Leto I. V Krškem, v nedeljo dne 31. marca 1907. Št. 11. POSAVSKA STRAŽA siflrodno-radikolno in narodno-gospodorsho glosilo za štajersho-hranjsko Posavje. Brežice Krško «Posnvska Straža» izliaja vsaki četrtck v tcdnu, datirana z dncvoin prihodnjc rvedcljc. — Naročnina za celo leto znaša dve kroni, pri vccjih naro- Čilih popust po dogovoru in se naprcj plačuje. — Cena oznanil za cno stran 48 K., za pol strani 24 K, za čctrt strani 12 K, za osminko strani 6 K, za šcst- najstinko strani 3 K, za dvaintridcsctinko strani l'5O K; pri veckratnem ozna- nilu po dogovoru. Vst pošiljatvc (pisrna, dopisc, nakaznicc, naročila, inserate i. t. d.) je posiljati na naslov «Posavska Straža» v lircžicah ali v Krško. — Dopisi se pošiljajo na uredništvo, naročnina in oznanila pa na upravništvo. — Rokopisi se ne vračajo. — Posamczna stcvilka stane 10 vin. v Clan 19. državnega osnovnega zakona o splošnih državljan- skih pravicah: „Vsi narodi v državi so enakopravni in vsak narod ima ncdotakljivo pravico, varovati in negovati svojo narodnost in svoj jezik. Enakop ra v nost vseh v de- žcli navadnih jezikov v šoli, v uradih invjavncm življenju jeod države priznana". Somisljenihi volilci! Pazite na volilne imcnike! Kdor ni vpisan ne sme voliti. Vlagajte reklamacije! Za vsako osebo treba posebej reklamacijo vložiti, sicer roma v koš. Ako se volilca, ki ni vpisan, reklamira v imenik, treba priložiti dokazila njegove volilne pravice, sicer reklamacija roma v koš. Glejte, da noben somišljenik ne pride ob svojo volilno pravico. Kjer treba, pokličite uredništvo «P. S.» na pomoč. Zasedanje del zbora štajershega. 12. seja v četrtek, dne 7. sušca. Posl. Krenn (kmečka stranka) uteme- Ijuje svoj predlog, da se nnj spremeni § 9. deželne postave v okrajnih zastopih tako, da se razdeli število zastopnikov posameznih volilnih skupin po davčni sili posameznih skupin. Tako so vrejeni okrajni zastopi tudi na Ceškem in v Galiciji. Se izroči politi- čnemu odscku. Posl. dr. Jankovič (slov. kmečka zveza) vloži interpelacijo radi odškodnine za škodo, katero povzroča kmetom divjačina osobito zajci. Politični odsek se je konstituiral sledeče: Sutter, načelnik; grof Stürgkh podnn- čelnik; pi. Zakony in Lenko zapisnikarja. Kakor vidimo sta zastopani tu obe naj- zagrizenejši nemško-nacijonaJni stranki dežel- nega zbora. Tako se ti pravicoljubni go- spodje zavarujejo! 13. seja v petek, dne 8. sušca. Med drugimi je predložil deželni odbor zu učiteljski pokojninski sklad sklepčen račun za leto 10()f> in proračun z«i leto 1907 ter poročilo z nRČrtom zakonn, zade- vnjočega pobiranje obresti na zaostale ob- činske doklade k direktnim dezelnim davkom ter na najemninske in vodne doklade mestne občine celjske. Za občinski odsek poroča poslanec dr. Jurtela o prošnji prebivalcev v Spodnji Ko- strivnici za ločitev od občine Koprivnice in ustanovitev samostojne občine Spodnja Ko- strivnica. Proti ločitvi se je izrekel okrajni odbor in namestnija, ker ni pravega vzroka na pr. kakega interesnega vzroka za ločitev. Občinski odsek je torej istotako proti ločitvi in stavi na deželni zbor primerni predlog s katerim se prosnja prebivalcev v Spodnji Kostrivnici za ustanovitev samostojne občine odbije. Predlog se sprejme. Posl. Rokitansky in tov. stavi predlog za preosnovo deželnega reda in volilnega reda v dež. zbor štajerski. (V tern zasedanju že četrti predlog za preosnovo dež. volil. reda!) V veleposestvu naj v smislu tegt predloga volijo vsi oni posestniki, ki plaču- jejo letno najmanj 400 K davka. Viriliste je črtati in se razdele njih mandati na skupine mest, trgov in kmečkih občin. V vinorejski odsek sta izmed Slovencev voljena posl. dr. Jurtela in Kočevar. Odsek šteje 12 članov. Na dnevnem redu so tudi volitve v že- lezniški odsek. Na predlog posl. Stürgkha se ta točka za danes izloči iz dnevnega reda, in sicer radi tega, ker so najzagrizenejši nemški nacijonalci požrli svojo besedo in so hoteli danes vtihotapiti v ta odsek naj- zagrizenejše spodnještajerske nemškutarje, ki bi bili seveda delovali z vso silo proti LISTEK. Hmečlii upor ali stara pravda. Zgodovinsk» povest iz 16. stoletja. Po Avg. Scnoa. Daljo. Juro se umakne in se zopet pridruži Nožini, ki je ves preplašen oh strani opa- zoval nesrečno žensko bitje. — Marlmbiniranemu naučnemu in finan- čnemu odseku. Pri volitvah v železniški odsek sta vo- ljena izmed Slovencev poslanca Vošnjak in Roškar. Odsek šteje 12 članov. La občlnski odsek poroca posl. dr. Jur- tela ter predlaga načrt zakona v zadevi obdačenja novih hiš v mestni občini Ma- ribor. Glasom tega zakona morajo biti v Mariboru oproščene občinskih doklad vse one nove stavbe, katere so oproščene tudi držiivnega hišnega davka. Predlog se sprejme. 15. seja v pondeljek, dne 11. sušca. Porocila deželnega odbora, ki so na dnevnem redu, se izroče odsekom. Istotako vse vložene peticije. Dež. odbornik dr. Link odgovarja na interpelacijo posl. Roškar-ja v zadevi zidanja železnice Purkla-Ptuj čez Slovenske gorice. Za to železnico velja isto, kar za železnico, ki naj bi tekla od proge Grobelno-Rogatec preko kozjanskega odkraja v Posavje. Usta- noviti se mora pred vsem akcijski odbor interesentov na lastne stroške, deželni odbor pa obljublja, da bo delo tega odbora pod- piral. Ker pa ta železnica, o kateri je govor v interpelaciji, ne bo nayadna krajevna, temveč del projektirane železnice Aspang na Nižjem Avstrijskem preko vzhodnega Stajerja v Purklo, Ptuj in Brežice ter dalje, bo neobhodno potrebno, da se bodo lokalni akcijski odbori združili v celoto. Dež. odbornik grof Attems odgovarja na interpelacijo posl. dr. Jankoviča v zadevi odskodnine za škodo, katero povzroča kme- tovalcem divjačina, osobito zajci. Po novi lovski postavi sc v tern oziru še ne more postopati, ker stopi ista v veljavo šele 10. aprila 1907. Sicer pa so si kmetje sami krivi, ako jim divjačina dela škodo, zakaj pa si drevesc zadostno ne za- varujejo! (Tako more govoriti le kak ne- uinen grof!) Dež. odbor je celo tako milost- ljiv, da nasvetuje, da se naj v vsaki občini združijo interesenti in naj skupno vzamejo občinski lov v najem, potem lahko storijo z zajci kar jim drago. Lepa hvala za drago- ceni nauk mesto podpore! i, ——-------------- Ljudsfci shod slov. hmečhe zveze v Lflšhem Trgu. Koncc Glede razmerja doOgrske govornik zahteva popolno pariteto (enakost), enaka bremena, enake pravice za obe državni polovici, ali pa popolno gospodarsko ločitev, in pojasni posamezne zahteve avstrijskih agrarcev (kmetov) glede nagodbe z Ogrsko. Glede vojaških bremen bode kmečka zveza zastopala že znane zahteve poljedelskih slojev: dvoletna vojaška služba, skrienje vojaških vaj, preosnova vojaškega kazen- skega zakona, zlasti upoštevanje kmečkih zadrug, sploh kmeta pri naročevanju vojaških potrebščin. Kmečka zveza zastopa narodno s p ra v 1 j i v o s t, ako je Nemci nočejo, prisilili jih bodemo k spravljivosti; v tern oziru poznamo le boj, neizprosni boj, zlasti dokler bodo med Nemci na krmilu ljudje, ki javno govore za priklopljenje Avstrije k Nemčiji. Glede štaj ercijanske stranke se govornik pridruži vsenemškemu poslancu, ki je rekel, da je ptujski «Štajerc» sramota za nemški narod. (Burno odobravanje !) Govornik oriše postanek, namen, sredstva te tako- zvane «napredne» stranke, njeno slepar- stvo i. t. d. (Ogoreenje!) Govornik se zopet bavi z «narodno stranko>; on je zoper njo, ker je zanesla razdor v vrste stajerskih Slovencev (vide volitve v peti kuriji dr. Korošec-Rebek in v deželni zbor Jankovic-Kunej, ko so njeni sedanji pristaši zoper sklep pravilno skli- canih zaupnih shodov na svojo pest kandi- date postavili); «narodna stranka» je vzela patent na narodnjaštvo; naj si da pravo ime, katero ji pristoja in kakor se njeni pristaši sami imenujejo (klici: liberalci!); «narodna stranka> sklepa zvezo s socijalno demokra- cijo (kot se je že večkrat pokazalo) i. t. d. Navzoči pristaši «narodne stranke» ugo- varjajo, med kmeti nastane razburjenje, ki se hitro poleže. Slov. kmečka zveza — nadaljuje govornik — ne zastopa le koristi kmečkega stanu; govornik bode vedno v njej stališče povdarjal, da treba kmečko zvezo na širši temelj postaviti, da treba pritegniti delavske sloje na skupno sodelovanje, da imata mali kmet in delavec iste težnje, iste potrebe, da se kmečka zveza v prvi vrsti poteguje za koristi ogromne veeine slov. naroda, katero tvori mali kmet; govornik protestira, dase njemu v javnosti namenoma podtika sovraštvo do socijalistične stranke (v Brežicah ni napadal nikogar, ampak povdarjal le posamezne točke njenega pro- grama, ki so naravnost nasprotne programu «narodne stranke>, s katero hoce baje pri volitvah skupno iti). Govornik zavrača še odiočno posamezne neresnice, katere «N. L.> namenoma o njem trosi; končno poziva navzoče, naj si današnji shod vtisnejo v srce, naj program kmečke zveze nesejo v zadnjo kočo, naj delajo za kmečko zvezo, svojo prijateljico z vsemi silami i. t. d. Klici: Zivela kmečka zveza! Živio! Ko se poleže odobravanje, govori g. župnik Casl in sklene s predlogom, da pristaši kmecke zveze volijo le onega za poslanca, kojega priporoča kmečka zveza in ki se bode postavil na shodih zaupnikov v tekočem ted nu. Sploisno odobravanje; predlog se sprejme soglasnol Na,to se vrši osnovanje okrajnega odbora kmečke zveze; v odboru je nad 80 uglednih in zanesljivih mož iz vseh vasi. Oglasi se k besedi uradnik delniške pivovarne g. Dobršek, ki zagovarja delniško pivovarno. Klici: Saj ji nič nečemo! Pome- tajte pred svojim pragom! Pustite nas v mini! Odgovarja mu na kratko dr. Ivan Ben ko vie, nato še podpredsednik kmečke zveze kmet Franc Mlakar navdušuje zbo- rovalce in zaključi s trikratnim živio-klicem na cesarja. — Tahi! zavpije mladenič, da se gora strese in pograbi puško. — Cakaj mlfldenic! zgrabi ga kmet za roko, poslušaj tudi ti brate Marko, poslušaj: Nenavaden jad razdira vama srce, ki je skoraj tudi v meni okamenelo. Tahi je po sili onečastil tvojo zaročenko — sirota je zblaznela. Ravno v pravi dobi sta nam došla. Preglej vse gore, prebistri vse ravnine, povsod in v vsakem sreu najdeš lastne rane. Poglej dalje — tja, kjer se z goro nebo jasni, tja na zapad pod Susedgrad in Jastre- barsko, na sever pod Cesargrad in na Kra- pino, v vsem narodu bije isto srce. kakor tvoje. — Obmi oči še dalje tja gori, kjer ob Savi proti nebu štrle kranjski vrhovi, kjer stoka pod nemškim bičem štajerski kmet, — povsod tako, Boga mi iz vsake koče mežika Ankino oko, mežika in plamti — na mojo vero med kmeti je zavladala gromovita struja: dovolj križev in težav, dovolj izdajstva! Proč z gospodo! — Ne samo Tahija in nje- govo gnjezdo, ampak vsa gnjezda bomo porušili. Sam Bog se bo dvignil do strašne obsodbe in kmečka pest mu ponuja svoj mec. Izbili bodemo iz pcklenskih rok ono grdo tehtnico, zažgali jim bodemo knjige njih krivih prerokov in z mečem bomo na- pisali zakon, da naj ostane človek enak člo- veku pred Bogom in pred ljudmi. Anka! zakliče Gubec in upre oči v de- vojko. Blaznica dvigne glavo, nem posmeh ji blisne po uvelem lieu ; na prsih prekriža roke in stopi ponižno k Gubcu. — Kaj želiš Gabrijel, kaj želiš angelj moj ? spregovori blaznica in poljubi kmetu roko. Ti poješ tako lepo, le pevaj dalje. Take naj ostanejo vedno tvoie besede. Mislim, da imam zopet srce, ki sem ga bila zgubila tarn visoko na gori, kjer prebiva Bog. — Povsod sem iskala srce, a nisem ga mogla najti. Ko sem vprašala zvezde po njem, odgovore mi: «Išči, najdeš ga», ko sem vprašala ptice po njem, odgovore mi: «Išči, najdeš ga!» Našla sem tebe angelj Gabriel, ti imaš pod svojimi perotmi moje srce. Daj mi ga nazaj, prosim te, daj mi.ga, da bije zopet tako toplo v mojih prsih, ka- kor takrat v davno minolem času, ko se ni- sem bila Arlandova Dora. — Gubec položi roko na glavo nesrečne mladenke in spregovori : — Vidis, zblaznela, nesrečna tvoja zaro- čenkn nas opominja kmete na poštenje. Pri- segli smo, da nočemo mirovati, dokler ne maščujemo Anke, dokler ne maščujemo tebe in tu prisegam pred živim Bogom, da ne bo Matija Gubec prej miroval, dokler ne izpolni svoje prisege. Naši bratje so pripravljeni, vse vasi čakajo, za par mesecev bukne strašna obsodba. Bodi miren tako dolgo, ker nimaš pravice, da s preranim lastnim maščevanjem pokvariš maščevanje vsega naroda. Vodil bom sam ta nesrečni narod, saj nimam nikogar več na svetu razun tebe. Mati mi je umrla, zakopal sem tudi starega Jurko, — Anki- nega očeta. — Dobro odgovori Juro potrt, kla- njam se vaši zapovedi — stric! Z vami Priloga „Posavsfti Stroži" It 11 iz 1.1907. Hazni župani in občinski odborniki so še dalje ostali v sredi prirediteljev shoda, so izražali svoje želje; splošna sodba je, da takega shoda Laški Trg še ni vide). Dolžnosti dpžovnega poslonco v novem parlamcnfu. Težko bo najti Slovenca, ki ne bi vedel, da je čcški narod v vseh ozirih mnogo pred nami; zanimivo je torej slišati, kaj zahtevajo Čehi od svojih bodočih državnih poslancev in kaj da smatrnjo za dolžnost narodnega poslanca. V lem oziru je imel profesor dr. Drtina dne 4. t. m. v svojem klubu v Pragi znamenit govor, ki je vreden, da se seznanijo ž njim v glavnib točkah tudi naši čitatelji. Profesor Drtina pravi: Z uvedbo splošne volilne pra\ ice so se temeljito premenile razmere našega politič- nega življenja. Iz bodočega državnega zbora je odstranjen privilegij imetja, odstranjena je plemenitaška kurija, v Avstriji bo ustvarjen nov ljudski parlament, v katerem se bo odlo- čevalo o usodi češkega naroda. Zeleti je, da nas velika in nadepolna doba ne najde m a j h n e, malenkostne, p o v r š n c in nestvarne. Ceška delegacija vstopa v novi parlament v impozantnem številu 107 glav — no, zapomnimo si, da kor ist naroda ne bode zasnovana p o n j i h v e c j e in š te vi 1 u — ampak sa m o p o zdat n ost i in z in o ž n o s t i o n i h , k a t e r c bode z a u p a n j e n a r o d a p o k 1 i c a 1 o, d a g a zastopajo in da bode mo na Dunaju 1 e t a č a s k a j v e 1 j a 1 i, a k o b o d e m o i m e 1 i t a ni 10 7 zmožnih, izobrnženili, v e s t n i h , d e 1 a v n i h č e š k i h 1 j u d i. Za volitve v drzavni zbor naj velja geslo, omogočiti kolikor se da izvolitev n a j b o 1 j š i h č e š k i h m o č i v novo narodno d e 1 egacij o. Katera vodila naj bodo z vsenarodnega stališča pri tern merodajna? 1. Gledati na to, da bi razni stanovi v narodu irneli svoje pri memo zastopstvo v delegaciji, da bi nastalo soglasje med zahte- vami in prizadevanji teb stanov in primerno razmerje s potrebno koristjo narodne celote. Stanovsko gibanje je utemeljeno v značaju dobe, treba je držati v gotovih mejah, pokoreč se priznani koristi celega naroda. Nevarno bi bilo geslo, da bi s m e 1 i 1 e č 1 a n i d o t i č n i h stanov b i t i b r a n i t e 1 j i in t o 1 m a č i p o t r e b posa- meznih stanov, kajti s tern, da kdo pri- pada kakemu stanu, da je v njem dober delavec, ni še dano nikako poroštvo, da bode tudi zrnozen poslanec, da, mnogokrat ni v tern poroštva niti za to, da bode z na1 uspešno z as t o p a t i s t a - novske koristi. K izvrševanju poslanstva ni treba toliko pripadnosti k stanu, ampak prcdvsem treba intelige nee, študije, strokovne i z o b r a z b,e in p o 1 i t i č n e i z š o Ian o s ti. 2. Važen je drugi moment, da bi vse stranke kompliciranega narodnega življenja, vse stranke imele svoje nestanovske zastop- nike, to je sumo strokovne poznavatelje gotovih vprašanj, v kolikor bo o njih raz- pravljal bodoei parlament. ?>. Za osigurnnje obeh teh momentov bi morali pregledati vrsto čeških ljudi in imeli biti izbrani iz njih najzmož- nejsi. Strankarstvo bi moralo vsaj v toliko stopiti v ozadje, da bi tarn, kjer postavi katera stranka zmožnega kandidata, ki obljubi in se zaveže redno izpolnjevati svoje mesto bodisi z ozirom na zastopstvo sta- novske koristi ali na njegovo strokovnjaštvo, druge stranke ne postavljale protikandidatov.. Kdo naj bodi torej poslanec ? 1. Poslanec mora stati predvscm nepre- trgano v zvezi s svojimi volilci, poznati mora ves volilni okraj, razmere in potrebe njegovega prebivalstva in sam biti po 1 i- tična vodilna glava v njem. Mora vedno priliajati v okraj, širiti v njem z besedo in pismom politično izobrazbo, vzdr- zevnti jasen rnz^led po raznih aktualnih političnih vprašanjih. Poslanec mora v svojem volilnem okraju vzbujati in kroziti politično vest svojih volilcev in sistematieno delati na to, da bi se politika celega naroda upirala na izobrazbo in strokovno znanje, da bi prenehala biti «politika pri čaši» 2. Poslanec mora nadalje vestno delati na Dunaju, mora se udeleževati dela v komi- sijah ter biti prisoten v vseh sejah. Poslanec ima bolj kot kdo drugi dolžnost, se nepre- stano sam izobraževati, zasledovati literaturo svoje stroke, opazovati gibanje v tujini. staii skratka na višini dobe. Zmožnost, izobražen ost, vest- nost, delavnost so štiri lastnosti, ki jib zahtevajo visoko omikani Čehi, kl jih pa zahtevajo tudi drugi avstrijski narodi od svojih poslancev. Le mi Slovenci, ki raz- polagamo na Spodnjem Štnjerskem komaj s sedmimi mandati, le mi naj pošiljamo na Dunaj večno molčeče, za vsako delo v jsbor- nici in v odsekih nezmožne moči, ker tako zahteva «novopečenn stranka». Pred par tedni je prinesd nek slovenski časopis mali komentar k zgoraj popisanim idejam o volitvah in poslancih na Českem. Komentar, ki ga tudi mi podpišemo z obema rokama: «Volilci, mislite in premišljujte, od vas je odvisno, kaksni bodo naši bodoei poslanci in njih veljava v drzavnem zboru, zato še enkrat primerjajte in premišljujte. Slovenci imaiTio samo 2'A poslancev v drzavnem zboru, kaj naj pomeni to številce na Dunaju, ako ni vsak zase eel mož, sposoben, da v vsakem oziru izpopolni svoje mesto ? Mesto sloven- skega poslanca ni samo častno mesto, ampak težka in odgovorna služba za blagor naroda, za katero so navečje moči, najkrep- kejša volja in najveeja delavnost komaj dovolj, da se Slovenci vzdržimo na površju v tern hudem in tezkem boju za narodni in gospodarski obstanek, v boju, v katerega bodo vsi avstrijski narodi poslali svoje najboljše moči in značaje, najbolj izšolane politike. Premislite torej, predno se odločite, kajti ta odločitev bode usodepolna, ta bodo imela posledice za nas, kakor še nikdar dosedaj, odkar si volimo poslance.» Nek avstrijski general je odgovoril svo- jemu cesarju na vprašanje, kaj je predvsem potrebno, da se nadaljuje vojska uspešno, te-le besede: Za uspešno vojevanje potrebu- jemo denarja, denarja in zopet denarja. Slo- venski volilci iz breško-sevniske-laške sku- pine! če želite uspešnega zastopanja v drz. zboru, zahtevajte od svojega poslanca te-le tri lftstnosti: sposobnost, sposobnost, spo- sobnost! Potem se vam tudi ne bode težko odločiti, na katero stran naj se obrnete, ali za starega, negibenega kandidata «novo- pečene» stranke, ali za mladega, agilnega kandidata «Kmečke zveze»? Kdo dEla? Dr. Benkoviču očita «narodna stranka», da dosedaj še ni nič storil v našem okraju. Nasprotje tega pač ni težko dokazati. Dr. Benkovic je prisel v Brežice ravno pri- vabljen po sedanjih pristaših «narodne stranke», ki so se preje dobro poučili o nje- govi osebi in o njegovih zmožnostih. Našel je v Brežicah povsem razorano narodno živ- Ijenje; nobene organizacije, nobenega poguma, nubene inicijative. VzdihovaJo se je zelo mnogo in žalovalo zlasti po okrajnem z a s t o p u. Dr. Benkovič se je lotil dela za volitve v okrajni zastop, in koncem 1. 1905 se je razmerje glasov tako izpremenilo, da je Slovencem večina zagotovljena. Koliko dela, truda, časa stane tako delo, o tern obrekovalci najbrže niti pojma nimajo; dr Benkovič ni iskal plačila in ga tudi ne bode. Sam je moral napraviti neštevilne pri- tozbe v reklamacijskem postopanju in nešte- vilno drugih vlog na namestništvo in na ministrstvo, da je stvar spravil v tek. Ko je dr. Benkovič došel v Brežice, bila je me s I n a p o 1 i c i j a prava šiba božja za eel okraj. Slovencem so se godile vnebovpi- joče krivice, ki so vsem dobro znane ; Slo- venci so javkali, a rešilnega dejanja nikjer. Kdo je vsaj kolikor toliko reda napravil? Kdo je poiskal eel materijal zoper policijo in ga spravil v obliki štirih interpelacij v drzavni zbor in v ministrslvo? Kdo pa je cele dneve izgubljal na sodišču pri razpravah zoper policijo? Seveda brez plačila! Kdo je napravil tiste, na kilograme tezke akte zoper policijo in jo razkrinkal pred svetom ? Odgo- vorite, obrekovalci! V političnem oziru so bili bre- žiški Slovenci mrtvi; v edinem političnem društvu «Savn» niso imeli primernega zastop- stva. Pri obenem zboru 1. 1905 na Vidmu je ravno dr. Benkovič dosegel, da se je Bre- žičanom dalo primerno zastopstvo v odboru; seveda ako bi že tedaj poznal politično mišljenje nekaternikov, oziroma njih politično nezmožnost, potem bi se tedaj ne prizadeval toliko, da jih spravi v odbor. Kdo se je brigal za volitvevmestni zastop preje? Kdo pa je prvi napravil bom vihtel bridko sabljo, z vami umrjem, če Bog tako hoče. Mladenic prislopi k Anki, poljtibi jo na čelo in spregovori solznih oci: Tebe in nobene vec ! Propala si, naj propadem tudi jaz. Devojka ga gleda z izbuljenimi očmi. — Bračo! pristopi Nožina bližje, — če vama ugaja, tudi jaz sem vajin, tadi jaz se podam med siromake, ki poginjajo od gladu in čakajo zastonj zaslužene place. Sprejmeva te, drage volje, ga po- zdravlja Gubec, a zdaj pa v hišo na pogo- vor, da slisimo vse težnje in da ukrenemo, kar je potrebno v naše odresenje. — Juro, pusti devojko — pomirila se bo sama. Kmetja se odpravijo pod streho, Anka jo pa zavije pevajoč v goro, da poišče svoje Srce. — (I)aljf prill.) pregled volilcev in precenil moči obeh strank? Obrekovalcem kaj takega niti na urn ni prišlo. Dalje: dr. Benkovič je bil v zadnjih dveh letih eden glavnih delavcev v p o 1 i - tičnem društvu «Sava»; mirno lahko rečemo, da to društvo preje ni napravilo toliko shodov, sej, peticij, prošenj, protestov kot v tem kratkem času. Omenimo le par stvari: pripravljalna dela za dopolnilne volitve v deželni zbor, dalje za dopolnilne volitve v 4. in 5. kuriji za držnvni zbor namesto gg. Zičkar in Berks, peticije v zadevi zase- danja nadučiteljskega mesta na slov. ljudski soli v Brežicah, opetovane jezikovne pritožbe zoper okrajno glavarstvo, zlasti njega davčni oddelek (ki so imele deloma popoln uspeh !) razne jezikovne pritožbe zoper postopanje okrajnega sodišča (kazenski oddelek), protest zoper postopanje politične oblasti pri štrajku v Sevnici, cela akcija zoper postopanje mestne občine in politične oblasti pri otvo- ritvi novega niosta (ki se je popolnoma obnesla!), večkratne pritožbe radi prepovedi razobešanja slovenskih zastav i. t. d. i. t. d. Pridemo do a f e r e V i s t a r i n i! Sedanji pristaši «marodne stranke> so imeli pred tem visokim gospodom poseben rešpekt! Odveč bi bilo, da bi zopet pogrevali to afero, katera je itak dobro znana. V tej aferi se je moral dr. Benkovič na svojo odgo- vornost boriti zoper vse oblasti, celo zoper nekatere slovenske poslance! Nikjer ni nasel pomoči, ampak le zapreke in večkrat je kazalo, da se alera obrne na naein, ki bi bil za dr. Benkoviča zelo neprijeten. Se sedaj se mu očita, da je prekruto ravnal, četudi je to očitanje popolnoma neutemeljeno. Dr. Benkoviču je bila korist ljudstva več nego usoda okrajnega glavarja! Za omogočenje vsesokolske slav- nosti v Brežicah si je dr. Benkovič pri- dobil zasluge, katere mu nihče ne more kratiti. Dokler se je šlo za dosego dovo- ljenja slavnosti, sedel je ostali odbor kot onemogel starček na strehi; skoro vse delo je bilo na ramah dr. Benkoviča; za časa slavnosti pa je moral opravljati skižbo — policaja in je bil radi tega, ker jo je preveč vestno opravljal, zapleten še v kazensko preiskavo, vsled ovadbe policije in okrajnega glavarja. Kdo pa je ustancvil stavbinsko z a d r u g o «L a s t n i Do m», ki ima namen, brežiškim Slovencem, zlasti obrtnikom dobiti primerne strehe ? Kdo je ustanovil edino narodno radi- kalno glasilo na Štajerskem «Posavsko S t ra ž o»? Za danes dovolj! Besedo imajo obre- kovalci; naj povedo, kaj so storili oni, kaj je storil njih kandidat? Novičar. S omišljeniki! Naši nasprot- niki so na delu! Ker nam sicer ne morejo škodovati, hočejo begati ljudstvo z lažnjivim obrekovanjem somišljenikov, posebno kandidatov. Pazite na take osebe in tiskovine; naznanite to z dokazili urcd- ništvu „P. S.a, da potrebno ukrene. Zoper taka sredstva bodemo uporabljali najhujša protisredstva. Kandidat slov. kmečke zveze za vo- lilni okraj Brežice-Sevnica-Laški Trg se je določil na shodih zaupnikov dne 21. t. m. v Sevnici in Laskem Trgu, katerih se je udeležilo prilično skupno 300 volilcev, med temi več županov, obč. svetovalcev in od- bornikov. Slov. kmečka zvezaje imela namen v na.sem okraju postaviti kandidatom kmeta- domačina; ker se ni našlo moža, ki bi hotel prevzeti ta težaven posel, postavil se je soglasno kandidatom dr. Ivan Benkovič, ki je kandidaturo sprejel, na programu slov. kmečke zveze, pridržavši si prosto roko v delavskem vprašanju. Naš kandidat dr. Ivan Henkovič je rojen 1. 1875. v Novem Trgu pri Kamniku kot sin kmečkih starišev. Študije je do- vršil v Ljubljani in na Dunaju ; izprva se je posvetil študiji modernih jezikov (italijanski, francoski in angleški), potem pa je prestopil na juridično fakulteto, katero je dokončal po treh letih 1. 1898. Služboval je potem v sodni slu/bi kot avskultant v Ljubljani, Celju in Rudolfovem; izstopil je prostovoljno iz sodne službe in se posvetil odvetništvu; po praksi, dovršeni v Trstu, Gorici in Celovcu, je prevzel sredi 1. 1905 odvetniško pisarno po g. dr. Gvidonit Srebre v Brežicah. „Narodni stranki" ni mogoce ustreči! V svojem glasilu «N. L.» kriči, da mora slov. kmečka zveza le kmete kandidatom po- staviti (no, to bode slov. kmečka zveza že sama preskrbela!) Slov. kmečka zveza je .res postavila dva izmed najbolj razumnih in uglednih kmetov na Sp. Stajerskem t. j. Roškarja in Pišeka v mariborskih okrajih; to pa zopet «narodni stranki* ni všeč in kriči, da je Pišek zanikrn kmet, da Roškar nič ne zna, da taka kmeta ne moreta za- stopati slov. naroda na Dunaju. V Celju je kmečka zveza postavila kandidatom dr. P<>- valeja, ki je veleposestnik, «narodna stranka» pa hmeljarja Robleka (ki pravi da je bolan in da bo mandat kmalu odložil!) Dr. Povalej, ki je v resnici kmet, ki velik del leta pre- živi na svojem posestvu in sam. kmetuje, ta zopet ni všeč «narodni stranki», češ, naj kmetje raje volijo hmeljarja, tedaj napol kmeta Robleka. Pa saj se poznamo ! Gre se jim le za komando, za drugega nič! V našem okraju so le za zgago postavili Rosa, ki je krčmar, pek, trgovec in nazadnje tudi malo kmeta ; zamolče pa, da Roš za kmeta še nič ni storil, da je v deželnem zboru vedno moleal, da nikjer ni pokazal svojih zmožnosti kot v svoji trgovini, pekariji in krčmi. Saj se poznamo! Lažnjivi brežiški dopisnik „N. L." trdi, da dr. Benkovič troši vest o Kosii, da se je ta pis me no pritoževal, zakaj se ga ni izvolilo v okrajni odbor kmečke zveze za Trbovlje-Hrastnik. Kolikor besed, toliko laži! Okrajni odbor Trbovlje-Hrastnik do 24. t. m. sploh ni bil ustanovljcn; tedaj se g. Ros tudi ni mogel nič pritoževati, zlasti ne pi- smeno; pač pa vemo, da je g. Roš nekaj časa nameraval pristopiti h kmcčki zvezi in se tako tudi ustno izrazil. Volilni shodi kmečke zveze so sc vršili dne 24. t. m. pri St. Rupertu nad Laškim Trgom, dne 24. t. m. v Zdolah; prihodnji mesec sledi še več shodov. Pro- simo zaupnike, naj nam naznanijo, kje je neobhodno potreben volilni shod. Javni shod kmetskcga bralnega dru- štva in delavskega društva v Trbovljah se je vršil v nedeljo 24. t. m.; udeležencev je bilo nad 400, med temi tretji del soci- jalnih demokratov in pristašev «narodne stmnke». Bivši državni poslanec g. dr. Ko- rošec je govoril o kmečkem \prasanju, dr. Benkovič o delavskem vprašanju. Dnevni red se ni popolnoma izvršil, ker so navzoči socijalisti in narodnjaki na nečuven način teptali svobodo govora, zlasti pri drugem govorniku; posluževali so se ti «svobod- njaki» najsramotnejših sredstev. Nato se je vršilo posvetovanje zaupnikov. Prihodnji shod se v kratkem vrši. Sestanek zaupnikov slov. kmccke zveze v brežiški okolici se je vršil v torek 19. t. m. Došlo je okrog 80 mož, med njimi več županov. Prišlo je tudi nekaj nepova- bljenih pristašev «narodne stranke», med njimi g. Jože Petrišič iz Št. Lenarta; ker so želeli tudi pristop, dovolil se jim je, ker za- upniki niso imeli ničesar skrivati pred njimi. Dr. Benkovič je kratko razjasnil pomen se- stanka in pobijal nekatere neresnice, katere trosi «narodna stranka» o namenih. kmečke zveze in o govorniku. Nato se je oglasil k besedi g. Jožc Petrišič, ki je pa začel tako vezati naučene otrobc, da ga kmetje niso hoteli več poslušati. Sele posredovanju pred- sedništva se je posrečilo, napraviti mir. Odgovarjal mu je korenito dr. Benkovič; zavrnil je očitanje klerikalizma kmečke zveze in vprašal g. Petrisiča: «Kaj pa je to kleri- kalec?» I^etrišič se nekoliko pomišljuje (naj- brže se na to ni pripravil, oziroma ga niso pripravili) ter blekne: «klerikalec je oni, ki Boga moli ?> V Petrisičevi koži bi tedaj nikdo ne bil rad; od vseh strani zabuči smeh in slišijo se klici: «A tako? Oho! Ali ti ne molis Boga, ker pravis, da nisi klerikalec?» Petiisič se izgovarja, da on tudi v cerkev hodi in izgine s pozorišča med splošnim smehom. Nato se jo izvolil v okrajni odbor načelnikom g. Podvinski st. iz Globokega, podnačelnikom pa župana Lapuh in Vo- lavšek tor Franc Agrcš iz 1'isec; dolo- cili so se zaupniki za vse vasi okraja in določil se je red volilnih shodov po posa- meznih važnejših krajih ; clan glavnega od- bora kmečke zveze je g. Martin Pajdaš, župan v Pleterji. Novo politicno orožje so izumili ne- kateri pristaši «narodne stranke», namreč pisma brez podpisov, v katerih blatijo vse, kar jim je na potu; to so se naučili najbrže od neke nemškutarske zalege, ki ravno tako «dcluje» proti nekaterim Slovencem. Ti Ijudje se vtikajo zasebno tudi v družinsko živ- ljenje, ki mora vsakemu sveto biti. To so lopovi, ki za plotom čakajo na svoje žrtve; tem lopovom mora vsak človek izreči svoje najnižje zanicevanje. Morda jih vendar za- loti roka pravice; vsi pošteno misleči bi se morali združiti, da se zatre taka grda zalega. Dr. Benkovica neodpustljivi greh. Pred rfedavnim je dr. Benkovič prisel po opravkih v Trbovije. Oglasil se je tudi pri svojem znancu kaplanu L. Ta ga je predstavil svo- jemu župniku, vrlemu narodnjaku, in ker je bilo ravno opoldan, je dr. Benkovič sprejel povabilo h kosilu. To je občutljive živce naših liberalcev tako razburilo, da so se v dveh člankih «Nar. Lista» zgražali na tem in se — stavimo glavo — še bodo. Mi bi libe- ralce spomnili samo na to, kolikokrat so že oni uživali gostoljubnost istega g. župnika, včasih celo nepovabljeni, pa jim tega nihče ni stel v greh. S takimi malenkostmi sku- šajo narodovci izpodkopati dr. Benkoviču zaupanje pri Ijudstvu, a dosegli bodo s tem ravno nasprotno. Ljudstvo gotovo ne mara za poslanca sovražnika duhovščine. Dr. Ben- koviču pa nasvetujemo, da, ko pride zopet v Trbovije, gre k Korteju, kjer ima zdaj neka nemška gled. družba predstave, ter na- pravi velik poklon naši liberalni inteiigenci, ki hodi ob večerih tako pridno tja kazat svojo narodnost. Morda pride potem tudi pri njih v milost. Občina Vidcm je imenovala gospoda Josipa Sitterja, c. kr. dež. sod. svetnika in vodjo c. kr. okrajne sodnije v Brežicah svo- jim častnim občanom. Kandidat socijalno-demokratične stranke za volilno skupino: Brežice-Sevnica-Laški Trg, g. Čobal je sklical v torek dne 19. marca t. 1. volilni shod v prostorih gostilne «Adamus» v Brežicah. Poslušalcev se je bore malo zbralo, bilo jih je vseh skupaj komnj 20. Gospod Čobal strnšil je tudi po Mostecu in Vel. Obrežu, torej po krajih, na katere se nekako zanaša, pa tudi tu ni imel sreče. Naše Ijudstvo ni pristopno socijalisti- čnim idejam in to je prav. Gospod Mihael Balon, lesni trgovec v Brežicah ni po mnenju mestne občine prave pogruntal, ko je otvoril lesno trgovino na zemljišču združenih pivovaren : Žalec in Laški Trg. Največjo nevarnost je stuhtala mestna občina, da se pripeti nesreča pri ognju v pivovarniški ledenici; dasiravno leži lesno skladisče popolnoma na samem. (3o- spod A. Gabric in A. Faleskini, naslanjata pa kar kupoma lesno robo na strebe in hišne stene, tu seveda ni nikake nevarnosti, go- tovo je nemški les manj izgorljiv. Mi pa sodimo, da preti Gabričevim in Tonijevim raheljnom in preklam nevarnost, da ne pojdejo več s tolikim dobičkom v denar, kakor do zdaj. Divji lovec v Brežicah. Kakor smo že poročali uprizore ljubljanski diletantje na veliki pondeljek v Brežicah narodno igro «Divji lovec», katera se uprizori tukaj prvic in za katero vlada v Brezicah in okolici ve- liko zanimanje. Vsakdo ki se hoče seznaniti z veseljem in tragiko našega kmeta, naj ne zamudi te narodne predstave, katera je pi- sana res v prav narodnem duhu in ki nam kaže markantno gotove značaje našega kmetskega ljudstva. Ker so železniške zveze jako ugodne in se bo letos posebno na to oziralo, da bo igra v pravem času kon- čana in da bo občinstvo v vsakem oziru zadovoljno, upamo, da bode tudi udeležba mnogobrojna. Ustopnice se dobivajo v trgo- vini gosp. Umeka in zvečer pri blagajni. Začetek točno ob pel 8. uri. Slovenci ne za- mudite te prilike, da vidite to krasno igro! Vodovod občine Kapele. Ta vodovod je proračunjen sedaj na 24.000 K. Deželni zbor je pripravljen dati občini brezobrestno posojilo za ta vodovod v znesku 8000 K, ako bode tudi država prispevala primeren znesek. Popravck nam je poslal g. župan Božič iz Zabukovja; ker ne odgovarja za- konitim predpisom, ga ne moremo priobčiti, pač pa g. žiipanu ustrežemo in priobčimo, da nam ni znano, ali je on po naročilu govoril. Hes je, da se ni on za poslanca ponujal, pač pa so drug» vprašali, ali hoče on biti poslanec. Se enkrat pa moramo po- noviti, da je on v svojem «govoru» rekel, da ni treba duhovnikov voliti, tega nam g. župan vender ne bo utajil. Tudi je rekel, naj se ne voli ne učitelja in ne odvetnika. Zakaj pa g. župan ni precej tedaj priporočal primernega kandidata in s tern slov. kmečki zveziustregel. Po našem skromnem mnenju pri poslancu ni glavna stvar njegov stan, ampak njegova zmožnost; ne ravno kmet mora biti kmečki poslanec, ampak oseba, ki ima rcsno voljo in primerno zmožnost zagovar- jati koristi svojih volilcev - kmetov. Toliko v pojasnilo g. županu Božiču! Neholibo o narodnem davku. «Narod sebi>, te devize se mora držati narod, ki hoče biti prost, ki si hoče ohraniti samostojnost v borbi za obstanek. Vsak kul- turno izobraženi narod, ima svoj narodni davek in ravno mi Slovenci imamo precej takega davka, ki pa ne bremeni na vseh enako, ampak je zelo neenakomerno raz- deljen. Dočim taki ljudje, ki imajo potreben denar, nočejo ničesar vedeti o narodnem davku in le malo dajo v narodne namene, so drugi, ki imajo dobro voljo, a nedostaja jim potrebnega drobiža. Bezbrižen je slovenski narod v narod- nemu oziru. Govori se mnogo, a stori se malo. Poglejmo si Čehe! Ta narod si je priboril vi- soko stopinjo prostosti v narodnem oziru, ker se ne straši žrtev. Pri vsakem narodnem podjetju je Čeh z dušo in telesom zraven. Nekje sem čital napis «Co Čeh to Sokol». Tega ni pri nas. Pri nas se boji marsikateri uradnik biti pri «Sokolu»; in zakaj? «Ja, avancement», to so navadni izgovori. Slo- venci nimamo dovolj eneržije, da bi skupno nastopili. Poglejmo si Nemce. Kaj premorejo njih društva: «Schulverein> in «Südmarka». Nemci delajo skupno proti nam. Če se po- gleda na nemško-slovensko mejo na Štajer- skem, moramo z žalostjo konštatirati, da Südmarka vedno boljinbolj napreduje. Ona kupuje posestva ter jih daje nemškim kolo- nistom v najem. «Schulverein» pa ustanavlja v rmših bližinah nemške sole, podpira revne ljudi, ki so prodali svoje prepričanje. Kaj pa je z našo družbo? Seveda, sto- rila bi gotovo veliko več, ko bi jo vsi pod- pirali. Toda poglejmo, kako malo Slo- vencev je pri tej družbi, kako malo se rabi narodni kolek! V nekaterih akademiških društvih je predpis, da se mora vsak dopis kolkovati. Ta naredba bi se tudi drugje lahko uvedla. Slovenske tvrdke naj bi rabile na- rodni kolk, dalje slovenske občine itd. Ali vsega tega ne poznajo naši gospodje. Bog ne daj, da bi daroval kak vinar v narodni namen. In če ga dartije, pa trobi po svem svetu o darovanem premoženju. Da, taki smo Slovenci. Za ljudsko izobrazbo velikega pomena je tudi «ProsveUu, ki je že marsikaj dobrega storila v narodnem oziru. In tudi zanjo storimo Slovenci veliko premalo. Mar- sikateremu leže doma knjige v prahu, brez koristi, katere bi veliko koristile v narodnem oziru, ko bi daroval knjige «Prosveti», kajti knjiga do knjige — knjižnica. Smelo trdim, da bremeni največ narod- nega davka na dijaku. Dijak, ki se zaveda, da je Slovenec in ki deluje v društvu, plača 30—40 K na leto. Vsekakor velik znesek za dijaka, ki dobiva mesečno morda 40-50 K. Podpirajmo tedaj narodna društva v vsakem oziru, kajti sicer postanemo v krat- kem poJla^/i tujcevi peti! B. R. Krške novice. „Zadružna tiskarna" v Krškem na- znanja s tern, da se imajo vsa naročila za tiskarno oddati edinole v liskami, ali pa v trgovini g. A. Umeka v Krškem in Brezicah. Nihče drugi ni pooblaščen sprejeti kako naročilo. Premeščen je deželno vladni koncipist g. Franc Podboj iz Krškega k dež. ko- misiji za agrarne operacije v Ljubljani, na njegovo mesto pa pride dež. vladni kon- ceptni praktikant g. dr. H. Schäffer. Volilni imenik tuk. obč. za prih. dr- žavnozborske volitve je razgrnjen vsakemu vpogled v tuk. obč. pisarni, in sicer vsak dan od 9. do 12. lire dop. in öd 3. do 6. ure pop. Morebitni ugovori (reklamacije) proti imeniku volilcev radi vpisanja za volitev ne- opravičenih ali radi izpustitve volilnih opra- vičencev, se imajo vložiti tekom 14 dni od dneva razpoložitve ustno ali pismeno pri županstvu tukajšne občine. Opozarja se po- sebno na sledeče: Ugovori se morajo z ozi- rom na 8 odstavek § 13. državnozborskega volilnega reda za vsak slučaj posebej vložiti. Ugovorom radi izpuščenja kakega volilnega opravičenca, je priložiti one listine, ki so po- trebne za dokaz, da ima dotičnik volilno pravico. Ugovori in pritožbe, pri katerih se gornje določbe ne bodo izpolnile, se bodo takoj brez nadalnjega postopanja zavrnile. Listine, ki so potrebne za dokaz volilne pra- \ice so koleka proste. III. roditeljski vecer v Krškem. Tuk. učiteljstvo je priredilo pretečeno soboto tretji roditeljski večer, kateri je bil, kakor prejsnja dva, zelo dobro obiskan. Kot prva je preda- vala učiteljica g. A. R o m i h - S c h m i d i n- ger «o dekliški vzgoji». Označila je v prvi vrsti pomen besede vzgoja, potem je raz- pravljala kdaj se ima z vzgojo pričeti in dalje je zazvijala načela, po katerih se naj vzgajajo deklice. Povdarjala je, da naj se prične pri detetu z vzgojo takoj prvi dan. Deklice naj se že zgodaj navadijo na red in snaznost ; naj se navadijo varčevati z ob- leko, dalje naj pazijo na svoje »grace, knjige itd. Starši naj ne hvalilo svojih otrok radi lepe zunanjosti, ker s tern se goji gizdavost; istotako nima dobrega vzgojevalnega namena, če se prirejajo otroški plesi javno po gostil- nah. Dalje naj se pri vzgoji ne dela razlika med dečki in deklicami. Dečki in deklice naj se enako skrbno vzgajajo. Že zgodaj naj se vcepi v otroška srea zlasti verski in domovinski cut, dalje naj se deklice nikar preveč ne obloži z učenjem, nasprotno pa se naj navajajo k delu, posebno naj se pazi na to, da bodo njihove deklice znale skrbno čuvati čistost in sramežljivost. Konečno naj starši po možnosti podpirajo učitelja pri nje- govem težavnem delu. Za to lepo in poučno predavanje je žela g. predavateljica burno zahvalo. — Tudi g. Magerl je rešil svojo nalogo prav dobro. Peljal nas je «okoli zemlje» ter obenem pojasnjeval vso to pot s 50 skioptiškimi slikami. — Ker so se s tem večerom predavanja prekinila do jeseni, iz- reka se na tern mestu našemu požrtvoval- nemu učiteljstvu najiskrenejša zahvala. Ve- liko dobrega in koristnega so nam nudila ta predavanja; veliko koristnega smo posneli posebno glede vzgoje otrok. Dobra vzgoja otrok je prvi predpogoj za razvoj in nap##- dek vsaltega naroda. Naj ji nasi skrvemJii starisi in roditelji posvečajo večjo skrb in zi- dali bodo zdrav, trden steber slovenski bodočnosti. Koncert, katerega priredi tuk. «Sokol», se vrši, kakor že znano, v nedeljo dne 7. aprila t. 1. v dvorani «Narodne čitalnice» v Krškem. IVogram bo obsegal več pevskih točk mešanega in moškega zbora. Obenem se uprizori tudi komični prizor: «Ponesre- čena glavna skušnja>, koja bo nudila ob- činstvu obilo smeha. — Več prihodnjič. Nabori v polit. okraju krškem. V Ra- dečah dne 21. t. m.je bilo izmed 180 fantov potrjenih 39, torej 21727o• Po svetu. Letošnje cesarske vaje bosta izvajala 3. in 14. (graški in inomostski) armadni kor. Sklepne vaje se bodo vršile v rajonu Ljub- Ijana-Gorica-Beljak-Celovec. Vsega vojaštva bo 86 bataljonov, 18 eskadronov, 28 baterij, 10 gorskih baterij, 8 vojnih oddelkov strojnih pušk in 4 pijonirske stotnije. Vaj se bodo udeleževale tudi ozkotirne havbične baterije, zrakoplovni oddelek in oddelek za brezžični brzojav; poizkusili bodo novo napravo kuhinje na vozovih, avtomobile za osebni in tovorni promet ter oklopne avtomobile. Vaj se ude- leže tudi prostovoljno oglašeni avtomobilci ter obmejne gorske čete. Vsega moštva bo 60.000, vršile se bodo tudi trdnjavske vaje. Koliko kmetov se v Avstriji požene z njih domov. To je razvidno iz spisa dr. Karla Zwiedineka v statističnem meseč- niku za 1. 1906, kjer pisatelj podaja števila o eksekutivnih dražbah 1. 1904. V tem letu je bilo 672 kmetij eksekutivno prodanih. Največ prodaj hodi na planinske dežele. Na prvem mestu je Tirolska, potem pa se vrste Kranjska, Koroška in Štajerska. Ena ekse- kutivna dražba hodi na Tirolskem na 456 oseb, na Kranjskem na 5695, na Koroškem na 5714, in na Stajerskem na 7689 oseb. Cetudi prodane kmetije večinoma pridejo v kmetske roke, se vendar ne da tajiti, da bo država v doglednem času prišla ob svojo najzanesljivejšo oporo, če bodo take razmere še naprej vladale. Blagostojen kmet redi ves svet. Vele- kapitalistiški špekulanti in socialni demokrati trobijo v svet, da sta kupčija in obrt dan- danes nezavisna od uspeha kmetijstva, in še celo v naših slovanskih listih smo prav v zadnjem času brali spise, ki trdijo, da drago žito in meso kmeta uničujeta, ker on mora drago dokupovati, ker sam dovolj ne pride- luje. Na Nemskem obrtno podjetništvo v zadnjem času silno procvita, in avstrijski glavni konzul v Berlinu poroča o tem pro- cvitu naslednje: «Vzroki, ki so na Nemškem to procvitanje povzročili, so v prvi vrsti v dvignenju kupovalne sile širših slojev kme- tijskega prebivalstva. Nemško kmetijstvo je imelo celo vrsto dobrih letin in ima zlasti v zadnjem času vedno višje cene na svoje glavne pridelke.» — Na Nemškem ima torej v uvodu izrečeni rek še vso veljavo, dočim jo naši, kmetijstvu nasprotni listi zametujejp. Morda zato, ker je naša država še veliko bolj kmetijska kakor Nemčija in ker se pri nas veliko večji del prebivalstva peča s kmetijstvom kakor v Nemčiji. Domače gospodarstvo. Za živinorejo. Govoril poslanec Roškar v deželncm zboru štajerskcm. Visoki deželni zbor! Splošen položaj kmeta dokazuje, da kmetijstvo v zadnjem času ne prinaša več nikakega dobička. Dol- govi v zemljiški knjigi, slabo preživljanje kmečkega prebivalstva, izsoijevanje poslov in delavcev v mesta in trg<*, kakor tudi v tuje dežele, so znaki, ki podkopavajo kmečki stan in kličejo glasno za odpomoč. Vsi drugi stanovi se potegujejo za boljše življenske razmere; in to popolnoma po pr&vici in z uspehom, kajti vsak pošten delavec zasluži tudi pošteno plačilo. Moderna gospodarska politika pa je prc- vedla tako daleč, da na grudo privezani kmet, ki ljubi to svojo zemljo, dela popol- noma zastonj in počasi, pa gotovo tira v popolno uboštvo. Žito pridelovati se že dolgo več ne izplača, ker so se njega cene znižale za polovico. Vinarstvo je vsled trtne uši zelo nazadovalo. Novo nasajenje pa stane take svote, da jih marsikateri posestnik ne zmore. Sadjarstvo trpi pod različnimi boleznimi in škodljivci, posebno odkar nasto- pajo fuzikladiji, in daje vsled tega vedno manj dobicka. Iz teh vzrokov se je kmet začel vedno bolj pečati z živinorejo, ki bi mu prinašala vsaj nekoliko dohodkov ter ga tako rešila pogina. Pa tudi za to panogo, ki bi se lahko najbolj ugodno razvila, ker ne rabi mnogo delavskih moči, in ki je za našo štajersko deželo zelo prikladna, ne najde kmet podpore, če se ugodi zahtevi mest in trgov, da se prosto uvaža meso in živina iz tujih dežel. Da ta zahteva ni upra- vičena, kaže dejstvo, da gredo cene nazaj, čeravno se ni odprla niti ena meja. Ce bi se na merodajnem mestu upošte- valo, da je diferenca med ceno pridelovalca in ceno kupovalca mesa pretirana, povzro- čena največ od medkupcev, bi se gotovo tudi ta zadeva lahko uravnala. Dokaz temu je, da se prodaja na deželi par volov, težkih 15 met. stotov, po 70 do 75 kron 100 kg žive teže, ki se potem v mestu prodajajo po 80 do 90 kron in še višje. Da se še pri teh razmerah kmet more pečati z živinorejo, pripisovati je to samo njegovi skromnosti in požrtvovalnosti. O tem se lahko vsakdo prepriča, če ima le dobro voljo, da računa, koliko dobi živinorejec na dan za delo pri 3—4 letnih volih zgoraj označene teže. Sfimo v najugodnejših slučajih je mogoče dobiti za krmo, steljo in delo za eno glavo na dan 25 vinarjev. Podraženju mesa bi se lahko v okom prišlo samo na ta način, da se vpeljejo zapisniki za prodajo ponujane živine, nazna- nilo o številu glav, neposredno kupovanje iz hlevov od strani mesarjev in kolikor mogoče znižani tarifi za prevažanje živine. Živinorejce naj se popira in poduči. Naj- boljša podpora živinoreje je, da se izplača, in sicer da dobe kmetje tako ceno, ki poplača stroške reje in dela. Dokazano je, da lahko priredi Avstrija zadostno množino izvrstne klavne živine in da ne rabi tuje živine. Samo, če se drže meje zaprte, kakor sedaj, je mogoče, da se obranimo živinske kuge kakor tudi drugih bolezni. In to je prva dolžnost države, če hoče okrepiti kmečki stan in zabraniti nadaljno obubožanje tega stanu. Visoki deželni zbor pa prosim, da sprejme moj tozadevni predlog. Izjava. Izjavim, da sem v sestavku «Narodnega Lista» z dne 17. t. m. «Ker se mi to priporoča, nekoliko odgovarjam» le splošno izrekel, da ne želim svojemu ubogemu na- rodu poslanca, ki je oseben nepo- štenjak in na časti omadeževan, da pa s tem nisem hotel kazati na osebo g. dr. Benkoviča in da nisem baš g. dr. Benkoviča v mislih imel. Celje, 25. sušca 1907. Dr. V. Kukovec 1. r. Izjava. Z ozirom na predstoječo izjavo g. dr. Kukovca izjavijam, da ni- mam povoda g. dr. K u k o v c a ob- rekovanja dolžiti; z ozirom na notico, priobčeno v 'lT o ^3 Trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, knjigami, molitveniki in drugimi tiskovinami za vse urade, velika za- loga podob in okvirov, razne vrste šipe v vseh velikostih, barvah in debelosti, vsakovrstne reči za božič, papir, peresa, cvetke in različni kinč za jaslice, mične novosti v galan- terijskem oddelku, igrače in vse drugo priporoča na drobno in debelo po nizki ceni ANTON UMEK v Brežicah in v Krškem. Sprejema usahoyrstna narocila za „Zadružno tisharno" in hnjigoueznico == po zmernih cEnah. zzz=== $*r FQSQ]ILNICfl V BREŽKGflH ^m rcgistrovana zadruga z neomejeno zavezo DDSOillie na zemIJ'^a in oscbni krtid»t proti 5'/,% ali 0% obre- nhnPCtlljP hranilne vloge s 472% («tiri in pol f»d slo), plačuje da- UUlLJiuju vek od hrani|njh V]og (rontnj davek) Sama; lirfldniß vsak P°ndeIJclc in četrtek od 87a do 12. ure dopoldne UlUUiiju v ^Narodnem L)omu», I. nadstropje; ^»1%^ * imfl suoiE oosfilnBv •N/u>odnom j^j» z lep.tTv^^trinVo5 mm jvuju yuuiimu stornjrn dvorj§^em ter Mlst cfr,3tt/ na koncu novega mostu čez Savo ; toči le dobra in pristna domača, izbrana vina. HrOmlnC UlOOE sPreJcma od vsal<°krar, posojila daje le zadruž- Leta 1900 do 1. grudna jc bilo prometa dva milijona tritisoč kron. 10 L. 1906 je bilo prometa 2,772.709.87 K. ODBOK. Izdajatelj in odgov. urednik: Andrej Sever. Lastnik in založnik: «Narodni konzorcij v lirežicah». Tisk «Zadružne tiskarne» v Krškem.