IDEAL
(žensko pismo)
Ruski spisala X. Luhninitoca ; po izviniiku posloveuil Ä. Pahar.
Pisala sem ti iz vsakega kraja in pisma moja so
bila verne slike navad in obi-ajev onih krajev in mest,
po katerih sem potovala. Kolikor jasneje je svetilo solnce,
čim sinjéje se je lesketala morska daljina, čim glasneje
so pele tiče in čim širje trepetalo zelenje nad glavoj,
tem gosteje in pisaneje so bile tudi boje mojih opisov.
Za svoje kratko potovanje sem nekako oživela, možgani
so si oddahnili od hlada življenja, od dolgočasnih raz-
merij, srce se je vzbudilo, prsi jele dihati širje in prej-
šnje misli in čuvstva so se vzbudila v meni. Iznova je
moje srce polno pesnij, pravljic, legend in iznova sanjam
nekedanje, otroške sanje, da sem ,Minnesänger' in ho-
dim z mandolino na hrbtu iz grada v grad in pod vsa-
kim oknom pévam ono pesem, ki budi ljudem v srcu
nepokojno, sladko otožnost, katera jih sili gledati v dal-
javo, tja, kjer se vije zlati žar, kjer na temnem, gore-
čem obzorji vstaja fantastna podoba, morebiti podoba
tega, kar se imenuje : sreča in ljubav !
O, čudoviti dar mamljivih pesnij, čarobnih besedij,
ki vzbujajo ljudem otožnost, želje in nado ! Kako sem
vedno želela, da bi bil moja last !
str. -i
,S L O V E N K A"
St. i:
No sedaj, ti hočem pisati — ne o mestih, ne o
pesnih, a o sebi, ker .ie moje srco .sanieiia sebe" polno.
— Ali veš ti, kaj je bolest, duševna bolest, preha-
jajoča v telesno bol. od katere se krčijo prsi, zvija srce,
ne to pesniško srce, katero ljubi in zavida, a oni polni
muskul. oni mali prevodnik krvi, ki hipoma zdbi svojo
prozaično dolžnost odpirati in zapirati /zapornice in jame
trepetati, kakor vjeta tica, in bije in se zasanja in polni
vse prsi, groze da poči, se zdrobi od navala utisov, pri-
hajajočih mu od razburjenili možganov V
Glej, tako bol. trgajočo, nejasno, onemoglo okusila
sem danes, pred eno uro, ko sem prišla v svoje stano-
vanje in zaprla duri za seboj.
Sama, povsem osamljena v tujem mestu, sredi tujih
ljudij, govorečih meni tuj jezik, ni mi Jtreba skrivati
bolesti, — saj nikdo ne pride k meni, nikdo ne vpraša,
zakaj sem prišla domov, zaprla duri, zakaj sem vsa
bleda, komaj gibaje svoje mrzle roke, vrgla od sebe
klobuk, mantiljo in brez glasii pala na lice v blazino in
tako brez solz, brez stoka trpela prvo ostro bol in muko,
ležala dolgo, dolgo.
Zdaj mi je ložje : bolest se je — po žensko —iz-
lila v solze, solze so prišle v nekako onemoglo blaznenje,
potem v sanje, in glej, zdaj sem že mirna, osvežila sem
si lice s hladno vodo, ter sedim za mizo in pišem tebi.
Ti vprašaš, kaj se je zgodilo z mano, in jaz brez
pretiravanja odgovarjam : čudo ! Jaz sem pozvala svojo
minolost, ne samo umstveno, v mislih nazaj se oziraje,
a naravnost sem jo pozvala, pogledala jej v lice in zasto-
kala, videč, kaka" strašna propast me loči od nje.
Zopet sem videla sebe kot šestnajstletno dekle, iz-
nova sem slišala sebe, preživela v eni uri vso iluzijo,
ves krasni sen svoje prve ljubavi. Moje srce je bilo mla-
dostno in silno kakor „tedaj" : moj sluli je dobil iznova
svojo čudovito ostrost kakor pred petindvajsetimi leti:
jaz sem čakala „njega* in zaslišavši .gjegove' korake,
sem jih spoznala in po petindvejsetletni ločitvi sva si
stala nasproti in kakor očarana gledala drug drugemu
v oči, spoznavši drug drugega, žalovala za nevratno pro-
šlostjo, čutila dolga leta. polna življenjske borbe, ki so
nama šla nad glavama.
Ne govore niti besede, iskala sva slatno onih očij,
ki so se nekedaj iskrile v mladosti in sreči ; onih nežnih
lic, ki so žarela v rudečici in bledela ; onih usten, ki so
šepetala nekedaj take blažene, take neumne in mile
besede, — kar so se obema vlile solze in pala šva v
objetje, pozabivša, da je okolo naju banalna razkošnost
hotelske dvorane, da za njegovim hrbtom stoji natančno
pravilni natakar, ki je l)il prišel naznanjat njega prihod.
Ti, ki me poznaš, da sem mirna, vesela, da sem
nehala po žensko živeti in da živim že davno samo obče
človeško, ti se gotovo diviš mojemu pismu, moji razbur-
jenosti, a vedi, pred mano se je dogodilo čudo, — po
petindvajsetih letih, sama svobodna, stojim v tem mestu,
na tej ulici, v skoro takem položaju in gledam v oči
tistemu človeku, katerega sem nežno, udano in otroško
idealno ljubila v svojem šestnajstem letu.
Ako bi ti vedela, kako je „on" ljubil mene, kako
laskal, kako je nosil moje srce v svojih rokah, visoko, •
visoko, razširjaje pred njim neizmerno obzorje ljubezni, i
kako je on citai, govoril, pel balade in kako čista, nesa-
moljubua, brez očitanja je bila najina ljubav!
Da, misli si, ta človek, kateri mi je govoril : pojdi
z mano, in za katerim sem brez ugovora šla, kakor
hipnotizovana, kateri ni nikdar z nobenim surovim doti- i
kljajem. z nobenim vspihom mesene strasti zmotil mojega I
•troškega srca ne motil nobene iluzije in mi dal piti
polno čašo ljubezni in poezije, brez najmanje primesi
srama in kesa.
On je imel tedaj že 40 let, a jaz sem bila šest- ¦
najstletna deva, ravno vzeta iz zavoda in imajoča toliko 1
pojma o življenji, kakor kanarka. rodivša se in vzrasla '
v kletki. Srečala sem ga prvokrat v mračno — čarobni ;
Veneciji. liavnokar vzeta iz zavoda, svetlo rumenolaša, \
tanka kakor vejica, z očarano — odivljeno odprtimi očmi
na ves božji svet. bUžala sem se ljudem spokojno, zau-
pljivo, kakor srna, ki še "nikoli ni čula v svojem lesu
strela in okusila lovčeve zlobe. Bogata teta, potuje v ;
tujino, me je vzela seboj, in svet je vrtel pred mano
svojo čarobno panoramo. l
Živo se spominjam, kako je bil trg sv. Marka ves
zalit se solncem. Stopili sva v baziliko sv. Marka in ^
vodnik je nama dajal pojasnila, ki so vzbujala življenje ;
v vsem, kar sva videh. Glej lam okolo glavnega aUarja,
držijo štiri starinske kolone zelen baldahin, a nad njim, ;
1 kakor velikanski ščit iz zlatih in srebernih ploščic, po- i
kritih  z emajlom in dragocenim kamenjem, kakor v '
i zraku vise — .Palla d'oro''. V zakladnici sv. Marka
stoji kristalna vaza, v kateri se hranijo kaplje ,del San-
gue prezioso' (krvi odrešeuika). dalje je sreberna kolona
in v njej kos one velike skale, pri kateri je bil nekedaj :
z jermeni jtrivezan Jezus Kristus, ko so ga bičali, ohä-
tova čaša s kosom lobanje sv. Janeza in propoveduica,
s katere je nekedaj evangelist oznanjal božjo besedo.
Vse. kar sem videla, slišala, je vzbujalo v moji .
duši. verujočej v vsa čudesa, veUke podobe in mish, vse je
legalo kakor čisto zlato na dno moje duše in me še dolgo i
potem branilo življenjske proze in zemeljske nesnage. ;
Razburjena, ganjena sem stopila za teto iz hrama :
na trg sv. Marka, ki je ves objet čudnimi stavbami. i
— Glejte, tu, na tem mestu, kjer zdaj stojite, — |
je nadaljeval vodnik, — klečal je nekedaj Friderik Bar- ;
barossa in prosil odpuščanja za grehe papeža Alexandra |
III., a dož, Sebastijan Ziani, ki mu je bil svetoval na ta j
način iskati premirja s papežem, je zloradno gledal poni- \
žanega vojaka iz tega-le okna. — Dvignila sem glavo I
po kazanju vodnikove roke in srečala dvoje velikih, kri-!
stalno prozornih očij, ostro uprtili va-me. i
Na trgu, deset korakov od mene, je stal visok, ;
temnolas mož, njegov svetli pogled je sijal na zagore- ]
lem licu in me vlekel k sebi. Nehote sem ga gledala eno !
trenotje, on je snel svoj mehki široki klobuk, poklonil {
se in odšel; teta ga ni videla, a jaz jej, ne vem zakaj, i
nisem povedala ni besede. {
,   Drugi dan sva bili zopet na trgu sv. Marka ; teta \
je pod arkadami kupovala neke rakovine (školjke), a jaz ;
št. 11
„SLOVENKA"
Str. 3
sem v sredini trga, vsa pokrita od priletavše jate golo-
bov, potomcev teh, kateri so. kakor pripoveduje legenda,
v prvo prileteli v Benetke, spremljaje Dondolo, pokori-
telja Kandije, in kot vestniki zmage prejeli blagoslov sv.
Marka. Vrečico za vrečico sem razsipala drobnega graha,
kupljenega pri trgovcu, in krotke tiče so mi kljuvale iz
rok, jemale iz usten, sedévaje mi na rame, na glavo,
gluše me s trepetom svojih kril in nožnim goltanskim
grlénjem. In iznova, nehote se ogledavši, ugledala sem
pred seboj zagorelega človeka in njega jasni, svetli po-
gled ; lice njegovo je bilo resno, a oči so se smehljale,
tudi jaz sem se jim nasmehnila, ogreta, razburjena od
njih gledanja.
Ta večer sem slišala prvokrat serenado. Pod na-
šim balkonom so se oglasili akordi gitare in zveneč glas
je odpel prvo kitico; temu se je pridružil zbor — in
melodija se je razlila po temni laguni tja, kjer je v bri-
Ijantovih iskrah igral mesec v višini, kjer je poslušal v
svojem letu ostanovivši se oblak, segla v svoje srce,
topeče se v silnem navalu sreče. Z razpuščenimi kitami,
lahno ogrnivši nekako ruto okolo golih pleč, sem skočila
na balkon, komaj slišavši tetino opazko, da to serenado
daje gospodar gostilne imenitnim tujcem.
To ni bilo za imenitne tujce, — ta serenada, te
besede: ,0 viens, viens avec moi et soie ma compagne
cherie ! . . .*)" so bile zame — serenado je dajal on.
On ! Spoznala sem ga ; stal je v strani in gledal name.
Glej, zdaj je odgrnil temni plašč, v rokah ima gitaro in
jaz slišim samo njegov glas, ki ponovlja : ,.0 viens,
viens avec moi et soie ma compagne cherie ! ... *
In jaz piakam od radosti, od godbe, od petja, čar-
nega morja, svetlega meseca, od njegovega glasu, od
njegovih očij, katere vidim, čutim na sebi.
Teta se prikaže na balkonu, meče pevcem denar,
zavit v papir, in vede mene v sobo, prerokovaje prehlad
in nahod.
Bili sva v Parizu in hodili po Luvrski galeriji,
ogledovaje slike. Jaz strastno ljubim slike : kakor ljubim
vse lepo; človeški genij mi govori v barvah, glasovih, z
dletom in vzbuja v meni v odgovor duševno razburje-
nost, polno cvetja, petja in vonjave . . .
Kar zagledam njega ; stal je ob koloni in gledal
mene. Pokore se, nehote njegovemu pogledu, sem zao-
stala za teto in šla v njegovo stran. Ko sem bila poleg
njega, začujem jasno: „Ljubim te!'.
V katerem jeziku so bile govorjene te besede, ti
ne povem, ker pripoveduje zgodovino svoje prve ljube-
zni, nočem nikomur, nikoli imenovati njega ; saj je tebi
vse eno, da ti le odkrijem svojo notranjost in izpolnim
svoj obet, pisati tebi iz vsakega kraja, kaj delam, kako
živim.
„Ljubim te ! ' Besede so povedala ustna, a svetle
oči so je poslale v globino mojega srca ; sprelétel me je
mraz in neka čudna bol, zakrila sem oči, naslonila se
na kolono. Ko sem se zavedla, je on že odhajal in samo
iz daljave poslal svoj némi poklon, položil roko ne na
srce, ne k ustnom, a k svojim čudnim očem.
*) O pojdi z mano in bodi mi draga tovarišica !
Drugi dan sva se odpeljali v Bruselj, v Draždane,
in nazadnje, končavši svoje potovanje v tujini, v Be-
rolin.
Bilo je kraj junija in v ,Thiergartenu" so nazna-
nili prvi cvetlični korso.
Ko je najin kočijaž se svojo številko na klobuku
privozil v vrsto in se je naša najeta ekipaža vsa okra-
šena s cvetjem, jela počasi pomikati po glavnem drevo-
redu, lotil se me je oni strah, katerega sem okusila na
takozvanem prostem plesu, s pravimi kavaliri; tedaj sem
mislila, kaj če me nikdo, nikdo ne vzame plesatV Sedaj
sem mislila, kaj če ni nikdo, nikdo ne vrže šopka '?
Ah ! velikanski buket belih rož, obrobljen s potoč-
nicami, pai mi je naravnost na kolena.
— Meni? — Toliko da nisem kriknila in dvignila
sem razveseljeno lice.
Mimo mene se je peljaj voz, poln mladih moških,
v opravi sinjih hirasirov in dragoncev, a mej njimi sem
hipno uznala temne lase in svetle modre oči, iznova
gledajoče na mene, iznova me vabeče seboj.
Vselej, kadar je prišel voz mimo mene, so cvetice
kakor dež padale v najno ekipažo.
Teta je milo namigävala in smehljaje se pokladala
bukete na prednjem sedežu v simetričen red, a jaz,
izbravši mali šopek rudečih klinčkov (nageljnov), vrgla
sem jih njemu in videla, kako je je on, ulovivši je v
zraku, pritisnil za trenotje k licu, zakrivaje ž njimi
ustna in oči.
Slede mu, videla sem, kako je vzel svinčnik, napi-
sal nekaj na list, katerega je iztrgal zapisni knjižici,
uložil zviti papir v šopek vijolic in vrgel meni. Šopek
je padel k meni z drugimi vred in mogla sem ga skriti.
Ko sem po noči bila sama, vzela sem s tresočima
rokama, v tem ko me je preletavala vročina in mraz,
listek in brala na njem : ,.Ljubim te !' — Jaz tudi !
Jaz tebe tudi ! — šepetala sem nehote in nevede polju-
bovaje buket in skrivaje v njega, kakor on, usta in oči.
(Pride se).
IDEAL.
Ruski spisala ^V. Luhmaiioca; po izviniiku poslovenil A. Pdhar.
(Dalje.)
Čez nekaj dni nam ga je predstavil neki znanec.
Ko je nekoliko pobesedoval s teto in jo prepustil
svojemu tovarišu, da ji ta razsiplje svoje poklone, šel je
smelo po celi dvorani, ne opustivši oči z mene, a jaz sem
sedela v kreslu, prislonivši glavo na visoko naslonjalo
čuvstvuje, kako mi bije srce, umira, kako mi šume v
ušesih navali krvi.
Prišel je, obstal in, nizko nagnivši glavo, ponovil
'¦e enkrat jasno, trdo,, slcoraj glasno : ,Jaz "te ljubim !
Ljubim, ljubim!"
In dvignivši glavo, čuvstvuje, kako bežita dve solzi
po mojem obledelem licu, ponovila sem nehote, kakor v
sanjah: ,.Ljubim, ljubim!" Ta večer je pel, spremljaje
se na klavirju : O tiiege, fliege mit mir und sei mein
Weib ! . . .
In ko sem iznova cula to pesem v drugem je^riku,
zašepetalo je moje razburjeno srce : ,To je on ! Ta je,
ki me povede k altarju in me bo imenoval svojo ženo".
Jahala sva v Treptau, za nama se je peljala teta
z njegovimi tovariši. Že teden dnii me je potrpežljivo in
laskavo učil jezditi na svojem belem arabskem konjičku.
— Jaz te ljubim, dete, ljubim od prvega srečanja
tam na trgu sv. Marka ; ko si gledala na solnce in nebo
in trg, kakor bi ga zaklepala v svoje srce, da bi hranila
njih podobo za vse življenje, spoznal sem, da si se tedaj
še le rodila, da si še le tedaj jela čuvstvovati in da bo-
dem jaz prvi, prvi, kateremu porečeš : »Ljubim" ! Ali sem
uganil ?
— Da.
— Dete, poglej me, moje oči te morajo poljubiti
za ta odgovor.
Gledala sem ga in njegove oči so mi laskale in
poljubljale.
— Jaz te ljubim, dete ! Da bi te smel imenovati
svojo, dal bi kakor Faust, svojo dušo Mefistofelu ; a ču-
Str. -2
,S L O V E N K A'
St. 1-2
deži se dandanes ne gode in jaz ostanem tebi na večno
tuj, a tebe dado drugemn ... Ne trepeči, dete, ne plaši
se, ne plakaj... glej mi v oči in slušaj : jaz te ljubim !
Veruješ ?
— Da.
— Dobro 1 Veruj sedaj in vselej, vselej, naj giuejo
leta, naj sva kjerkoli, naj je tvoje življenje kakorkoli,
veruj in pomni : jaz te ljubim, dokler diham, dokler
moje oči gledajo nebo. Jaz sem. .. oženjen ... Ti si ob-
ledela ?.. Da, jaz sem oženjen s krasno, zlo in neumno
žensko, a imava sina, ki naju veže nerazrušljivo. Življe-
nje ž njo, polno malenskostij in neslanih prepirov, bi
me že davno pritiralo do tega, da se ustrehm ali z bla-
znim ; no dvakrat v letu grem sam na potovanje. Hodim
na breg oceana in tam, slušaje grom valovja, topim v
neizmernem prostranstvu njegovega vodovja svoje malen-
kostno gorje in sinji valovi izmivajo iz mojega srca vse
male mish. Zahajam tja, kjer se velikanske gore in z
njih vrhov gledam na zemljo in vse, kar je prilepljeno
nanjo, zdi se mi tako malo, ničevo, a gorski zrak mi
krepi prsi, budi misli  in tam se zlagajo moje najbolje
pesni, katere pojem sam zase v gorskih soteskah. Hodim
v brezkončne, zelene ravni in njih širjava daje luojim
sanjam krila ; kakor razdrobljeni okovi pada raz mene
duševna bolest ; jaz rastem in se jacim, naslajam se
življenja in je blagoslovljam. Potem, nabravši sil, obisku-
jem stara mesta in vse dni ostajam v cerkvah, galerijah
in muzejih : moj sluh, moje oko in moj čut se sitijo kra-
sote genijalnih proizvodov in kadar se ves napojim žar-
kega solnca,  vonjave in svežesti zelenja in cvetov, ka-
dar mi postane življenje iznova neprecenljivo blago polno
čara in bleska, kadar se čutim sina mogočne narave, a
ne žalkega, nesrečnega uda svoje družbe, — tedaj .se
vračam domov in oklep sreče, nadet meni od prirode
in umetnosti, je kakor iz briljantov in ostaja neranljiv
pri malenkostnih napadih in praskah mojega morečega
obližja.
— Nečesa ne morem najti v prirodi : ljubezni, ai
moje srce je tako žejalo, tako prosilo ženske ljubezni in ;
laskanja, kar najdem tebe ... Dete. vedi, da jaz sem '
tebi tuj človek, po jeziku, po veri, po vzgoji, po skladu ;
mislij in ako bi ti mogel v besednem pomenu reči : ,0,
viens, viens avec moi et sois ma compagne cliérie !¦' kdo;
ve, ali bi te ne onesrečil, in bi potem samo kakor potnik,,
najdši v pustinji sveži studenec, ustavil se pred teboj,'
blagoslavljal tebe in prosil : daj mi oddahniti, osvežiti sej
v bhžini tvoje detinske čistosti. Ni ena grešna misel tej
ne oskruni, ni ena nečista želja se te ne dotakne. Jaz:
sem tvoj brat in tvoj prijatelj. Jaz sem tvoja prva, čistaj
ljubav in spomin o meni, o mojih besedah, o mojem la-i
skanji nikdar ne izgine iz tvoje duše, spomin o meni ti!
ostane za vedno visok in čist. Tako h, dete? Tako li,'
moje srce, moj zaklad, moja duša ? '
In zopet me je gledal sé svojimi žarnimi, svetlim^
očmi, polnimi neumljive sile in laskanja. I
Dospela sva ; drugi so zaostah, tudi njih voza nI
bilo videti. Skočil je raz svojega konja, vrgel vajeti pri^i
hite vsemu človeku in pristopil k meni. ^
-¦- No, skoči ne boj se !
Spustila sem se raz sedlo naravnost v njegov objem.
Za sekundo me je pritisnil na svoje srce, nato postavil
na noge.
— Glej, kako je tu prosto in prijetno.
Stala sva na terasi, oviti s phšem ; pred nama je
bil dvorec, pod velikanskimi platnenimi navesami so bile
skrite pokrite mizice, za plotom iz bodečega zelenja je
hitel žuhore studeni vir, slavnoznan zaradi svojih rakov
in jegulj.
Da, tu je bilo prijetno, zavetno, a glavno — prosto
in nehote sem jela besedovati in smejati se.
— Veš, dete, doma in po sveti, jaz skoro ničesa
ne govorim ; kakih deset, petnajst fraz imam, katere so
moja razgovorna zaloga in... vsi so zadovoljni s tem,
a pri tebi se mi porajajo besede v srci, v razumu, dvi-
gajo se k ustom in vedno bi rad besedoval s teboj, pel,
šalil se, norel. Hočeš, teciva, kateri hitreje pride do stu-
denca ?
— Hočem ! hočem !
— - A za nama, servijete pod pazuho, polete vsi
natakarji, za temi plane kuharica, gospodar gostilne in
vsi bodo mishli, da je ves Treptau zgubil pamet.
In drže se za roke, sva se hohotala kakor neumna,
raduje se, da razen naju ni bilo nobenega tujca ondi.
— A glej teto !
Teta, vesela, sé sijajočim licem, razsipaje milostne
poklone krivečim se natakarjem, plavala je ob roki svo-
jega kavaUrja na teraso. Ostah sva ves mesec v Berolinu.
V vsem mojem življenji je bil to najsrečnejši mesec, poe-
tičen kakor sanje, globok kakor misel, kratek kakor tre-
notje. Kako duhovito je uredil vse, da je bil teti, ki se
je po vsej Evropi dolgočasila, dolgočasni hladno računja-
joči Berolin uajveseleje mesto ; ko sva odhajah, ni samo
razumela mojih solz, ampak je tudi sama zaplakala.
Vsako jutro me je budila sobarica, izročevaje mi rosen
buket iz njegovega vrta ; buket je dobivala tudi teta :
drug je sledil drugemu.
Naučil me je, kaj pomenjajo cvetice in po njih sem
uznavala njegove prve mish ; zatem sem brala knjige,
katere mi je pošiljal se svojimi opazkami. On me je na-
učil čitati ; mish, katere so bile na videz suhe fraze, so
mi odkrivale sedaj svoj pomen, v meni se je rodilo po-
nosno čuvstvo zavednosti mojih duševnih sil, jela sem
ljubiti in umeti lepoto v literaturi, obzorje znanja se mi
je razširjalo, besede so dobivale meso in kri, zlagale se
v podobe in predstave.
Ob treh sva se vozili na sprehod in vselej sva ga
srečali v „Thiergartenu* na konji. Njegove oči so mi
vedno govorile : Ljubim te in odgovarjala sem mu se
srečnim, veselim pogledom.
Zvečer smo se vozili v gledišče ah peli, igrali ah
skupaj čitali. Učil me je stihe j!;ovoriti, a ne deklamovati
in vselej, vselej je ulovil minuto, da me je objel, pritis-
nil mojo glavo na svoje srce ali me pobožal po laseh.
Vsak njegov dotik, vsaka njegova beseda, vsak pogled
— je bila laska, ogrevajoča me. Tako je minol mesec
št. 12
„S L O V E N K A"
Str. 3
in odpeljali sva se. Odpeljali ! Razumi me, odpeljali !
Ločili !
— Ako bi imel jaz moči, zavreči ženo in otroka,
ostaviti vse, kar se imenuje dom, ne oddal bi tebe ni-
komur in nikoli ; no ne morem storiti tega in zato, ka-
kakor se trgam od morja, od gor, od solnca in zelenih ;
step in hodim v svojo domačo temnico, tako se trgam I
sedaj od tebe. A morje in solnce mi dajeta pokoj, za- i
bljenje vsega ; ali mi vzameš ti, dete, se svojim žalova-
njem in svojimi solzami poslednjo energijo?
In obetala sem mu, da ostanem mirna, ako bi tudi
vedela, da mi obup, solze, prošnje dajo njega, da si sé
silo gorja jemljem tudi pravico, ostati pri njem, stiskaje
se na njegovo srce, o ! tedaj bi bila odkrila vse, kar je
davilo moje prsi ; a umela sem sama, da je vse zaman ;
treba se je ločiti in odpeljati. In odpeljala sem se.
(Pride še.)
Str. -2
„SLOVENKA'
St. 13
IDEAL.
Ruski spisala X. Luhmnnova ; po izvirniku poslovenil A. Pahar.
(Zvršetek).
Eno leto sem bila bolna in zdravili so me na ma-
lokrvji. Nato je stopilo življenje v svoje pravice : omožila
sem se brez ljubezni in nisem bila srečna; mene so lju-
bili, ljubila sem tudi jaz, a prvi sen ljubavi se ni po-
navljal in takib, nenavadno strogih a neizrečeno nežnih
očij nisem videla, ne srečala več.
Tako je minolo petindvajset let, življenje je teklo
v svojem normalnem, hladnem tiru : razum je premagal
srce, ostala mi je še sreča zdravja, neugaslih umstvenih
sil ter strastna ljubezen do prirode in življenja, življe-
nja — v njega velikanskem svetovnem pomenu, do živ-
ljenja — v njega najmanjem pojavu, gibanju in bitju
srca.
In glej. zdaj, po petindvajsetih letih, sem se od-
peljala sama, svobodna, utrujena od neprestanega dušev-
nega dela, katero mi je namenila usoda, v tujino, da si
oddahnem. Iznova sem stala v Benetkah na trgu sv.
Marka in krmila golobe : iznova sem hodila v Parizu po
galerijah Luvra in srce moje se je tajalo, ogrevalo in
nekaj davnega iz moje čiste, krasne mladosti se mi je
vračalo.
Ko sem končala svoje potovanje in že tebi napisala
o svojem odhodu, sedela sem tretji dan v Berolinu
v krasnem salonu biblijoteke in mašinalno listala v knjigi
za tujce, kar se mi je stresla roka, kakor bi mi nekov
mraz preletel lase, — poleg mojega imena je stalo nje-,
govo... On je tu, tu, v istem hotelu z menoj, eno nad-
stropje niže, in jaz nisem vedela tega, ne čutila !..
— Natakar, prosim vas, nesite to karto gospodu
N, povejte, da ga prosim naj pride semkaj, v to sobano.
Natakar je odšel.
Kaj je z menoj ? Kaj z mojim srcem ? Čutim, da
se prerajam, na plečih mi rastejo krila, iznova sem de-
vojka, zopet sem šestnajstletna, zopet ugledam njega. .
njega !... Mati Božja, Kraljica, kaj, ako ne pride o n, ali
če on ne pride! O, Presveta Devica, saj sem ga lju-
bila s tako ljubeznijo, da bi ni ena misel o njem ne
mogla užaliti Tvoje čistote ! Dovoli mi, da ga vidim !...
O daj, naj je star, bolan, grd, samo da ga vidim še en-
krat, slišim njega..
Stopinje!.., Njegove stopinje!... On! Planila sem k
velikemu steklu, za katerim so bile široke, paradne stop-
nice, in — odrevenela. Po stopnicah je stopal suhoten,
starec, z belimi, na kratko ostriženimi lasmi, s krat-
kimi, sivimi brkami. Ko me je zagledal, je obstal in za
trenotje sva si stala nasproti neganjena, kakor dve po-
dobi ; ločilo je naju steklo, obvito s pliševim okvirom.
Velike, jasne, oblastno nežne oči so se uprle v mene in
mahoma so se stegnile njegove roke proti meni, V hipu
sva si bila v objetji in solze so lile obema iz očij.
Slep slučaj je naju privedel na pol ure skupaj in
življenje je naju takoj iznova ločilo. On je bil v. Bero-
linu mimogrede po opravkih in ravno danes je prejel te-
legram, da je njegova žena umrla v Rimu; čez eno uro
e odhajal vlak.
V moji mali sobi, na divanu, sva sedela in tesno
objemala drug druzega. Govoriti nisva mogla. Po življe-
nji sva bila povsem tuja drug druzemu: najina pota sta
bila razna, a vendar sva si bila blizo, sorodna po duši
in vedno, povsod sva se ljubila tako čisto, idejalno, kakor
pred petindvajsetimi leti.
— Dete, dete! Spoznal sem te takoj : vedno še
imaš ono lice, verno, ves oni izraz dobrote iu otožnosti
v očeh, ki me je prikovalo k tebi od prvega srečanja v
Benetkah.
— O, kako sem radostna, kako radostna, da vidim
tebe — ponavljala sem jaz, gledaje v njegovi oči : —
ti... moje vse.
— Dete, petinšestdeset let sem star in srce me
boli; danes — jutri pojdem iz življenja, a pojdem mirno;
bil sem mnogo in globoko srečen, ljubil sem življenje in
ono mi je dalo mnogo naslade ; ljubil sem prirodo in
ona je kakor mati govorila z menoj v razumljivem je-
ziku: dvakrat sem prepotoval ves svet, videl toliko ču-
dovitega, svetlega, visokega, da IkkIo, kadar pride smrtna
ura, moja poslednja videnja gotovo prekrasna, kakor
čarna noč, kakor jarko solnce, kakor ta idejal ljubavi,
katerega si mi dala ti, dete. Meni si ti ostala na vselej
čista, prekrasna deva; zato te ne vprašam po ničem
In jaz sera molčala ! Nisem mu povedala, da sem
hodila, ločivša se od njega, v življenji kakor žejen potnik,
prose sveže vode ljubezni in prejemaje namesto nje —
kis in žolč.
Krepko me je stisnil na svoje srce in po prejšnem
božaje me z roko po laseh, poslovil se od mene, nemara
na vselej. Spremila sem ga do kolodvora.
Zdaj veš, zakaj sem zvečer tako burno stopila v
svojo sobo, zakaj sem z mrzlo roko strgala raz sebe
klobuk in mantiljo, zakaj se mi je srce krčilo od bolesti
in neizmernega gorja, neizrečenega, nejasnega tudi zame.
Vedi, jaz ne jočem ,za njim", meni prav za prav
tujem človeku, katerega življenje nikoli in z ničem ni
bilo zvezano z mojim, — jaz v njem objokujem svoj
otroški idejal, idejal one vzvišene, globoke, ne-
grešne ljubezni, po kateri hrepeni človek vse svoje
življenje, a katere nikdo na zemlji ne do-
seže.
In vendar sem srečna; srečna sem celo v tem, da
trpim. Jaz ne morem živeti samo izpolnjevaje fizično
dviganje življenja; meni je treba čustvovati v svojih
prsih ono dihanje, katero je Stvarnik položil v prsi vsa-
kega človeka; meni je treba neposredne dotike z obkro-
žajočim me svetovnim življenjem; in samo, kadar se
čntim kakor samostojen, a nerazdeljiv ud sveta; kadar
trpim, mislim, ljubim, tedaj čutim, da živim in blago-
slavljam življenje in vse, kar mi ono daje.
Moje potovanje je pri kraji; za nekoliko dni bodem
spet v Petrogradu, iznova me objame delo; no v tem
umstvenem trudu, katerega nosim jaz, je mnogo poezije,
samostojnosti in svobode, da hrepenim po njem.