zdravljenje i dlstherroijo) ordinirn dnevno od 12'/z—15'/a ure Gledaliika ulica it. 7/1. Telefon *t. 3008 Zgodovinska črtica od ljublj. gledališča iz 11779 Ravnatelj licealnc knjižnice v Linzu, dr. Kari Schiftmanu izdal je lično knjigo »Aus dem Leben eines \VandcrschauspicIcrs«, Jakob Neukiiufler (1754—1835). Je interesanten prispevek za kulturne razmere konec 18. in pričetkom 19. stoletja. Knjiga je zanimiva tudi radi tega, ker se takne ljubljanskega gledališča. Neukiiufler je bil jezuitski novic. Leta 1773. ko je papež Ganganelli razpustil jezuitski red, je Neukiiufler stopil v eno takrat potujočih gledaliških družb. V kratkem je bil ugleden igralec za vlogo družinskega očeta ali slarega gospoda. Njegovo poročilo je sicer jako preprosto ali verna slika tedanjih razmer pri gledališču Neukiiufler poroča: »Naša družba je čez poletje igrala v Niiren-bergu, potem v Rotenburgu in bi morala za zimo prevzeti gledališče v NUrenbergu, ko je naš ravnatelj Emanuel Schikanede r1 dobil od generala Rieda povabilo, da želi deželna vlada v Ljubljani dobro gledališko družbo iz Nemškega. Priloženo je bilo 1400 gld. za pot. Ravnatelj Schi-kuneder se je takoj odločil za Ljubljano in ker ni bilo dobili primernih voz, so se morali vsi člani gledališke družbe, ki je štela 45 oseb, zadovoljiti z, lojternicami. Šele v Augsburgu dobili smo redne vozove, s kalerimi smo prišli na dan sv. Katarine do Inomosla. Odlod potovali smo skozi Pustriško dolino. Bili smo že na meji Koroškega, ko je jel padati sneg in ga je napadlo toliko, da smo kočije morali postaviti na sani. Kar pa je bilo najhujše,' da od Koroške meje naprej na celi cesti ni bilo nobene nemške vasi več, vse jc govorilo le slovenski. Bila je 7. ura zvečer, ko smo prišli v neko lako vas. V temni noči ni bilo najti nobene go- 1 Kmiuiuel Schikaneder igralec iu pisatelj iger, 1751 -1812 znan stilne. Mislili smo že, da bomo morali prenočevati v kočijah na prostem, ko smo zagledali cerkev. Mislil sem si: kjer je cerkev, mora biti ludi župnik in zagledal hišo, ki je bila podobna župnišču. Šel sem tja, potrkal, prišel je hlapec. Ko je slišal, da govorim nemški, je mrmral »no rosemi« (pac . ne razumem«) ter mi je zaloputnil vrata pred nosom. Jpl sem nato klicati iu sicer po latinski: »He, domine Parochel Domine Paroche huius loci, venias; qaeso, rogo To!« Duhovnik je prišel z lučjo v roki in za njim dva hlapca s svetiljkami. »Qualis clamor«, vprašal je. »Peregrini sunius et non vidimus in hoc pagio hospitium, ubi pernoeta-ri possemus«, sem odgovoril ter je takoj razumel naše klice. Pozval nas je, naj izstopimo in pridemo bližje, a se je prav prestrašil, ko je videl tako množico ljudi. Vendar nas jc peljal v sobo »Veste kaj«, rekel je, »postelj nimam, hočem vam nastlati sveže slame v sobo in položiti nanjo čiste rjuhe, za gospo pa hočem dati vzglavja/: Nalo sem ga vprašal, če bi dobili kaj za jesti. »Ako se s tem zadovoljite, kar premore moja hiša. Koliko pa vas je v celem?« »Pel in Štirideset« odgovorim. »To je mnogo«, menil je župnik, »vendar storim potrebno in poskrbim za kuhinjo.« »Imale tudi kaj za piti?« je bilo moje daljše vprašanje. »Vina imam«, dčl je smeje župnik, »in lega, kar ga imam v kleti, za gotovo ne izpi-jete.« Postali smo tedaj vsi prav veseli, ker smo dobili dobro kurjeno sobo. kajli postalo jo prav mrzlo. Prosil sem gosp. župnika, naj bi bil lako dober in poslavil štiri mize. Ob tem bi lahko po 10 oseb sedelo, ob mali mizici, ki jc že stala v kolu, bi pa sedelo oslalih pet. Tako so je tudi zgodilo. Gosp. župnik je bil sploh prav dobrovoljen in prijazen mož; dal je svojim hlapcem povelje, naj prineso sodček vina ter so postavili 45 bokalov nn štiri mize. Vsak, ki je dobil predse lončen vrč, .je tudi svoje vino takoi plačal. Tako je hotel gosp Schikaneder, da bi ne bilo zmešnjave. Vino jo bilo italijansko, bokal po 12 soldov, torej ni bilo drago. Prinesli so tudi štiri hlebe okusnega kruha, katerega smo tudi takoj plačali. Ravnatelj Scbiknoeder je pil na zdravje g. župnika in vsi smo zaklicali: »Na zdravje vrlemu pogostilelju! Veselo in zadovoljno smo čakali potem na jed ••Gospoda-", rekel je župnik, »v celi vasi n« dobite ui I i funta mesa, zadovoljiti se morale torej s postno jedjo. »Da, da«, kričali smo vsi, »samo. da dobimo kaj za jesti. »Nasitite se«, odgovoril ja župnik, »takoj poskrbim. Za sedaj pa sc kratkočasite po svoje.« Odšel je v kuhinjo. Naši operni pevci ubrali so takoj vesele pesmi in vse je bile dobre volje. »Vendar pride prav«, rekel sem sam proti sebi, ako sc zna dva jezika. Ako bi ne bil po latinski poklical domine Paroche, morali bi prenočevali v kočijah na cesti. Mizo so se pokrile tel založile z lončenimi krožniki, noži, vilicami in le. senimi žlicami. Vse je bilo prav čisto. Predno smo še pričakovali, prišle so ua mizo štiri velike skledi smetanove juhe, za vsakega tri na mehko skuhana •jajca, potem dobro zabeljoni rezanci z ribami v dobri masleni omaki, jajčnica, ocvrte postrvi 6 krompirjevo salato. Gotovo na celi poti družba ni take okusno in čisto jedla. Po končanem obedu smo dobro zalili, tudi ravnatelj Schikaneder, kateri sploh nikdar ne pokvari čedne burke. Peli smo iz naših oper zbore in pesmi, gosp. župnik sam pa je pri-sedel in je bil z nami vred prav vesel. »Tako lepo«, menil je, »se v mojem župnišču še nikdar ni pelo. Ravno tako se mi zdi, kakor bi imeli opasilo.« Med šalami in veselostjo tekel je čas prav hitro. Hlapci so prišli nato s slamo, gospodinja z rjuhami, dekle pa z podzglavji ter so vse pripravili za noč. Ravnatelj Schikancder go vprašal za račun. »Ta je precej gotova, odgovoril je gosp. župnik. »Kruh in vino je plačano, za obed pa plača vsaka oseba 24 krajcarjev.« Ravnatelj je takoj plačal račun in je še naročil za drugo jutro kavo za dame. Plačal ja potem za kučarje hi konje v štali, dal je v kuhinji še dobro napitnino in tudi hlapcem. Polagoma smo se vsi položili k počitku. Ko je napočil dan, so za-pregli, smo so prav srčno 'zahvalili za dobrohotni sprejem in pogoščenje ter smo se v božjem imenu odpravili; vsi smo klicali s polnim glnsom Se en-krat: >Zdravo, zdravo gospod župnik.« (Dalje.) Ali \e nemščina na naših srednjih šolah potrebna ? XIX. Gospod urednik! Kratka notica v vašem cenjenem listu, ki jo bila uvrščena med dnevnimi vestmi ter je reproduciralu mnenje češkega društva »Pravnik« o pomenu učenja nemškega jezika, me je vzpodbudila, da malo več razmišljam o tem vprašanju in se oglasim v interesu naših bodočih generacij jugoslovanskih pravnikov. Našim mladim pravnikom ne zadostuje domača pravno-literarna produkcija. Pravnih znanstvenih knjig v slovenskem ali srbsko-hrvatskem jeziku nimamo mnogo in tudi ne moremo pričakovati, da bi se kmalu pomnožile. Naši vseučiliščni profesorji pravniki so zaposleni z delom na univerzah in skoro vsi so člani ministrstvenih komisij za zenačenje zakonov in Vrhovnega zakonodavne-ga sveta. Mi tudi ne smemo pričakovati od njih brzega dela, ker bi bilo to samo v škodo njihovega dobrega imena, vede in dijakov. Čim ■■težji« je učenjak, tem bolj je kritičen napram sebi, tem bolj tvega, primerja, razmišlja, raziskuje in pripravlja, preden se vsede in napiše znanstveno knjigo. Zato moramo v interesu stvari, vedo in pravniškega sveta lepo potrpeti in čakati. Naš pravniški naraščaj bo torej že na vseučilišču potreboval pravno literaturo tujih narodov, še bolj pa ko vstopi v prakso, in čim više se bo vzpenjal, čim pestrejšo in bogatejšo prakso in čim večjo odgovornost bo imel, naj si bo sodnik, odvetnik, upravni uradnik ali funkcijonar gospodarskih organizacij itd., tem večja mu po potreba, da poglobi in korigira svoje znanje, da se orientira v znanstveni literaturi in zbirkah judikatov, preden reši pravni slučaj, izda razsodbo, da pravni nasvet, vloži tožbo ali pravni lek, ali započno z organizatorniin delom. Po vojni so nekateri prepovedovali, da se ni treba oslanjati na pravno literaturo in vpošlevati judikaturo starih visokih sodišč, kar tako po •.čutu« in zdravem razumu naj se sodi in dela. Ta razdivjanost in površnost, hvala Bogu, ponehava in nasprotno se povsod zahteva, da bodi pravnik kolikor mogoče vesten, izkušen in izobražen. Tudi je pravnik na mnogih poljih zopet prišel do veljavo in merodajui krogi so pričeli uvidevati, da inora upravni uradnik tudi v tako zvani »policijski« stroki bili pravnik. Pravniški stan zavzema mor.la najvišji odstotek med akademsko izobraženimi intelektualci. To stanje in te potrebe torej silijo pravnika vseh vrst in starosti, da konzultira pravno literaturo tujili narodov, v kolikor nima domače, a tudi i>oleg domače še tako bogate literature bo vedno moral posegati po knjigah velikih pravnikov tujih narodov, da s primerjanjem in kontrolo dobi pravi pouk, ki se potrebuje v konkretnem slučaju. Kam naj se pa zatekajo naši pravniki? Pred mnogimi leti sem bil na Dunaju po rodbini svojo žene v zvezi s predsednikom nizozemskega patentnega urada g. Sn. Ko nas je obiskal s svojo soprogo, sva ju občudovala, kako sta enako perfektno govorila nemški, angleški in francoski. Na vprašanje, odkod to znanje, sta odgovorila, da sta se teh jezikov naučila v šoli, zakaj Nizozemci morajo znati jezike svojih sosedov, ako hočejo živeti in uspevati. Da to načelo velja tudi za nas, so naglasih že drugi udeležniki Vaše ankete. Za nas bi torej od sosedov, ki štejejo zbog geografskega i>oložaja in živahnih trgovskih zvez, prihajali vpoštev Nemci in Italijani. Izbero med tema dvema jezikoma nam pa olajšuje in kar imperativno odloča sledečo dejstvo. . vl .. Dne 20. aprila t. 1. je v Zagrebu izšla knjiga »Stečajni zakon« s komentarjem, ki sta ga napisala gg. profesorja dr. Anton Verona in dr. Srečko Zuglia. V predgovoru pišeta: i K ako se radi o za-Konima preuzetim večini djelom iz austrijskoo (dotično dalmatinsko-slovenafkog) prava, poslužili smo so najviše judikaturom, za koju smo smatrali da je čvrsto ustaljena u tim krajevima.. — To priznanje kar razširimo na vse druge važne in velike nove zakone, ki jih je izdala naša vlada izza fi. januarja 1929: Civilno-pravni postopnik je skoro popolnoma identičen s Kleinovim postopnikom, ki velja v Sloveniji in Dalmaciji, ravno tak bo izvršilni red, pa občni državljanski zakonik, zakon o zemljiški knjigi, tak je kazenski postopnik, in slič-ni bodo drugi zakoni. Za vse te zakone že imamo dobre nemške znanstvene knjige in komentarje, tako da se jih moremo posluževati tudi po zenače-nju naših zakonov. Tako bomo še naprej s pridoni posegali po Ehrenzweigu, pa po novem — Klu-govem — komentarju k občnemu državljanskemu zakoniku, pa po Neumannu, in po Bartsch-Pollaku, in po Glaserjevi zbirki judikatov, a na polju javnega prava po Teznerju, po monografijah o posameznih panogah upravnega prava in po Budwin-skega zbirki judikatov upravnega sodisca. __ Tudi na polju javnega prava se nam obecajo ge novi zakoni, ki so prevzeli iz avstrijskega povojnega prava, a z izpremembami, ki so jih ti zakoni doživeli v češkoslovaški in poljski republiki. Ker vemo, da pri nas le malo pravnikov zna ceski jezik, a za poljski jezik bi se morda moglo reci, da sploh ni pravnika, ki bi ga znal, stavim, da so nasi zakonodavci in člani komisij, ki nam pripravljajo te zakone, črpali svoje znanje o teh čeških in poljskih zakonih zopet samo iz nemških prevodov. Zato mislim, da je ta argument tako jak, da sc mu ni bati ugovora, in da moramo v imenu in interesu našega pravniškega naraščaja zahtevati učenje nemškega jezika na naših šolah, ker je in bo znanje tega jezika našim pravnikom neobhodno potrebno. „ -t • • , Po preobratu se je pri nas začel nemški je« zik sistematično odrivati in favorizirati francoski jezik. Nekateri mislijo, in gotovi »kullurno-poh-tičnic teroristi perijodično z veliko nasilnostjo proglašajo, da se mora iz sedanje generacije iztrebiti vse, kar spominja na preteklost, in zlasti vse sledove nemške kulture, da se morajo naši možgani prerigolati, da se mora iz njih izkoreniniti vse, kar spominja na nemštvo, a vsaditi namesto tega francoska kultura in francoski jezik. Globok po-klon pred francoskim narodom in njegovo kulturo! Vsakogar prisrčno obžalujem, ki ne zna fran-coskega jezika, ker se mora odreči velikim užitkom in koristim. Zlasti pravnik bi imel koristi za razvoj duha iu elokvencije: veliko bogastvo jezika, njegova lepota, logično in precizno izražanje, duhovitost francoskih pisateljev, vse lo mora v vsakem poznavalcu francoske kulture, in posebno literature zapustiti najboljše sledove. Ali to še m razlog, da bi se moral izpodriniti nemški jezik, ki ga naš človek nujnejšo potrebuje, ker ima posla z Nemcem, ker od »eh poslov ... živi! Strah pred nemškim jezikom je prazen, zakaj straža ob Dravi« je trdna in silno jaka, kor jo čuvajo nasa srca, in moralno jo ne morejo omajati nobena sredstva in zato tudi ni nevarnosti od zamamljivo-sti in vabliivosti nemške kuiiuro. .... ., Tiste člane Prosvetnega sveta, ministrstvenih komisij in drugih organizacij, ki sodelujejo pri reorganizaciji našega šolstva in pri sestavljanju učnih osnov in redov, torej prosimo, naj brez strahu 111 odločno tudi v imenu jugoslovanskih, 5} 1 slovenskih pravnikov, ki so najbližji sosedje Nemcev, zahtevajo, da se mora v naših šolah nem-J%, ,, u®ili- (ia ga bo vsak absolvent srednjih sol dobro znal govoriti in pisati. Mislim, da se mi ne bo zamerilo, ako prekoračim okvir Vašo ankete ter vprašanje pouka v jezikih na naših šolah, kolikor se to tiče pravnikov, do kraj« pretreseni. Ako izhajamo s stališča, da mora vsak jugo-s ovanski pravnik znati nemški jezik, vprašamo, ali mora poleg tega znati še kak drugi tuji jezik in kateri? Vseučiliščni profesorji in drugi učenjaki, kakor tudi uradniki v ministrstvih - o diplomatih pravnikih niti ne govorim — ki sodelujejo pri stvarjanju novih zakonov, morali bi poleg nemškega jezika znati vsaj šo francoski in angleški. Sodniki izhajajo z znanjem nemškega jezika, ker se jim spisi in priloge itak predlagajo v narodnem jeziku iu overovljenih prevodih. Upravni uradniki naj bi uvaževali, da Francozi vodijo na polju javnega prava ter imajo zelo jake adute. Zlasti upravni sodniki bi s pridom či-tali razsodbe francoskega Conseil d'Etat kot najvišjega upravnega sodišča bodisi v oficijelnih zbirkah ali vsaj kakor jih prinašajo nekateri obzorniki (n. pr. tromesečnik »Revue du droit public et de la science politique<). Pravniki gospodarskih zavodov in korporacij potrebujejo poleg nemškega v prvi vrsti francoski jezik. Mednarodne organizacije kakor n. pr. Mednarodna trgovska zbornica v Parizu, Ekonomski komitž Zveze Narodov iu drugi razpošiljajo dopise in referate v francoskem jeziku. V bankah pa pričenja angleški jezik odvzemati teren francoskemu. Odvetniki se morajo ravnali po zahtevah in potrebah svojih klijentov. Tu je treba reči, da so naše poslovne zveze z anglosaksonskim gospodarskim svetom mnogo živahnejše nego z romanskim. Veliki rudniki, filmska podjetja, trgovina z gramofoni in ploščami, večina automobilskih tvrdk, tekstilna industrija, mineralna olja, brodarstvo za ameriške linije, brodograditeljstvo, vse to je pri nns v rokah ali pod kontrolo angleškega in ameriškega kapitala. V teh zemljah je pa velik interes za naš les (hrastovina) in nekatere druge pridelke (slive). Zastopanje naših izseljencev se tudi večinoma vrši preko odvetnikov in javnih bilježni-kov v Ameriki, ki pišejo angleški: Angleški kli-jent je podantičen in zahteva, da mu odvetnik vsak korak točno razloži. Ako snuje v naši državi delniško družbo, moraš mu, preden predložiš pravila na odobrenje naših oblaslev, ista prevesti na angleški jezik; to ti premelje in prerešeta ter ima polno opazk in želja, ki jim rad ustreieš, ako so v skladu z našimi zakoni. Nameščen sem kot koncij>ijent v eni največjih odvetniških pisarn cele države, ki ima mnoge in velike inozemske klijente, pa smem reči, dn mi služi v prvi vrsti znanje nemškega jezika, takoj za njim v obilni meri znanje angleškega jezika, a daleč za njim stojita francoski in italijanski. — V zagrebških dnevnikih se često čitajo inserati odvetnikov, ki iščejo konc.ipijente s perfektnim znanjem nemščine, a s pristavkoni, da imajo prednost tisti, ki znajo tudi angleški. — Na podlagi teh dejstev in izkustev bi se upal trdili, da odvetniki nuj-nejše potrebujejo znanje angleškega nego francoskega jezika. Kljub temu bi )>a z ozirom na ostale kategorije pravnikov, in zlasti zaradi visoke vrednosti francoskega jezika za občno izobrazbo bilo reči, naj se naši mladi ljudje poleg nemškega jezika uče francoski. Mladi pravniki, ki se nameravajo posvetiti odvetniškemu poklicu v večjih prometnih in trgovskih središčih, naj se pa na univerzi marljivo uče angleški, in če imajo starše, ki morejo in hočejo za svojo doco kaj žrtvovati, naj jih prosijo, da smejo za dva semestra na kako univerzo na Angleškem, zlasti na ono v Oxfordu, ki daje pravec razvoju modernega angleškega jezika ter izdaja slovarje in druge knjige za učenje angleškega jezika. Učenje jezikov bi seveda moralo biti povsem drugače ustrojeno kakor je sedaj, ko se otroci v gimnazijah uče nemški šele od 5. razreda dalje, tako da revčki prav nič ne znajo, kadar napravijo maturo in se niti ne znajo posluževati znanstveno knjige, ako jim nismo piačevali privatnega učitelja. Ko maturant zapusti gimnazijo ali realno gimnazijo, mora nemški in francoski gladko govorili To je naša zahteva v interesu pravniškega naraščaja, glede metod naj si glave razbijajo gospodje pedagogi, pa tudi mi, ki stojimo sredi življenja, bi jim znali marsikaj svetovati, če nas bodo vprašali. Dr. Franc Skaberne, načelnik prosvetnega oddelka v p. in odvetniški koncipijent, Zagreb. Mala kronika ir Birinuvanje v lavantinski škofiji iu sicer v dekani ji Maribor, lovi breg, se vrši jio sledečem redu: V soboto 17. mu ju pri Gor. Sv. K uu-goti; v nedeljo 18. maja pri Sv. Marjeti ob Pesnici; v ponedeljek 19. maju pri Sv. Barbari pri Vurbergu; v torek 20. maja v Kamilici pri Mari-boru; v sredo 21. maja pri Sv.Knižu pri Muri-boru; v četrtek 22. maju pri Sv. Marjeti v Selnici ob Dravi; v soboto 24. muja pri Sv. Duhu nu Ostrem vrhu; v nedeljo 25. maja pri Sv. Petru blizu Mariboru. ■A" Rodbinski blagoslov. Družini rudniškega paznika gosp. Franca Lesjaka v Črni se je rodilo 18. zdravo dete. Srečnim staršem čestitamo. ir Službeni list. Kraljevska banska uprava Dravsko banovine jc izdalu pod št. T. No. 148-8 z dne 9. maja 195« razglus, na temelju katerega se ustanovi uradno glasilo te banovine z nuslo-voan »Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine«, ki bo objavljal vso zakonite predpise in razglase službenega značaju in trajne važnosti v nastopnem vrstnem rodu in hkI naslednjimi zaghivh: t. Zakoni lin kraljevske uredbe; 2. uredbe osrednje vlade; 5. banove uredbe; 4. okrožnice kraljevske bansike uprave; 5. razne občevcljuvne odredbe; 6. razne objave iz »Službenih novin« in 7. rzpremenibe v osebju. Dosedanji »Uradni list kraljevske banske uprave dravske banovine« jc prenehal z dnem 9. maja 1950. — Prva številka novoustanovljenega »Službenega listu« je izšla včeraj. Tiska se poslej v tiskarni »Merkur«. Njegov odgovorni urednik jc dr. Fran V i d d c. ic V Službenem listu kraljevske bansko uprave Dravske banovine št. 1 od 15. maja jc objavljen »Zakon o urejanju hudournikov«, dalje »Zakon o železniški imovini v cksploataeiji ministrstva /.a promet« in »Zakon o izrednem kreditu za organizacije izvoza deželnih pridelkov«. Naborniki — državni nameščenci in bogo-slovci rojstnega leta 1900, ki pridejo kot zača.sno nesposobni letos ponovno na nabor, so opozarjajo na čl. 48 zakona o ustroju vojske in mornarice, po katerem lahko z letošnjim naborom končnoveljavno zadoste svoji naborni dolžnosti, ako se izkažezo pred naborno komisijo s potrdilom svoje nadrejene oblasti, da so res v državni službi ali bogoslovju in od kdaj. — Prizadeti naj «i torej pravočasno oskrbe tozadevna potrdila, da 'jih komisija ne zavrne še za eno leto. •k Regulacijski načrt za Bled je'v občinski pisarni na Biedu do 31. maja 1930 razpoložen v katerem času interesenti lahko vložijo utemeljene ugovore ali pripombe pri županstvu Bled. Mariborske in celjskc vojašnice. Za adaptacijo mariborske in celjske vojašnice je ministrstvo odobrilo za prvo 825.324.65 Din in za drugo 585.274.48 Din. Stavbena dela bo Dravska divizij-ska oblast oddala pismenim ponudnikom. ~k Nabava pisalnih strojev za sodišča. Minister pravosodja je 7. t. m. odredil, da se na račun reparacij nabavi iz Nemčije okoli 500 pisalnih strojev za vsa okrajna in deželna sodišča v naši državi. Rok za vlaganje ponudb traja do 10. junija tega leta. ptehavJiai dobro. ^j^tnnesidrav ---B u/frichovoSof 'deatno sredstvo proti vtem motnjam prebave,želodčnim bolečinam, zgagiitd. 100/ef v vporobi in nenadkrUiivo! Dobiva Je v vieh lekarnah AW.i.C.W. dulfrich Berlin W57 ir S konjem iz Temešvara v Prago. Gospodična Milada Trifun, spretna in navdušena jaha-čica, ki govori sedem iezikov, potuje v spremstva nekega romunskega oficirja na konju iz Temešvar? preko Zagreba, Ljubljane, Gradca in Dunaja v Prago. Vsak dan prejezdi okoli 50 km. ic Tragična nesreča na Dravi. V nedeljo popoldne so se trije mladi dijaki brez dovoljenja profesorja, s katerim so si prišli ogledat sejem v Po-žegi, izposodili na obrežju Drave čoln. Veslali so na nasprotno stran z namenom, da bi se tam kopali. Sredi Drave so zašli v mogočen vrtinec, čoln je trčil ob vlačilec, ki leži v vodi in se obrnil in pokopal dečke pod seboj. Dva dečka so rešili iz deročih valov, tretji pa je utonil. Na istem mestu je pred dvemi leti utonil sodnik iz Novega Sada Ku-čančanin in tudi sicer so nesreče tam zelo pogoste. ir Stara obleka — stari čevlji in pomlad — to vendar ne gre! Prebarvajte staro obleko z Braunsovo barvo za blago in stare čevlje z Braun-sovo Vilbra barvo za usnje — oboje kot novo. Drogerij Gregorič, Ljubljana, Prešernova ul. 5. it Vozni red avtobusne proge Novo mesto— Krško, veljaven od 20. maja. Odhod iz Novega mesta ob 7 in 12.15, prihod v Krško ob 9 in 14.20. Odhod iz Krškega ob 7 in 15, prihod v Novo mesto ob 9 in 17.35. Prejemajo se naročila za avtobusne izlete v razne kraje. — Avtopodjetje Kos, Novo mesto. ir Epolialni izum ua polju gramofoni je! Žo lansko leto so naši listi poročali o epohalnem izumu na polju gramofon i je. Nemškim tehnikom se je posrečilo izdelati gramofonske plošče, ki pomenijo pravcato revolucijo v izdelovanju plošč. Gre za takozvane Phonycord Flexible plošče, napravljene iz povsem nove mase. ki ima svojstva, da je negorljiva, upogljiva, izredno prožna in lahka ter nezlomljiva. Da se igrati na obe strani, tehtn samo sedmino navadne plošče, ie tenka, neobčutljiva za tekočine in toploto. Praktično se ufiorabi zlasti za kovček-gramofone, v katere se lahko vloži po 30 plošč brez strahu, da se razbijejo. Tudi neprijetno vsakokratno menjanje igle odpade, ker zadostuje ena igla za večkratno igranje. Posebnost teh plošč je tudi, da izostaue skoraj popolnoma neprijetno praskanje igle. Reprodukcija glasu je izredno čista in popolna kakor pri zvočnem filmu. Vse podrobnosti in natančnejša navodila daje tvrdka Frane Bar, Ljubljana, Meslni trg 5, ki je prevzela glavno zastopstvo za vso Jugoslavijo in katera predvaja vsak dan dopoldne in popoldne te plošče z velikim zvočnikom na Mestnem trgu. -k Največji reveži so slepei. Spominjajte so jih! »Dom slepih« ima položnico 14672. Ljubljana Kaj se bo še v Ljubljani gradilo? Koledar Četrtek, 15. maja: Zofija, mučenka; Izidor. Osebne vesli = Spremembe v sodni službi. Vodstvo okrajnega sodišča prevzame d. s. s. dr. K r a n j c ; dosedanji začasni predstojnik okr. sod. dr. Kersnik postane preiskovalni sodnik dež. sodišča; preiskovalni sodnik Radej gre na civilni oddelek okrajnega sodišča; s tega mesta pa gre g. V e r b i č na civ. odd. deželnega sodišča. Imenovanje. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovana po službeni potrebi na II. državni realni gimnaziji v Ljubljani^ za učiteljico veščin v t. skupini II. kategorijo. Filomelu Siškovič, dosedaj učiteljica veščin na gimnaziji v Knjaževeu. 1Slovi grobovi -J- Umrla je na Uncu pri Rakeku 14. t. ni. ob pol 2 popoldne po daljši bolezni gospa Jernej-čič Antonija, vdovljena Puntar, roj. Modic. Pokoj-nica je bila mati dr Puntarja Josipa, knjižničarja drž. biblioteke v Ljubljani. Pogreb bo v petek ob 10 dopoldne na pokopališče na Uncu. Naj počiva mirno v Gospodu. Preostalim naše iskreno sožalje! -f- Ribnica. Dne 12. maja je po dolgi in mučni bolezni umrl posestnik in trgovec gosp. Franc, Pir-ker, znana ribniška osebnost. Naj najde njegova duša mir v Bogu! + V Dravljah j« umrl posestnik in nadučitelj v pok. g. Ivan Ziegler, star 70 let. Pogreb bo danes ob 5 pop. + V ljubljanski bolnišnici je umrl vpok. učitelj g. Al. Sežun iz Mavčič pri Kranju. Pokopali so ga včeraj popoldne. N. p. v m.! V proračunu mestne občine je postavka, ki omogoča, da bo mestna občina mogla izvršiti najnujnejša javna gradbena dela. To je ostanek iz že najetega 10milijonskega posojila za tlakovanje del v znesku 1,022.000 Din in pa ostanek že najetega 6.2 milijonskega investicijskega posojila v znesku 1,927.000 Din. Iz obeh zneskov bo mestna občina, kakor smo zvedeli, izvršila le-ta javna dela: zalivanje drobnega tlaka Pred škofijo z asfaltom (stroški 36.270 Din); tlakovanje Pražakove ulico med Dunajsko cesto in Cigaletovo ulico (stroški 148.780 Din); tlakovanje Semeniškc ulice (stroški 84.800 Din). Dalje bo dala mestna občina popraviti in nn novo zgraditi javna stranišča. Za to so bili prvotno določeni stroški na -150.000 Din. Ta znesek pa I se bo povečal na 700.000 Din, da bo mogoče po-! praviti in napraviti stranišča na Napoleonovem Irgu, v Zvezdi, na Krekovem trgu (to stranišče bo i najbrže odpravljeno), v Tivoliju in še neka manjša stranišča na Viču in v Šiški. Še letos bo mestna občina dala preurediti Kes* bo danes? Drama: Zaprto. Opera: Črne maske. Ued C. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 1 in Mr. Kamor, Mikloščeva cesta 20. Kuhaj s plinom Ljubljanska plinarna že nekaj časa sem dela prav uspešno propagando, da bi se naše gospodi-i nje poslovile od sajastih in umazanih štedilnikov, j ki zahtevajo toliko truda in dragega kuriva ter da 1 bi uvedle v svoje kuhinje plinske štedilnike. K predavanjem, ki jih mestna plinarna prireja v ta namen, je vedno naval prav velik in si morajo gospodinje celo rezervirati brezplačne vstopnice. Tudi je mestna plinarna že letos instalirala več plinskih štedilnikov, kakor lani vse leto. Včeraj popoldne je v šentjakobski šoli predavala o najmodernejšem kuhanju s plinom gdč. Erika Perg z Dunaja. Pokazala je in razložila, kako more gospodinja kar najcenejše skuhati zadostno kosilo na plinu in je tudi to dokazala s poskusom. Skuhala je zelenjadno juho, praženi riž, špagete, pečenko in druge stvari. Moderno kuhanje jc takole: gospodinja pristavi tri, štiri jedi na močen plamen za nekaj trenutkov, nato pa položi posodo na posodo nad šibak plamenček. Sedaj gre lahko na trg ali po drugih opravkih, kosilo pa se kuha samo. Tudi je odveč vsaka skrb, da bi kosilo prevrelo ali pa se prismodilo. Plina pa pogori la čas 50 litrov, kar velja — 10 par. Plinsko kuhanje je res na|ce-nejše in najbolj pripravno. Samo škoda |e le, da se la predavanja ne vrše tudi v slovenskem leziku. Koliko naših kuharic in gospodinj bi se navdušilo za plinsko kuhanje, če bi mogle razumet, predavanje! Naj mestna plinarna misli na lo. Pozdravljamo pa novost, s katero bo v leseni obogatela šentjakobska meščanska šola. Dobila bo namreč pet, šest plinskih štedilnikov, okoli n|ih pa sc bodo sukale učenke zadnjega letnika. Po trt, štiri bodo imele svoj štedilnik, na nph bodo ku-hale in pekle ter se tako sodobno pripravljale za svoj prihodnji poklic — gospodinjstvo. 0 Praznik bi. Janeza Boskn v župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani zadnjo nedeljo je pokazal, kako hitro si je ljubeznivi blaženi pridobil tudi prostor pred Sv.Jožofom, za kar je določeno 227.000 Din. V tem znesku so določena ludi razna manjša dela. Iz tega zneska bo kupljen tudi aparat za torkreliranje 170.000 Din. Iz 7 milijonskega posojilu za regulacijo mesta bo uporabljen znesek 960.000 Din za napravo zbiralnega kanala pod Rožnikom, dalje znesek 300.000 Din za razno manjše kanale in znesek 690.00(1 Din za regulacijo Gradaščiee in zgradbo mostu pred Trnovsko cerkvijo. Že dalj časa je v Ljubljani velika potreba, da se poslopje mestne ubožnice razširi in napravi potreben prizidek. Mestna občina je v principu že pripravljena, da odkupi sosedni svet od gospe Helene šerkove. Zato pa se bo moral vršiti komisijski ogled na licu mesta. Iz preostanka 6.2 miljonskega posojila se bo daljo zgradil most črez Mali graben na Opekarski cesti in most žrer Gradašcieo (stroški bodo znašali 600.000 Din). Iz istega preostanka bo izvršena tud; preureditev Streliške ulice, kar bo veljalo 100.000 dinarjev. meti nami na Slovenskem zaupanje in sjioštovanje. Izredno veliko število don Boskovih prijateljev, med katerimi smo opazili tudi višje uradnike, je napolnilo precej veliko župno cerkev sv. Jakoba že med tridnevno pripravo na praznik (od 8. do 11. maja). Okusno razsvetljena cerkev in podoba bi. don Boska nad glavnim oltarjem, posebno pa krasno petje pod spretnim vodstvom g. Stanka Grabnarja, vse lo je vplivalo blažilno na srca ljudstva, ki je prišlo, da so priporoči svehiikovi priprošnji. V poljudni obliki jo razvijal v svojih šmarničnih govorih tekom tridnevnico ravnatelj Salezijanskega zavoda na Rakovniku zanimivo dogodke iz don Boskovega življenja in pokazal ozek slik med njim in Marijo Pomočnico, ki je bila pravzaprav voditeljica vsega don Boskovega dela. Zanimiv je bil na praznik prvi govor g. župnika Barlela, ki je priprosto, a lepo pokazal don Boska v luči zaupanja na božjo in Marijino pomoč. Nad vse vzneseno pa je govoril presvetli g. škof ko-adjutor dr. Gregor Rozman pred pontifikalno mašo, ki jo je daroval stolni župnik, g. kanonik dr Tomaž Klinar. V jedrnatih besedah nam je orisal življenje velikega apostola mladine kot gorečega duhovnika. Z neumorno delavnostjo jo izvrševal svoje duhovniške posle v spoved trči, vzlic neprestanim drugim skrbem, tako da so ga ljudje nazivali lo »spovednika«. Njemu je veljajo edino glavno načelo pri delovanju: Rešitev duš. Za podlago svojega v-zgojnega sistema je don Bosko postavil pogosto prejemanje sv. zakramentov. V lem obstoji ves uspeh njegove vzgoje. Po njegovem naročilu se razširja povsod, kjer se nahajajo njegovi sinovi pobožnost do Marije Pomočnice. Slovesnost so jo zaključila z zahvalno pesmijo po šmarnični pobožnosti. Lahko ponavljamo na tem mestu besede, ki jih je. izrekel govornik pri sklepnem govoru: Blaženi don Bosko je j>rišel mod nas, da posnemamo njegovo ljubeznivost, da se mu priporočamo kol prijatelju ubogih, revnih in zapuščenih. (F) Hafcstftvn Društva za raiiskavanje jam, prirejena o priliki vseslovanskega geografskega kongresa v balkonski dvorani univerze, je dane» od 16 do 10 odprta za člane društva brez vstopnine, za občinstvo pa v petek in soboto ves dan. v nedeljo do 12 proti vstopnini 5 Din (dijaki 3 Din). O Sobe za prenočišča obiskovalcev Ljubljanskega jubilejnega velesejma, ki se vrši od 29. maj* Zobni atelje Dentlst P. Vrankar, aobar Gledališka ulica 7 se je preselil v novo- moderno urejene prostore na Dunajsko cesto 20 nasproti kavarne Evropa, poleg Kmetske posojilnice, vhod iz Tavčarjeve ulice 2, I. nadstropje. Ordinira od 15. V. naprej vsak dan od 8-12 in 2-5 do 10. junija 1930, se rabijo v večjem številu m se naprošajo vsi oni, ki bi jih za ta eas odstopili stanovanjskemu uradu velesejma na razpolago, da to naznanijo nujno mestnemu magistratu (mestni ekspe-dit - Mestni trg 27/111 soba St. 50) ob navadnih uradnih urah. ,...,.. o___i © Obelili panj — sredi Ljubljaue. Pred novo nalafo poštno hranilnice se ustavi gruča mozakar-Uv Po • ribuiškoc govorijo - Ogledujejo pročelja. Čudijo se strehi. Čudijo se zamreženim oknom, berejo napise. - Močno všeč jim je palača. — >Lc vrata so premajhna,« modrujejo. »Ihsa - taksna "aleja, vrata pa kot špranja v panju. Le kaj so mislili, ko so -zidali.. .< »Na panj so mislili,« pravi eden »Nalašč so tako naredili - le verjemite! -Saj ta hiša je panj. Ljudje nosijo vanj denar prav kakor čebele med v panje.« »Glej - no - saj resic -Panj, paoj,« se smejejo možje in zavijejo na Ulei-weisovo cesto proti kolodvoru. O Slovensko planinsko društvo priredi v torek dne 20. t. m. ob 20 v veliki dvorani hotela Union zanimivo skioptično predavanje: »V zlozlji-vem platnenem čolnu skozi Avstrijo in Jugoslavijo.« tr. Oto Lutter iz Gradca, ki je v zlozljivein Predava g. Oto Lutter---------- „ čolnu prepotoval sledeče reke: Salzach bteyr biins. Donavo, Muro, Dravo, Savo, Mrežnico ter Uno. Ob tej priliki nam bo predvajal nad 100 najtesnejših sSoptičnih slik z vseh potovanj Preprodaja stopnic v pisarni SPD Dunajska cesta 1 a/lV (lilt). 01z policijske torbe. Aretirana sta bila neki noSki in neka ženska. Prvi je osumi,en, da ,e ukradel 3000 Din in jih zapravd z drugo. — Knjav ljenjh je nekaj malih tatvin. - Na Masarykovi ce-sUje v torek popoldne omedlel nek. prekmurski delavec - najbrže zaradi oslabelost, .n stradan,a ® Vlom v delavsko barako. V delavsko barako podjetja ing. Tornaga poleg Stadiona ,e vlo-neznan vlomilec. Odnesel ,e 50 metrov dolgo jekleno merilo in vodoravno tehtnico, skupa, vre-dno 1000 Din. Delavcu Andreiu Erženu pa )e odnesel tri suknjiče, vredne 100 Din. O Karambol na Poljanski cest.. V torej po-poldne se je pripetil na Poljanski cest. več), karambol. Po Potočnikovi ulici je v naglem diru privolil z gigom mesarski pomočnik Ivan Marinsek. po Poljanski cesti pa je privozil z avtobusom Gra-dov Šofer Franc Avdič. Gig se ,e zaletel v avtobus fn ga precej poškodoval. Avtobus ima pokvar,en blatnik ubiti dve šipi .n druge poškodbe, škode je na njem za okoli 5000 Din. Pa tudi g.g n. ostal cel, temveč se mu je zlomilo o|c .n ,e ves razbit Na gigu ie škode 800 Din. Vse - zarad, nagle vožnje po cesti, O stavbne nasvete, načrte za novogradnje in ' i . rP »lini Mil I Kirn \Tpbna«:. LlUblianil. .Mehi- adaptacije. Tehnični biro >Tehna: ni tr" 25/1. Telefon 25-80._ Cedral oil Vas obvaruje pikov komarjev moskitov in sploh vseh insektov, Drogerija Gregorič, Ljubljana Prešernova 5. živabnilo in ki se je baS radi lega v tukajšnjih prosvetnih krogih zelo priljubil, se bodo vnetim razširjevateljem ljudske prosvete polnoštevilno priključili. □ Kakor na divjem zapadu. 20-letni delavec Ivan Godec, uslu^ben v framski oljarni, se je v družbi fantov nahajal v nekem vinotoču v Morju. Ko se je vračal zvečer domov, so pred PliberSkovo gostilno navalili nadenj trije neznani napadači ter mu s kolom prizadejali težke poškodbe na glavi ter obeh rokah, da se je v nezavesti zgrudil na tla. Godca so težko poškodovanega prepeljali v tukajšnjo bolnico; za neizsledeno trojico pa se vršijo od strani orožništva temeljite poizvedbe. □ Iz Studencev. Kat. slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 18. t. m. majniški izlet k Sv. Urbanu. Zbirališče za Studenčane ob pol 6 pri cerkvi sv. Jožefa; odhod točno ob 6. Mariborčani se priključijo Studenčanom na križišču Strme ulice in Koroške ceste. Pri sv. Urbanu bo ob 9 sv. maša za vse udeležence in kratek cerkven govor. Nato prosta zabava. Prijatelji društva pridružite se. □ Vsem, ki sc zanimajo za perutninarstvo. V Mariboru se je osnovala zadruga za rejo čistokrvne perutnine. Omenjena zadruga daje vsem, ki sc zanimajo za stvar, zlasti v zadevah smotrne reje perutninarstva vsa potrebna pojasuila brezplačno. Za odgovor je priložiti poštnino v znamkah oziroma dopisnico. Dopise je naslavljati na Zadrugo za rejo perutnine r. z. o. z. v Mariboru. □ Z drevesa telebnil. 16-letni brivski vajenec Iv. Kovačič in sicer na dvorišču hiše št. 2 na Ruški cesti ter si pri padcu zlomil desno nogo pod kolenom- Ponesrečenca so prepeljali v tukajšnjo bolnico. □ V ritmu velikomestnega življenja sc godi na videz preprosto dejanje: v newyorškem dirin-daju se dopolnjuje zgodba dveh poštenih mladih bitij. Ob mično izdelanih slikah in mojsterski filmski tehniki predstavlja to zgodbo znani in priljubljen film »Dvoje mladih src«, ki se predvaja v dneh 16. do vključeno 20. t. m. v tukajšnjem unionskem kinu. V glavnih vlogah nastopita Barbara Kent in Glenn Tryon, ki se odlikujeta z naturno neposrednostjo prikazovanja in sočno življenjsko svežino igre, ki ponazoruje pestrost in težo velikomestnega življenja v tovarni in telefonski centrali. □ Nezgoda na Aleksandrovi cesti. 12-letna kleparjeva hčerka Hilda Karmel je prišla včeraj na Aleksandrovi cesti pred Trgovskim domom pod kolo neznanega kolesarja, pri čemur se je dekletcu strla leva noga. Leči se v tukajšnji bolnici. _ □ Sprememba voznega reda avtobusnih prog mestne občine mariborske. Z današnjim dnem sc uveljavi novi poletni vozni red. Vzpostavi se proga Maribor-Rogaška Slatina, kjer vozi avtobus ob nedeljah in praznikih ob 7 iz glavnega kolodvora in odhaja ob 19 iz Rogaške Slatine. — Na progi Maribor-Selnica se izvrši sprememba samo ob delavnikih pri popoldanski vožnji z odhodom ob 17.15 iz Maribora gl. kolodvor in iz Selnice ob 18.30. — Ob nedeljah in praznikih odhaja avtobus •z glavnega trga ob 6.45 in vozi do Fale (gostilna Šturm). Popoldne odhaja iz Maribora Glavni trg ob 18.30, odhod iz Fale (gost. Šturm) ob 19.30. — Na progi Maribor-Sv. Peter vozi avtobus dnevno tudi popoldne ob 16.30 iz Glavnega trga in odbaia iz Sv. Petra ob 17.45. — Ob nedeljah in praznikih se uveljavi na novo še ena popoldanska vožnja z odhodom iz Glavnega trga ob 15 in z odhodom ob 15.32 iz sv. Petra. — Na Oplotniški progi odhaja avtobus iz Oplotnice ob 630, 12.45, 15.15, in ob nedeljah ter praznikih ob 9.35. — Odhod iz Konjic ob 11.45, 13.15, 18.05. Ob nedeljah in praznikih ob 9.05. — Vozni red na ostalih progah ostane ceiz-premenjen. Celje Maribot se-iz Novi upravni odbor banovinske hranilnice v Mariboru. Dosedanji upravni odbor tukajšnje bivše oblastne hranilnice je ban inž. bernec razrešil dolžnosti. Od dosedan,ih članov sla ostala v upravnem odboru notar dr. Bartol w trgovec Gajšek; na novo so imenovani dr. Ravn.har in dr. Božič iz Ljubljane, dr. Šter iz Maribora ter dr. ber-nec iz Celja. Nadzorstvo je ostalo v glavnem v dosedanji sestavi; na novo je imenovan v nadzorstvo raVnarf'Nar zložljivem čolnu širom Jugoslavije in Avstrije. V ponedeljek, dne 19 t m. predava v Ljudski univerzi prvak veslaškega športa Otto Lutter iz Gradca o potovanju, ki ga je napravil v zložljivem čolnu po rekah Jugoslav.ie m Avstnje po Dravi, Uni, Donavi, Savi in Mrežnic, ter^po rekah Enns, Salza, Salzach, Steyer m Mun. Na tem svojem gotovo zanimivem ter izvirnem potovaniu je posnel nad 100 najbolj karakterističnih pokra-inskih slik. V okvir svojih izva,an) bo vpletel predavatelj tudi veliko svojih lastnih doživlja,ev k. jih je brez dvojbe polna romantična vozn)a v takem čolničku, zložljivem v pol ure, ki ga po potrebi nosiš na hrbtu čez hribe m doline do druge reke. Predprodaja vstopnic od )utn naprei v trgovinah Z. Brišnik in Hofer. n Na zatožni klopi je sedel vcera) pred natom"* trojice 57-letni posestnik Peter Skalic Lipe, ki se obtožuje, da si je v času od 6. oktobra 1919 do 12. marca 1926 v Lipi v svoistvu gerenta občine protipravno prisvojil v svojo korist znesek 7 890.87 Din in sicer od denarja, lu mu )e bil zaupan za občinske potrebe. Razpravo je: vodil sodnik okrožnega sodišča Zcmliič, dr. Lešnik in dr. Kolšek prisednika. Obtožbo je zastopal drz. prav-dnik dr. Hojnik, zagovornik dr. Lipold. Obtoženec je bil obsojen na šest mesecev strogega zapora, lu odpade, če vrne obtoženec v teku enega leta navedeno vsoto 7,890.87 Din. Razen lega )e bil obsojen na eno leto izgube častnih pravic. □ Smrtna kosa. V splošni bolnici ]e umrl včeraj v starosti 42 let sprevodnik drž. železnice Jožef Koren. Pogreb ho jutri nb 16 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. □ Nove uradne ure pri tukajinji glavni carinarnici. Z včerajšnjim dnem so se pri glavni carinarnici na novo upeljale sledeče uradne ure: ob sobotah od pol 8 do pol 14; sicer pa vsak dan od 8—12 in od 15—18. □ Veliko nalogo širjenja prosvete med široke ljudske plasti vrši mariborski Ljudski oder, ki je v svoji letošnji sezoni gostoval že v vseh večjih krajih v mariborskem okrožju z lepim uspehom. Mariborski Ljudski oder je danes brez dvojbe eden najboljših diletantskih odrov pri nas ter se njegovi nastopi odlikujejo tako po izredno posrečenem izboru repertoarja, kakor po lahkem, svežem ter vseskozi dotiranem izvajanju. Prihodnjo nedeljo, dne 18, t. m., uprizori pri Sv. Lovrencu na Pohorju sloviti mirakel »Trosila bom rože« ali »Sv. Terezija od Deteta Jezusa«. Pri prireditvi sodeluje lastni društveni salonski orkester. Prijatelji Ljudskega odra, katerega delovanje se je v letošnji sezoni pod vodstvom mlajših sposobnih moči izredno po- j3" Na seji odbora KPD v Celju, ki se jc vršila v torek 13. muja, jc bil soglasno izvoljeu za društvenega podpredsednika odbornik g. Ma-rolt Marjan. Nanovo jc bil v odbor koop tiran celjski mestni kaplan g. Janez Granfola. Že prva seja novoizvoljenega odbora KPD jc pokazala, da društvo v uovi poslovni dobi hoče seči št: nu obsežnejšo polje ljudsfcoizobraževalnegu udej-stvovanja. Zato vabimo žc sedaj vse, ki hočejo biti tega priznano solidnega d da deležni kot -ot rudnik i ali člani, da so društvu prijavijo v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4. & Hudo sc jc moralo zameriti v Celju mesarskemu vajencu 15 letneutu Karolu Fridrie.hu. sinu mesarskega mojstra z Brega pri Celju. Pri mesarju Za vodniku v Prešernovi ulici se je učil krvave obrti. Pa je naletelo tako. da se je menda mojstrova roika pretežko dotaknila mladega Karola. ;Nak, mojster me nc bo pretepal«, >e rekel Karel svoji materi, ko sc jc 10 maja ob 7 zjutraj nenadoma (»javil doma pa po teh besedah že tudi izginil neznanokam. nc da bi ga bili mogli doslej izslediti. Dečko Jc srednje postave, krepak, okroglega rdečega obraza, ima plav o. lase. oblečen jc pa v zelen jumiper, jahalne hlače, črne usnjene gamaše in črne čevlje na zadrgo. Na glavi nima ničesar. Je to v kratkem času že drugi slučaj, da jc pobegnil mojstru vajenec, prej pekovskemu, sedaj mesarskemu. rj Nevaren možic je slugu Viktor. V noči ua 12. maj je kolovratil nekje po Bregu ter naletel na tri ponočnjake, ki du so ga hoteli zastrašiti. Viktor jo je ubral v svoj hotel, vzel tam svoj brovvning in hitel zopet nazaj nu Breg, odkoder je bilo kmalu nato slišati več strelov. Viktor pravi, da jc z njimi tista tri ouitnozna strašila preganjal. Čeprav ima Viktor celo orožni lisi, so mu pištolo vseeno vzeli, ker jc nervozne in razburljive sorte, pa je zu take ljudi boljša v oda kot pa orožje, ponoči)ja.štvo iu vino. .Seveda je možic tudi ob službo v hotelu, ker so jc bati, da bi moTda tudi v hotelu kdaj videl strahove in jih začel s streljanjem preganjati. & šc o stavbnem gibanju. V zadnjem poročilu o stavbnem gibanju v Celju smo prejeli še naslednje zanimive podatke: Od obeh novih tekstilnih tvoruic pri Spodnjem Lanovžu je tovarna Wc,inberger že od minulega leta v obratu, tvornica Bergmann in drug pa bo v kratkem dogotovljena. Poleg slednje se prične v kratkem graditi lovarnu žičnega pletiva g. Rižnerja. Tovarna eteričnih olj in likerjev Schlmnicl in drug bo z nov i ni prizidkom ob podaljšani Benjamiu I pa v čc vi ulici znatno i«) večal a svoj obseg. Nadaljevanje stavbe nove porodnišnice pri celjski bolnišnici, ki je bila lani v surovem dozidana in pokrita, i/, neznanih razlogov še ni pričelo lako, kot bi bilo želeti, če hočemo, da bo tu pre-potrebna stavba čimprej izročena svojemu namenu. Pač pa napreduje povečanje izolirn.ice pri bolnišnici, ki je že pod streho. — Iz bližnje okolice omenjamo adaptacijo stanovanjsko lniSc trgovca 06watitscha nu Bregu, ki bo hišo popolnoma prenovil, ter dogotovitev velikega prizidka pri gostilni g. Natcika pri kapucinskem mostu. — Na Jožefovem hribu je delo pri vili davčnega uradnika g. Šeka ter poštnega uradnika g. Della Meo v polnem teku. Stanovanjsko vilo g. dr. Milka Ilrašovca že ometujejo Pač le počasi napreduje zgradba nove ceste mimo Sucherjn na Jožefov hrib. — Prvi mestni mlin je dovršil iioto dvonadstropno zgradbo skladišča za žito in s tem močno povečaj kompleks svojih poslopij. — Tovarna posode A. VVesten v Gaberjn jc dokončala svojo obsežno modernizacijo tovarniških poslopij m nudi sedaj inipozantno celoto, ki odgovarja obsežnosti obrata Tudi Cinkarna v Gaberju modernizira in povečava svojo tovarno z dvema velikima novima stavbama. Ptuj Nabor. Letošnji redni nabor za mesto sc vrši dno 28. junija na Vidov dan ob 7 v prostorih hotela >Slon«. — Nabora, razvem mladeničev rojenih 1.1910, so morajo udeležiti: 1. Vsi začasno nesposobni mladeniči letnikov od 1905 do 1909. 2. Mladeniči rojeni leta 1912, kateri mislijo, da so absolutno nesposobni za vojaško službo. 3. Vsi začasno nesposobni obvezanci rojeni leta 1899. 4. Vsi starejši do 38. leta starosti, kateri šo do sedaj niso bili iz bodisi katerega vzroka pregledani. 5. Vsi obvezniki operativne in rezervne vojske, kateri mislijo, da so nesposobni za vojaško službo. 6. Vsi invalidi, ki so bili po novem invalidskem zakonu ocenjeni za manj kot 30% nesposobnosti za delo in pridobivanje. 7. Vsi člani rekrutne družine, kateri mislijo, da so za delo nesposobni, pa njihova nesposobnost vpliva na rok službe rekruta. — Tozadevna nadaljna potrebna pojasnila se dobijo pri mestnem magistratu. — Dalje se imajo vsi oni invalidi, ki so bdi po novem invalidskem zakonu pregledani in ocenjeni z manj kot 30% delanezmožnosti radi ponovnega vojaškega pregleda zglasiti v teku 10 dni pri magistratu. Glasbena Matica v Ptuju. Ta teden se vršijo sklepne produkcije gojencev. Opozarjamo občinstvo jiosebno ua Glasbeni večer, katerega priredijo gojenci višje stopnjo v petek, dne 16. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Glasbene matice. Vstopnine ni, sprejemali pa se bodo hvaležno prostovoljni prispevki. — Ravnateljstvo. Novo mesto Učcuci srednje tehnične šole v Ljubljani so 9. t. m. obiskali naše mesto pod vodstvom g. prof. Laha. Ogledali so si mesto, kmetijsko šolo nu Grmu in bližnjo okolico. Prosvetno društvo je izobesilo na oglu hiše Ljudske posojilnice na trgu Kraljeviča Petra oglasno desko, na kateri bo obveščalo svoje člane o društvenih zadevah. Poročila so je v kapiteljski cerkvi dne 11. t. m. gua. Pavla Krampelj, hčerka namestnika sodnega jetničarja z g. Rudijem Golobičem, prometnikom na žel. postaji v llajheuburgu. Srečno! Brezalkoholna restavracija. Gna. Beti Kle-pee, lastnica brezalkoholne restavracije na Flor-janskem trgu je popolnoma preuredila in okusno opremila gostilniško prostore v svoji hiši, kjer postreže gostom z vsakovrstno nealkoholno pijačo in tudi okusnimi jedili, ker ima nastavljenega izuče-uega kuharja. Brezalkoholna gostilna je v našem mestu prepotrebna, bodisi žc radi domačinov kakor tudi radi tujcev. Maščevanje nad bratom. Matija Fink, čevljar v Obrhlcu pri Toplicah je 4. t. m. udaril svojega brata Jožefa s čevljarsko pilo tako močno po glavi, da mu je prizadejal težko rano in so ga morali prepeljati v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. Na vprašanje, zakaj je to storil, je odgovoril da zato, ker ga je brat nekoč, ko je bil še majhen, pretepel. Juncc Ra je pohodni. Gazvoda Janez iz Pri-slavc občina Šmiliel-Stopiče jc pred kratkim kupil na sejmu par juncev. Ko jih je gnal domov, se je naenkrat eden juncev zaletel vanj in ga je z rogom zabodel v hrbet ter mu zadal težko rano. Prepeljan je bil v kandijsko bolnišnico: Čc star človek pleše. Star mož iz tsmihela liri Novem mestu- se jc v veseli družbi hotel malo zavrteti. Ker se pa stare noge težko prilagodijo takim stvarem, je revež tako nerodno stopil, da si je težko poškodoval nogo ter so ga morali peljati v bolnišnico. V njegovih očeh pa so izgubili veljavo od sedaj naprej vsi širni in fokstroti. Radi Študijskega potovanja ne orel ln tram do 16. |unl|a Dr. V. Stacul specijalist za otroške bolezni Gosposvetska cesta štev. 2 Pri »Venčku zdravic« so soprani in alti zares zvonili kakor zvončki »bim, bam, bom«. Z naravnost čudovito čistostjo in sigurnostjo so udaf« jali ti glasovi kakor na kovino. Slišali smo lepoto narodne pesmi. Naj nam •Gorjanci« kmalu pokažejo še lepoto slovenske umetne pesmi! Konjice Poročil se je v nedeljo v tukajšnji cerkvi g. Franc Soderžnik, tovarniški delavec z gdčno Marijo Soderžnik. Umrl je 81 let stari ključavničar g. Anton RoC-pacher. N. p. v m.l Občni zbor kmečke hranilnice in posojilnico se je vršil v nedeljo 11. maja. Odobrena je bila bilanca za 1. 1929., ki je pokazala, da je zavod lepo napredoval. Sprememba rožnega reda na progi Poljčane— Konjice—Zreče se izvrši v toliko, da vozi vlak .od 15. maja naprej iz Konjic proti Poljčanam ob 4.28, 9.00 in 15.52 Izostane torej popoldanski vlak, ki je vozil do sedaj ob 13.10; mesto tega vozi sedaj vlak ob 9. Iz Konjic v Zreče vozi ob 7.34, 14.30 in 19.47. Iz Zreč v Konjice pa ob 8.20, 14^1 in 20.20. Kakor izvemo, so je ta sprememba deloma izvršila na željo trgovskega gremija v Konjicah. Nov radio, -1 elektronski, znamke s>Philips<, z zvočnikom »Magna vox« si je nabavilo Kat. izobr. društvo in ga instaliralo v Društv domu Očesna bolezen pri otrocih kakor odraslih se je precej razširila. Je zelo nalezljiva. Javlja se v tem, da oko postane rdeče in peče ter ne prenese svetlobe. Pojavila se je bila tudi že lansko leto Murska Sobota Odhod profesorja. Tekom tega šolskega leta je zapustilo tukajšnjo gimnazijo 10 profesorjev. Sedaj je odšel enajsti, g prof. Fortuna. Njegov odhod je za zavod tem večja izguba, ker je on edini poučeval francoščino in je ostala sedaj gimnazija vkljub temu, da je realna, brez francoskega profesorja. Nov župau. V Dolnjih Slavečih jo bil razrešen dolžnosti župana Gomboč Jožef in jo na njegovo mesto imenovan Ferjančič Janez. Požar je uničil hišo Kučan Jožefa v Moravcih. Goreli je začelo pri dimniku. Ker je bila streha suha, razen toga pa je pihal tudi veter, je bilo hipoma celo poslopje v plamenu. Neurje s točo. V ponedeljek popoldne je divjala v vsej okolici huda nevihta. Ponekod so imeli ludi točo, ki je klestila nežno sočivje po vrtovih. Slov, Bistrica Dne 11. maja t. 1. se jc v tukajšnji mestni župni cerkvi poročil g. Gvidou M. Zorenč, poveljnik orož. postaje v Leposaviču z gdč. Manico Le-skovarjevo iz ugledne družine Leskovarjeve iz Sp. Nove vasi. Kot priči sta fungirala mag. ph. g. Bra-nislav Mondini in ženinov brat g. Lojze Zorenč, župan iz Sv. Pelra pod Sv. gorami. Novoporočencema želimo obilo sreče in božjega blagoslova! Skolja Loka Radloemanectjako termalno kopalUče dolenjskti toplice (Toplice pri Novem meda) so edino in trajno sigurno zdravilno sredstvo liri rbciiroatizitiu, neuralgijah, ženskih boleznih itd. KopaliSCno uaprave so vseskozi neposredno nu izvirkih. — Sezona od 1. maja do SO. septembra. — Železniška postaja Slraia-Toplico, dol • železnica. — Zahtevajte prospekte. dolenjska Cene zni-posekno v pred- in po sezoni. Gledališki odsek na odru Kat- prosv. društva. Na velikonočni ponedeljek je zaključil naš gledališki odsek letošnjo sezono, v kateri jc nastopil devetkrat. Naj povemo, kako sodi javnost o njegovem delu in kake spremembe si želi. Najprej moramo grajati razdelitev predstav v času. Medtem, ko smo v septembru iu oktobru videli kar pet iger, so bile v nadaljnjih šestih mesecih le štiri uprizoritve. Naj prihodnje leto odsek bolj ekonomično razdeli svoje delo. Drugo, kar želi večina obiskovalcev, je to, da postanejo gledališke uprizoritve češče. Res, da imamo nedeljske kino predstave, a spremembe si prav tako želimo. Končno bi še pripomnili, naj se tudi vsebinsko lepše porazdele igre, da ne bomo §ledali sedaj samih tragedij, nato same komedije, icer smo pa z uprizoritvami povsem zadovoljni in želimo, da po letnih počitnicah odsek zopet s svežimi močmi pokaže, kaj zna. Akademija. Za proslavo 80-lelnice prevzv. vla-dikc, ki se bo prav ob svojem jubileju mudil pri nas, pripravlja Kat. prosv. društvo z vsemi svojimi odseki lepo akademijo. St. Vid pri Stični Izreden užitek nam je pripravil v nedeljo, 11. maja šentviški rojak g. Ludvik Puš s svojim zborom »Gorjanci«. Peli so same narodne pesmi. Spočetka nismo pričakovali nič posebnega od razmeroma maloštevilnega zbora — 24 pevk in pevcev. Tem prijetnejše smo bili presenečeni, ko smo poslušali petje. Pač redko se najde zbor, ki bi bil tako izvežban, ki bi tako čisto inloniral, pel tako sigurno in razpolagal s tako dobrimi glasovi, Mar-siktero pesem jc harmoniziral g, Puš sam, druge I O. Dev, Kimovec, Mlinar-Cigale, Ferjančič in Ba-juk. Pušu sta se posrečile najbolj »Na Gorenjskem je fletno« in »Venček zdravic«. Pri »Meglici« se je spočetka zdelo, katkor da je pesem po harmoni-zaciji izgubila nekaj svoje prvotne narodne melodije. Pa že po nekaj akordih je prodrla prvotna melodija. Vse pesmi so peli naravnost izborno. Pri »Rožmarinu«, ld ga je pel ženski zbor s so-pranskim in altovskim samospevom, smo uživali v sopranu, ki je bil tudi v višini popolnoma čist in v polnem altu. Ravno tako pri »Gorečem ognju«, kjer nas je očaral močni, polni in prijetni bariton. Ko smo pri »Rožmarinu« slišali izvrstne ženske glasove, smo se skoro malo bali za moški zbor. Ali brez potreb. Tudi tenorji so bili močni in basi so tudi v globočinah odlično storili svojo dolžnost. — Najbolj je vžgala koroška narodna »Strašno grmi«. Ploskanje ni hotelo prenehati in morali so jo ponoviti, Vič Nova meščanska šola. Pretekli leden se je vršil koinisijonalni ogled za adaptacijo osnovne šole v meščansko. Komisija je iz neznanih vzrokov zavrgla prvotni načrt ter namerava baje zidati za meščansko šolo novo poslopje, ki ne bi bilo mnogo dražje kot adaptacija. Za dozidavo in ureditev je določenih 1,500.000 Din. Komisija je sklenila kupiti Zadnikarjevo posestvo, na katerem se nahaja sedaj tudi javni živilski trg. V interesu prebivalcev je, da živilski trg, katerega smo po dolgih letih s težavo dosegli, brezpogojono ostane na sedanjem mestu ter naj komisija tudi dobro preStudira — občinske finance. Poleg tega pa bo brez dvoma naletela na vsesplošen odpor občanov, osobito gospodinj, ker občina nima drugega primernega prostora za trg. Ako bi pa zadnja Iratka pri uovi šoli ne zadostovala, naj se prizida tudi cestno lice v smeri proti Zadnikarjevi hiši. Upamo, da smo dovolj jasno povedali! Javna telefonska govorilnica. Na inicijativo županstva se je vršil sestanek interesentov, ki nosijo delne stroške, ostanek pa bo votirala občina. Javna govorilnica se bo odprla v najkrajšem času. Naša pošta že od lanskega leta nima nobeno napisne table ter občani, ki niso domačini, iščejo pošto po celi občini. Vkljub ponovni intervenciji županstva tabla še danes ni na svojem mestu. Prosimo poštno ravnateljstvo, da napisno tablo čim preje nabavi. Proslava 20 letnice obstoja godbe Prosv. društva se bo vršila po sledečem sporedu: V soboto 24. maja zvečer bakljada po občini. V nedeljo 25. maja zjutraj budnica, ob 9 v farni cerkvi sv. maša, ob 10 na javnem trgu koncert. Popoldne ob 3 razdelitev diplom častnim in ustanovnim članom na vrtu Društvenega doma na Glincah. Ob pol 4 velika tombola na javnem trgu, po tomboli na vrtu Društvenega doma ljudska veselica. Upamo, da bodo vsi naši prijatelji znali ceniti delo in požrtvovalnost naših fantov s tem, da se bodo te proslave udeležili. Vinica Zadnjih par let smo živeli tu na Vinici v znamenju prenavljanja in zidanja. Župno cerkev sme temeljito prezidali, povečali in preslikali. Enako smo prizidali podružnici sv. Antona na Suhorju nov zvonik, novo kopalnico in sedaj nabavili še en zvon. V soboto in nedeljo pa so nam presvitli gosp. dr. Gregorij Rozman te nove naprave slovesno blagoslovili. V soboto nam je ob pripravah za sprejem in blagoslovitvi na Suhorju dež še pošteno nagajal, v nedeljo pa je lepo vreme neprimerno povečalo slavnost konsekracije župne cerkve Brezštevilna množica ljudstva in Marijinih družb z zastavami, je z zanimanjem sledila dolgemu toda lepemu obredu, ki so ga presvitli gosp škof obrazložili z njim prirojeno preprostostjo in jasnostje v govoru zunaj cerkve. K asistenci se je zbralo 15 gospodov. Konsekracijo so presvitli zaključili s slo vesno pontifikalno sv. mašo. Ker obhaja tukajšna Marijina družba lelbs svo jo desetletnico, so presvitli imeli ob 2 popoldan lep priložnostni govor. Te slovesnosti so se udeležile tudi sosednje Marijine družbe vse domače in velike tujega ljudstva. Nato so presvitli podelili blagoslov z Najsvetejšim. . S tem so kronani naši napori in trudi. Bil je lo ves dan, ki nam ostane v neizbrisnem spominu. Upajmo, da je rodil tudi obilo duhovnih sadov, saj ima sedaj naša župna cerkev najvišje posvečenje. Naj bo torej vsem faranom hiša božja in vrata v nebesa. Državni proračun za teto 1930-31 Vlad. Pušenjak. Ravnokar je državna tiskarna v Sarajevu začela razpošiljati državni proračun zu 1. 1930-1931, kateri nam podaje številčni načrt državnega gospodarstva za proračunsko leto, katero se je pričelo 1, aprilu 1930. Tehnična sestava budžeta je ista ko za 1. 1929-30. Budžet splošnih državnih izdatkov znaša Din 8„534,561.553, je za 588,914.045 Din večji ko lanski budžet, budžet izdatkov drž. gospodarskih podjetij in ustanov znaša ,4,813,451.607 dinarjev, je za Din 294,624.205 večji ko lanski 'budžet. Splošni državni dohodki znašajo z prebitkom državnih gospodarskih podjetij in ustanov v znesku Din 428,445.256 toliko ko splošui državni izdatki, dofiim znašajo dohodki drž. podjetij in ustanov Din 5„241,896.863. Lansko leto je znašal prebitek drž. gospodarskih podjetij in ustanov Din 460,589.624, dočim znaša letos le Din 428,445.256. Celotni proračun znaša Din 13„348,013.t(>0, je za Din 885,538.248 večji ko proračun zn L 1929-1930. I. Splošni drž. izdatki. Povečanje izdatkov je v prvi vrsti posledica povečanih osebnih izdatkov; v mnogih ministrstvih dobijo uradniki specijnlne službene do-kladc, mnogi uradniki so napredovali v drugo stopnjo 1. kategorije (čin pomočnika ministra) mi celo v I. stopnjo I. kategorije (čin ministra dfvora, predsednika drž. sveta, glavne kontrole), ustvarile so sc v svrho napredovanja nove skupine 4 a, 5 a, 2 a v t kategoriji. Oglejmo si izdatke posameznih razdelkov drž. proračuna! Izdatki vrhovne državne uprave so povečani za Din 121,515.996. Povečanje je nastalo predvsem radi tega, ker je prišla v sestavo predsedstva vlade državna statistika in centralni presbi.ro, ker se je ustvaril vrhovni inšpektorat s 3 vrhovnimi inšpektorati v 1. skupini I. kategorije. Nov je kredit za izdajo publikacij in podatkov večani so krediti za upravna sodišča in za druga sodišča — v Slo- veniji za 5.5 milj. Din. Doklado sodnikom v Sloveniji so povečano od 1,782.000 Diu na 5,802.400 Din, dočim so znižani krediti za priče, strokovnjake, za obleko jetničarjem. Za povračilo škode povzročene pri vloanu v blagajno okr. sodišča v Ljubljani je predviden kredit Din 21.128.84, zu škodo povzročeno po sodnijskih organih v Kostanjevici Din 21.181.42, v KranjskL gori Din 8.871.74. V isto svrho je bilo lani določeno za okrajno sodišče v Gornji Radgoni 238.055.44 Din. Določeni so i krediti za instalu-cijo parnih kotlov pri okr. sodišču v Novem niestu in zu instalacijo telefona pri drž. pravd-ništvih v Novem mestu iu Mariboru. Kredit za pravoslavno cerkov je povečan za 4.6 milj. Din, za rimsko- in grško-kutoliško cerkev zmanjšan za 4 milj. Din, za staro-katoli-ško cerkev povečan zu 126.000 Dan, nekoliko so povečani krediti zu evangeličansko in muslimansko cerkev. Le krediti za popravilo cerkev in cerkvenih zgradb katoliške vere so povečani za 200.000 Din, vsi drugi krediti so isii ko lani. Krediti za bogoslovna učilišča se letos prvič izkazujejo v ministrstvu prosvete in sicer so krediti za pravoslavna bogoslovja zu okrog Din 200.000 večji ko lani. za katoliško cerkev je povečan kredit za t milijon Din v svrho zgradbe centr. bogoslovnega semenišča v Splitu. Za starokatoliško bogoslovje v Zagrebu je prvič proračunano Din 50.000. Zn investicijska dela v dravski banovini jc proračunano od celotne vsote Din 3,343.000 le Din 200.000. 3. Proračun ministrstva prosvete je povečan za Din 62,619.238. od česar odpade ua bogoslovja Din 18,235.000. Vsi krediti so razdeljeni po banovinah. Za Dravsko banovino je določen načelnik prosvetnega oddelka, banski prosvetni inšpektor in šest banskih šolskih nadzornikov. Zu razno podpore so povečani krediti za Din 520.000. V Dravski banovini dobe podpore sledeča društva: Društva za humanistične vede v Ljubljani Din 20.000, pedagoška centrala v .Mariboru Din 10.000, slovenska šolska matica v Ljubl jani Din 10.000, akademsko pevsko društvo v Ljubljani Din 3000. izostala pa je podpora Slovenski Matici v Ljubljani. Gledališča v Belgradu iu Zagrebu dobe iste podpore ko lani, gledališče v Ljubljani dobi za Din 100.000 manj, gledališče v Mariboru pa za Din 110.000 več ko lani. Povečani so krediti za akademije nuuka, za univerze za okroglo 9 milijonov Din, nekoliko tudi za univerzo v Ljubljani. za katero je stavljena v proračun prvič anuiteta za stavbo vseiičiliščno knjižnice v Ljubljani v znesku Din 686.000. Tudi so povečani krediti za biblioteke, arhive, muzeje (za 1.6 milijona Din), za specialne znanstvene zavode (za 1.4 milijone Din), za srednje šole (za 27.7 milijona Din), za učiteljišča (za 5.8 milijonov Din), zmanjšani pa za ljudsko šolstvo za 18 milijonov Dan. Zmanjšan je kredit za stavbo ljudskih šol zn 4.5 milijonu Diu, pač pa jc določen prvič prispevek za šolski fond v znesku 7 milijonov Din. Za investicije je od vsote Din 13,762.530 določeno za Dravsko banovino Diu 45.000. 4. Proračun ministrstva zunanjih del znaša Din 159,511.470, je za 6,149.059 Diu manjši ko lani. Zmanjšani so upravni stroški in clispozični fond. (Dalje.) Občni zbor Društva industrijcev in veletrgovcev V sredo popoldne se je v Zbornici za TOI v Ljubljani vršil občni zbor Društva industrijcev in veletrgovcev. . Predsednik Ivan bamec ]e uvodoma poudaril, da društvo obstoja že peto leto in da izkazuje stalen napredek. Iz malih začetkov se je razvilo v močno organizacijo v zaščito upnikov. Z uveljav-lienjem novega konkurznega zakona in poravnalnega reda se je društvu povečal delokrog. V smislu novega zakona je društvo že vložilo predlog, da bo lahko sodelovalo pri ugotovitvi imovine. Tajniško poročilo je podal član uprave g. Jernej Jelenič, ki je navedel podrobne podatke o obsežnem delu društva. O računskem zaključku je po: ročal g. Edvard Praprotnik. Vsa poročila je občni zbor odobril. ., , , ., . . Pri sledečih volitvah je bil za predsednika društva izvoljen g. Ivan Samec; odstopivsega pod: predsednika g. Jos. Kunca, tovarnarja v Ljubljani pa je občni izbor izvolil za častnega predsednika z ozirom na velike zasluge za delo društva, saj je bil njegov ustanovitelj. Pri slučajnostih se je razvila obširna razprava o ljubljanskih mestnih trošarinah. Dru=tvo bo predalo županu posebno spomenico za znižanje pre-občutnih trošarin, ki postajajo vedno bolj škodljive industriji in trgovini in preti že izselitev trgovine. Zlasti se mora odpraviti trošarinjenje blaga ki se iz Ljubljane ponovno izvaža, ne konzumira torej v mestu samem. Zatiranje hroščev z apnenim dušikom V zadnji dobi so bili objavljeni članki, kako «c zatira hrošč, oziroma njegova zalega z neotjenim apnenim dušikom. Da ne bo med kmetovalci, lu m hoteli to poskusiti, razočaranja, hočemo tu podati nekoliko pojasnil U tem člankom. Uspeh tega načina zatiranja hroščeve zalege je zelo dvomljiv. Pisec pravi, da je treba takoj, ko se pojavi hrošč, potrosili polja, travnike, vrtove, vinograde z 400 kg neoljenega apnenega dušika na en ha ali \ % ortila. Po 12 dneh je to jionovili z isto količino Na 1 ha rabimo torej 800 kg apnenega dušika, po 2.00 Din stane 2060 Diii na 1 ha. Ker pa hrošči ne poznajo sosedovih mej, bi morali vsi posestniki iiosamoznili hroščevih okolišev izvesti te poskuse, drugače je delo posameznika brez vrednosti. Koliko bi to stalo, si pa lahko vsak sam iz- račupa. ..... ..--, Nadalje pravi člankar. da bi bil učinek apnenega dušika tak, da bi uničil jajčeca, položena o.i hroščeve samice v zemljo, ki je pomešana s tem gnojilom. Predvsem treba ugotoviti, dn leze samica 60-70 jajc v kupčkih od 10-30 v^.einljo 10 do 30 cm globoko, kamor se zarije. Kako je n»gofc tako globoko spraviti apneni dušik, du bo uničil ta jajčka ? To bi moral pisec povedati. Nadalje leže samica jajčeca najrajši v obde- | lano toda nekoliko obraščeno zemljo, torej tudi na žitne njive. Žito je pa dandanes že tako visoko, da že klasi. Kateri kmetovalec bo šel sedaj trositi ne-1 oljeni apneni dušik po žitu? Ta je tudi za mlade rastline hud strup Z gotovostjo se lahko trdi, da bi 800 kg neoljenega apnenega dušika potrošenega sedaj na katerikoli žito, imelo ta uspeh, da bi popolnoma uničilo vse rastline in bi par mesecev na tem prostoru ne rastel niti plevel. — Pa poskusimo na travnikih. Tudi tu bi bil isti uspeh: po- ! polno uničenje vseh rastlin. Je-li se to izplača zaradi hrošča, katerega jajčka bodo v zemlji itak ostala nepoškodovana Da bo apneni dušik deloval v prihodnjem letu kot dušičnato gnojilo, je res. Toda ž njim snio uničili ves pridelek enega leta. Je-li nam bo ta primanjkljaj nadomestil dušik v prihodnjem letu, je zelo dvomljivo, kajti zemlja bo prenasičena z dušikom, in čo bodemo hoteli imeti ugoden pridelek, bomo morali vsekakor močno gnojiti še s superfo-sfatom in kalijevo soljo. Iz navedenega je torej razvidno, da bi bila izvedba takih poskusov samo v škodo doličnili kultur, dosegla ne bi pa zaželjenegu uspeha. V znanstvenem kmetijstvu se delajo različni poskusi, ld imajo namen rešiti eno ali drugo sporno vprašanje. Take poskuse spravljali pa v javnost, predno se je ugotovila njih praktična vrednost, je beganje kmetovalcev. Nj. Vel. kralj Aleksander I. je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo obeh letošnjih glavnih prireditev ljubljanskega velesejma: X. mednarodnega jubilejnega vzorčnega velesejma od 26. maja do "J. junija in vsedržavne šum. lovske razstave, ki se vrši od 31. avgusta do 15. septembra. Uradne ure pri Glavni carinarnici v Ljubljani. Zbornica za TOI opozarja interesente, da ima Glavua carinarnica v Ljubljani odslej uradne ure ob delavnikih od 8 do 12 in od 15 do 18, ob sobotah pa od 7.30 do 13.30. Združene papirnico Vevče, Goričane in Medvode. d. d. v Ljubljani so imele dno 14. maja svoj redni občni zbor, na katerem se je odobril računski zaključek za minulo poslovno leto in pritrdilo predlogu upravnega sveta na 8% dividendo. Kuponi družbinih delnic st. 10 se bodo torej vnovčili počenši z 21. majem 1030 z 8 Din pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in pri njeni jKidružnici v Zagrebu. V upravni svet sta bila na novo izvoljena gg. Alojzij Vodnik, industrijalec v Ljubljani ter Viktor Naglas, tovarnar v Ljubljani. Konkurz je razglašen o imovini Trtnika F„ trgovca z ineš. blagom v Gozdu, p. Kranjska gora; prvi zbor upnikov 13. maja, oglasiti sc jc do 10. junija, ugotov. narok 26. junija. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini zapuščine po pok. dr. Juritsch Fritzu, advokatu v Mariboru; narok se vrši 16. jifnija ob 9. Jurija grofa Thurnskega, jeklama na Ravnah, d. d., ima občni zbor 28. maja ob pol 16 v Mariboru'(pisarna dr. Leskcrvarja). Nove telefonske zveze z inozemstvom. Iz Belgrada poročajo, da so otvorjeno sledeče medna- rodne telefonske- zveze: Murska Sobota-Budimpe-šta 4.80 zl. fr., Murska Sobota-Nagykanisza 3, .Središče na Dravi-Dunaj 3.45, Središče na Dravi-Gradec 2.70. Tudi dunajski Kreditni zavod znižuje dividendo. — Na jiodlagi računskega zaključka za le-lo 1929, ki izkazuje zmanjšanje čistega dobička od 10.5 miljona šilingov na 9.2, se bo zmanjšala divi-denda od 4 na 3.40 šilinga. Upniki so lani narasli od 915 na J073 milj. šilingov. Fuzije z Bodencre-ditom bo razvidna šele iz bilaucs za leto 1930. Dobave. Ravn. drž rudnika v Kukanju sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave jeklenih vrvi. —- Ravn. drž. rudnika Urezu sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 30 kg kita, raznih vijakov, 50 komadov »A D« elementov in 30 komadov gumijastih valjkov; do 30. t. m. pa glede dobave cevi in dinamo žice ter glede dobave leža-jev. — Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave vodovodnih cevi, flanš, ventilov in odtočnih pij). — Ravn. drž. rudnika Kreka sprejemu do 30. t, m. ponudbe, gledo dobave aparatov za merjenje struje. — Pomorska vojna akademija v Dubrovniku sprejema do 1. junija ponudbe glede dobave uniform za gojence pomorske vojne akademije. — Dne 26. t. m. se bo vršila pri kmdi mornarice v Zemunu ofert. licitacija glede dobave 1000 ton briketov. — Dne 28. maja I. I. se bo vršila pri računsko-ekononiskeni oddelku ministrstva za gradbo v Belgradu licitacija glede dobave pisarniškega materijala. Oddaja adaptarijskih ilcl vojašnice Kralja Petra v Mariboru se bo vršila potom ofert. licitacije dne 5, junija pri inženjerskem oddelku dravske di-vizijske oblasti v Ljubljani. Oddaja adajitacijskih del vojašnice Kralja Petra v Celju se bo vršila potoni ofertalne licitacije dne (i. junija pri inženjerskem oddelku dravske di-vizijske oblasti v Ljubljani. Borza Dne 14. maja 1930. DENAR l udi danes so bili devizni tečaji čvrsti. Promet pa je bil prav znaten, zlasti v devizah Praga, Berlin in Dunaj. Narodna banka je intervenirala v vseh zaključenih devizah. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2279.50 bi., Berlin 1351 — 1354 (1352.50), Bruselj 790 69 bi., Budimpešta 989.59 bi., Curih 1094.40-1097.40 (1095.90), Dunaj 797.30-800.30 (798.80), London 275.36 bl„ Newyork 56.565 bi., Pariz 221.15—223.15 (222.15), Praga 167.44—168.24 (167.84), Trsi 296.05-298.05 (297.05}. Zagreb. Amsterdam 2276—2282, Berlin 1351— 1354, Bruselj 790.69 bi., Budimpešta 988.09—991.09, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 797.30—800.30, London 274.95-275.75, Newyork 56.465-56.665, Pariz 221.22-223.22, Praga 167.44-168.24, Trst 295.98 —297.98. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 8.4 milj. Din. Belgrad. Berlin 1351—1354, Budimpešta 488.09 —991,09, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 797.30— 800.30 London 274.96—275.76, Newvork 56.445— 56.665, Pariz 221.22- 223.22, Praga 167.44—16S.24. Curih. Belgrad 9.125, Amsterdam 20.8, Atene 6.70, Berlin 123.40, Bruselj 72.175, Budimpešta 90.325, Bukarest 3,07, Carigrad 2.45, Dunaj 72.91, London 25.1275, Madrid 63.15, Newyork 517.15, Pariz 20.2825, Praga 15.325, Sofija 3.745, Trst 27.115, Varšava 57.85, Kopenhagen 138.25, Stock-holni 138.65, Oslo 138.25, Helsingfors 13. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 122.5175, .(valuta) 12.48. VREDNOSTNI PAPIRJI Med državnimi papirji se je danes učvrsiila vojna škoda, nasprotno pn je napram včeraj oslabelo 7% Bierovo posojilo. Na ljubljanski borzi je bila zaključena Ljublj. kreditna po 120, nadalje Kranjska ind. po 304. Na zagrebški borzi so ostali bančni papirji neizpremenjeni, ravnotako beležijo malo izprememb industrijski papirji. Ljubljana. 8% Bler. pos. 96.50 bi., 1% Bler. pos. 85 bi., Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. zaklj. 120, Praštediona 905, Kred. zavod 170 den., Vevče 132 den., Stavbna 40 den., šešir 105 den., Kranj, ind. zaklj. 304, Ruše 270—280. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 87.50—88, agrari 54.50-54.75 (54.50), vojna škoda ar. 427-428 (429, 427), kasa 427- 428, maj 428-428.50 (428), dec. 430—431. srečke Rdeč. križa 55—65, 8% Bierovo pos. 96.25-97.50 (96.875), 1% Bierovo pos. 84.50—84.75 (84.875, 84.75), 7% pos. Dež. hip. banke 84.25—85. — Bančne delnice: Ravna gora 75 den., Hrvatska 50 den., Katolička 35—37 (36), Poljo 58 den., Kreditna 96—100, Union 196—198, Jugo 79— 81 (79, 80), Lj. kred. 120 den., Medjunarodna 60 den., Narodna 8350—8480, Obrtna 36 den., Praštediona 900-910, Etno 156-160 (155), Srbska 178— 182, Zeinaljska 145—149. — Industrijske delnice: Nar. šum. 24—27, Guttmann 165—173, Slaveks 70 den., Slavonija 200-205 (200), Našice 1283—1375, Danica 110—114, Pivara Sar. 145 den., Drava 267 den., Šečerana Osjek 365—372.50, šečerana Bečkerek 990 den., Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 170 den., Brod. vag. 110 den., Union 120—150, Vevče 125 den., Isis 33—35 (33), Ragusea 440 den., Jadr. plov. 510 -515, Trboveljska 440-444 (440). Belgrad. Narodna banka 8400 (10), 1% inv. pos. 88—88.50, agrari 54 bi., vojna škoda prompt 433.50-434 (433.75, 433.50), maj 434-435 (434— 434.50), junij 436—437, 7% pos. Drž. hip. banke 86 (1000 dol.). Dunaj. Don. sav. jadr. 94.19, Wiener Bank-verein 18.40, Creditanstalt 51, Escompteges. 170, Union 24.50, Aussiger Chemische 200.75, Guttmann 20.50, Mundus 170, Alpine 30.02, Trboveljska 58.75, Kranj. ind. 38, Leykam 5.20, Rima Murany 89.50. Žito Cikaški tečaji so prišli danes nižji, kar je še poostrilo rezerviranost kupcev, ki jo je opažati že od ponedeljka sem. Promet na novosadski borzi je minimalen, dočim so cene ter tendenca neizpremenjene. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad. Pšenica gornjeban. 78 kg 195— 197-50. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenice 22 vagonov, ovsa 8 vagonov, koruze 11 vagonov, otrobov 2 vagona. Tendenca: neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca: slabša Promet: srednji. Pšenica: maj 20.12-20.25, zaključ. 20.23-20.25, jun. 20.30-20.40, zaključek 20.34—20.35, oktober 19.03—19.11, zaključek 19.05-19.06. — Rž: juti. 10.50-10.62, okt 11.85-12.05, zaklj. 11.84-11.85. Koruza: maj 11.50-11.54, zaklj. 11.51-11.53, jul. 11.52—11.55, zaklj. 11.51-11.53, transit maj 11.78, jul. 10.95-10.97, zaklj. 10.96-10.98. Les Na ljubljanski borzi je bil zaključen 1 vagon remeljnov. Tendenca neizpremenjena. Povpraševa-nje je za trame 11-11 cm 6, 7, 8 m, 11-13 cm 6, 7, 8 m, 13-16 cm 4, 10 m, 16-19 cm 5, 8 m, 19-24 cm 9 m, 21-26 cm 6 m, 24-29 cm 7 m, 10, 11, 12, 13 m, 1 vagon moralov 28-58 mm 4 m nekaj 33-08, za 1 vag. neobroblj. parj. bukovine 27, 40, 50, 60, 80, 100, 120 mm od 3 m naprej, 15% 2—2.90 m. Šport Jugosl. ping pong prvenstvo V imenu Jugosl. Ping-Pong Zveze v Zagrebu priredi SK Mura v Murski Soboti dne 24. in 25. maja 1930 ping-pong turnir za prvenstvo Jugoslavije 1. 1930. Turnir se Začne dne 24. maja t. 1. ob 10 dopoldne v prostorih Sokolskega donia v Murski Soboti. Turnir se vrši v sledečih disciplinah: I. Tekma klubov za prvenstvo Jugoslavije 1930. Tekma tro-članskih moštev verificiranih klubov Jugosl. ping-pong saveza v Zagrebu. Tekma se vrši po točkah. Prijavnina Din 30,— za moštvo. Tekma v tej disciplini se vrši samo v slučaju, če se prijavi najmanj pet klubov. II. Singlc za moške. Tekma se vrši po cup sistemu (best of five). Prijavnina Din 15.— za osebo. III. Double za moške. Tekmuje se kot poa II. Prijavnina Din 30.— za par. IV. Single za dame. Tekma se vrši kot pod 11.. Prijavnina Din 15.— za osebo. V. Double za dame. Tekmuje se kot pod II. Prijavnina Din 30.— za par. VI. AAixed-double. Tekma se vrši kot pod II. Prijavnina Din 30.— za par. Prijave skupno s prijavnino je poslati na naslov: SK Mura table tenis sekcija v roke gda. Nemecz Janez ml., Murska Sobota nakasneje do 21. maja t. L, ker se poznejše prijave, kakor tudi prijave brez prijavnine ne bodo upoštevale. Žrebanje se bo vršilo dne 22. maja 1930 ob 21 v posebni sobi Velike kavarne v Murski Soboti pc odboru SK Mure in kateremu lahko prisostvujejo vsi udeleženci turnirja. Za Jugosl. Ping-Pong Savez, Zagreb — SK Mura Novomeški spost SK Elan : SK Primorje rez. Ljubljana 4 : 3 (I : 2). V nedeljo je gostovala v Novem mestu rezerva ASK Primorja iz Ljubljane. Rezervno moštvo je bilo »popolnjeno s štirimi igralci prvega moštva, med temi s Slumičem, Piskom in šcnico. Moštvo samo je v tehničnem ozjru pokazalo precej lepo igro, napad sam je izvedel par le pa h kombinacij in je imel v ccnterhalfu Slnniičii največjo oporo. Vendar pa moštvo ni jiokazalo športne discipline in je v tem oziru zapustilo pri novomeški športni publiki nujslub-ši vtis. Med igro je bilo čuti neprestane klice, kregali so se s sodnikom in publiko, tako da je bil sodnik prisiljen dva igralca izključiti. — Domače moštvo je nadomestilo tehniko s požrtvovalnostjo in je njihova igra bila sprejeta s simpatičnim odobravanjem. Ako se ne bi dogajali incidenti z igralci gostov, bi bila to ena na jlepših tekem, kar smo jih videli v letošnji po.-mladanski sezoni. Domače moštvo je nastopilo v postavi: Falkner star. — Finec, Jerieio — Bele, Verbič, Murn — Serpau, Lapanja, Smrdu. Mis-jak in čuček. V domačem moštvu sta igrali dve rezervi in sta se prav dobro uveljavili. Zlasti pu je treba pohvaliti obrambo in centerhalfn Verbiča, ki sc je zelo trudil, da bi doseglo moštvo čini lepši uspeh. Igra jc bila vseskozi napeta, zanimiva, pogrešali smo le na strani gostov pravega športnega duha. Sodil je g. ing. Medic. Nogomet v tujini Belgija—Irska 1;3. V Bruslju se je med Belgijo in Irsko vršila važna reprezentančna tekma, Belgijci, ki so pred kratkim z 2:2 dosegli neodločen rezultat napram Holandski, so se posebno v prvem polčasu hrabro držali napram rertomiranim gostom. Prvi polčas je končal z 1:1. V drugem delu igre pa so Irci z divjim tempom dosegli šc dva gola in tako zasluženo zmagali. ,i „, i i ----- Pevska zveza V zadnji odborovi seji je bilo sklenjeno, da priredimo med počitnicami večdnevni pevski tečaj za j>evovodje. Skušali bomo preskrbeti^ udeležencem udobnosti, da jih bo stala samo vožnja, ki bo morda polovična. Opozarjam^ na tečaj že danes, naj mislijo nanj vsi oni, ki bi se ga mogli udeležiti. Trajal bo 4 do 5 dni, obsegal najrazličnejšo tvarino praktičnega, teoretičnega in informativi-nega značaja. 'Zajeli bomo na široko in na globoko. Vršil se bo najbrže v Ljubljani, čas še ni določen. Če bi dobili kaj nasvetov glede na čaF, bi nam prav prišli, ko bomo določali čas. Prosimo nasvetov v vseh ozirih, tudi o tvarini, nam bo vsaka želja prav prišla in se bomo pri sestavi razporeda ozirali na njo. Prosimo! Zbore opozarjamo še enkrat, da ni dovoljeno prepisovati not iz »Pevca -, zato jih naročite skupno za zbor po 10 Din za vse loto. Več naročil še pogrešamo. Prihodnja številka 5/6 izide 1. junija. Kdor se ni naročil, naj ga naroči pred koncem maja, da mu ga pošljemo obenem. S tem nam prihrani delo. Naročnina (30 Din) po položnici, ki jo pošljemo na zahtevo. Onim pa, ki še niso naročnine poravnali, dasi so prejeli in obdržali prvo-drugo številko, bomo priložili ponovno položnico s prošnjo, da nam pičlo vsotico čimprej poravnajo. Kdor točno plača, pripomore bistveno k napredku »Pevca«:. Pevsko okrožje »Krško polje bo imelo dne 25. maja ob 3 v Krškem veliko pevsko prireditev, pri kateri bo sodelovalo 11 zborov posamič in v skupnem petju. Opozarjamo na to izredno prireditev našega dolenjskega kota prav posebno pevske zbore ob progi. Zveze so ugodne. Prav tako pripravlja kranjsko okrožje pevsko slavnost ob priliki blagoslovitve Društvenega doma v Šmartnem pri Kranju dne 1. junija. Sode-jovalo bo 9 zborov. Vse priprave vodi jievovodja Ciril Mohor v Kranju, ki daje tudi vsa tozadevna pojasnila. Tudi ostala okrožja se pridno gibljejo in bodo priredila letos vsa pevske prireditve. iz društvenega življenje Prosvetno društvo Krakovo-Truovo v Ljub Ijani priredi v nedeljo 18. maja v društvenem domu, Karunova ulica 14, koncert, na katerem nastopijo moški pevski zbor, društveni orkester ter solisti. Za koncert je veliko zanimanje. Zato opozarjamo vse, da preskrbijo vstopnice že v predprodaji v društvenem domu pri g. Pogačnikovi. Darovi Vincencljova konferenca pri Sv. Jakobu i Ljubljani. G. dr. Fran Dolšak jo daroval konfe renči 200 Din mesto venca na krsto umrle gospo Martine Olup. Ob tej priliki jc daroval neinieno vanl 1000'Din. Bog plačaj 1__ Prva celotna izdaja 1 Doktorja Franceta Prešerna zbrano delo Cena Din 40*—, eieg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigama v LJubljani. Kako je bit g en. Aullenberg aretiran Bivši avstrijski generalni avditor Jaroslav Kunz je te dni objavil svoje zapiske o znani aferi zmagovalca pri Komarovu, vojnega ministra Auffenbcrga. Kunz pripoveduje naslednje: V vojaških krogih sc je že dolgo časa šepetalo o skrivnostnih odnošajih med vpokojenim polkovnikom Schvvarzem in vojnim ministrom Auffen-bergom. Končno je prišlo do hišne preiskave pri Schvvarzu, ki je prinesla na dan korespon- Podin&ršal poljskega senata Stanislav Posner. eden ustanoviteljev in voditeljev poljske socialistične stranke, je te dni v Varšavi umrl, star 61 let. denco polkovnika z Auffenbcrgom. Iz pisem, ki so datirala po večini iz leta 1912 in 1913, torej za balkanske vojne, ko je bil Auffenberg vojni minister, se je razvidelo, da je polkovnik Schwarz takrat s pomočjo Auffenberga igral na borzi. Dogovorjene sta imela tajne šifre. Posamezne države, vladarji, zunanji minister grof Berchtold, vsak je imel svoje določeno znamenje. Posebno znamenje je bilo določeno tudi za zdravstveno stanje cesarja Franca Jožefa, ker sta bila prepričana, da bi poročila o zdravju cesarja v teh kritičnih časih močna vplivala na borzo. Tudi za potovanja prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda sta imela poseben znak. Tako se je glasilo na neki dopisnici: »Jutri pride F. F. (nadvojvoda Franc Ferdinand) v Budimpešto. To je tako važno, da bo, če ostane do tedaj tajno, imelo na borzi gotov učinek.« Posebno značilna jc bila brzojavka iz Budimpešte, v kateri jc bilo že naprej izdano, kakšne koncesije hoče dati Berchtold balkanskim državam. Končno jc Auffenberg sporočil svojemu prijatelju, da je nameravana delna mobilizacija v Galiciji in mu je brzojavil lakonično: »Bohm, Kummer, Koloszvary«. To so bili takrat armadni poveljniki v Krakovu, Przemislu in Lvovu, čijih mobilizacija je bila pravkar odrejena. Po teh odkritjih sem sporočil predstojniku vojnega nadzorovalncga urada generalu baronu Schleyerju, da imam dokaze za trditev, da je Auffenberg izdajal službene tajnosti v svrho borznih špekulacij. Schleyer je, silno presenečen, takoj telefoniral podmaršalu Martererju v cesarjevo vojaško pisarno, ki je kmalu nato prišel in, ko je pregledal materijal, izjavil, da je treba takoj obvestiti cesarja. Generalni avditor je zapazil gotovo veselje nad to zadevo in je imel občutek, da dvorna kamarila, ki je vedno nasprotovala Auffenbergu, pozdravlja priložnost, da odstrani osovraženega vojnega ministra. Avditor Kunz pripoveduje dalje: »Bilo je v nedeljo 25. aprila 1915 ob 6 popoldne, ko smo se v avtomobilu peljali v Schonbrunn. Ko sem stopil v sprejemnico, je cesar stal pri pisalni mizi. Poldrugo leto nisem videl cesarja in sem bil začuden, da sem ga našel tako zelo vpognjenega, zmučenega in pokašljujočega. Cesar me je takoj pozval, naj mu poročam. Povedal sem mu vso zgodbo in opazil, kako je cesar majaje z glavo sledil mojemu poročilu. Posebno je učinkovala nanj dopisnica: Jutri pride F. F. v Budimpešto-. Cesar vpraša Bol-frasa, ki je prisostvoval avdienci: »Ali jc bil nadvojvoda takrat v Budimpešti?« Ko sem prebral pismo, v katerem so bile dogovorjene tajne šifre in pri tem omenil, da je bilo tudi posebno znamenje za zdravje cesarjevo, je Franc Jožef žalostno prikimal z glavo in opazil sem, da je močno razburjen. Cesar jc dejal: »To je strašno, in kako neprevidno!« Končno je dejal: Kaj si bodo ljudje zopet mislili o armadi?« Premišljeval jc nekoliko časa in nato odločno rekel: »Stvar se nc sme zatušati, treba je postopati po postavi.« Gardni kapitan grot Uexkiill je bil nato določen, da aretira Auffenberga. Zanimivo je, da mi je generalni adjutant Bolfras, ko sva zapuščala cesarjevo sobo, ostro rekel: »Ampak odgovornost boste nosili Vi, gospod avditor.« — »Jaz se ne bojim,« sem odgovoril. Dan nato se jc v Uexkiillovi sobi ob devetih zjutraj zaenkrat končala tragedija. Auffenberg, odičen z vsemi redovi, je stal pred Uexkiillom. Stari general je bil tako razburjen, da ni mogel govoriti. Dejal je samo: »Avditor Kunz bo vse pojasnil«. Nato se je hitro odstranil v sosednjo sobo. Jaz sam sem pojasnil Auffenbergu, za kaj gre. Začuden, ne da bi kaj spregovoril, se jc vojni minister vsedel k mizi. Dejal sem: -Ekscelenca, Vi ste na sumu, da ste kot vojni minister urad za tajnosti zlorabljali za borzne špekulacije.« Auffenberg je ogorčen skočil kvišku in dejal: »To je neresnica!« Predložil sem mu nato najdene dokumente, katere je drugega za drugim skušal omiliti. Prizor jc končal z arctacijo. General Martinoz Anido, ki je z dvema drugima generaloma hotel vreči špansko vlado, pa je bil še pred uresničenjem svoje namere aretiran. General Anido je bil notranji minister v vladi Prima de I Rivere. Knjiga za 900.000 Din V Parizu razprodajajo knjižnico znanega knjigarja Eduarda Kabirja. Dražba vzbuja veliko zanimanje. Številni zbiratelji in ljubitelji knjig so prišli iz raznih držav in se potegujejo za redke in lepe knjige, ki izvirajo večinoma iz knežjih zbirk. Doslej so prodali 82 knjig za 3 miljone frankov (frank = 2.2 Din). Najvišjo ceno je dosegla knjiga razodetij, ki je opremljena z lesorezi od Dtirerja. Knjiga gre za 440.000 frankov v Nemčijo. Prva izdaja knjige »Hyperoternachia Polophilk od Co-lonne, okrašena z grbom in geslom Karla V. je šla za 281.000 frankov. 200.000 frankov je nekdo plačal za en izvod knjige »Orlando fu-rioso« z ilustracijami od Moreaua, Eisena iu Ciprianija. Vezava knjige je izredno lepa. Na 156.000 frankov so spravili Dantejevo iD i vina Conimedia<", ki je bila vezana nalašč za Henrika II. ali Diano de Poitiers, na 101.000 frankov pa izvirno izdajo drugega dela knjige sRagionamentk od Aretina. Prvi izvod knjige sHistoire des Variations des Eglises prote-stantesc je bil prodan za 50.000 frankov. Pristaniško mesto Alžir, kjer so se te dni vršile velike slovesnosti v navzočnosti predsednika francoske republike Doumerguea. Preteklo je namreč 100 let, kar so Francozi zasedli to važno pristanišče v severni Afriki. Berlinski gasilci, opremljeni z novimi plinskimi maskami, hite na pomoč k eksploziji plina. Pomen turkestansho- sihirshe železnice 1. maja je bila izročena prometu nova železniška proga, ki spaja po najkrajši poti Turkestan s Sibirijo. Graditev proge je trajala 4 leta in delali so pod najtežjimi pogoji. Potrošili so ogromno vsoto okrog 175 milijonov rubljev. Ta železnica je velikega gospodarskega in političnega pomena. Progo so torej te dni otvorili in je to precejšnjega pomena za izgraditev postaj, kajti dovoz materijala bo cenejši. Za sedaj se nova proga še ne sme uporabljati v trgovske namene. V gospodarskem oziru je turkestansko-sibirska železnica velikega pomena, ker bo omogočila oskrbovanje srednjeazijskih predelov s cenejšo hrano. Vplivala bo dalje tudi na razvoj gojenja bombaža v srednji Aziji, ki je glavna dobaviteljica surovin za rusko bombažno industrijo. S tem se bo Rusija osvobodila uvažanja bombaža iz inozemstva, za kar je v prejšnjih letih izdala preko 100 milijonov rubljev v tuji valuti. Živež, prepeljan iz Sibirije v Turkestan, bo letno 12 do 14 milijonov rubljev cenejši kakor doslej. Ravno tako bo cenejši prevoz drv, mesa in drugih produktov srednje Azije. Nova železnica pa je, ker je blizu kitajske meje, tudi velikega političnega in strateškega pomena. Poslanik Sokolnikov — drugi slučaj Bescdovskcga? Po poročilih angleških listov je sovjetska vlada poklicala svojega londonskega poslanika Sokolni-kova v Moskvo na odgovor, ker je radi svojih dobrih odnošajev z angješko delavsko vlado postal sumljiv. Čujejo se glasovi, da se Sokolnikov ne bo odzval pozivu svoje vlade, ker dobro ve, kaj ga v Moskvi čaka. Pokojnina navezana na kraj Švicarska občina Ragaz je upokojila enega svojih ljudskošolskih učiteljev. Celo človeško dobo je zvesto in pridno poučeval, za kar so mu njegovi učenci še kot odrasli ljudje izkazovali hvaležnost. Učitelj si je hotel svoje življenje urediti po svoje in se je zato preselil čez Reno v dva kilometra oddaljeni kraj Mayenfeld v kantonu Graubiinden. Mayenfeld ni morebiti večji kakor Ragaz, marveč za tisoč prebivalcev manjši, Mayenfeld tudi ni lepši kakor Ragaz, ki je zdravilišče in kopališče. Če jc učitelj kljub temu dal prednost Mayen-feldu, je to storil pač iz želje po spremembi kraja, torej je šel v Mayenfeld in se je veselil svoje male, dobro zaslužene pokojnine. Toda delal je račun brez Ragaza. Ko je prišel dan, ko bi moral dobiti pokojnino, ni bilo nobene denarne nakaznice, pač pa pismo iz Ragaza. In v tem pismu so zagrozili učitelju, da toliko časa ne bo dobil nobene pokojnine, dokler ne bo zopet stanoval v Ra-gazu. Občina jc računala tako-le: Če ostane pokojnina v mestecu, imajo meščani in s tem občina korist od nje. Če pa se pokojnina pošilja iz občine, čeprav nc iz dežele, ima občina, ki mora šteti denar, škodo. Ako torej dobiva naš denar, naj ga tudi pri nas porabi. Grožnja z odtegnitvijo pokojnine je pa imela, ' kakor je bilo pričakovati, uspeh. Današnje slovanske države Pred vojno smo imeli Slovani štiri samostojne države: Rusijo, Bolgarijo, Srbije in Črno goro, po svetovni vojni pa jih imamo pet: Rusijo, Poljsko, Jugoslavijo, Češkoslovaško in Bolgarijo. Na prvi pogled sc ta izprememba nc vidi velika, toda če upoštevamo, da sta od predvojnih držav Srbija in Črna gora prešli v Jugoslavijo, a dve državi (Poljska in Češkoslovaška) nastali na novo, opazimo šele resnični napredek. Dočim so vse tri slovanske države izven Rusije imele pred vojno komaj površino sedanje Jugoslavije in 8 milj. pre-bivalcev, znaša površina današnjih štirih držav razen Rusije dobrih 880.000 km5 z okoli 63 milijoni prebivalcev. Evropska Rusija, s katero tu računamo, se jc zaradi izgube Finske, baltiških in poljskih pokrajin zmanjšala od 5.4 milj. kms na 4.7 milj. km3, njeno prebivalstvo pa od 125 na 114 milj. V lastnih državah je torej pred vojno žiivelo. če upoštevamo, da je bilo v Rusiji četrtina ne-Slovanov, ok. 110 milj. Slovanov, dočim jih živi dunes skoro 1S0 milijonov. Današnje slovanske države razvrščene po velikosti nam nudijo sledečo sliko (številke so vedno zaokrožene): evropski del SSSR (Zveze sovjetskih socialističnih republik) ima površine 4.7 mil. km'J in 114 mil. prebivalcev. Republika Poljska površine 388.000 km3 in 30 mil. prebivalcev. Kraljevina Jugoslavija površine 249.000 km5 in 13 mil. prebdvalccv. Republika Češkoslovaška ima 140.000 km3 in 14 mil. prebivalcev. Kraljevina Bolgarija ima 103.000 km* in 5.5 mil. prebivalcev. Radio Programi Radio-Ljubljana t Četrtek, 15. maja: 12.30 Rcproducirana glasba. — 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Dr. Lavrič: Iz finančnega gospodarstva. — 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. — 19,30 Dr. Lojze Čampa: Uvod v kazenski zakonik. — 20.00 Prenos iz Zagreba. Sodelujejo: Mar. Schon, prof. Glasb. Akademije (vijolina), Drago Ilržič, član Nar. gled. (bariton), Petar Dumičič, prof. Glasb, tečajev (klavir), Zagrebški kvartet in Vokalni kvintet. — 22.00 Časovna napoved in poročila. — Koncert Radio-or-kestra- Pctek, 16. maja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert Radio-orkestra. —• 18.30 Profesor Fr. Pengov: Iz socialne fizike. — 19 O ameriški ženi predava gospa Lovšetova. — 19.30 Dr. Stanko Leben: Italijanščina. — 20 Vladimir Kapus: O petju in živ-Sjenju ptic. — 20.30 Ma'j v besedi in gjasbi (pevske solo točke, recitacije). Sodelujejo gdč. Korenčanovo (samospevi) in Radio-orkester. — 22 Časovna napoved in poročila. Drugi programi i Petek, 16. maja. Belgrad: 18 Popoldanski koncert orkestra. — 20 Klavirski koncert. — 21 »Same, komedija. — 21.45 Večerni koncert Radio-kvarteta. — 22.45 Koncert balalajk. — Budimpešta: 12.05 Koncert vojaške godbe. — 17 Koncert na citre. — 18.25 Klavirski koncert v štirih delih. — 20 Koncert ciganskega orkestra. — 20.50 Operetna glasba, nato koncert zabavne glasbe. — Dunaj: 20 Dva prizora, nato zabavni koncert. — Milan: 19.15 Večerni koncert. — 20.30 Veliki simfonični koncert. — Praga: 19 »Po-stiljon iz Lonjumeauc, komična opera. — 22.15 Zabavna glasba. — Langcnberg: 20 Večerni koncert; nato zabavna glasba. — Rim: 17.30 Popoldanski koncert. — 21.02 »Pri treh mladenkah«, opereta. —■ Berlin: 20.45 »Glasba«, slika v 4 delih. — Kato-vice: 19.20 Malo glasbe. — 20.15 Simfonični koncert. — Toulouse: 19.30 šlngerji. — 20.25 Koncert Postrešeck gre ua potovanje. jugosl. literature v Varšavi Poljska sc zadaje čase precej zanima za Jugoslovansko kulturo. Vse knže, da imamo na Poljskem vedno več prijiiteljev, kot ljubijo Poljak) sploh vse liste, ki so daleč. So društva jugoslovan-sko-poljska v Katovlcah, v Poznanju, v Lvovu iu v Varšavi, v Krakovu se je zadnje Čase obnovilo »Društvo Slovanov«, ki bo izdajalo pri krakovskem »Kurjeni prilogo -»Pregled slovanski«, kjer bomo večkrat imeli priliko povedati kaj, o Čemer mislimo, da je potrebno i drugim. Špecijelno o slovenskih stvareh se sicer ue govori dosti, ker nas malo poznajo, oziroma ne razlikujejo Jugoslovanov, vendar pa bo mogoče v najkrajšem času padla kje kaka beseda o nas. Tako n. pr. se je zgodilo prav na tem večeru v Varšavi. »Društvo beletristov poljskih« pod predsednikom dr. M. Smolarskim, pisateljem fantastičnih povesti in lit. lilstorlkom, je sklenilo, prirejati od časa do časa večere, posvečene posameznim literaturam. Prvi je bil določen češki literaturi, a drugi jugoslovanski, ima namreč naša vlada v Varšavi izvrstnega prosvetnega delegata g. prof. dr. BeneSiča iz Zagreba, bivšega direktorja gledališča in prevajavca poljske literature (»Kme-te<; Keynionda, Sloucckega itd.). V teli dveh mesecih, odkar jo V Varšavi, je znal dobiti stike z lit. krogi. In tako je bilo mogoče društvu B. P. — zanašajoč se na njegovo sodelovanje — organizirati tak večer. Ko sem prišel v Varšavo za par dni, so bila vabila že razposlana. Kako sem se vrinil v program, morda drugič v feljtonu. Program večera je obsegal predavanja iz jugoslovanske literaturo, prevode iz nje. vezane in nevezane, in solospeve. Otvoril ga je Bogu-s 1 a n s k i, prevajuvec srbohrvalskih pasmi na poljsko, na kar je imel lep referat o srbski narodni pesmi g. delegat prof. B e n c s i č. Očrtal je njen značaj iu umetniško vrednost, odziv pri Poljakih predvsem v Mickie»iczewih predavanjih v Parizu in na koncu prcčitnl v celoti »Mati Jugovi-čevc. Kot drugi je govoril izven programa Tine Debeljak o »Slovencih in njih literaturi«, temo, ki jo bila večina Vnršp.vjanoni malo znana. Govoril sem o Slovencih kot narodu, o naši duhovni kulturi, oprti na Prešernovi odločitvi proti Vrazu, na kar sem karakteriziral v glavnem Prešerna, Cankarja, Zupančiča in Preglja in v kratkih potezah značaj najnovejše nnše literature povojne. — Navdušenje, s katerim so predavanje sprejeli, mi je potrdilo, da sem jih govoril iz žive potrebe. Vidim, da tujci s hvaležnostjo sprejemajo vsako vest o nas, samo tistih ni, ki bi jim jih dajali... Ostali večer je bil namenjen leposlovnim delom in koncertu. Q. J. Pogon o wsk i je označil v kratkem pomen »Osmana; Gunduličevega in njega zveze s Poljsko (bitka Iločimska) ter prečital v lastnem prevodu par odlomkov. Njegova žena ga. J, Po-g o n o w s k a Je lepo-preprosto podala neko otroško pravljico — če se ne motim — Nazor je vo. Duši je bila razmeroma dolga, ni utrujala, radi živahne recitacije. Gdč. Z. Janeze \vska je igralsko podala par prevodov g. B o g u s I a w s k o g n iz novejše srbske lirike (Dučiča, šantiča, fljlča). Ker nI bilo gospe O s s e n d o \v s k e (soproge znanega pisatelja A. F. Ossendovskega), ki bi imela igratt na gosli jugoslovanske kompozicije, jo ga. I. Bar-d y - B r i e s e m e i s t r o v a zapela več pesmi kot je nameravala. Pela jo srbske in bosanske narodne pesmi in v nameček — ker se je govOrilo tudi o Slovencih — hotela zapeti tudi eno slovensko. Poudarila je to še posebej s pripombo, ljubeznivo se okrenila v mojo stran, pričakujoč hvaležnega odziva, ki ga je seveda bila deležna, dnsl je zapela — slovaško pesem. Kaj hočemo, naša krivda, ki |i res svojega ne znamo nuditi! Ves vočer, ki so jo vršil v zaprti družbi v dvoranici »Kluba umetnikov- ,je imel povsem elitni značaj. Poleg visoke varšavske družbe prijateljev literature, literatov in umetnikov, sta se ga udeležila tudi g. minister Branko Lazarevič, poslanik jugoslovanski in g. minister Girsa, poslanik češkoslovaški. Izmed Slovencev sem bil jaz edini in zato mi bosto pač oprostili, da poročam tudi o sebi. Udeležence večera so fotografirali časnikarji in jutri bodo že po vseh časopisih; morda se odkod izgubi kaka tudi do Vas. Varšava, 11. maja 1930. Tine Debeljak. Pismo iz Belgrada Danes se je v umetniškem paviljonu olvorila druga »Pomladna razstava«, ki je mnogo pestrejša od prve lanske. Med drugim je zastopanih tudi več Slovencev (Tone Kralj, Jama, Dolinar, Kos, Vidmar, Zupan). Obširnejše poročilo sledi. Večja skupina belgrajskih književnikov odhaja te dni na književno potovanje po Dalmaciji. Gredo gg.: Milan Grol, Miloš Crnjanski, Todor Manojlovič, Milan Kašanin, Niko Bartulovič, Ran-ko Mladenovič, Gustav Krklec, Milan Bogdanovič, Izidora Sekulič, Desanka Maksimovič in še nekateri. Priredili bodo več literarnih večerov po več- jih dalmatinskih mestih (Sušak, Šibenik, Split, Dubrovnik, Kotor). Ob tej priliki omenjam, da belgrajski umetniški klub »Oblik« od danes razitav-lja v Splitu. O gledaliikih krizah se zadnja letu zelo mnogo govori. Belgrad j« nedavno doživel nenadno senzacijo. Občina namreč daje .Narodnemu pozo-rištu' majhno subvencijo. Pred kratkim pa je večina občinskih odbornikov sklenila, da jo ukine. Razlogi: slab gledališki program. Občinski očetje so se postavili na ostro, a razumljivo stališče: da belgrajsko gledališče z ozirom na repertoar, ki ga nudi, ne Zasluži občinske podpore. Po časopisju so se nekaj dni vlekle ostre polemike. Koncem koncev so se pobotali in subvencija bo ostala. Aleksandar llič je izdal pomembno in aktualno knjigo o scenski umetnosti z naslovom »Bin-ski (odrski) preobražaji«, V njih govori o režiji, baletu in filmu. Pravkar je izšla druga knjigu »Filozofskih fragmentov« Ksenije Atanasijevičeve. Podrobneje o knjigi drugič. Kot izvirno delo v osmem kolu »Narodne knjižnice« je izšla novelska zbirka Radoslava Vesniča »Lutalica.« Preje je Vesnič napisal že roman »Slavoljub Zorič«, novelsko knjigo »Kolom-bina« in dve drami (»Brak iz ijubavi«, »Putem is-kušenja«,) V tej zadnji zbirki je sedem novel. Karakteristika njegova bi bila: psihološka analiza. Mihajlo S, Petrovič je izdal knjigo »Beograd pre sto godina.« Knjiga je vsebinsko zanimiva. Odlomki iz nje so pred meseci izhajali v »Politiki«. Zadnja številka »Misli« prinaša med drugim uvodni članek Nika Bartuloviča o Masaryku, novelo Petra S. Petroviča »Godinu dana«, Massukino enodejanko »Roden za činovnika...«, članke Branimira Truhclke (Prvi poraz R. Boškoviča) in Zore Petrovič (Kraljica Jelena.) Izredni univ. prof. D. J. Popovič je iz Bratska društva sv, Save ponatisnil v knjigi studijo »Turške kazne za hajduke.« Majska številka »Književnega severa« je posvečena Franciji. Zastopani so s prevodi Maupa-ssant, Verlaine, Richepin; sledi več priložnostnih člankov domačih avtorjev. Na Cetinju je v knjigi izšla pomembna študija Milana Vukasoviča »Pogled na razvitak srpskog romana.« Njen najbolj grob minus je v tem, da v 1. 1930. obdeluje samo stare romanopisce in jih zato čisto razumljivo hvali, dočim mlade odklanja. Sicer pa o mlajših (Crnjanski, Rastko Petrovič, Živadinovič, Cosič) niti ne govori. Skoplje je dan za dnem književno aklivnejše. Minule dni je v skopljanskem gledališču doživela premijero domača drama Petra S. Petroviča »Hi- t -T*»arj trt i tac iz publike«. Sprejeta je bila zelo simpatično. Isti Petrovič je nedavno izdal tudi knjigo novel z naslovom »Godina dana«. »Narodno delo« obljublja v letošnjem letu sledeče publikacije: »lstorija Jugoslavije« (dr, VI. Čorovič), »Zbornik narodnih pesama« (zastopane srbske in hrvatske, uredili P. M. Petrovič, Ljub Stojanovič m dr. Vinko Viteziča), >Naše pobede« (dr. VI. Čorovič), »Ilustrovana opita enciklopedija (uredi odbor). Belgrad, 11. maja 1930. Tone P. Ljubljansko gfedcsJjšče DRAMA Začetek ob 8 zvečer Četrtek. 13. maju: Zaprto. Petek, 16. maja: Vdova li.jšlinka« lled D. Sobota, t?, maju: Pustolovec pred vrati.« Red C. OPERA Začetek ob 8 zvečer Četrtek. 15. ma ja: Črne maske.-. Red C. Petek, 16. inaja: Zaprto. Sobota. 17. maja: -Pohujšanje \ dolini šcutflor-janski.« Red E. Mariborsko gledališče Četrtek, 13. maja ob JU; »Adieu Mirni!« Ab C. Kuponi. Petek. 16. inaju ob 15- .-.Grudica.« šolska predstavil pri najnižjih cenah. Sobota, 17. ma ja ob JO: Na fronti sestre Žive.« Premijero, DOKTORJA FRANCETA PREŠERNA Zbrano delo je najleuSi knjižni dar Slovencem v letu 1929 V nespremenjeni obliki prvegu natisa beremo lo Poezije našega velikana, njegov Dodatek slovenskih poezij, potem Numeeek nemških m D o n e m č e n i h d o c z i j in njegova P i s m n. Imamo tedaj vsega Prešerna, ki bo po tej knjigi prodrl v sleherni slovenski dom ter postai las! vsesti našega ljudstva. (Cena broš 40, vez. 55, celo usnje 90 Din.) Dobi se v »Jugoslovanski knjigami« v Ljubljani. RAZGLAS Na podlagi § 23. zakona o narodnih šolah in edobrenega načrta in proračuna ter sejnega sklepa krajevnega šolskega odbora z dne 11. maja 1930 razpisuje podpisani odbor javno ofertno li-eitajo za gradnjo nove šole v Mohorjih to je: zidarskih, tesarskih, mizarskih in raznih rokodelskih del. Pravilno kolkovane ponudbe je predložiti županstvu občine Rob v zaprti kuverti najpozneje do 2. {unija 1930 do 12. ure opoldne. Načrt, stroškovnik, splošni in tehnični pogoji so na vpogled pri županstvu občine Rob. Odbor si pridržuje pravico oddati delo ne glede na višino vsote, ne da bi mu bilo treba za to navesti razlogov. Krajevni šolski odbor v Mohorjih, pošta Rob pri Vel. Laščah. Poločnik-Grag Ela, s. r., Leopold Rupar, s. r., tajnica. predsednik. Izmed sodobnih književnih izdaj bo i.! Laboratorij ALGA? Zagreb, 12. 111. 1930. Sušak. Potrjujem, da sem Vaš preparat »ENERGIN kina vino z železom pri svojih pacijentih jako uspešno uporabil proti malokrvnosti. S spoštovanjem Dr. Drogo Čop, šef zdravnik terapije. Laboratorij A L G A« Brod n-S., 14. II. 1929. Sušak. i i Rad Vam priznam, da sem Vaš preparat ENERGIN- kina vino z železom Cesto predpisal anemičnim pacijentoni in opazil povsem dober uspeh zlasti po preboleli malariji. S spoštovanjem Dr Iran Poljak, zdravnik. V KRVI JE ZDRAVJE ! Samo močna, čista in zdrava kri lahko brani in. vzdržuje naše telo. — V lem najboljšem letnem času je krephenje krvi potrebno vsem otrokom, vsem odraslim, ki so MALOKRVN1, BLED1ČNI, NIMAJO TEKA, IMAJO SLABE ŽIVCE, NEMIRNO SPANJE itd. KRI potrebuje hranilnih sredstev, ki vsebujeio železo. Eden tak preparat poznajo vsi zdravniki in ga je preizkusilo na tisoče ljudi, preparat, ki se dobi v vseh lekarnah in drogerijah pod imenom priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60'—. Jugoslovanska knjigarna v LJubljani železno kina vino »ENERGIN« potrebuje vsak deček in deklica med 12 in 15 letom, v dobi hitrega razvoja, ker je lo doba, ko morata imeti MOČNO, ZDRAVO IN ČISTO KRI. »ENER ,IN« potrebuje vsak šolo obiskujoči otrok. — V lekarnah: 1 polliterska steklenica Din 40'— Po pošti razpošilja: Laboratorij »ALGA* - Sušak. 3 velike steklenice »ENERGIN« Din 128'—, 6 velikih steklenic »ENERGIN« Din 248 — 1 velika steklenica zastonj Trgovec z dobro vpeljano trgovino, LEP LOKAL na najboljšem prostoru Maribora — iič< samopro komis. zalogo ali drugačen prodajni arangement za različno manufaktur- !/i>nf(sltfpi Šfi čevlje, klobuke no blago IIUIIICIVMJU ali slično; mogoč je velik promet. - Dopise na anončni biro: HINKO SAX, Maribor, pod »Event. kavcija«. za mladino, ki gre k sv. obhajilu, za botre in botrice, priporočamo »Doko« čevlje, ki so najlepši, najtrpežnejši in res poceni, domač izdelek. V zalogi vse moderne barve in številke. a DOKO * PREŠERNOVA ULICA 9, DVORIŠČE. IŠČB 58 PRESELITEV. Tvrdka Kastelic ln druff, Ljubljana trgovina s papirjem na debelo usoja si naznaniti, da je svoje uradne prostore premestila iz Ml« kloslčeve ceste S«. 6 (hiša Ljudske posojilnice) na Aleksandrovo cesto St. O, pritličje levo Opozarjamo na .Moli oglasnih' v našem dnevniku. - Poslužujte se ga ob vsaki priliki! ROČNEGA OBLIKOVALCA (Handformer) in MODELNEGA HIZARJA (Modelltischler) prvovrstni sili sprejme za takojšen nastop Jifan" d. d, Kamnih Poceni in vendar najooljša je $€V€r|€*Q otomona Z 32 peresi v sedežu in 8 v zglavju, velikost 1c5X74 najbol ši materijal cena o 750 dc 850 Din po izberd Zahtevajte vzorce! Prcv'eke' RUDOLF SEVER - Ljubljana - Marijin trg 2! f v sredini mesta. — Ponudbe pod: -Glas 202« na oglasni oddelek »Slovenca«. mmmmm V neizmerni žalosti naznanjamo vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, da je naš srčnoljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod Ivan Ziegler posestnik in nadučitelj v pokoju dne 13. maja zvečer po daljšem trpljenju, previden s svetimi zakramenti, v 70. letu mirno umrl. K večnemu počitku spremimo predragega iz hiše žalosti št. 59 dne 15. maja ob 5 popoldne. Dravlje - Št. Vid, dne 14. maja 1930. Apolonija roj. Toncjec, soproga. Sabina, hči. Milko, Milena, Roza in Stanka, vnuki. Dr. Dobravec, zet. GLAVNI DOBITEK PO DIN je bil v današnjem žrebanju Državne razredne loterije ponovno izžreban na pri meni kupljeno srečko številka 83. 302 Anton Golež « Maribor 'Aleksandrova cesta štev. 425 Phonycord Flexible nova nrziomlNva gramofonska plošča. Glavno zastop. za Jugoslavijo: Fran Bar, LJUBLJANA Mestni trg 5 MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 150 Din ali vsaka besedo SO par. NajmanjSi oglas - 5 »In- Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Dvosedežni avto majhen, v zelo dobrem stanju, z majhno porabo bencina, prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5612. Mesarski pomočnik mlad, priden in pošten, z dobrimi spričevali — išče službo. Nastop takoj. Naslov v upravi pod št. 5572. Služkinja za kuhinjska ali gospodinjska dela, išče mesto. Gre tudi na deželo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5627. Dobra kuharica starejša, se takoj sprejme za čas od maja do oktobra za penzionat na Gorenjskem. Naslov sc izve v upravi »Slovenca* pod št. 5573. Zobotehnika-asistenta z daljšo prakso sprejme O UZD v Ljubljani s 1. junijem. Prošnje z izpričevali o dosedanjih službah je vložiti do 24. maja 1930. Krhljiko in belo jelšo za smodnik za smodniš nico Kamnik, večjo množino, kupi Trobevšek v Kamniku. Hlapec želi dobiti stalno službo. Je pošten in vesten, mirnega značaja, vajen vsakega dela. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 5611. Cerkovniško službo orimerno za krojaš. obrt, išče krščanski mož, tre-tjeredik, izvežban; nasto-oi takoj ali pozneje. — Ir. Bračko, krojač, Zgor. Kungota. Dekle stara 17 let, zdrava trgovsko naobražena, želi mesto k otrokom ali kot pomoč gospodinji. Naslov v oglasnem oddelku Slovenca št. 5621. Mlinarja sprejmem za takojšen nastop. Rudolf Miklav-čič, Podnart, Gorenjsko. Prodajalka mlajša moč z dežele, sc sprejme. Pomoč tudi pri gospodinjstvu. Nastop 1. ali 15. junija. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod Poštena prodajalka 5588 »Til» L* J G Pomočnika ?šče Viktor Urbar, sobni slikar in pleskar na Jesenicah. Oskrba v hiši. Stalno mesto. Kravarja zanesljivega, poštenega in pridnega, za takojšnji nastop, za osigurano dolgo službo, spfejmcm za posestvo na Hrvaškem. -Ponudbe na: Josip Lon-čarič ml., Skrad, Gorski kotar. II Kupimo Pločevinast dimnik kupimo — 16 do 20 m višine, iz pločevine, 4—5 mm debele, zunanji premer 60 cm, nitan, ne varjen, iz 3—4 metrskih komadov, brez ali z zasi-dranjein. Ponudbe z navedbo najnižje cene brezhibnega dimnika upravi »Slovenca« pod šitro: »Dimnik« št. 5539. Planino — črn skoraj nov, ceno naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5479. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja. Lepo posestvo primerno za gostilno in lesno trgovino, se kupi na prometnem kraju, po možnosti blizu železnice, do 10 oralov posestva, poslopja v dobrem stanju, najrajši na progi Celje—Dravograd. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 5538. Dva kroj. pomočnika ki sta zanesljivo sposobna velikih kosov, se takoj sprejmeta. Hrana in stanovanje pri mojstru. -Ivan Likozar, krojač v Predosljah 39, pri Kranju. Vsakovrstno liSltfl femtttlR po naivišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana. VVolfova ulica št. 3. EBSSEBB Proda se travnik kravje seno. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5624. Prodam popolnoma opremljene opekarske stroje, trans-misijo 100 in 60 mm, z ležišči, utežnimi kolesi in jermenicami ter tovorni avto Fiat-Torino 40 HP. Ivan Ogrin, stavb, podjetje, Ljubljana. Sobarico vestno in pridno, ki pazi tudi na večje otroke — išče za takoj V. Vidmar, Karlovška cesta 1. Ročni voziček nov, štirkolesni, pripraven za trgovine, naprodaj. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 5590. Prodaja uina Naravna prvovrstna vina v manjših in večjih količina proda Ravnateljstvo nadbiskupskih dobara — Zagreb, Vlaška ulica 75. Houk Šoferska šola 1. oblast, kone., Camernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel. 2236 Pouk in praktične vožnje Stanovanjska hiša lična, tri leta stara, oddaljena 3 min. od tramvaja, s 3 sobami, kuhinjo, kletjo, verando, separatno zidano drvarnico in pralnico, z elektriko in vodovodm ter s povsem ograjenim in urejenim vrtom, se proda. Davka prosta do 1. 1950. Poizve se pri županstvu v Mostah pri Ljubljani. Suhi zračni prostori pripravni za vsakega obrtnika oziroma za skladišče, se takoj oddajo. — Vprašanja: Oroslav Do-lenec, Ljubljana, Cerkvena ulica 21/11. Če ne verjamete, da Nikoprost učinkuje, se pridite prepričati Enkrat za vselej stane s oštnino vred 76 Din, pa joste zopet zdravi postali. Kdor naroči 5 steklenic, plača samo 280 Din. Pustite kajenje takoj! Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega 17/b. »Schaffhausen« precizne žepne ure. Ivan Pakiž — Ljubljana, Pred škofijo št. 15. Iforuzoza krmo oddaja najceneje veletrgovina žila in moke A. VOLK, LJUBLJANA Ucstjeva cesta 24. Kino aparat Erneman ugodno prodam. Ponudbe je staviti na podružnico »Slovenca« v Mariboru pod »Kino«. TVRDKA JOHANN GLOBOTSCHNIGG, tovarna žicc in žičnikov, javlja tužno vest, da je umrl dolgoletni, za razvoj podjetja velezaslužni delovodja, gospod Anton Ankete po kratki bolezni v svojem 49. letu. Pogreb se bo vršil v petek 16. maja 1930 ob 5 popoldne iz mrtvašnice na pokopališče v Tržiču. Tvrdka ga bo ohranila v častnem spominu. Ljubljana, dne 14. maja 1930. Oblastv. koncesijonirana šoferska šola I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleivvei-sova cesta št. 52. Posestva Štiri posestva se prodajo v okolici Maribora od 6—20 oralov. Cena se izve pri Feliksu Drosku, Zimica, p. Sv. Barbara pri Mariboru. Enodružinska hiša skoraj nova, z vrtom, se takoj proda za 28.000 D. Primerna je za obrtnika, upokojenca ali rudarja. -Potrebno 20.000 Din, za ostalo se na željo počaka. Avgust Fabjančič, Senovo - Rajhenburg. t,i,i„i,ii!>„»„>iiiii„„„M„iiiii,uiiiiiii,mim,Miit Telefon 2059 Premog - suha drva POGAČNIK, Bohoričeva 5 IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIUIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllll Držav, razredna loterija Poročilo iz kolekture Ant. Golež, Maribor, Aleksandrova cesta 42. — Žrebanje V. razreda 19. kola peti dan, dne 13. maja 1930. Izžrebani so bili sledeči dobitki (za event. tiskovne pogreške se ne odgovarja). Din 40.000 št. 95.221. Din 30.000 št. 87.041. Din 20.000 št. 23.363, 62.478, 95.228. Din 10.000 št. 15.774, 15.861, 47.543, 56.408, 73.701, 76.898, 96.546. Din 4.000 št. 2634, 9997, 17.417, 17.841, 19.603, 42.509, 52.028, 73.549, 87.252, 96.072. Din 2.000 št. 1543, 5130, 7694, 10.375, 11.780, 14.420, 14.642, 16.932, 18.285, 19,032, 22.447, 24.829, 25.428, 25.665, 26.237 , 26.726, 30.735, 32.125, 33.407, 33.682, 35.282, 38.134, 39.072, 39.612, 43.807, 43.833, 50.659, 51.772, 53.030, 54.156, 55.661, 57.632, 58.248, 68.484, 70.520, 75.622, 77.515, 78.214, 86.061, 86.613, 87.395, 87.679, 88.272, 91.777, 93.640, 95.010, 95.683, 96.836, 98.253, 99.595, 99.811, 99.911. Prihodnje žrebanje 14. maja 1930. Dvokolesa teža od 7 kg naprej Objavo Autopromet Car man Podutik—Dravlje— Šiška ob 6.40 Iz Dravelj ob 6.30 Iz Zg. Šiške ob 6.50 Iz Dravelj ob 7.30 Iz Dravelj ob 11.50 Ljubljana—Dravlje 7.10 Ljubljana—Dravlje 11.30 Ljubljana—Dravlje 17.30 Ljubljana—Zg. Šiška 20.00 Ljubljana—Zg. Šiška 22.00 Za slučaj defekta na vozu lastnik autopodjetja ne odgovarja za eventuelne zamude. Ita je n o Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal, najcenejše in najfinejše Matek & Mi-keš, Ljubliana, poleg hotela Štrukelj. — Entlanje. ažuriranje, predtiskanje takoj. Tesan les popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »Ilirija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28—20. uajlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. hTR1BUNA" F B. C., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št, 4. Prostovoljna TRŽAŠKA CESTA Ure za birmo nudi najcenejše Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred škofijo št. 15. Maček Ljubljana, Aleksandrova c,12 v oblekah in površnikih najcenejši. ITOVM———1 ( BOOOČIl^M a58 ULICA St. m2 6 1602 7 937 8 975 9 975 10 975 11 946 12 1602 43 929 44 1259 45 1374 46 1335 49 700 50 500 57 103 1 58 103 1 59 550 60 550 61 559 V nedeljo, dne 18. maja 1930 ob 9, uri dopoldne se bo ' ršila v slučaju ugodnega vremena na licu mesta v Ljubljani ob Langusovi ulici pri hiši gospoda Letnarja, v slučaju slabega vremena pa v hiši gospoda Kastelica Ivana, Lepi pot štev. 4, prostovoljna sodna dražba 18 parcel, označen h v gornjem narisu s številkami 6, 7, 8, 9, 10, U, 12, 43, 44, 45, 46, 49, 50, 57, 58, 59, 60 n 61, lastnik Kastelic Ivan in Konig Robert Adolf. Parcele se bodo prodajale posamič. Izklicna cena znaša Din 35'— za 1 mJ (eden kvadrat meter). Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled v pisarni podpisanega notarja kot sodnega komisarja. Dražbeni pogoji se bodo interesentom tudi pred dražbo na licu mesta objavili. Hafner Mate, notar kot sodni komisar. k/)"-"; I.QQ SpoMo S •S N*^ «00 — -C.S1 . išjfrs^* 3*oS Smo j.23.i ag ..S« nO a ^ o .. S8a-S6S .f > w >n > . q s; * C * ' -r* fO N g |Q ID N I — O J™< 1 »"'■S-lZ 1 •gui® eZ> c -So „o > M •goa g" i Maurice Constantin Weyer: 30 e « a> Človek se sklania čez svojo preteklost. . . Ko sem se tako nenadejano okrepčal, sem bil zopet sposoben za nadaljevanje svojega potovanja. A katero smer naj vzamem? Južnozapadno? Zapadno? Proti zapadu je bilo videti, da se zemlja vzpenja kvišku. V vsakem primeru pa sem moral biti blizu Hud-sonbaia. Koliko milj sem zašel proti vzhodu? Vsa krajina naokoli mi je bila docela neznana. Če bi šel proti jugu, bi gotovo naletel na ljudi — a jaz sem bii namenjen v Edmonton. Tam sem poznal kožni Irg in imel sem najlepše izglede za ugodno prodajo kož in vprege. Kar pa je bilo glavno — nadaljevanje potovanja mi ni bilo več tako nadložno. Očesne robove sem skrbno očrnil z ogljem, ker si prav nič nisem želel še enkrat oslepeti — in tako zavarovan proti tej nevarnosti, sem pomirjen užival nepopisno igro barev. Bila jc dvojna. Ena v zraku, pojav kot posledica neskončno visoko krožečih neznatnih kristalov, druga tik nad snežno odejo, povzročena po spodaj ležečih majceniii heksaedrih. Kako se je izvrševala ta delitev zraka, sem približno vedel, a zdelo si mi je vse prej kot spodobno, v tistem hipu razmišljati o tem. Vrgel sem, nasprotno, vso učeno navlako raz sebe kakor obnošeno obleko in pustil sem svoji domišljiji, da mi zaigra čarobno pravljično igro, posebno meni na čast prirejeno in meni samemu v veselje vprizorjeno... Odpustite! Nama v veselje! To je bil svatovski dar, ki sta nama ga solnce in sneg poklanjala. Popolnoma v redu se mi je zdelo, da bi se natura le radi mene samega nikoli ne bila toliko potrudila. Ponujala nama je darilo iz cizeliranega srebra, v katero so bile vpletene čarobne stvari, iz rubinov, safirjev in ametistov — pa koliko biserov in slonove kosti po vrhu!... Noben knez iz tisoč in ene noči ni nagromadil toliko zakladov, kolikor jih je vzvišenost Severa za naju v nekaj minutah zapravila. Njeno veličanstvo Zima in njegova visokost Solnce sta podpisovala moje poročno pismo ... Kri mladega, močnega moža se je spet pretakala po mojih žilah. Trije, štirje funti mesa, ki sem jih dnevno užival, ter nekaj čajnih listov, zoper skorbut, so mi vrnili vso prejšnjo žilavost in vztrajnost. Udje so se mi napeli in domišljija je dvigala srce in duha. Ali sem jaz vlačil mrtveca? Ali je on mene porival naprej? Še malo prej sem čutil njegovo neznosno težo — zdaj mi je postal nenadoma lahek, skoro brez vsake telesne teže. A vse to zato, ker sem mu bil pokoren. Zato mi je zdaj olajšal povratek. Občutje za smrt sem popolnoma izgubil — vsaj kar mene samega tiče. V meni prav za prav nikoli ni bilo posebno vkoreninjeno. Zdelo se mi je samo ob sebi umevno, da leže na neizmerni ravni okostnjaki drugih ljudi. A moj? Nc! Zdelo se mi je, da sem za zmago ustvarjen in največja zmaga je ohranitev svojega življenja. Kakor da sem nesmrten, se mi je zdelo. Dasi som vlačil mrtvo truplo za seboj, so se mi zdele besede, kot so: smrt, starost, razpadanje — brez vsakega globljega pomena. Neotipljive so plavale nad menoj, visoko in nedosežno kakor zvezde. Moja ue-ugnana lakota življenja ine je privedla naposled do blazne uverjenosti, da sem dosegel nekaj novega na svetu: odrešenje, na katero ije nesrečno človeštvo čakalo od nekdaj — to je zmago zoper uničenje telesa ... Ros je, Paul je umrl. A to nisem bil j a z!... Spet sem ustrelil nekaj divjačine in ves dan praznoval s svojimi psi. Polet mojih misli je šel vedno višje. Zdelo se mi je tako, kakor da je bil Paul — ta obžalovanja vredna reč, ki se vleče za menoj — že od doma premagan. Ne le od smrti premagan, marveč tudi od ljubezni. Življenje in Madge sta se mu hkrati izgubila. Težko je reči, katera izguba je bila posledica druge. Je-li umrl, ker je prenapel svoje sile, da doseže ljubljeno ženo? Ali je izgubil ljubljeno ženo, ker jc umrl? Jaz pa sem dobil igro s smrtjo in bom dobil tudi igro z ženo. Hannah mi postane žena, med tcic ko bo Paul, Paul, ki je izgubil, zapal pozabljenju. Moja na novo vznikla življenjska sila se je izražala tudi v drugo smer: v srdu na Archerja. Če sem premagal smrt, ali ne bom premagal tudi rdečelasca? * V spomin se mi jc zapisal mil dan. Koledar jc v mojih možganih prišel v nered. A zdi se mi, da je bilo sredi meseca marca. Mlačna južna sapa je vztrajno pihala čez sneg in gladila površino kakor bliščečo kovino. Kljub moči, ki sem jo čutil v sebi, sem imel dosti muje s sanmi, kajti sneg je postal rahel in se je lepil. Ko sem obrnil okoli nekega snežnega nasipa, sem ugledal ves presenečen pred seboj človeka. Hipoma sem se ustavil in sedel — na mrliča. Ze sem imel svojo puško v roki. Srečanje v samoti pomeni vsikdar nevarnost. Od tod tudi navada dolgega molčanja pri pozdravljanju. To ni nobena nevljudnost, kot bi si človek misliL Kaj mi hasnejo besede neznanca? A kar izdaja namene neznanca, to jo njegovo liee, njegova oprava, tovor, ki ga ima s seboj, sled njegovih sani in način, kako gleda vate — poševno ali od spodnj gor. Za Jugoslovansko tiskarno f Liubliani: Karel Cet. Izdajatelj Iran Bakorec. Uredniki Franc Kremiar.