21. NOVEMBER 2006 21 NOVEMBER 2006 št./No 188 5 PREBIVALSTVO POPULATION št./No 4 NARAVNO IN SELITVENO GIBANJE PREBIVALSTVA, SLOVENIJA, 2005 NATURAL AND MIGRATION CHANGES OF POPULATION, SLOVENIA, 2005 Konec leta 2005 je v državi živelo 2 003 358 prebivalcev, ali 0,3 % več kot konec leta 2004. At the end of 2005 there were 2,003,358 people living in Slovenia or 0.3% more than at the end of 2004. V letu 2005 se je v primerjavi z letom 2004 povečalo tako število živorojenih (in preseglo 18 tisoč) kot tudi število umrlih. Rodilo se je 18 157 otrok, kar je 196 več kot leto pred tem, umrlo pa je 18 825 prebivalcev ali 302 več kot leta 2004. Med umrlimi je bilo 75 dojenčkov; 41 dečkov in 34 deklic. Compared to 2004, in 2005 the number of live born children and the number of deaths increased. 18,157 children were born, which is 196 more than in the previous year, and 18,825 people died, which is 302 more than in 2004. Among deaths there were 75 infant deaths; 41 boys and 34 girls. Povečanje števila prebivalstva je posledica pozitivnega selitvenega prirasta, ki je bil več kot trikrat večji kot v letu 2004 (6 436 oz. 3,2 na 1000 prebivalcev). Umrlo je 668 prebivalcev več kot se jih je rodilo. V primerjavi z letom 2004 se je negativni naravni prirast prebivalstva rahlo povečal. Increase in the number of population was the result of positive net migration, which was three-times higher than in 2004 (6,436 or 3.2 per 1,000 population). 668 more people died than were born. Compared to 2004, natural decrease was slightly up. Leta 2005 je bilo sklenjenih 5 769 zakonskih zvez. 2 647 zakonskih zvez je bilo razvezanih. Razvezana je bila vsaka četrta zakonska zveza. 5,769 marriages and 2,647 divorces were registered in 2005. Every fourth marriage ended in divorce. V letu 2005 se je v državo priselilo 15 041 prebivalcev, odselilo pa 8 605. Tudi tokrat so med selivci prevladovali tujci ─ med priseljenimi jih je bilo 88,4 %, med odseljenimi pa 75,9 %. In 2005, 15,041 people immigrated to Slovenia and 8,605 people emigrated. This year too most migrants were foreigners ─ 88.4% of immigrants and 75.9% of emigrants. 32 204 prebivalcev je spremenilo naselje stalnega prebivališča. Med naselji iste občine se je selilo 10 048 prebivalcev, v drugo občino pa se je preselilo 22 156 prebivalcev. 32,204 people changed the settlement of permanent residence; 10,048 persons migrated among settlements of the same municipality and 22,156 persons moved to other municipalities. Slika 1: Naravno in selitveno gibanje prebivalstva po mesecih, Slovenija, 2005 Chart 1: Natural increase and net migration of the population by months, Slovenia, 2005 -6,0 -4,0 -2,0 0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII naravni prirast natural increase selitveni prirast net migration na 1000 prebivalcev / per 1000 population © SURS Statistične informacije, št. 188/2006 2 Rapid Reports No 188/2006 PREBIVALSTVO POPULATION 2005 Konec leta 2005 je v Republiki Sloveniji živelo 2 003 358 prebivalcev. Rast prebivalstva v preteklem letu (za 0,3 %) je bila posledica pozitivnega selitvenega prirasta, saj naravni prirast upada že od leta 1997. At the end of 2005 there were 2,003,358 people living in Slovenia. During 2005 the population grew by 0.3% as a result of positive net migration. A natural decrease has been recorded since 1997. Delež tujih državljanov v Republiki Sloveniji je konec leta 2005 znašal 2,4 %. Skoraj polovico (21 943 oseb) so predstavljali državljani Bosne in Hercegovine, 9 279 je bilo državljanov Srbije in Črne gore, 6 955 pa državljanov Hrvaške. At the end of 2005 the population consisted of 2.4% foreign citizens. Almost half of them (21,943) were citizens of Bosnia and Herzegovina, 9,279 were from Serbia and Montenegro and 6,955 from Croatia. Povprečna starost moških je 31. decembra 2005 znašala 38,9 leta, žensk pa 42,2 leta. To pomeni, da se je povprečna starost moških od leta 1995 povečala za 3,4 leta, žensk pa za 3,2 leta. On 31 December 2005 the mean age of men was 38.9 years and of women 42.2 years, which means that since 1995 the mean age of men has increased by 3.4 years and of women by 3.2 years. Delež mladih (stari 0 do 14 let) v zadnjem desetletju nenehno upada, delež prebivalcev, starih 65 let ali več, pa neprestano raste. Konec leta 2005 je bilo 14,1 % prebivalstva, mlajšega od 15 let, 15,6 % pa so predstavljali prebivalci, starejši od 64 let. Indeks staranja za moške je znašal 82,1, za ženske pa 140,5. In the past decade there has been a constant decrease in the share of children aged 0-14 and an increase in the population aged 65 or more. At the end of 2005 the population consisted of 14.1% aged below 15 years and 15.6% aged 65 or more. The ageing index for men was 82.1 and for women 140.5. ROJENI BIRTHS Prvič po letu 2000 ponovno več kot 18 tisoč otrok For the first time after the year 2000 more than 18 thousand babies born V letu 2005 je število živorojenih otrok preseglo 18 tisoč. Rodilo se je 18 157 otrok, 9 355 dečkov in 8 802 deklic. V primerjavi s predhodnim letom se je število živorojenih otrok povečalo za 196. Po letu 2003, ko smo v Sloveniji zabeležili najmanj živorojenih doslej, njihovo število postopoma narašča. Na 1000 prebivalcev se je tako v letu 2005 v povprečju rodilo 9,1 otrok. The number of live born children in 2005 exceeded 18 thousand; 18,157 children were born, 9,355 boys and 8,802 girls. Compared to the previous year the number increased by 196. After 2003, when in Slovenia the lowest number of live born children was registered, the number has gradually increased. On average 9.1 children were born per 1,000 population in 2005. 17 966 porodov, med temi 112 mrtvorojenih otrok 17,966 deliveries, 112 among them still births 17 669 porodov je bilo običajnih, takih, pri katerih je bil rojen en otrok, v 291 primerih sta bila pri enem porodu rojena dva otroka (dvojčka), porodov trojčkov pa je bilo 6. Pri vseh porodih skupaj se je 112 otrok rodilo mrtvih. To pomeni, da se je v letu 2005 na 1000 živorojenih otrok rodilo 6,2 mrtvorojenih otrok. Desetletno povprečje mrtvorojenosti (1996–2005) v Sloveniji znaša 5,2 mrtvorojenih na 1000 živorojenih. V začetku sedemdesetih let je število mrtvorojenih na 1000 živorojenih padlo pod 10, še sredi petdesetih let pa je znašalo 20 mrtvorojenih na 1000 živorojenih. Mothers gave birth to one child in 17,669 cases, while in 291 cases twins and in 6 cases triplets were born. Among all deliveries 112 children were still born, which means that in 2005 6.2 still births per 1,000 live births were registered, while the ten-year average (1996-2005) for Slovenia is 5.2. At the beginning of the 1970s the number of still births per 1,000 live births dropped below 10, while in the mid-1950s it was still over 20. Skoraj vsi otroci rojeni v porodnišnici Almost all children were born in maternity hospitals Med vsemi živorojenimi otroki se je 11 otrok rodilo zunaj porodnišnice, od tega trije brez strokovne pomoči zdravnika ali babice, med mrtvorojenimi pa dva. Število porodov zunaj porodnišnic in brez strokovne pomoči se zmanjšuje. Še v začetku petdesetih let se je kar polovica otrok rodila doma, in ne v zdravstveni ustanovi. Z leti je delež otrok, rojenih v porodnišnicah, naraščal in leta 1965 dosegel že 90 %, od leta 1977 pa se v porodnišnicah rodi že 99 % otrok. Among all live born children only 11 were not born in a maternity hospital. Three live born and two still born children were born without the assistance of a doctor or a midwife. The number of deliveries outside maternity hospitals or without professional assistance is falling. At the beginning of the 1950s a half of the children were born at home and not in a health institution. Year by year the proportion of children born in maternity hospitals has increased; in 1965 the proportion of those children was already 90%, in 1977 already over 99%. Nizka rodnost in zožena reprodukcija prebivalstva Fertility below the population replacement level Celotna stopnja rodnosti, ki predstavlja povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi (15–49 let) pri sedanji ravni umrljivosti in ob predpostavki, da bo ženska dočakala 49. leto starosti, je v Sloveniji med najnižjimi v Evropi. Vrednost 2,1 pomeni, da ima prebivalstvo s takšno rodnostjo zagotovljeno enostavno reprodukcijo, vrednosti pod 2,1 pa, da se prebivalstvo srečuje z zoženo reprodukcijo. V Sloveniji je celotna stopnja rodnosti v letu 2005 znašala 1,26. Podobno nizke vrednosti so v 2004 med članicami EU-25 imele še vzhodnoevropske države Litva, Latvija, Poljska in Slovaška, med drugimi evropskimi državami pa Belorusija, Ukrajina in Moldavija. Total fertility rate, which is the average number of live born children per one woman in her reproductive age (15-49 years) at the present mortality rate and at the assumption that the woman will reach her 49th birthday, is in Slovenia among the lowest in Europe. With the value of 2.1 the simple reproduction of the population is assured. Values below 2.1 mean that the population reproduction is below the replacement level. In 2005 total fertility rate in Slovenia was 1.26. Similarly low values were registered in 2004 in Eastern European countries (EU-25: Lithuania, Latvia, Poland and Slovak Republic, other countries: Belarus, Ukraine and Republic of Moldova). Statistične informacije, št. 188/2006 Rapid Reports No 188/2006 3 Mama ob rojstvu prvega otroka v povprečju stara že 27,8 leta First time mothers on average already 27.8 years old Iz leta v leto opažamo, da se ženske odločajo za materinstvo čedalje pozneje. Na to kažeta tako povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka kot tudi delež žensk, mlajših od 25 let, ki rodijo prvič. V sedemdesetih letih je bilo žensk, mlajših od 25 let, ki so rodile prvič, približno 77 %, leta 2005 samo še malo več kot četrtina (26,7 %). Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka se je v primerjavi s predhodnim letom – kot že zadnjih nekaj let – spet povečala. Za 0,2 leta se je zvišala tudi zato, ker se delež mater, starih 35 let ali več, ki prvič rodijo, povečuje. Delež teh je v letu 2005 znašal že 6,2 %, največ doslej. From year to year women are deciding to have children later on in their lives. This is shown by the mean age of the mother at first childbirth and the proportion of women under 25 who give birth for the first time. In the 1970s approximately 77% of women who gave birth for the first time were under 25 years old, while in 2005 their share was only slightly more than a quarter (26.7%). As in the last few years, the mean age of the mother at first childbirth increased compared to the previous year. One of the reasons for the rise by 0.2 years is that the proportion of mothers aged 35 or over who gave birth for the first time is increasing. In 2005 it reached the highest value ever, 6.2%. Povprečna starost matere ob rojstvih vseh otrok: 29,4 leta The mean age of the mother at birth of the child was 29.4 years Povprečna starost matere ob rojstvih otrok se je v Sloveniji po drugi vojni zniževala do konca sedemdesetih let, ko je bila leta 1979 zabeležena najnižja vrednost, in sicer 25,3 leta. Do leta 2005 se je dvignila za več kot 4 leta, na 29,4 leta. After the Second World War until the end of the 1970s the mean age of the mother at birth of the child in Slovenia decreased. The lowest age was observed in 1979: 25.3 years. By 2005 the mean age has grown by more than 4 years to 29.4. Vzrok za to je zniževanje rodnosti mlajših in povečevanje rodnosti starejših žensk. Tako so ženske v starosti 20–24 let konec sedemdesetih let (1979) med 1000 ženskami v tej starosti, ki so takrat predstavljale najbolj rodno skupino žensk, rodile 184 otrok, leta 2005 pa samo še 40 (natančneje 40,4). The reason is the reduction of fertility among younger women and increase among older. At the end of the 1970s (in 1979), 1,000 women aged 20-24 years (the most fertile group at that time) gave birth to 184 children, in 2005 only to 40.4. Pred tridesetimi leti je 1000 žensk v rodni dobi med, tj. 15. in 49. letom, rodilo približno 63 živorojenih otrok, leta 2005 samo še 36 (natančneje 36,3). Thirty years ago, 1,000 women in reproductive age (15-49 years) gave birth to almost 63 live born children. In 2005 the rate was only 36.3 per 1,000 women. 46,7 % otrok rojenih neporočenim materam 46.7% of children born to unmarried mothers Delež otrok, rojenih materam, ki niso poročene, se še naprej povečuje. Še sredi sedemdesetih let je bilo v Sloveniji zunaj zakonske zveze rojenih 10 % otrok, leta 1987 več kot 20 %, leta 2002 pa že več kot 40 %. Za več kot devet desetin otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, je po rojstvu podano priznanje očetovstva. Zunajzakonska rojstva niso značilna samo za prvorojence, pač pa je vedno več drugih ali tretjih otrok rojenih v zunajzakonskih skupnostih. V letu 2005 je bilo med prvorojenci rojenih zunaj zakonske zveze 59 % otrok, med drugorojenci 37,8 %, med vsemi tretjerojenci pa četrtina. The proportion of children born to unmarried mothers is on the rise. In the mid-1970s 10% of children were born outside marriage, in 1987 more than 20% and in 2002 over 40%. Paternity was acknowledged for more than nine tenths of children born outside marriage. Illegitimate live births are not typical only for first-born children, more and more second- or third- born children are born in consensual unions. Among all first-born children 59% were born outside marriage, among all second-born children 37.8% and among all third-born children one quarter. Skoraj 70 % živorojenih otrok na Koroškem rojenih zunaj zakonske zveze Almost 70% of live born children in Koroška region were born outside marriage Raznolikost Slovenije se pri podatkih o rojenih najizraziteje pokaže v deležu otrok, ki se rodijo zunaj zakonske zveze. Severovzhodni deli Slovenije, še zlasti Koroška, so bili že v sedemdesetih letih območja z najvišjim deležem otrok, rojenih zunaj zakonske zveze. Leta 2005 je bilo kar 69 % živorojenih otrok v koroški regiji, rojenih neporočenim staršem, v podravski regiji pa je bilo takih 62 %. Manj kot tretjino otrok, najmanj v Sloveniji, pa je bilo zunaj zakonske zveze rojenih v notranjsko-kraški in goriški regiji. The diversity of Slovenia is in the field of births the most explicitly shown in the proportion of children born outside marriage. The north-eastern parts of Slovenia, especially Koroška region, were already in the mid- 1970s areas with the highest rate of illegitimate live births. In 2005, 69% of live born children were in Koroška region born to unmarried parents, in Podravska region 62%. In Notranjsko-kraška and Gorejnska regions less than a third of children were born outside marriage, the fewest in Slovenia. Statistične informacije, št. 188/2006 4 Rapid Reports No 188/2006 Slika 2: Živorojeni otroci, rojeni zunaj zakonske zveze, statistične regije, Slovenija, 2005 Chart 2: Live births outside marriage, statistical regions, Slovenia, 2005 % N ot ra nj sk o- kr aš ka G or iš ka O sr ed nj es lo ve ns ka O ba ln o- kr aš ka Ju go vz ho dn a S lo ve ni ja G or en js ka Sp od nj e- po sa vs ka Za sa vs ka P om ur sk a S av in js ka P od ra vs ka K or oš ka 50,0 60,0 70,0 80,0 10,0 20,0 30,0 40,0 0,0 © SURS Celotna stopnja rodnosti v 2005 najvišja na Gorenjskem, najnižja v Pomurju The highest total fertility rate in 2005 in Gorenjska and the lowest in Pomurska region V zadnjih letih rodi ženska v rodni dobi v povprečju najmanj otrok na skrajnem SV in JZ Slovenije ter v ozemeljsko in številčno najmanjši slovenski regiji. Najnižja celotna stopnja rodnosti v 2005 je bila v pomurski regiji (1,10) ter v zasavski in obalno-kraški regiji (1,13). Najvišja celotna rodnost pa je značilna za gorenjsko regijo (1,36 v 2005), osrednjeslovensko ter notranjsko-kraško regijo (1,35); to so regije, v katerih se na 1000 prebivalcev rodi največ otrok. V osrednjeslovenski regiji se jih je v 2005 rodilo skoraj 10 (9,9), eden več, kot je slovensko povprečje. In recent years the fewest children have been born to women in their reproductive age in the north-eastern and south-western parts of Slovenia and in the smallest Slovenian region. The lowest total fertility rate was in 2005 registered in Pomurska region (1.10), and in Zasavska and Obalno- kraška regions (1.13). The highest total fertility rate was registered in Gorenjska (1.36), and in Osrednje-slovenska and Notranjsko-kraška regions (1.35). Those are the regions were the most children per 1,000 population are born. In Osrednje-slovenska region almost 10 (9.9) children per 1,000 population were born, which is one more than the average for Slovenia. Skoraj vsak peti otrok, rojen v jugovzhodnem delu Slovenije, ima vsaj dva brata ali sestri Almost every fifth child born in the south-eastern part of Slovenia has at least two siblings Jugovzhodna Slovenija in spodnjeposavska regija sta bili v letu 2005 regiji z najnižjim deležem prvorojencev, kajti v teh dveh regijah je bilo največ tretjerojenih otrok (ali otrok še višjega reda). Podobno velja tudi za gorenjsko regijo. V polovici regij je delež prvorojenih otrok v letu 2005 presegel 50 %, v obalno-kraški regiji je presegel 58 %. V tej regiji se je posledično rodilo najmanj tretjerojenih otrok (ali otrok še višjega reda), saj je tak vsak deseti rojeni v tej regiji. In 2005 the lowest proportion of first-births was registered in Jugovzhodna Slovenija and Spodnjeposavska region, where the proportion of third-births (or more) was the highest. The situation is similar also in Gorenjska region. More than a half of the children were first-born in a half of all regions in Slovenia. The highest was the proportion in Obalno-kraška region (58%), in which the fewest third-births (or more) were registered – only every tenth child. Slika 3: Živorojeni po vrstnem redu rojstva otroka, statistične regije, Slovenija, 2005 Chart 3: Live births by order of birth, statistical regions, Slovenia, 2005 100 tretji otrok ali otrok še višjega reda third child or more drugi otrok second child prvi otrok first child 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 Ju go vz ho dn a S lo ve ni ja Sp od nj e- po sa vs ka G or en js ka Sa vi nj sk a O sr ed nj es lo ve ns ka G or iš ka N ot ra nj sk o- kr aš ka Za sa vs ka P od ra vs ka Ko ro šk a O ba ln o- kr aš ka P om ur sk a © S U R S % Statistične informacije, št. 188/2006 Rapid Reports No 188/2006 5 UMRLI MORTALITY Leta 2005 je v Sloveniji umrlo 18 825 prebivalcev In 2005, 18,825 people died in Slovenia Število umrlih se v Sloveniji v zadnjih desetletjih ni bistveno spreminjalo. Opazna so sicer manjša nihanja med posameznimi leti, kar pa ne vpliva posebno na splošni trend zmanjševanja umrljivosti. Nekoliko je porasla umrljivost v osemdesetih letih 20. stoletja, ko je bilo število umrlih na 1 000 prebivalcev kar pet let višje od 10. Maksimum je bil dosežen leta 1983, ko je bil koeficient umrlih na 1000 prebivalcev 10,7. V devetdesetih letih je le-ta dosegel vrednost 10,0 le leta 1993. Leta 2005 je v Sloveniji umrlo 18 825 prebivalcev, 9 413 moških in 9 412 žensk. Stopnja umrljivosti na 1000 prebivalcev je bila 9,4. In the past decades the number of deaths registered in Slovenia has not changed much. Smaller variations between the years were recorded, which however did not impact the general downward trend in mortality. In the 1980s mortality grew slightly when for five years the death rate was over 10 per 1,000 population. The peak was reached in 1983 when the rate was 10.7 per 1,000 population. In the 1990s the rate was 10.0 only in 1993. In 2005, 18,825 people died in Slovenia: 9,413 men and 9,412 women. The death rate per 1,000 population was thus 9.4. Med umrlimi 0,4 % otrok, starih manj kot eno leto Among the dead, 0.4% children under one year of age Umrljivost prebivalstva v Sloveniji se z različno intenzivnostjo zmanjšuje v vseh starostnih skupinah, razen v najvišjih. Najbolj opazno je zmanjšanje števila umrlih dojenčkov in umrlih, mlajših od 40 let. Sredi petdesetih let 20. stoletja je bilo med vsemi umrlimi več kot 12 % otrok, mlajših od enega leta (več kot 1000 umrlih dojenčkov), sredi sedemdesetih let nekaj nad 3 %, v začetku devetdesetih let pa je njihovo število padlo pod 1 %. Leta 2005 je bilo med umrlimi le 75 otrok mlajših od enega leta oziroma 0,4 % vseh umrlih. Koeficient umrlih dojenčkov na 1000 živorojenih se je v zadnjih štiridesetih letih znižal s 30,0 na 4,1. Mortality in Slovenia has been falling with different intensity in all age groups, except in the oldest age groups. The most notable has been the drop in the number of dead infants and deaths of people under 40 years of age. In the 1950s more than 12% of the dead were children under one year of age as more than 1,000 infants died every year. By mid-1970s their share has dropped to just over 3% and by the early 1990s to less than 1%. In 2005 only 75 children under one year of age died in Slovenia, which was 0.4% of all deaths registered. In the past 40 years the infant mortality rate has dropped from 30.0 to 4.1 per 1,000 live-births. Slovenija sodi med države z najnižjim številom umrlih dojenčkov Slovenia is among the countries with the lowest infant mortality rates Po umrljivosti dojenčkov se Slovenija uvršča med najbolj razvite evropske države. Nizka umrljivost dojenčkov je značilna predvsem za skandinavske države. Leta 2004, ko je bil koeficient umrlih dojenčkov na 1000 živorojenih v Sloveniji 3,7, je bil ta v Lihtenštajnu 2,7, na Islandiji 2,8, na Švedskem 3,1, na Norveškem 3,2, na Finskem 3,3, v Španiji in na Cipru pa 3,5. Umrljivost dojenčkov je še vedno visoka v državah vzhodne in jugovzhodne Evrope. Leta 2005 je v Turčiji med 1000 živorojenimi umrlo več kot 20 dojenčkov, v Romuniji 17, v Makedoniji 13, v Bolgariji in v Rusiji 12. In terms of infant mortality, Slovenia is among the most developed countries in Europe. Low rates are characteristic of Scandinavian countries. In 2004 the number of infant deaths per 1,000 live-births in Slovenia was 3.7, in Liechtenstein 2.7, in Iceland 2.8, in Sweden 3.1, in Norway 3.2, in Finland 3.3 and in Spain and Cyprus 3.5. High infant mortality rates are still registered in Eastern and South-Eastern European countries. In 2005 in Turkey more than 20 infants died per 1,000 children born, in Romania 17, in Macedonia 13 and in Bulgaria and Russia 12. Umrli moški so bistveno mlajši od umrlih žensk A dead man is much younger than a dead woman Za Slovenijo je značilna velika razlika v umrljivosti moških in žensk. Moški so praviloma izpostavljeni večjim tveganjem. Zaradi opravljanja težjih fizičnih del in v primerjavi z ženskami bolj nezdravega načina življenja, umirajo mlajši. K nižji starosti moških ob smrti v primerjavi z ženskami prispeva tudi pogostejše umiranje moških zaradi poškodb, ki so posledica nezgod, samomorov in ubojev. Če primerjamo starostnospecifične stopnje umrljivosti moških in žensk, je število umrlih žensk na 1000 žensk podobno številu umrlih moških na 1000 moških, vendar s približno 10-letnim zamikom. Leta 2005 je bila povprečna starost umrlega moškega 68,9 leta, umrle ženske 77,8 leta, kar pomeni, da se je v zadnjih treh desetletjih povprečna starost umrlega moškega povečala za 5,8 leta, ženske za 7,2 leta. Characteristic of Slovenia is a large difference between male and female mortality. As a rule, men are exposed to more risks. Because they perform physically more demanding tasks and, compared to women, live more unhealthy lives, men usually die younger. Lower age at death compared to women is partly the result of men dying more frequently due to injuries as a result of accidents, suicides and homicides. Comparing age-specific death rates for women and men, the number of dead women per 1,000 women is similar to the number of dead men per 1,000 men but with about a ten-year delay. In 2005 the mean age at death for men was 68.9 years and for women 77.8 years, which means that in the past three decades the mean age of men at death rose by 5.8 years and of women by 7.2 years. Pričakovano trajanje življenja dečka, rojenega v obdobju 2004/2005, je 74,1 leta, deklice 81,3 leta Life expectancy at birth for a boy born in 2004/2005 is 74.1 years and for a girl 81.3 years Hkrati z zviševanjem povprečne starosti umrlih se iz leta v leto podaljšuje pričakovano trajanje življenja novorojenega otroka. Ob predpostavki, da se umrljivost ne bo spreminjala, lahko deček, rojen v letih 2004/2005, pričakuje da bo živel 74,1 leta, deklica pa 81,3 leta. As the mean age at death is rising, life expectancy at birth is rising too. Assuming that the death rate will not change, a boy born in 2004/2005 can expect to live 74.1 years and a girl 81.3 years. Čeprav se je pričakovano trajanje življenja moškega v Sloveniji v zadnjih petinštiridesetih letih podaljšalo za 8,0 let, ženske za 9,3 leta, se Slovenija po pričakovanem trajanju življenja med državami članicami EU uvršča šele na 18. mesto. Pričakovano trajanje življenja je daljše v vseh starih članicah EU, med novimi članicami pa sta pred Slovenijo le obe sredozemski državi (Ciper in Malta). Posebej visoko je pričakovano Despite the fact that in the past 45 years life expectancy for men in Slovenia has increased by 8 years and for women by 9.3 years, Slovenia is only 18th among the 25 EU member states as regards life expectancy. Life expectancy is longer in all old member states, while as regards the ten new member states both Mediterranean countries (Cyprus and Malta) are ahead of Slovenia. Life expectancy is especially long in Scandinavian Statistične informacije, št. 188/2006 6 Rapid Reports No 188/2006 trajanje življenja v skandinavskih državah (moškega čez 76 let in ženske čez 81 let). Leta 2004 je bilo pričakovano trajanje življenja najdaljše na Islandiji, kjer je bila življenjska doba moškega 79,3 leta (več kot 5 let daljša kot v Sloveniji), ženske 83,6 leta (2,3 leta več kot v Sloveniji). countries: more than 76 years for men and more than 81 for women. In 2004 life expectancy was longest in Iceland: 79.3 for men (5 more than in our country) and 83.6 for women (2.3 more than in our country). S podaljševanjem pričakovanega trajanja življenja se je v Sloveniji zviševala tudi razlika v pričakovanem trajanju življenja moškega in ženske. V obdobju 1931–1933 je bila razlika v pričakovanem trajanju življenja ob rojstvu 4 leta v korist žensk. Odtlej se je povečevala in v šestdesetih letih presegla vrednost 6, v osemdesetih letih pa celo 8. V devetdesetih letih se je pričela razlika zmanjševati in se do obdobja 2004/2005 zmanjšala na 7,2 leta. With longer life expectancy in Slovenia the difference between male and female life expectancy grew. Between 1931 and 1933 the difference in life expectancy at birth was 4 years in favour of women, but since then in has increased to 6 years in the 1960s and to as much as 8 years in the 1980s. In the 1990s it started to decline, so that by 2004/2005 it was down to 7.2 years. Pri treh četrtinah umrlih so osnovni vzrok smrti bolezni obtočil, rak ali poškodbe Three quarters of people die of diseases of the circulatory system, neoplasms, or accidents, suicides and homicides Bolezni srca in obtočil so podobno kot drugod po svetu tudi v Sloveniji najpogostejši vzrok smrti. Več kot 40 % vseh v letu 2005 umrlih je umrlo za posledicami bolezni obtočil. Med temi najbolj izstopa ishemična bolezen srca, za katero je leta 2005 umrlo 11,4 % vseh umrlih oziroma 106 na 100 000 prebivalcev (115 moških in 99 žensk). As elsewhere in the world, diseases of the circulatory system are the most frequent cause of death in Slovenia. More than 40% of the people who died in 2005 died due to diseases of the circulatory system. Among them ischemic heart diseases were the most frequent with 11.4% of all deaths or 106 people per 100,000 population (115 men and 99 women). Drugi najpogostejši vzrok smrti so rakava obolenja, za katerimi je leta 2005 umrlo približno 27 % vseh umrlih. Pri moških je najpogostejši rak pljuč, med ženskami rak dojk. Leta 2005 je za posledicami prvega umrlo 82 moških na 100 000 moških, za posledicami drugega pa 36 žensk na 100 000 žensk. The second most important cause of death is neoplasms. In 2005 about 27% of all deaths were caused by various forms of cancer. For men the most frequent form of cancer is lung cancer (82 per 100,000 men), while for women it is breast cancer (36 per 100,000 women). Poškodbe, ki so posledica nezgod, samomorov in ubojev, so velik družbeni problem, če upoštevamo njihov vpliv na izgubo potencialnih let življenja. Skoraj tri četrtine moških (68 %) in tretjina žensk, ki umrejo za posledicami poškodb, umre v t. i. aktivni starosti; to je med 15. in 64. letom. Leta 2005 je med 1000 umrlimi 48 oseb umrlo za posledicami nezgode in 27 za posledicami samomora. Injuries as a result of accidents, suicides and homicides are a great social problem if we take into account the impact on potential loss of years of life. Almost three quarters of men (68%) and a third of women who die due to injuries are between 15 and 64 years old, i.e. in the so called active age. In 2005 among 1,000 deaths 48 people died due to accidents and 27 due to suicides. Velike razlike v umrljivosti med vzhodno in zahodno Slovenijo Great differences in mortality between the eastern and western part of Slovenia Za Slovenijo je značilna izrazita regionalizacija umrljivosti v smeri vzhod– zahod. V vzhodno Slovenijo so štete naslednje statistične regije: pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, spodnjeposavska regija in jugovzhodna Slovenija, v zahodno Slovenijo pa osrednjeslovenska, gorenjska, obalno-kraška, notranjskokraška in goriška. Število umrlih na 1000 prebivalcev se na ravni države v zadnjih desetih letih ni dvignilo nad 10,0, v vzhodni Sloveniji pa se ni spustilo pod 10,0. Stopnja umrljivosti na 1000 prebivalcev je bila v teh letih najvišja v pomurski regiji, in sicer se je gibala med 11 in 12. Tudi leta 2005 je bil koeficient umrlih na 1000 prebivalcev najvišji v pomurski regiji (11,6), najnižji pa je bil v gorenjski (8,1) in osrednjeslovenski regiji (8,3). A significant feature for Slovenia is regionalisation of mortality in the East- West direction. The eastern part of Slovenia includes the following statistical regions: Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Spodnjeposavska and Jugovzhodna Slovenija. The western part of Slovenia includes the following statistical regions: Osrednjeslovenska, Gorenjska, Obalno-kraška, Notranjsko-kraška and Goriška. In the past 10 years the number of deaths per 1,000 population was never higher than 10.0 at national level, while as regards regions it was never lower than 10.0 in the eastern part of the country. During the past 10 years the highest death rate was registered in the Pomurska region – between 11 and 12 per 1,000 population. In 2005 the Pomurska region had the highest death rate with 11.6 per 1,000 population, while the Gorenjska and the Osrednjeslovenska regions had the lowest rates (8.1 and 8.3, respectively). V Pomurju umre na 1000 živorojenih več kot 6 otrok, starih manj kot eno leto In the Pomurska region more than 6 children per 1,000 live births die before they complete their first year of life V obdobju 2001–2005 so v Sloveniji v povprečju na 1000 živorojenih otrok umrli 4 otroci, mlajši od enega leta. Visoko nad slovenskim povprečjem je pomurska regija, kjer je število umrlih dojenčkov na 1000 živorojenih v zadnjih petih letih celo poraslo. V obdobju 1996–2000 je na 1000 živorojenih v tej regiji umrlo 5,9 dojenčkov, v obdobju 2001–2005 pa 6,6. Dvakrat nižji je bil koeficient umrlih dojenčkov na 1000 živorojenih v goriški regiji. V obdobju 2001–2005 je znašal 2,4, v petletnem obdobju pred tem pa 4,6. Nizko stopnjo umrlih dojenčkov na 1000 živorojenih imata v zahodni Sloveniji še osrednjeslovenska (3,2) in gorenjska regija (3,5), v vzhodni Sloveniji pa spodnjeposavska regija (3,3). In the 2001-2005 period, in Slovenia on average 4 children under one year of age died per 1,000 live births. By far the highest mortality of infants was registered in the Pomurska region, where the rate has increased in the past five years. In the 1996-2000 period, the rate in this region was 5.9 per 1,000 live-births and in the 2001-2005 period 6.6 per 1,000 live-births. For example, in the Goriška region the rate was two times lower at 2.4 in 2001-2005 and 4.6 in 1996-2000. Low infant mortality rates were registered in the Osrednjeslovenska and Gorenjska regions (3,2; 3,5) in the western part of the country and the Spodnjeposavska region (3.3) in the eastern part of the country. Statistične informacije, št. 188/2006 Rapid Reports No 188/2006 7 Slika 4: Umrli dojenčki na 1000 živorojenih, statistične regije, Slovenija, 2005 Chart 4: Infant mortality rate per 1000 live births, statistical regions, Slovenia, 2005 na 1000 živorojenih / per 1000 live births N ot ra nj sk o- kr aš ka G or iš ka O sr ed nj es lo ve ns ka O ba ln o- kr aš ka Ju go vz ho dn a S lo ve ni ja G or en js ka Sp od nj e- po sa vs ka Za sa vs ka P om ur sk a S av in js ka P od ra vs ka K or oš ka 50,0 60,0 70,0 10,0 20,0 30,0 40,0 0,0 © SURS Povprečna starost umrlega najvišja v goriški regiji Mean age at death the highest in the Goriška region Leta 2005 je bila povprečna starost umrlega moškega najnižja v jugovzhodni Sloveniji in je znašala 67,1 leta. Povprečno pet let starejši pa so bili umrli moški v goriški regiji. Tu je bila povprečna starost umrlega moškega 72,1 leta. Najnižja povprečna starost umrle ženske je bila v podravski in koroški regiji (76,9 leta), najvišja pa v notranjsko-kraški regiji, kjer je presegla 80 let (80,1). In 2005 the mean age at death for men was the lowest in Jugovzhodna Slovenija, 67.1 years. On average, a man who died in the Goriška region was five years older. In this region the mean age at death for men was 72.1 years. The lowest mean age at death for women was registered in the Podravska and Koroška regions (76.9 years) and the highest in the Notranjsko-kraška region (80.1 years). Slika 5: Povprečna starost umrlih po spolu, statistične regije, Slovenija, 2005 Chart 5: Mean age at death by sex, statistical regions, Slovenia, 2005 60,0 65,0 70,0 75,0 80,0 85,0 Ju go vz ho dn a S lo ve ni ja Za sa vs ka Sa vi nj sk a Ko ro šk a Po dr av sk a O sr ed nj es lo ve ns ka G or en js ka Po m ur sk a N ot ra nj sk o- kr aš ka S po dn je po sa vs ka O ba ln o- kr aš ka G or iš ka starost (leta) / age (years) moški / men ženske / women © SURS V zahodni Sloveniji je pričakovano trajanje življenja približno dve leti in pol daljše kot v vzhodni Sloveniji In the western part of the country life expectancy is about two and a half years longer than in the eastern part Deček, ki se je rodil v obdobju 1999–2003 v vzhodni Sloveniji, lahko pričakuje, da bo ob nespremenjeni umrljivosti živel 70,9 leta, deklica 79,0 let. Deček in deklica, rojena v enakem obdobju v zahodni Sloveniji, pa lahko pričakujeta, da bosta živela dlje, prvi 2,8 leta, druga 2,1 leta. Pričakovano trajanje življenja dečka, rojenega v zahodni Sloveniji, je 73,7 leta, deklice 81,1. If mortality does not change, a boy born in 1999-2003 in the eastern part of Slovenia can expect to live 70.9 years and a girl 79.0 years. A child born in the same period in the western part of Slovenia can, however, expect to live longer: a boy 2.8 years longer and a girl 2.1 years longer. Life expectancy at birth for a boy born in the western part of Slovenia is 73.7 years and for a girl 81.1 years. Statistične informacije, št. 188/2006 8 Rapid Reports No 188/2006 V zadnjih dveh desetletjih se je pričakovano trajanje življenja moškega v vzhodni Sloveniji podaljšalo za 4,6, ženske za 4,9 leta. In the past two decades life expectancy for men in the eastern part of the country was prolonged by 4.6 years and for women by 4.9 years. V obdobju 1999–2003 je bila pričakovana življenjska doba za moške in za ženske najkrajša v pomurski regiji. Pričakovano trajanje življenja moškega ni doseglo niti 70 let (69,2), ženske niti 79 let (78,5). Najdaljše je bilo pričakovano trajanje življenja moškega v osrednjeslovenski regiji, in sicer 74,0 let, ženske pa v goriški regiji, in sicer 81,4 leta. In the 1999-2003 period life expectancy for men and women was the shortest in the Pomurska region: for men under 70.0 years (69.2) and for women under 79.0 years (78.5 ) . The longest life expectancy was registered for men in the Osrednjeslovenska region (74.0 years) and for women in the Goriška region (81.4 years). Razlika v pričakovanem trajanju življenja moškega in ženske se giblje med 7,2 v osrednjeslovenski regiji in 9,3 v pomurski regiji. The difference between male and female life expectancy is between 7.2 years in the Osrednjeslovenska region and 9.3 years in the Pomurska region. SKLENITVE ZAKONSKIH ZVEZ MARRIAGES Leta 2005 število sklenitev zakonskih zvez prvič padlo pod 6 tisoč In 2005 the number of marriages for the first time below 6,000 V Sloveniji se v zadnjih letih kažejo velike spremembe v oblikovanju družin: znižuje se število sklenitev zakonskih zvez, povečuje se število zunajzakonskih skupnosti, hkrati pa raste število razvez. Vse manj parov se odloča za sklenitev zakonske zveze. Od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je za sklenitev zakonske zveze odločilo več kot 14 tisoč parov letno, se je njihovo število do zdaj zmanjšalo za več kot polovico. V letu 2005 jih je bilo prvič manj kot 6 tisoč, natančneje 5 769, to je za 789 ali za 12 % manj kot v letu 2004. Število sklenitev zakonskih zvez na 1000 prebivalcev se je v letu 2005 spustilo na 2,9. 90,8 % ženinov in 92,7 % nevest se je poročilo prvič. In recent years Slovenia has experienced great changes in family formation; the number of marriages has been falling, while the number of consensual unions and divorces has been growing. Fewer couples decide to marry. Since the end of the 1970s, when more than 14,000 couples decided to marry every year, the number has been cut in half. In 2005 for the first time ever fewer than 6,000 marriages (exactly 5,769) were registered, which is 789 or 12% less than in 2004. In 2005 the number of marriages dropped to 2.9 per 1,000 population; 90.8% of grooms and 92.7% of brides married for the first time. Tudi Slovenija ena izmed evropskih držav z najnižjo stopnjo poročnosti Slovenia is among the European countries with the lowest marriage rates Med državami EU je Slovenija po številu sklenjenih zakonskih zvez na 1000 prebivalcev v letu 2005 na zadnjem mestu. Ima skoraj za polovico nižjo vrednost od Belgije, ki med državami EU s 4,1 sklenjenimi zakonskimi zvezami na 1000 prebivalcev zaseda predzadnje mesto. Poleg Belgije imajo nizko stopnjo poročnosti še Italija (4,3), Madžarska, Francija in Luksemburg (4,4). Ciper s 7,8 sklenjenimi zakonskimi zvezami na 1000 prebivalcev nadaljuje trend visoke poročnosti. Prav tako se pari v veliki meri odločajo za sklenitev zakonske zveze na Danskem (6,7 na 1000 prebivalcev). Visoka stopnjo poročnosti so v letu 2005 zabeležili tudi na Malti (skoraj 6 porok na 1000 prebivalcev). As regards the number of marriages per 1,000 population, in 2005 Slovenia was last among EU member states. Slovenia’s marriage rate is almost a half lower than in Belgium, which has a rate of 4.1 marriages per 1,000 population and is the last but one of all EU member states. In addition to Belgium, low marriage rates are registered in Italy (4.3), Hungary, France and Luxembourg (4.4). With its rate of 7.8 per 1,000 population, Cyprus continues the trend of high marriage rates. Couples also decide to marry more often in Denmark (6.7 per 1,000 population). In 2005 a high marriage rate was registered in Malta (almost 6 marriages per 1,000 population). Povprečna starost ženina in neveste ob sklenitvi prve zakonske zveze se zvišuje Mean age of grooms and brides at first marriage is rising Tisti, ki se za življenje v zakonski zvezi odločijo, s formalno potrditvijo čedalje dlje odlašajo. V sedemdesetih letih je bil ženin, ki je sklenil prvo zakonsko zvezo, v povprečju mlajši od 26 let, nevesta pa mlajša od 23 let. Leta 2005 je bil ženin, ki je prvič sklenil zakonsko zvezo, star povprečno 30,6 leta, nevesta pa 28,2 leta. Povprečna starost mladoporočencev je bila tako za 5 let višja kot pred tremi desetletji. Those who do decide to marry tend to postpone the decision. In the 1970s a groom at first marriage was on average younger than 26 and a bride younger than 23. In 2005 a groom who married for the first time was on average 30.6 years old and a bride 28.2. The mean age of newlyweds was thus 5 years higher than three decades ago. Vse več mladih se odloča za življenje v zunajzakonski skupnosti Ever more young people decide to live in consensual unions Čedalje več mladih se odloča, da življenja v skupnosti ne bodo uradno registrirali, ampak da bodo živeli v zunajzakonski skupnosti. Podatki o številu zunajzakonskih skupnosti se zbirajo le s popisi prebivalstva. Njihovo število hitro narašča. Leta 1981 je bilo popisanih 10 345 zunajzakonskih skupnosti, deset let kasneje 17 374, ob zadnjem popisu leta 2002 pa jih je bilo 42 092. Ob popisu leta 2002 sta bila partnerja, ki sta živela v zunajzakonski skupnosti, v povprečju stara: moški 40,6 leta, ženska pa 37,7 leta. Povprečna starost zakoncev, ki sta živela v zakonski zvezi, pa je bila za moža 52,0 let, za ženo 48,8 leta. Iz tega je mogoče sklepati, da so tisti, ki se odločijo za življenje v zunajzakonski skupnosti, mlajši od tistih, ki skupno življenje tudi formalno potrdijo s poroko. Ever more young people decide not to officially register their union but to live as unmarried couples in a consensual union. Data on the number of consensual unions are only collected at population censuses. It is clear however that their number is rapidly rising. In 1981, 10,345 consensual unions were recorded and by 1991 the number has risen to 17,374. At the last population census conducted in 2002 there were 42,092 consensual unions. At that time the partners living in a consensual union were on average 40.6 (man) and 37.7 (woman) years old. The mean age of a married couple was 52.0 years for the husband and 48.8 years for the wife. This leads to a conclusion that people who decide to live in a consensual union are younger than people who decide to formally register their union by getting married. Statistične informacije, št. 188/2006 Rapid Reports No 188/2006 9 Največ porok na Primorskem, najmanj na Koroškem in v Pomurju Most marriages in the Primorska region, fewest in the Koroška and Pomurska regions V letu 2005 je bilo največ zakonskih zvez sklenjenih v goriški in obalno- kraški regiji. Koeficient sklenjenih zakonskih zvez na 1000 prebivalcev je bil v tem letu v obeh regijah 3,4. Najnižji koeficient sklenjenih zakonskih zvez na 1000 prebivalcev pa je bil v letu 2005 zabeležen v pomurski in koroški regiji (2,4 poroke na 1000 prebivalcev). In 2005 most marriages were recorded in the Goriška and Obalno-kraška regions. In these two regions the marriage rate per 1,000 population was 3.4. The marriage rate was the lowest in the Pomurska and Koroška regions (2.4 marriages per 1,000 population). Razlike v povprečni starosti ženinov in nevest med regijami so dokaj velike. V povprečju najmlajši ženini in neveste sklepajo zakonske zveze v zasavski regiji in jugovzhodni Sloveniji, saj so kar za štiri leta mlajši od ženinov in nevest v podravski in koroški regiji. Tako so se ženini v zasavski regiji poročali v povprečju v starosti 30,7 leta, neveste pa v starosti 27,5 leta. Ženini v jugovzhodni Sloveniji so se poročali v starosti 31,7 leta, neveste pa v starosti 28,4 leta. Ženini v podravski regiji so se poročali v starosti 34,8 leta, neveste pa v starosti 31,3 leta. Tudi ženini v koroški regiji so bili ob sklenitvi zakonske zveze za štiri leta starejši od ženinov v zasavski regiji, in sicer so bili stari povprečno 34,7 leta, neveste pa 30,7 leta. The regional differences in the mean age at marriage between grooms and brides are quite large. On average, grooms and brides are the youngest in the Zasavska region and in Jugovzhodna Slovenija, four years younger than newlyweds in the Podravska and Koroška regions. In 2005 grooms in the Zasavska region were on average 30.7 years old and brides 27.5, in Jugovzhodna Slovenija grooms were on average 31.7 years old and brides 28.4 and in the Podravska region grooms were on average 34.8 years old and brides 31.3. In the Koroška region grooms were also on average four years older than in the Zasavska region (34.7), while brides were on average 30.7 years old. Slika 6: Povprečna starost ženina in neveste, statistične regije, Slovenija, 2005 Chart 6: Mean age of brides and grooms, statistical regions, Slovenia, 2005 15,0 20,0 25,0 30,0 35,0 40,0 Ju go vz ho dn a Sl ov en ija Za sa vs ka Sa vi nj sk a Ko ro šk a Po dr av sk a O sr ed nj es lo ve ns ka G or en js ka Po m ur sk a N ot ra nj sk o- kr aš ka S po dn je po sa vs ka O ba ln o- kr aš ka G or iš ka povprečna starost (leta) / mean age (years) ženin / groom nevesta / bride © SURS 0,0 5,0 10,0 RAZVEZE ZAKONSKIH ZVEZ DIVORCES Leta 2005 največ razvez zakonskih zvez doslej: 1,3 na 1000 prebivalcev In 2005 the greatest number of divorces ever: 1.3 per 1,000 population V obdobju po drugi svetovni vojni je število razvez zakonskih zvez iz leta v leto raslo. Od približno 700 razvez v prvi polovici petdesetih let je do leta 1985 naraslo na 2 500. Po tem letu je sledilo desetletno obdobje zniževanja števila razvez zakonskih zvez. Minimum je bil dosežen leta 1995, ko je bilo razvezanih 1 585 zakonskih zvez ali 0,8 na 1000 prebivalcev. Od tega leta dalje število razvezanih zakonskih zvez spet stalno raste. Najvišje število je bilo doseženo leta 2005, ko je bilo razvezanih 2 647 zakonskih zvez, kar pomeni 1,3 razveze na 1000 prebivalcev. The number of divorces has been growing throughout the period after World War II: from about 700 divorces in the first half of the 1950s to 2,500 divorces in 1985. This was followed by a ten-year period in which the number of divorces was falling. The lowest level was achieved in 1995 when 1,585 divorces were recorded or 0.8 per 1,000 population. Since 1995 the number of divorces has been rising again. The greatest number was recorded in 2005: 2,647 or 1.3 per 1,000 population. V nekaterih evropskih državah še enkrat več razvez zakonskih zvez In some European countries twice as many divorces as in Slovenia Čeprav je število razvez zakonskih zvez v Sloveniji visoko, pa je njihovo število še vedno bistveno manjše kot v drugih državah članicah EU. Leta 2005 je bil koeficient razvez na 1000 prebivalcev nižji kot v Sloveniji le v Italiji (0,8) in Grčiji (1,1). Največ razvez zakonskih zvez na 1000 prebivalcev je bilo zabeleženih v Litvi (3,3), Češki republiki (3,1) in v Belgiji (2,9). Even though the number of divorces in Slovenia is high, their number is still a lot lower than in some other EU member states. In 2005 the divorce rate per 1,000 population was lower than in Slovenia only in Italy (0.8) and Greece (1.1). The highest divorce rates were recorded by Lithuania (3.3), the Czech Republic (3.1) and Belgium (2.9). Statistične informacije, št. 188/2006 10 Rapid Reports No 188/2006 V Sloveniji se razveže četrtina sklenjenih zakonskih zvez In Slovenia a quarter of marriages end in divorce V kolikšni meri in kako hitro se povečuje število razvez zakonskih zvez, še nazorneje kaže celotna stopnja razveznosti, ki upošteva spreminjajoče se število sklenjenih zakonskih zvez. Leta 1965 je stopnja razveznosti znašala 0,10, leta 2005 pa 0,27, kar pomeni, da se v Sloveniji razveže več kot četrtina sklenjenih zakonskih zvez. V nekaterih evropskih državah pa se razveže že več kot polovica sklenjenih zakonskih zvez. Celotna stopnja razveznosti je bila leta 2004 najvišja na Švedskem, in sicer 0,52, na Finskem je znašala 0,50, le malo nižja je bila na Danskem, Norveškem in Nizozemskem, in sicer 0,49. The rapid increase in the number of divorces is clearly shown by the total divorce rate, which is the mean number of divorces per marriage in a given year. In 1965 the total divorce rate was 0.10, while by 2005 it climbed to 0.27, which means that more than a quarter of all marriages in Slovenia end in divorce. On the other hand, in some European countries every other marriage ends in divorce. In 2004 the total divorce rate was the highest in Sweden (0.52) and Finland (0.50) and only slightly lower in Denmark, Norway and the Netherlands with 0.49. V letu 2005 razvezana zakonska zveza je pred razvezo trajala skoraj 14 let A marriage that ended in 2005 lasted on average almost 14 years Trajanje zakonske zveze se v Sloveniji podaljšuje. Leta 2005 je trajala v povprečju 13,7 leta. Leta 2005 je bil ob razvezi mož povprečno star 43,8 leta, žena pa je bila nekaj manj kot 3 leta mlajša (41,0 let). In Slovenia, as years go by marriages tend to last longer. In 2005 on average a marriage ended after 13.7 years. At divorce the husband was on average 43.8 years old, while the wife was almost 3 years younger (41.0). S podaljševanjem trajanja zakonske zveze se hkrati zmanjšuje število razvezanih zakonskih zvez z vzdrževanimi otroki. Še sredi osemdesetih let je bilo med razvezanimi zakonskimi zvezami skoraj tri četrtine zakonskih zvez z vzdrževanimi otroki, leta 2005 pa je bilo takih le nekaj več kot polovico (56,7 %). With marriages lasting longer the number of divorces involving dependent children is getting lower. In the mid 1980s almost three quarters of divorces involved dependent children, while by 2005 the share has fallen to just over a half (56.7%). Največ razvez zakonskih zvez v obalno-kraški, najmanj v koroški regiji Most divorces in the Obalno-kraška region, the fewest in the Koroška region Med regijami so v številu razvez zakonskih zvez velike razlike. Najmanj razvez zakonskih zvez je bilo v zadnjih petih letih v koroški in pomurski regiji. Koeficient razvez na 1000 prebivalcev se je v tem obdobju v koroški regiji gibal okrog 0,8, v pomurski pa 0,9. Več kot še enkrat višji je bil ta koeficient v obalno-kraški regiji, saj se ni spustil pod 1,6, leta 2004 pa je znašal celo 1,9. Nekoliko manj razvez zakonskih zvez je bilo v tem obdobju v osrednjeslovenski (1,5) in gorenjski regiji (1,3). There are large differences among regions in the number of divorces. In the past five years the fewest divorces have been registered in the Koroška and Pomurska regions. During the past five years the divorce rate in the Koroška region was around 0.8 per 1,000 population and in the Pomurska region around 0.9. The divorce rate was more than twice as high in the Obalno-kraška region; never below 1.6, rising to 1.9 in 2004. Slightly fewer divorces were registered in the Osrednjeslovenska (1.5) and Gorenjska (1.3) regions. SELITVE MIGRATION Intenzivnejše priseljevanje iz tujine kot v preteklih letih More intensive immigration from abroad than in the past V letu 2005 je bilo priseljevanje v Slovenijo intenzivnejše kot v preteklih letih. V tem letu se je namreč priselilo v Slovenijo 15 041 prebivalcev, to je za 47,9 % več kot v predhodnem letu. Med osebami, ki so se priselile v Slovenijo, je bilo 88,4 % tujcev in 11,6 % državljanov Slovenije. In 2005, Slovenia recoded more intensive immigration from abroad than in the past. Compared to the previous year, the number of people who immigrated to Slovenia grew by 47.9%. This jump was the result of foreign nationals coming to live in Slovenia; of the 15,041 people who immigrated to Slovenia 88.4% were foreigners and 11.6% were citizens of the Republic of Slovenia. Med priseljenimi tujci skoraj tretjina državljanov BIH Almost a third of foreign immigrants were citizens of Bosnia and Herzegovina Med 13 294 tujci, ki so se priselili v državo, je bilo 77,5 % državljanov držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije, in sicer 32,4 % državljanov Bosne in Hercegovine, 25,0 % državljanov Srbije in Črne gore, 12,6 % državljanov Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije ter 7,5 % državljanov Hrvaške. Among 13,294 foreign immigrants, 77.5% were citizens of the former Yugoslav republics: 32.4% came from Bosnia and Herzegovina, 25.0% from Serbia and Montenegro, 12.6% from the Former Yugoslav Republic of Macedonia and 7.5% from Croatia. Med priseljenimi tokrat več oseb iz držav EU More people immigrating from the EU V preteklih letih so bili selitveni tokovi med Slovenijo in drugimi državami EU šibki; v letu 2004 je bilo na primer med vsemi tujci, ki so se priselili v Slovenijo, le 2,7 % državljanov drugih držav EU. V letu 2005 so bili med vsemi tujci, ki so se priselili v Slovenijo, prvič nekoliko številnejši tudi državljan drugih držav članic EU – skupaj jih je bilo 12,6 %. In the past migration flows between Slovenia and other EU member states were weak; in 2004 only 2.7% of all foreign immigrants were citizens of other EU member states. In 2005, for the first time a considerable increase was registered in the number of citizens of other EU member states immigrating to Slovenia (12.6% of all foreign immigrants). Statistične informacije, št. 188/2006 Rapid Reports No 188/2006 11 Osebe, ki so se priselile v državo v letu 2005, v povprečju stare 32,2 leta In 2005 immigrants were on average 32.2 years old Državljani Slovenije, ki so se v letu 2005 iz tujine priselili v Slovenijo, so bili v povprečju stari 33,4 leta, tujci 32,0 let, vsi skupaj pa povprečno 32,2 leta. V obeh skupinah v Slovenijo priseljenih oseb so bili moški starejši od žensk: med državljani Slovenije so bili moški v povprečju stari 33,9 leta, ženske pa 32,8 leta, med tujci pa so bili moški stari povprečno 32,4 leta, ženske pa 30,7 leta. In 2005, people immigrating to Slovenia were on average 32.2 years old; Slovene citizens 33.4 and foreigners 32.0. Both among Slovene citizens and foreign nationals who immigrated to Slovenia men were on average older than women. Slovene citizens who immigrated to Slovenia were on average 33.9 (men) and 32.8 (women) years old. On the other hand, the mean age of foreign immigrants was 32.4 (men) and 30.7 (women). Prejšnje prebivališče v Slovenijo priseljenih slovenskih državljanov je bila tudi tokrat največkrat Nemčija Most frequently the previous residence of Slovene citizens immigrating to Slovenia was Germany Od leta 2000 se največ slovenskih državljanov priseli v Slovenijo iz Nemčije. Tako je bilo tudi v letu 2005; tokrat se je iz te države priselilo 18,2 % vseh v domovino priseljenih državljanov Slovenije, sledili so tisti, ki so se priselili iz Hrvaške (12,2 %) ter Srbije in Črne gore (9,5 %). Since 2000 most Slovene citizens have immigrated to Slovenia from Germany. In 2005 their share was 18.2%, followed by Slovene citizens coming from Croatia (12.2%) and Serbia and Montenegro (9.5%). Število tistih, ki so se odselili v tujino, približno enako kot v predhodnem letu Compared to 2004 the number of people emigrating from Slovenia did not change much V tujino se je odselilo 8 605 prebivalcev Slovenije, in sicer 6 528 tujcev in 2 077 slovenskih državljanov. In 2005, 8,605 people emigrated from Slovenia; 6,528 foreigners and 2,077 citizens of the Republic of Slovenia. V primerjavi s predhodnim letom nismo opazili bistveni sprememb v številu odseljenih iz Slovenije ─ število tistih, ki so se iz nje odselili, se je povečalo za 4,1 %. Compared to 2004, no major changes in the number of emigrants were registered; the number of emigrants grew by 4.1%. Osebe, ki so se v letu 2005 odselile v tujino, stare v povprečju 34,0 let Emigrants in 2005 on average 34.0 years old Državljani Slovenije, ki so se odselili v tujino, so bili stari povprečno 36,6 leta, tujci 33,1 leta, oboji skupaj pa povprečno 34,0 let. The mean age of people emigrating from Slovenia was 34.0 years; Slovene citizens 36.6 and foreign nationals 33.1. Med osebami, ki so se odselile v tujino, so bili moški povprečno starejši od žensk le v skupini državljanov Slovenije, in sicer so bili v tujino odseljeni državljani Slovenije stari v povprečju 37,6 leta, v tujino odseljene državljanke Slovenije pa 35,6 leta. Tujci, ki so se odselili iz Slovenije, so bili stari povprečno 33,1 leta, tujke pa 33,6 leta. Among emigrants the mean age of men was higher than the mean age of women only for Slovene citizens. Slovene citizens emigrating from our country were on average 37.6 (men) and 35.6 (women) years old. On the other hand, the mean age of foreign emigrants was 33.1 (men) and 33.6 (women). Največ slovenskih državljanov se je tudi tokrat odselilo v Nemčijo Most Slovene citizens emigrated to Germany Tudi v letu 2005 so se državljani Slovenije v največjem številu odseljevali v Nemčijo, saj se je tja odselilo 21,7 % vseh državljanov Slovenije, ki so se selili iz domovine. Sledili sta Avstrija (11,0 %) ter Hrvaška (9,7 %). In 2005 too most Slovene citizens emigrated to Germany (21.7%), followed by Austria (11.0%) and Croatia (9.7%). Na 1 000 prebivalcev se je v državo priselilo 7,5 prebivalcev, odselili pa so se 4,3 prebivalci The immigration rate was 7.5 per 1,000 population and the emigration rate 4.3 per 1,000 Od priseljenih iz tujine se jih je na 1 000 prebivalcev največ priselilo v obalno-kraško (14,4), v spodnjeposavsko (10,3) in savinjsko regijo (9,5), najmanj pa v pomursko (2,4) in koroško regijo (4,1). Most immigrants to Slovenia per 1,000 population came to Obalno-kraška (14.4), Spodnjeposavska (10.3) and Savinjska regions (9.5) and the fewest to Pomurska (2.4) and Koroška regions (4.1). Kot običajno so najštevilnejše selitvene tokove s tujino imela večja slovenska mesta. Tako se je iz tujine največ prebivalcev priselilo v mestne občine Ljubljana (3 336), Maribor (956) in Koper/Capodistria (703). As usual, large cities in Slovenia had the highest migration flows with abroad. Most people immigrated from abroad to urban municipalities of Ljubljana (3,336), Maribor (956) and Koper/Capodistria (703). V tujino pa se je največ prebivalcev odselilo iz mestnih občin Ljubljana (1 724), Maribor (416) in Celje (393). The largest emigration to abroad was registered from urban municipalities of Ljubljana (1,724), Maribor (416) and Celje (393). Notranji selivec v povprečju star 30,6 leta Internal migrants on average 30.6 years old Spremembo naselja stalnega prebivališča je v letu 2005 prijavilo 32 204 državljanov Slovenije. Od teh se jih je v drugo občino preselilo 22 156, v 7 004 primerih pa je sprememba prebivališča hkrati pomenila selitev v drugo regijo. In 2005, 32,204 Slovene citizens changed the settlement of their permanent residence; 22,156 people moved to another municipality in Slovenia ─ in 7,004 cases the movement meant also migration to another region. Največ notranjih selivcev je bilo starih od 25 do 34 let. Njihova povprečna starost se je v zadnjih 15 letih zvišala za 4,6 leta in je v letu 2005 znašala 30,6 leta. The majority of internal migrants were 25-34 years old. In the past 15 years their mean age has grown by 4.6 years to 30.6 in 2005. Statistične informacije, št. 188/2006 12 Rapid Reports No 188/2006 NARAVNI PRIRAST NATURAL INCREASE Tudi v letu 2005 naravni prirast negativen In 2005 again natural decrease Naravni prirast prebivalstva Slovenije, ki je v 70. letih 20. stoletja znašal več kot 12 tisoč, se je v 80. letih prepolovil, v začetku devetdesetih let pa je bil že negativen. Od leta 1997 dalje je naravni prirast v Sloveniji stalno negativen. Upad prebivalstva zaradi negativnega naravnega prirast je bil najobčutnejši leta 2003, ko je umrlo 2 130 prebivalcev več, kot se jih je rodilo. Leta 2005 se je število prebivalstva zaradi negativnega naravnega prirasta zmanjšalo za 668 prebivalcev. Naravni prirast oz. padec na 1000 prebivalcev je znašal – 0,3. Natural increase in Slovenia, which was in the 1970s more than 12,000 people, was cut in half by the 1980s and became negative in early 1990s. Natural decrease has been observed in Slovenia since 1997. The greatest drop in the population number due to natural decrease was registered in 2003 when 2,130 more people died than were born. In 2005 the number of population declined by 668 due to natural decrease, which was -0.3 per 1,000 population. Negativen naravni prirast prebivalstva značilen za novopridružene članice EU Natural decrease characteristic of new EU member states Med državami EU se z negativnim naravnim prirastom srečujejo predvsem države, ki so se EU pridružile leta 2004. Med temi so leta 2005 imele največji negativni naravni prirast baltiške države (Latvija–4,4 na 1000 prebivalcev, Litva –3,9, Estonija –2,2), pa tudi sosednja Madžarska (–3,8). Med novopridruženimi članicami sta imeli visok pozitivni naravni prirast obe sredozemski državi (Ciper 3,7 in Malta 1,8); pozitiven naravni prirast, čeprav je bil ta bolj skromen, je imela tudi Slovaška (0,2). Among EU member states natural decrease is mostly recorded in countries that joined the EU in 2004. In 2005 the highest decrease was registered in the Baltic States: Latvia -4.4, Lithuania -3.9 and Estonia -2.2 per 1,000 population. Another country with high decrease is Hungary with -3.8 per 1,000 population. Among new member states the two Mediterranean countries Cyprus and Malta had natural increase (3.7 and 1.8). They were joined by Slovakia with more modest 0.2 per 1,000 population. Pozitiven naravni prirast le v treh statističnih regijah Natural increase only in three statistical regions Regije vzhodne Slovenije so imele večji negativni naravni prirast kot regije zahodne Slovenije. V zadnjih desetih letih so največji primanjkljaj rojenih v primerjavi z umrlimi imele pomurska regija, zasavska in spodnjeposavska regija. Desetletno povprečje naravnega prirasta oz. padca na 1000 prebivalcev je bilo v prvi regiji –3,3, drugi –3,2 in tretji – 2,3. V istem obdobju sta imeli stalno pozitivni naravni prirast le gorenjska (1,5) in osrednjesloveska regija (1,1). Regions in the eastern part of Slovenia have higher natural decrease than regions in the western part of the country. In the past ten years the greatest deficit of births over deaths was registered in Pomurska, Zasavska and Spodnjeposavska regions. The respective ten-year averages of natural decrease per 1,000 population were -3.3, -3.2 and - 2.3. In this period constant natural increase was registered only in Gorenjska (1.5) and Osrednjeslovenska (1.1) regions. Leta 2005 so imele pozitiven naravni prirast tri regije: poleg gorenjske in osrednjeslovenske (1,6 na 1000 prebivalcev) še savinjska regija (0,1). Negativen naravni prirast oz. padec je bil največji v zasavski (–4,1) in pomurski regiji (–3,6). In 2005 natural increase was recorded in three regions. The third region behind Gorenjska and Osrednjeslovenska with 1.6 per 1,000 population was Savinjska with 0.1. The highest natural decrease was recorded by Zasavska (-4.1) and Pomurska (-3.6) regions. V letu 2005 v več kot 60 % občin naravni prirast negativen More than 60% of municipalities with natural decrease V 118 občinah je bil leta 2005 naravni prirast negativen. 90 občin z negativnim naravnim prirastom je v vzhodni Sloveniji, 28 v zahodni Sloveniji. Občine z najvišjim pozitivnim naravnim prirastom so razporejene na ožjem in širšem obrobju Ljubljane. Več kot 5,0 naravnega prirasta na 1000 prebivalcev, so v letu 2005 imele: Trzin, Komenda, Vodice, Borovnica, Vrhnika, Škofja Loka. Zanje je značilna ugodnejša starostna struktura prebivalstva, saj se vanje zaradi bližine delovnih mest in cenejših stanovanj priseljuje več mladega prebivalstva. Občine, ki so imele izrazit negativni naravni prirast (višji od –10,0), pa so na skrajnem severu države (Šalovci, Hodoš/Hodos) in na vzhodu države (Bistrica ob Sotli, Velika Polana). In 118 municipalities natural decrease was registered in 2005; 90 municipalities with natural decrease are located in the eastern part and only 28 in the western part of the country. Municipalities with the highest natural increase are located around Ljubljana: Trzin, Komenda, Vodice, Borovnica, Vrhnika and Škofja Loka each have natural increase of more than 5.0 per 1,000 population. They are characterised by more favourable age structure since due to jobs in the nearby capital city and housing being cheaper outside Ljubljana more young people tend to move into them. Municipalities with distinct natural decrease (more than -10.0 per 1,000 population) are located in the northern-eastern (Šalovci, Hodoš/Hodos) and eastern parts of the country (Bistrica ob Sotli, Velika Polana). SELITVENI PRIRAST NET MIGRATION Najvišji selitveni prirast prebivalstva s tujino po letu 1996 The highest positive net migration from abroad since 1996 Selitveni prirast prebivalstva Slovenije s tujino je bil v letu 2005 najvišji v zadnjih 9 letih. In 2005 net migration from abroad was the highest in the past 9 years. Zaradi večjega števila priseljenih tujcev v primerjavi s predhodnimi leti ter ne bistvenih sprememb v številu v tujino odseljenih prebivalcev je bil selitveni prirast s tujino v primerjavi z letom 2004 za 238,4 % večji, in sicer je znašal 6 436 prebivalcev. Due to a greater number of foreign immigrants than in the past and no major changes as regards the number of emigrants from Slovenia, compared to 2004 net migration from abroad grew by 238.4% to 6,436 people. Selitveni prirast s tujino tudi v 2005 najvišji med državljani BIH, Srbije in Črne gore ter Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije Again the highest positive net migration from abroad with Bosnia and Herzegovina, Serbia and Montenegro and FYRO Macedonia Tudi v letu 2005 je bil selitveni prirast s tujino najvišji med državljani In 2005 too the highest positive net migration from abroad was registered Statistične informacije, št. 188/2006 Rapid Reports No 188/2006 13 Bosne in Hercegovine (1 956), Srbije in Črne gore (1 685) in Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije (1 098). with citizens of Bosnia and Herzegovina (1,956), Serbia and Montenegro (1,685) and the Former Yugoslav Republic of Macedonia (1,098). Med državljani Slovenije pa je bil selitveni prirast s tujino že šesto leto zapored negativen: iz države se jih je namreč v letu 2005 odselilo 330 več, kot se jih je vanjo priselilo. Negative net migration from abroad was for the sixth consecutive year registered among Slovene citizens as 330 more people emigrated than immigrated in 2005. Za notranje selivce privlačni južna in osrednja Slovenija For internal migrants the most attractive parts of the country are southern and central Slovenia V obdobju 2000─2004 sta imeli najvišji selitveni prirast prebivalstva med regijami notranjsko─kraška in obalno─kraška regija. In the 2000-2004 period the highest net migration between regions was registered in Notranjsko-kraška and Obalno-kraška regions. V letu 2005 je bil ta ponovno najvišji v notranjsko─kraški regiji; število tja priseljenih na 1 000 prebivalcev je bilo namreč skoraj za 2 (1,7) večje kot število iz nje odseljenih; sledili sta ji spodnjeposavska (1,0) in osrednjeslovenska regija (0,7). Obalno-kraška regija je bila tokrat po selitvenem prirastu med regijami na 1 000 prebivalcev šele na četrtem mestu (0,6). In 2005 it was again highest in Notranjsko-kraška region with 1.7 per 1,000 population, which means that almost 2 people more per 1,000 population immigrated to the region than emigrated from it. Spodnjeposavska and Osrednjeslovenska regions follow with 1.0 and 0.7 per 1,000 population, respectively. This time Obalno-kraška region was fourth with 0.6 per 1,000. Selitveni prirast med regijami je bil negativen v polovici statističnih regij; že šesto leto zapored pa je bil tak (več odseljenih kot priseljenih) v regijah severne, vzhodne in zahodne Slovenije. Net migration between regions was negative in a half of regions. For the sixth consecutive year more emigrants than immigrants were registered in the northern, eastern and western parts of the country. Najbolj negativen je bil v koroški regiji, iz katere sta se na 1 000 prebivalcev 2 osebi več odselili, kot vanjo priselili, in v zasavski regiji (–1,5). The highest negative net migration between regions was registered in Koroška region (-2 per 1,000 population) and Zasavska region (-1.5 per 1,000). Najvišji selitveni prirast s tujino v največjih mestnih občinah The highest net migration from abroad in the largest cities Od občin je imela najvišji selitveni prirast prebivalstva s tujino mestna občina Ljubljana, saj je ta tam znašal 1 610 prebivalcev, sledili sta mestni občini Maribor (540) in Koper/Capodistria (333). As regards municipalities, the highest net migration from abroad was registered in Ljubljana (1,610 people), followed by Maribor (540) and Koper/Capodistria (333). Najnižji selitveni prirast prebivalstva med občinami v največjih mestnih občinah The lowest net migration between municipalities in the largest urban municipalities Selitveni upad prebivalstva med občinami je bil najobčutnejši v mestnih občinah Ljubljana (─1 513), Maribor (─678) in Velenje (─227), selitveni prirast pa je bil najvišji v občinah Domžale (438), Grosuplje (279) in Hoče ─ Slivnica (152). While net migration between municipalities was the most negative in urban municipalities Ljubljana (-1,513), Maribor (-678) and Velenje (-227), it was the most positive in Domžale (438), Grosuplje (279) and Hoče- Slivnica (152). Iz mestne občine Ljubljana so se državljani Slovenije že tretje leto zapored v največjem številu odseljevali v občino Domžale (12 % vseh odseljenih v druge občine); sledili sta ji občini Grosuplje (8,0 %) in Škofljica (5,1 %). For the third consecutive year most internal emigrants from urban municipality Ljubljana moved to Domžale (12% of all people who moved to a different municipality), followed by Grosuplje (8.0%) and Škofljica (5.1%). Iz mestne občine Maribor pa se je največ notranjih selivcev odselilo v občine Hoče ─ Slivnica (12,4 %), Slovenska Bistrica (10,9 %) ter Miklavž na Dravskem polju (6,9 %). Most internal migrants from municipality Maribor moved to municipalities Hoče-Slivnica (12.4%), Slovenska Bistrica (10.9%) and Miklavž na Dravskem polju (6.9%). SKUPNI PRIRAST TOTAL INCREASE Skupni prirast najvišji po letu 1996 Total increase the highest after 1996 V letu 2005 se je število prebivalcev Slovenije povečalo za 5 768 oseb, kar je največ po letu 1996. Po letu 1996 je bil naravni prirast stalno negativen, zato je bila vrednost skupnega prirasta v tem obdobju, vključno z letom 2005, posledica pozitivnega selitvenega prirasta s tujino. In 2005 the population of Slovenia grew by 5,768, which is the greatest annual growth since 1996. After 1996 natural decrease has been registered in Slovenia, so the value of total increase, including 2005, was the result of positive net migration from abroad. Število prebivalstva se je v letu 2005 povečalo v večini slovenskih regij In 2005 the number of people grew in most Slovene regions Skupni prirast na 1000 prebivalcev je bil leta 2005 v Sloveniji skoraj 3 (2,9). V devetih regijah je bil skupni prirast pozitiven; najvišji, več kot še enkrat višji od slovenskega povprečja, je bil v osrednjeslovenski regiji (6,6). Število prebivalstva se je znižalo v treh regijah: v zasavski regiji (– 3,5 na 1 000 prebivalcev), v pomurski (–3,0) in koroški (–1,3). Nationwide, total increase was almost 3 per 1,000 population (2.9). In nine regions total increase was registered, the highest – more than twice as high as the national average – in Osrednjeslovenska region (6.6). Negative total increase was registered in three regions: Zasavska (-3.5 per 1,000), Pomurska (-3.0) and Koroška (-1.3). Statistične informacije, št. 188/2006 14 Rapid Reports No 188/2006 Naravni prirast prispeval k povečanju prebivalstva le v treh regijah Natural increase contributed to the population growth only in three regions V vse regije se je v letu 2005 iz tujine priselilo več prebivalcev, kot se jih je iz regij v tujino odselilo. K pozitivnemu skupnemu prirastu je v polovici regij prispeval tudi pozitiven selitveni prirast med regijami. As regards international migration, in 2005 all regions in Slovenia had more people immigrating to them than emigrating from them. Total increase in a half of regions was also the result of positive net migration between regions. Le v osrednjeslovenski in gorenjski ter savinjski regiji pa se je število prebivalstva povečalo tudi zaradi pozitivnega naravnega prirasta (v prvih dveh 1,6, v tretji 0,1 na 1 000 prebivalcev). Only in Osrednjeslovenska and Gorenjska regions (in both 1.6 per 1,000 population) and in Savinjska region (0.1) the number of people grew on account of natural increase. Skupni prirast negativen v 75 občinah Total decrease in 75 municipalities Skupni prirast je bil negativen v 75 občinah – praviloma kot posledica negativnega naravnega prirasta. Negativni skupni prirast ni značilen le za manjše občine v ruralnem območju, pač pa je bil leta 2005 zabeležen tudi v treh mestnih občinah severovzhodne Slovenije (Murska Sobota, Maribor, Ptuj). V teh občinah se je število prebivalstva zmanjšalo tako zaradi odseljevanja slovenskih državljanov v druge občine kot zaradi negativnega naravnega prirasta. Total decrease was registered in 75 municipalities; as a rule the cause was natural decrease. Total decrease is not characteristic only of smaller municipalities in rural areas but was also registered in three urban municipalities of north-eastern Slovenia (Murska Sobota, Maribor and Ptuj). In these three municipalities population number fell due to emigration of Slovene citizens to other municipalities as well as due to natural decrease. Najbolj se je število prebivalstva znižalo v občini Šalovci (–24,5 na 1 000 prebivalcev), kar je bilo predvsem posledica presežka umrlih nad rojenimi. V letu 2005 se je namreč v občini Šalovci na 1 000 prebivalcev rodilo najmanj otrok (0,4), koeficient umrlih (18,3) pa je bil višji le še v dveh občinah. Tudi selitveno ta občina ni bila privlačna. The greatest drop in the population number was registered in municipality Šalovci (-24.5 per 1,000 population), which was mostly the result of more people dying than being born. In 2005 the birth rate in municipality Šalovci was 0.6 per 1,000 population (the lowest in the country) while the death rate was 18.3 per 1,000 (third highest in the country). This municipality is also not attractive for immigrants. Selitveno najprivlačnejše občine imajo najvišji skupni prirast Municipalities that are the most attractive for immigration have the greatest total increase Za več kot 20 prebivalcev (na 1000 prebivalcev) se je prebivalstvo povečalo v občinah okrog Ljubljane – najbolj, tako kot v letu 2004 – v občini Dol pri Ljubljani (25,4) in Grosupljem (25,0). Le nekaj nižji je bil skupni prirast v občinah Vodice, Komenda, Ig, Domžale in Velike Lašče. V navedenih občinah je bil visok skupni prirast predvsem posledica večjega števila priseljenih iz drugih občin, torej notranjih selitev. The greatest total increase was registered in municipalities around Ljubljana; as in 2004 the greatest in Dol pri Ljubljana (25.4). Only slightly lower growth was registered in Grosuplje, Vodice, Komenda, Ig, Domžale and Velike Lašče. In these municipalities the high total increase was mostly caused by internal migration, i.e. immigration from other municipalities. Statistične informacije, št. 188/2006 Rapid Reports No 188/2006 15 1. Osnovni demografski podatki in kazalniki, Slovenija, 1975, 1985, 1995, 2000, 2004 in 2005 Basic demographic data and indicators, Slovenia, 1975, 1985, 1995, 2000, 2004 and 2005 1975 1985 1995 2000 2004 2005 Demografski podatki Demographic data živorojeni 29786 25933 18980 18180 17961 18157 live births umrli 18180 19854 18968 18588 18523 18825 deaths naravni prirast 11606 6079 12 -408 -562 -668 natural increase priseljeni iz tujine 11325 8912 5879 6185 10171 15041 immigrants from abroad odseljeni v tujino 4479 5386 3372 3570 8269 8605 emigrants to abroad selitveni prirast s tujino 6846 3526 2507 2615 1902 6436 net migration skupni prirast 18452 9605 2519 2207 1340 5768 total increase umrli dojenčki 514 338 105 89 66 75 infant deaths sklenitve zakonskih zvez 15379 10579 8245 7201 6558 5769 marriages razveze zakonskih zvez 2205 2547 1585 2125 2411 2647 divorces Demografski kazalniki Demographic indicators Na 1000 prebivalcev Per 1000 population živorojeni 16,5 13,1 9,5 9,1 9,0 9,1 live births umrli 10,1 10,0 9,5 9,3 9,3 9,4 deaths naravni prirast 6,4 3,1 0,0 -0,2 -0,3 -0,3 natural increase priseljeni iz tujine 6,3 4,5 3,0 3,1 5,1 7,5 immigrants from abroad odseljeni v tujino 2,5 2,7 1,7 1,8 4,1 4,3 emigrants to abroad selitveni prirast s tujino 3,8 1,8 1,3 1,3 1,0 3,2 net migration skupni prirast 10,2 4,9 1,3 1,1 0,7 2,9 total increase sklenitve zakonskih zvez 8,5 5,4 4,2 3,6 3,3 2,9 marriages razveze zakonskih zvez 1,2 1,3 0,8 1,1 1,2 1,3 divorces Razveze na 1000 sklenjenih zakonskih zvez 143,4 239,8 192,2 295,1 367,6 458,8 Divorces per 1000marriages Umrli dojenčki na 1000 živorojenih 17,3 13,0 5,5 4,9 3,7 4,1 Infant mortality rate Celotna rodnost (povprečno število otrok na eno žensko v rodni dobi) 2,16 1,72 1,29 1,26 1,25 1,26 Total fertility rate Živorojeni zunajzakonske zveze (%) 9,9 19,1 29,8 42,5 44,8 46,7 Illegitimate live births (%) Povprečna starost Mean age matere ob rojstvu vseh otrok 25,5 25,5 27,2 28,3 29,2 29,4 of mother at birth matere ob rojstvu prvega otroka 22,8 23,2 25,0 26,5 27,5 27,8 of mother at first birth umrlega moškega 63,1 63,8 66,5 67,2 68,3 68,9 of death men umrle ženske 70,6 72,8 75,4 75,6 76,9 77,8 of death women priseljenega … … 32,4 33,1 32,8 32,2 of immigrant odseljenega … … 36,9 36,3 34,1 34,0 of emigrant ženina 27,2 27,2 30,1 32,3 32,6 33,0 of groom neveste 24,0 23,8 26,9 29,2 29,6 29,8 of bride ženina ob sklenitvi prve zakonske zveze 25,8 25,8 27,9 29,4 30,3 30,6 of groom at first marriage neveste ob sklenitvi prve zakonske zveze 22,5 22,8 25,2 26,6 27,8 28,2 of bride at first marriage Pričakovano trajanje življenja Life expactancy moški 66,7 67,4 70,3 71,9 73,5 74,1 men ženske 74,2 75,5 77,8 79,1 81,1 81,3 women Statistične informacije, št. 188/2006 16 Rapid Reports No 188/2006 2. Gibanje prebivalstva (naravno, selitveno in skupno) po spolu, občine, Slovenija, 2005 Change of population (natural, net migration and total) by sex, municipalities, Slovenia, 2005 Naravni prirast Natural increase Selitveni prirast1) Net migration1) Skupni prirast Total increase Občina Municipality skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women SLOVENIJA / SLOVENIA -668 -58 -610 6436 4471 1965 5768 4413 1355 Ajdovščina 4 0 4 42 14 28 46 14 32 Beltinci -13 -3 -10 10 16 -6 -3 13 -16 Benedikt 0 3 -3 17 7 10 17 10 7 Bistrica ob Sotli -21 -10 -11 6 3 3 -15 -7 -8 Bled 1 -2 3 44 24 20 45 22 23 Bloke -11 -4 -7 22 22 0 11 18 -7 Bohinj 18 10 8 -3 2 -5 15 12 3 Borovnica 22 12 10 40 22 18 62 34 28 Bovec -16 1 -17 13 3 10 -3 4 -7 Braslovče -8 -6 -2 76 19 57 68 13 55 Brda -13 -12 -1 12 10 2 -1 -2 1 Brezovica 14 15 -1 110 53 57 124 68 56 Brežice -79 -48 -31 115 33 82 36 -15 51 Cankova -20 -13 -7 -6 -3 -3 -26 -16 -10 Celje -8 -5 -3 136 132 4 128 127 1 Cerklje na Gorenjskem 32 7 25 71 58 13 103 65 38 Cerknica 7 21 -14 111 55 56 118 76 42 Cerkno -1 2 -3 -16 -10 -6 -17 -8 -9 Cerkvenjak -7 -3 -4 -12 -4 -8 -19 -7 -12 Črenšovci 3 1 2 -3 -7 4 0 -6 6 Črna na Koroškem -26 -19 -7 -31 -13 -18 -57 -32 -25 Črnomelj -18 14 -32 62 45 17 44 59 -15 Destrnik 4 6 -2 33 10 23 37 16 21 Divača -37 -22 -15 27 10 17 -10 -12 2 Dobje 1 -4 5 1 2 -1 2 -2 4 Dobrepolje 12 12 0 6 4 2 18 16 2 Dobrna 0 4 -4 -4 1 -5 -4 5 -9 Dobrova - Polhov Gradec 19 12 7 41 18 23 60 30 30 Dobrovnik/Dobronak -6 -3 -3 9 18 -9 3 15 -12 Dol pri Ljubljani -7 -5 -2 126 61 65 119 56 63 Dolenjske Toplice 6 7 -1 13 -1 14 19 6 13 Domžale 133 87 46 526 278 248 659 365 294 Dornava -6 0 -6 6 1 5 0 1 -1 Dravograd -4 -3 -1 27 21 6 23 18 5 Duplek -1 -7 6 51 33 18 50 26 24 Gorenja vas - Poljane 21 19 2 30 10 20 51 29 22 Gorišnica -9 -6 -3 8 6 2 -1 0 -1 Gornja Radgona -25 -17 -8 -9 6 -15 -34 -11 -23 Gornji Grad -13 -5 -8 -21 -5 -16 -34 -10 -24 Gornji Petrovci -21 -6 -15 11 8 3 -10 2 -12 Grad -13 -7 -6 4 2 2 -9 -5 -4 Grosuplje 66 29 37 356 195 161 422 224 198 Hajdina -6 -1 -5 5 4 1 -1 3 -4 Hoče - Slivnica -30 -20 -10 192 110 82 162 90 72 Hodoš/Hodos -5 -1 -4 3 1 2 -2 0 -2 Horjul -4 -4 0 -2 -1 -1 -6 -5 -1 Hrastnik -36 -26 -10 43 37 6 7 11 -4 Hrpelje - Kozina -13 -1 -12 10 0 10 -3 -1 -2 Idrija -13 -1 -12 0 4 -4 -13 3 -16 Ig 15 6 9 120 63 57 135 69 66 Ilirska Bistrica -26 -5 -21 -7 -3 -4 -33 -8 -25 Ivančna Gorica 8 -2 10 154 89 65 162 87 75 Izola/Isola 14 3 11 178 122 56 192 125 67 Jesenice -20 -2 -18 -15 -2 -13 -35 -4 -31 Jezersko 1 0 1 2 2 0 3 2 1 Juršinci 8 10 -2 -4 -5 1 4 5 -1 Kamnik 61 38 23 162 101 61 223 139 84 Kanal -40 -17 -23 -3 5 -8 -43 -12 -31 Kidričevo -15 -5 -10 23 18 5 8 13 -5 Kobarid -27 -9 -18 9 20 -11 -18 11 -29 1) Upoštevan je selitveni prirast s tujino in selitveni prirast med občinami. Considered net migration from abroad and net migration between municipalities. Statistične informacije, št. 188/2006 Rapid Reports No 188/2006 17 2. Gibanje prebivalstva (naravno, selitveno in skupno) po spolu, občine, Slovenija, 2005 (nadaljevanje) Change of population (natural, net migration and total) by sex, municipalities, Slovenia, 2005 (continued) Naravni prirast Natural increase Selitveni prirast 1) Net migration 1) Skupni prirast Total increase Občina Municipality skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women Kobilje 2 3 -1 4 4 0 6 7 -1 Kočevje -8 -8 0 31 37 -6 23 29 -6 Komen -9 -8 -1 -6 4 -10 -15 -4 -11 Komenda 32 23 9 77 41 36 109 64 45 Koper/Capodistria -40 -47 7 449 286 163 409 239 170 Kostel -4 -1 -3 -3 2 -5 -7 1 -8 Kozje -18 -9 -9 0 -1 1 -18 -10 -8 Kranj 96 61 35 96 110 -14 192 171 21 Kranjska Gora -7 -2 -5 11 11 0 4 9 -5 Križevci -14 -6 -8 -3 1 -4 -17 -5 -12 Krško -22 -25 3 160 104 56 138 79 59 Kungota -8 -3 -5 44 29 15 36 26 10 Kuzma -4 0 -4 10 7 3 6 7 -1 Laško -49 -22 -27 37 33 4 -12 11 -23 Lenart 6 10 -4 30 17 13 36 27 9 Lendava/Lendva -71 -53 -18 -1 5 -6 -72 -48 -24 Litija 23 16 7 -10 10 -20 13 26 -13 Ljubljana 101 134 -33 97 152 -55 198 286 -88 Ljubno -13 -1 -12 27 7 20 14 6 8 Ljutomer -39 -11 -28 -17 -16 -1 -56 -27 -29 Logatec 46 30 16 138 78 60 184 108 76 Loška dolina -3 -4 1 19 18 1 16 14 2 Loški Potok -17 -12 -5 2 -2 4 -15 -14 -1 Lovrenc na Pohorju -7 -2 -5 23 12 11 16 10 6 Luče -5 1 -6 -3 2 -5 -8 3 -11 Lukovica -6 -1 -5 5 5 0 -1 4 -5 Majšperk -2 -6 4 -7 2 -9 -9 -4 -5 Maribor -340 -131 -209 -138 43 -181 -478 -88 -390 Markovci 0 -10 10 0 7 -7 0 -3 3 Medvode 65 37 28 148 87 61 213 124 89 Mengeš 21 11 10 -9 -7 -2 12 4 8 Metlika 14 6 8 35 22 13 49 28 21 Mežica -29 -11 -18 -25 -13 -12 -54 -24 -30 Miklavž na Dravskem polju 2 -14 16 53 30 23 55 16 39 Miren - Kostanjevica -6 5 -11 2 2 0 -4 7 -11 Mirna Peč -5 -3 -2 14 3 11 9 0 9 Mislinja -2 -2 0 9 1 8 7 -1 8 Moravče 14 17 -3 25 7 18 39 24 15 Moravske Toplice -41 -25 -16 78 76 2 37 51 -14 Mozirje 0 2 -2 -1 -3 2 -1 -1 0 Murska Sobota -65 -39 -26 -67 -42 -25 -132 -81 -51 Muta 0 0 0 6 5 1 6 5 1 Naklo 16 7 9 -26 -6 -20 -10 1 -11 Nazarje -9 -4 -5 -4 0 -4 -13 -4 -9 Nova Gorica -14 -16 2 172 136 36 158 120 38 Novo mesto 24 5 19 94 104 -10 118 109 9 Odranci -1 2 -3 3 6 -3 2 8 -6 Oplotnica -3 -12 9 -4 -7 3 -7 -19 12 Ormož -54 -33 -21 11 12 -1 -43 -21 -22 Osilnica 1 0 1 -1 -2 1 0 -2 2 Pesnica -33 -8 -25 -1 -4 3 -34 -12 -22 Piran/Pirano -35 -19 -16 30 10 20 -5 -9 4 Pivka -23 -11 -12 42 35 7 19 24 -5 Podčetrtek -21 -6 -15 18 8 10 -3 2 -5 Podlehnik 9 3 6 7 6 1 16 9 7 Podvelka -19 -3 -16 -4 1 -5 -23 -2 -21 Polzela 17 12 5 84 36 48 101 48 53 Postojna 10 6 4 29 23 6 39 29 10 Prebold -11 -1 -10 -26 -13 -13 -37 -14 -23 Preddvor 1 -1 2 2 6 -4 3 5 -2 Prevalje -24 -13 -11 48 47 1 24 34 -10 Ptuj -12 -4 -8 -53 -42 -11 -65 -46 -19 Puconci -11 -17 6 15 15 0 4 -2 6 Rače - Fram -18 -9 -9 76 24 52 58 15 43 Radeče -3 3 -6 -14 2 -16 -17 5 -22 Radenci 3 -5 8 26 5 21 29 0 29 Statistične informacije, št. 188/2006 18 Rapid Reports No 188/2006 2. Gibanje prebivalstva (naravno, selitveno in skupno) po spolu, občine, Slovenija, 2005 (nadaljevanje) Change of population (natural, net migration and total) by sex, municipalities, Slovenia, 2005 (continued) Naravni prirast Natural increase Selitveni prirast1) Net migration1) Skupni prirast Total increase Občina Municipality skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women Radlje ob Dravi 10 13 -3 9 1 8 19 14 5 Radovljica -12 -2 -10 10 20 -10 -2 18 -20 Ravne na Koroškem -2 -4 2 -59 -18 -41 -61 -22 -39 Razkrižje 2 -1 3 7 1 6 9 0 9 Ribnica -13 3 -16 36 22 14 23 25 -2 Ribnica na Pohorju -3 -2 -1 0 4 -4 -3 2 -5 Rogaška Slatina 10 6 4 60 39 21 70 45 25 Rogašovci -25 -16 -9 -21 -13 -8 -46 -29 -17 Rogatec 6 0 6 11 20 -9 17 20 -3 Ruše -2 -2 0 36 9 27 34 7 27 Selnica ob Dravi -16 -9 -7 22 4 18 6 -5 11 Semič -1 5 -6 36 24 12 35 29 6 Sevnica -39 -19 -20 32 32 0 -7 13 -20 Sežana -24 -14 -10 45 25 20 21 11 10 Slovenj Gradec 15 7 8 42 32 10 57 39 18 Slovenska Bistrica -5 -5 0 174 86 88 169 81 88 Slovenske Konjice 27 27 0 19 38 -19 46 65 -19 Sodražica -3 -3 0 31 16 15 28 13 15 Solčava -7 -3 -4 0 1 -1 -7 -2 -5 Starše -13 -5 -8 47 29 18 34 24 10 Sveta Ana 1 -4 5 0 4 -4 1 0 1 Sveti Andraž v Slov. goricah 4 4 0 -8 -8 0 -4 -4 0 Sveti Jurij -5 -3 -2 8 5 3 3 2 1 Šalovci -31 -16 -15 -12 -4 -8 -43 -20 -23 Šempeter - Vrtojba -5 1 -6 -13 -1 -12 -18 0 -18 Šenčur 38 14 24 80 34 46 118 48 70 Šentilj -2 -6 4 54 26 28 52 20 32 Šentjernej -5 -2 -3 12 9 3 7 7 0 Šentjur -12 18 -30 78 53 25 66 71 -5 Škocjan 11 8 3 43 18 25 54 26 28 Škofja Loka 120 74 46 -10 -16 6 110 58 52 Škofljica 25 9 16 115 54 61 140 63 77 Šmarje pri Jelšah 9 9 0 32 26 6 41 35 6 Šmartno ob Paki 5 1 4 39 16 23 44 17 27 Šmartno pri Litiji -17 -5 -12 15 15 0 -2 10 -12 Šoštanj -2 -4 2 41 65 -24 39 61 -22 Štore 6 13 -7 9 9 0 15 22 -7 Tabor -6 -6 0 8 9 -1 2 3 -1 Tišina -6 -5 -1 34 8 26 28 3 25 Tolmin -63 -26 -37 3 10 -7 -60 -16 -44 Trbovlje -117 -61 -56 -30 -8 -22 -147 -69 -78 Trebnje 22 -4 26 129 91 38 151 87 64 Trnovska vas -11 -7 -4 9 8 1 -2 1 -3 Trzin 34 19 15 23 15 8 57 34 23 Tržič 11 23 -12 -37 -10 -27 -26 13 -39 Turnišče -13 -6 -7 -12 -2 -10 -25 -8 -17 Velenje 96 62 34 -32 64 -96 64 126 -62 Velika Polana -19 -7 -12 -1 -3 2 -20 -10 -10 Velike Lašče 12 1 11 69 46 23 81 47 34 Veržej -5 -4 -1 2 2 0 -3 -2 -1 Videm -12 10 -22 24 10 14 12 20 -8 Vipava -4 3 -7 27 17 10 23 20 3 Vitanje -3 -6 3 -10 -6 -4 -13 -12 -1 Vodice 25 8 17 72 34 38 97 42 55 Vojnik 13 12 1 52 28 24 65 40 25 Vransko -5 1 -6 -6 -4 -2 -11 -3 -8 Vrhnika 99 46 53 86 38 48 185 84 101 Vuzenica -14 -8 -6 -22 -5 -17 -36 -13 -23 Zagorje ob Savi -35 -21 -14 17 8 9 -18 -13 -5 Zavrč 8 5 3 12 9 3 20 14 6 Zreče 21 5 16 30 15 15 51 20 31 Žalec 29 29 0 171 102 69 200 131 69 Železniki 14 10 4 -29 -11 -18 -15 -1 -14 Žetale -8 -3 -5 4 2 2 -4 -1 -3 Žiri 5 7 -2 -18 -1 -17 -13 6 -19 Žirovnica -9 -9 0 34 15 19 25 6 19 Žužemberk -2 -4 2 16 11 5 14 7 7 Statistične informacije, št. 188/2006 Rapid Reports No 188/2006 19 3. Živorojeni in umrli po spolu ter sklenitve in razveze zakonskih zvez, občine, Slovenija, 2005 Live births and deaths by sex and marriages and divorces, municipalities, Slovenia, 2005 Živorojeni Live births Umrli Deaths Občina Municipality skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women Sklenitve zakonskih zvez Marriages Razveze zakonskih zvez Divorces SLOVENIJA / SLOVENIA 18157 9355 8802 18825 9413 9412 5769 2647 Ajdovščina 177 90 87 173 90 83 75 14 Beltinci 86 45 41 99 48 51 21 6 Benedikt 22 13 9 22 10 12 4 1 Bistrica ob Sotli 10 4 6 31 14 17 1 1 Bled 96 48 48 95 50 45 24 25 Bloke 13 8 5 24 12 12 1 5 Bohinj 57 28 29 39 18 21 10 7 Borovnica 50 27 23 28 15 13 17 - Bovec 27 17 10 43 16 27 7 10 Braslovče 40 23 17 48 29 19 10 5 Brda 48 22 26 61 34 27 19 6 Brezovica 96 56 40 82 41 41 34 18 Brežice 185 94 91 264 142 122 56 27 Cankova 15 5 10 35 18 17 - 1 Celje 429 210 219 437 215 222 105 64 Cerklje na Gorenjskem 83 39 44 51 32 19 19 2 Cerknica 99 58 41 92 37 55 37 14 Cerkno 42 24 18 43 22 21 15 3 Cerkvenjak 20 10 10 27 13 14 2 4 Črenšovci 47 27 20 44 26 18 14 3 Črna na Koroškem 25 12 13 51 31 20 16 1 Črnomelj 147 86 61 165 72 93 51 10 Destrnik 25 12 13 21 6 15 5 5 Divača 18 6 12 55 28 27 11 7 Dobje 11 3 8 10 7 3 - 1 Dobrepolje 41 26 15 29 14 15 11 2 Dobrna 23 13 10 23 9 14 3 2 Dobrova - Polhov Gradec 75 36 39 56 24 32 22 3 Dobrovnik/Dobronak 11 8 3 17 11 6 1 - Dol pri Ljubljani 44 18 26 51 23 28 18 8 Dolenjske Toplice 37 20 17 31 13 18 7 3 Domžale 357 185 172 224 98 126 93 57 Dornava 22 12 10 28 12 16 7 2 Dravograd 75 43 32 79 46 33 18 6 Duplek 53 21 32 54 28 26 9 10 Gorenja vas - Poljane 89 48 41 68 29 39 18 6 Gorišnica 60 29 31 69 35 34 17 4 Gornja Radgona 106 51 55 131 68 63 37 12 Gornji Grad 17 11 6 30 16 14 3 2 Gornji Petrovci 12 7 5 33 13 20 5 1 Grad 14 6 8 27 13 14 2 - Grosuplje 168 80 88 102 51 51 75 20 Hajdina 25 13 12 31 14 17 6 4 Hoče - Slivnica 82 43 39 112 63 49 37 10 Hodoš/Hodos 1 - 1 6 1 5 - - Horjul 24 14 10 28 18 10 5 1 Hrastnik 80 40 40 116 66 50 21 17 Hrpelje - Kozina 29 16 13 42 17 25 9 4 Idrija 102 50 52 115 51 64 36 16 Ig 61 30 31 46 24 22 25 8 Ilirska Bistrica 148 80 68 174 85 89 42 13 Ivančna Gorica 152 73 79 144 75 69 65 16 Izola/Isola 131 67 64 117 64 53 37 24 Jesenice 191 101 90 211 103 108 55 30 Jezersko 8 4 4 7 4 3 2 2 Juršinci 23 16 7 15 6 9 6 3 Kamnik 287 157 130 226 119 107 114 39 Kanal 43 21 22 83 38 45 19 8 Kidričevo 56 33 23 71 38 33 21 7 Kobarid 29 12 17 56 21 35 7 7 Statistične informacije, št. 188/2006 20 Rapid Reports No 188/2006 3. Živorojeni in umrli po spolu ter sklenitve in razveze zakonskih zvez, občine, Slovenija, 2005 (nadaljevanje) Live births and deaths by sex and marriages and divorces, municipalities, Slovenia, 2005 (continued) Živorojeni Live births Umrli Deaths Občina Municipality skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women Sklenitve zakonskih zvez Marriages Razveze zakonskih zvez Divorces Kobilje 6 5 1 4 2 2 2 - Kočevje 151 84 67 159 92 67 45 29 Komen 35 18 17 44 26 18 6 5 Komenda 69 39 30 37 16 21 17 4 Koper/Capodistria 408 206 202 448 253 195 191 89 Kostel 6 4 2 10 5 5 - 2 Kozje 28 10 18 46 19 27 4 5 Kranj 505 262 243 409 201 208 154 65 Kranjska Gora 48 21 27 55 23 32 22 8 Križevci 22 10 12 36 16 20 5 4 Krško 249 115 134 271 140 131 75 32 Kungota 37 18 19 45 21 24 11 4 Kuzma 18 12 6 22 12 10 - 2 Laško 118 66 52 167 88 79 33 16 Lenart 105 50 55 99 40 59 30 14 Lendava/Lendva 76 29 47 147 82 65 30 11 Litija 155 81 74 132 65 67 39 23 Ljubljana 2424 1220 1204 2323 1086 1237 792 485 Ljubno 22 12 10 35 13 22 10 2 Ljutomer 106 53 53 145 64 81 26 16 Logatec 130 69 61 84 39 45 48 13 Loška dolina 35 18 17 38 22 16 8 3 Loški Potok 14 4 10 31 16 15 6 1 Lovrenc na Pohorju 27 16 11 34 18 16 7 5 Luče 18 9 9 23 8 15 1 1 Lukovica 48 24 24 54 25 29 15 2 Majšperk 43 21 22 45 27 18 8 9 Maribor 904 460 444 1244 591 653 313 202 Markovci 37 17 20 37 27 10 7 3 Medvode 144 77 67 79 40 39 53 23 Mengeš 73 40 33 52 29 23 27 12 Metlika 88 44 44 74 38 36 30 7 Mežica 19 14 5 48 25 23 10 4 Miklavž na Dravskem polju 49 21 28 47 35 12 12 9 Miren - Kostanjevica 43 26 17 49 21 28 24 5 Mirna Peč 23 12 11 28 15 13 14 8 Mislinja 33 15 18 35 17 18 9 3 Moravče 56 38 18 42 21 21 19 7 Moravske Toplice 46 19 27 87 44 43 11 5 Mozirje 59 34 25 59 32 27 24 5 Murska Sobota 137 67 70 202 106 96 57 31 Muta 28 16 12 28 16 12 5 2 Naklo 52 29 23 36 22 14 14 10 Nazarje 22 15 7 31 19 12 3 - Nova Gorica 323 165 158 337 181 156 128 32 Novo mesto 371 185 186 347 180 167 122 40 Odranci 10 7 3 11 5 6 6 2 Oplotnica 31 12 19 34 24 10 16 4 Ormož 162 81 81 216 114 102 34 13 Osilnica 5 2 3 4 2 2 2 - Pesnica 61 32 29 94 40 54 23 7 Piran/Pirano 116 60 56 151 79 72 55 23 Pivka 55 31 24 78 42 36 20 7 Podčetrtek 29 13 16 50 19 31 6 2 Podlehnik 27 14 13 18 11 7 10 2 Podvelka 30 19 11 49 22 27 7 1 Polzela 59 31 28 42 19 23 16 5 Postojna 145 67 78 135 61 74 59 24 Prebold 33 18 15 44 19 25 8 10 Preddvor 29 14 15 28 15 13 11 4 Prevalje 54 30 24 78 43 35 14 8 Ptuj 194 104 90 206 108 98 72 40 Puconci 65 18 47 76 35 41 15 4 Rače - Fram 48 27 21 66 36 30 16 9 Radeče 33 23 10 36 20 16 10 7 Radenci 49 27 22 46 32 14 14 7 Statistične informacije, št. 188/2006 Rapid Reports No 188/2006 21 3. Živorojeni in umrli po spolu ter sklenitve in razveze zakonskih zvez, občine, Slovenija, 2005 (nadaljevanje) Live births and deaths by sex and marriages and divorces, municipalities, Slovenia, 2005 (continued) Živorojeni Live births Umrli Deaths Občina Municipality skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women Sklenitve zakonskih zvez Marriages Razveze zakonskih zvez Divorces Radlje ob Dravi 65 37 28 55 24 31 16 1 Radovljica 148 72 76 160 74 86 39 30 Ravne na Koroškem 94 44 50 96 48 48 34 10 Razkrižje 12 4 8 10 5 5 6 1 Ribnica 76 44 32 89 41 48 35 14 Ribnica na Pohorju 12 6 6 15 8 7 4 2 Rogaška Slatina 111 57 54 101 51 50 34 9 Rogašovci 28 11 17 53 27 26 8 1 Rogatec 35 20 15 29 20 9 8 2 Ruše 73 38 35 75 40 35 20 12 Selnica ob Dravi 32 11 21 48 20 28 12 2 Semič 36 22 14 37 17 20 9 3 Sevnica 146 71 75 185 90 95 44 16 Sežana 104 49 55 128 63 65 48 15 Slovenj Gradec 152 81 71 137 74 63 36 20 Slovenska Bistrica 262 129 133 267 134 133 70 37 Slovenske Konjice 131 82 49 104 55 49 45 13 Sodražica 22 11 11 25 14 11 12 2 Solčava 4 2 2 11 5 6 1 - Starše 38 24 14 51 29 22 9 5 Sveta Ana 25 12 13 24 16 8 4 4 Sveti Andraž v Slov. goricah 12 6 6 8 2 6 4 2 Sveti Jurij 27 14 13 32 17 15 7 2 Šalovci 1 - 1 32 16 16 5 2 Šempeter - Vrtojba 63 37 26 68 36 32 21 7 Šenčur 90 43 47 52 29 23 35 8 Šentilj 66 29 37 68 35 33 20 9 Šentjernej 55 29 26 60 31 29 32 5 Šentjur 164 97 67 176 79 97 43 29 Škocjan 51 28 23 40 20 20 4 3 Škofja Loka 244 136 108 124 62 62 64 23 Škofljica 79 42 37 54 33 21 20 17 Šmarje pri Jelšah 101 53 48 92 44 48 26 5 Šmartno ob Paki 33 18 15 28 17 11 8 1 Šmartno pri Litiji 41 21 20 58 26 32 10 7 Šoštanj 82 37 45 84 41 43 23 10 Štore 37 20 17 31 7 24 9 3 Tabor 6 2 4 12 8 4 4 1 Tišina 39 20 19 45 25 20 5 1 Tolmin 87 39 48 150 65 85 27 3 Trbovlje 118 64 54 235 125 110 35 32 Trebnje 189 90 99 167 94 73 55 29 Trnovska vas 8 4 4 19 11 8 5 1 Trzin 51 30 21 17 11 6 14 4 Tržič 145 85 60 134 62 72 60 24 Turnišče 27 11 16 40 17 23 3 2 Velenje 309 169 140 213 107 106 108 49 Velika Polana 7 4 3 26 11 15 4 - Velike Lašče 42 18 24 30 17 13 9 7 Veržej 11 6 5 16 10 6 5 1 Videm 38 27 11 50 17 33 15 6 Vipava 53 28 25 57 25 32 27 1 Vitanje 19 8 11 22 14 8 6 1 Vodice 53 19 34 28 11 17 8 5 Vojnik 87 49 38 74 37 37 12 10 Vransko 25 13 12 30 12 18 7 1 Vrhnika 219 106 113 120 60 60 59 24 Vuzenica 16 9 7 30 17 13 5 2 Zagorje ob Savi 150 80 70 185 101 84 56 24 Zavrč 14 8 6 6 3 3 9 2 Zreče 71 34 37 50 29 21 31 7 Žalec 209 111 98 180 82 98 42 33 Železniki 74 48 26 60 38 22 9 7 Žetale 9 4 5 17 7 10 2 2 Žiri 52 32 20 47 25 22 8 3 Žirovnica 41 22 19 50 31 19 12 6 Žužemberk 47 27 20 49 31 18 14 3 Statistične informacije, št. 188/2006 22 Rapid Reports No 188/2006 4. Meddržavne selitve po državljanstvu in občinah, Slovenija, 2005 International migration by citizenship and municipalities, Slovenija, 2005 Priseljeni iz tujine Immigrants from abroad Odseljeni v tujino Emigrants to abroad Selitveni prirast s tujino Net migration from abroad Občina Municipality skupaj total državljani RS citizens of the RS tujci foreigners skupaj total državljani RS citizens of the RS tujci1) foreigners1) skupaj total državljani RS citizens of the RS tujci foreigners SLOVENIJA / SLOVENIA 15041 1747 13294 8605 2077 6528 6436 -330 6766 Ajdovščina 102 11 91 99 27 72 3 -16 19 Beltinci 7 5 2 5 3 2 2 2 0 Benedikt 1 1 - - - - 1 1 - Bistrica ob Sotli 4 3 1 1 1 - 3 2 1 Bled 66 16 50 31 11 20 35 5 30 Bloke 21 2 19 7 - 7 14 2 12 Bohinj 18 6 12 5 3 2 13 3 10 Borovnica 4 2 2 2 2 - 2 0 2 Bovec 31 5 26 25 1 24 6 4 2 Braslovče 127 2 125 106 9 97 21 -7 28 Brda 12 5 7 7 3 4 5 2 3 Brezovica 50 4 46 43 4 39 7 0 7 Brežice 143 35 108 113 31 82 30 4 26 Cankova 1 1 - - - - 1 1 - Celje 666 44 622 393 39 354 273 5 268 Cerklje na Gorenjskem 51 3 48 18 4 14 33 -1 34 Cerknica 84 1 83 53 5 48 31 -4 35 Cerkno 5 3 2 3 2 1 2 1 1 Cerkvenjak - - - 1 1 - -1 -1 - Črenšovci 9 2 7 4 3 1 5 -1 6 Črna na Koroškem 2 - 2 7 3 4 -5 -3 -2 Črnomelj 81 22 59 29 8 21 52 14 38 Destrnik 4 2 2 1 - 1 3 2 1 Divača 60 6 54 42 3 39 18 3 15 Dobje 1 1 - 3 1 2 -2 0 -2 Dobrepolje 5 1 4 2 - 2 3 1 2 Dobrna 5 1 4 10 3 7 -5 -2 -3 Dobrova - Polhov Gradec 18 3 15 13 6 7 5 -3 8 Dobrovnik/Dobronak 13 - 13 - - - 13 - 13 Dol pri Ljubljani 6 3 3 9 4 5 -3 -1 -2 Dolenjske Toplice 4 - 4 7 3 4 -3 -3 0 Domžale 186 23 163 98 29 69 88 -6 94 Dornava 7 4 3 7 5 2 0 -1 1 Dravograd 25 10 15 16 6 10 9 4 5 Duplek 6 2 4 9 8 1 -3 -6 3 Gorenja vas - Poljane 16 1 15 3 2 1 13 -1 14 Gorišnica 17 10 7 16 10 6 1 0 1 Gornja Radgona 18 11 7 18 16 2 0 -5 5 Gornji Grad 3 1 2 3 3 - 0 -2 2 Gornji Petrovci 4 3 1 6 6 - -2 -3 1 Grad 3 2 1 3 3 - 0 -1 1 Grosuplje 139 19 120 62 14 48 77 5 72 Hajdina 5 4 1 9 7 2 -4 -3 -1 Hoče - Slivnica 77 16 61 37 13 24 40 3 37 Hodoš/Hodos 2 2 - - - - 2 2 - Horjul 2 1 1 3 2 1 -1 -1 0 Hrastnik 125 8 117 70 16 54 55 -8 63 Hrpelje - Kozina 36 9 27 20 3 17 16 6 10 Idrija 90 1 89 72 7 65 18 -6 24 Ig 27 1 26 11 1 10 16 0 16 Ilirska Bistrica 69 21 48 43 12 31 26 9 17 Ivančna Gorica 37 7 30 14 6 8 23 1 22 Izola/Isola 324 24 300 159 25 134 165 -1 166 Jesenice 135 23 112 108 51 57 27 -28 55 Jezersko - - - 1 - 1 -1 - -1 Juršinci 6 3 3 7 6 1 -1 -3 2 Kamnik 168 19 149 84 13 71 84 6 78 Kanal 47 5 42 28 2 26 19 3 16 Kidričevo 28 11 17 16 9 7 12 2 10 Kobarid 33 4 29 9 1 8 24 3 21 1) Ocena Statističnega urada Republike Slovenije. Ocena Statističnega urada Republike Slovenije. Statistične informacije, št. 188/2006 Rapid Reports No 188/2006 23 4. Meddržavne selitve po državljanstvu in občinah, Slovenija, 2005 (nadaljevanje) International migration by citizenship and municipalities, Slovenija, 2005 (continued) Priseljeni iz tujine Immigrants from abroad Odseljeni v tujino Emigrants to abroad Selitveni prirast s tujino Net migration from abroad Občina Municipality skupaj total državljani RS citizens of the RS tujci foreigners skupaj total državljani RS citizens of the RS tujci1) foreigners1) skupaj total državljani RS citizens of the RS tujci foreigners Kobilje 2 2 - - - - 2 2 - Kočevje 125 4 121 58 10 48 67 -6 73 Komen 10 1 9 10 4 6 0 -3 3 Komenda 47 8 39 13 2 11 34 6 28 Koper/Capodistria 703 41 662 370 97 273 333 -56 389 Kostel 2 - 2 4 - 4 -2 - -2 Kozje 3 1 2 4 2 2 -1 -1 0 Kranj 547 59 488 345 82 263 202 -23 225 Kranjska Gora 24 7 17 22 13 9 2 -6 8 Križevci 2 2 - 3 1 2 -1 1 -2 Krško 417 21 396 276 20 256 141 1 140 Kungota 7 4 3 14 12 2 -7 -8 1 Kuzma 6 4 2 5 5 - 1 -1 2 Laško 32 3 29 18 5 13 14 -2 16 Lenart 32 6 26 24 14 10 8 -8 16 Lendava/Lendva 37 17 20 30 18 12 7 -1 8 Litija 36 11 25 21 17 4 15 -6 21 Ljubljana 3336 368 2968 1726 357 1369 1610 11 1599 Ljubno 5 4 1 1 1 - 4 3 1 Ljutomer 16 7 9 34 26 8 -18 -19 1 Logatec 73 9 64 31 7 24 42 2 40 Loška dolina 40 2 38 19 2 17 21 0 21 Loški Potok 8 3 5 8 8 - 0 -5 5 Lovrenc na Pohorju 1 - 1 2 2 - -1 -2 1 Luče 3 - 3 4 - 4 -1 - -1 Lukovica 21 2 19 16 - 16 5 2 3 Majšperk 6 - 6 13 11 2 -7 -11 4 Maribor 956 108 848 416 98 318 540 10 530 Markovci 7 1 6 7 4 3 0 -3 3 Medvode 130 17 113 46 5 41 84 12 72 Mengeš 63 2 61 43 9 34 20 -7 27 Metlika 61 13 48 15 1 14 46 12 34 Mežica 6 - 6 7 4 3 -1 -4 3 Miklavž na Dravskem polju 10 4 6 13 7 6 -3 -3 0 Miren - Kostanjevica 20 3 17 10 1 9 10 2 8 Mirna Peč 2 2 - 1 - 1 1 2 -1 Mislinja 2 - 2 3 2 1 -1 -2 1 Moravče 8 6 2 1 - 1 7 6 1 Moravske Toplice 64 1 63 11 7 4 53 -6 59 Mozirje 35 5 30 36 4 32 -1 1 -2 Murska Sobota 66 17 49 26 14 12 40 3 37 Muta 5 3 2 2 1 1 3 2 1 Naklo 20 2 18 20 3 17 0 -1 1 Nazarje 9 5 4 9 6 3 0 -1 1 Nova Gorica 472 22 450 228 41 187 244 -19 263 Novo mesto 428 35 393 233 34 199 195 1 194 Odranci 2 2 - - - - 2 2 - Oplotnica 4 4 - 8 7 1 -4 -3 -1 Ormož 51 24 27 17 10 7 34 14 20 Osilnica 2 - 2 3 - 3 -1 - -1 Pesnica 14 8 6 8 7 1 6 1 5 Piran/Pirano 237 29 208 166 30 136 71 -1 72 Pivka 38 5 33 13 4 9 25 1 24 Podčetrtek 11 4 7 8 4 4 3 0 3 Podlehnik 4 1 3 1 1 - 3 0 3 Podvelka 2 - 2 - - - 2 - 2 Polzela 40 1 39 26 3 23 14 -2 16 Postojna 108 10 98 98 15 83 10 -5 15 Prebold 31 3 28 37 6 31 -6 -3 -3 Preddvor 14 2 12 13 1 12 1 1 0 Prevalje 58 7 51 17 2 15 41 5 36 Ptuj 90 18 72 99 56 43 -9 -38 29 Puconci 10 3 7 3 1 2 7 2 5 Rače - Fram 19 8 11 9 5 4 10 3 7 Radeče 7 1 6 4 3 1 3 -2 5 Radenci 3 1 2 7 7 - -4 -6 2 Statistične informacije, št. 188/2006 24 Rapid Reports No 188/2006 4. Meddržavne selitve po državljanstvu in občinah, Slovenija, 2005 (nadaljevanje) International migration by citizenship and municipalities, Slovenija, 2005 (continued) Priseljeni iz tujine Immigrants from abroad Odseljeni v tujino Emigrants to abroad Selitveni prirast s tujino Net migration from abroad Občina Municipality skupaj total državljani RS citizens of the RS tujci foreigners skupaj total državljani RS citizens of the RS tujci1) foreigners1) skupaj total državljani RS citizens of the RS tujci foreigners Radlje ob Dravi 41 3 38 21 6 15 20 -3 23 Radovljica 47 8 39 42 22 20 5 -14 19 Ravne na Koroškem 61 6 55 17 7 10 44 -1 45 Razkrižje 16 8 8 3 2 1 13 6 7 Ribnica 36 7 29 13 1 12 23 6 17 Ribnica na Pohorju 1 1 - 3 2 1 -2 -1 -1 Rogaška Slatina 117 21 96 63 22 41 54 -1 55 Rogašovci 6 4 2 7 6 1 -1 -2 1 Rogatec 38 6 32 13 5 8 25 1 24 Ruše 16 11 5 9 7 2 7 4 3 Selnica ob Dravi 15 - 15 4 2 2 11 -2 13 Semič 15 1 14 2 - 2 13 1 12 Sevnica 161 10 151 96 13 83 65 -3 68 Sežana 144 11 133 77 7 70 67 4 63 Slovenj Gradec 97 10 87 53 7 46 44 3 41 Slovenska Bistrica 106 18 88 66 27 39 40 -9 49 Slovenske Konjice 110 14 96 71 29 42 39 -15 54 Sodražica 8 1 7 - - - 8 1 7 Solčava - - - - - - - - - Starše 6 4 2 6 3 3 0 1 -1 Sveta Ana 1 - 1 3 2 1 -2 -2 0 Sveti Andraž v Slov. goricah 3 1 2 4 4 - -1 -3 2 Sveti Jurij 6 2 4 5 3 2 1 -1 2 Šalovci - - - - - - - - - Šempeter - Vrtojba 50 3 47 35 9 26 15 -6 21 Šenčur 52 5 47 31 8 23 21 -3 24 Šentilj 39 7 32 12 5 7 27 2 25 Šentjernej 15 2 13 9 7 2 6 -5 11 Šentjur 114 9 105 75 10 65 39 -1 40 Škocjan 13 2 11 1 - 1 12 2 10 Škofja Loka 89 21 68 63 16 47 26 5 21 Škofljica 12 5 7 16 8 8 -4 -3 -1 Šmarje pri Jelšah 15 7 8 8 3 5 7 4 3 Šmartno ob Paki 12 - 12 4 - 4 8 - 8 Šmartno pri Litiji 3 1 2 4 4 - -1 -3 2 Šoštanj 133 2 131 47 5 42 86 -3 89 Štore 39 2 37 30 2 28 9 0 9 Tabor 24 2 22 16 - 16 8 2 6 Tišina 3 1 2 - - - 3 1 2 Tolmin 77 6 71 45 7 38 32 -1 33 Trbovlje 94 10 84 64 23 41 30 -13 43 Trebnje 112 14 98 51 6 45 61 8 53 Trnovska vas 1 1 - 1 1 - 0 0 - Trzin 18 6 12 14 9 5 4 -3 7 Tržič 43 7 36 32 18 14 11 -11 22 Turnišče 2 - 2 - - - 2 - 2 Velenje 475 23 452 280 46 234 195 -23 218 Velika Polana - - - 2 - 2 -2 - -2 Velike Lašče 28 5 23 11 1 10 17 4 13 Veržej 1 1 - 4 3 1 -3 -2 -1 Videm 44 4 40 34 7 27 10 -3 13 Vipava 17 - 17 13 6 7 4 -6 10 Vitanje 1 - 1 - - - 1 - 1 Vodice 3 1 2 4 3 1 -1 -2 1 Vojnik 42 1 41 44 12 32 -2 -11 9 Vransko 19 1 18 25 1 24 -6 0 -6 Vrhnika 110 14 96 89 42 47 21 -28 49 Vuzenica 1 - 1 5 3 2 -4 -3 -1 Zagorje ob Savi 36 6 30 25 11 14 11 -5 16 Zavrč 8 4 4 8 7 1 0 -3 3 Zreče 27 1 26 14 4 10 13 -3 16 Žalec 298 13 285 174 19 155 124 -6 130 Železniki 9 1 8 7 4 3 2 -3 5 Žetale - - - 5 2 3 -5 -2 -3 Žiri 3 1 2 3 3 - 0 -2 2 Žirovnica 17 8 9 13 7 6 4 1 3 Žužemberk 5 5 - 3 3 - 2 2 - Statistične informacije, št. 188/2006 Rapid Reports No 188/2006 25 5. Meddržavne selitve in skupni prirast prebivalstva po spolu in občinah, Slovenija, 2005 International migration and total increase of population by sex and municipalities, Slovenia, 2005 Meddržavne selitve International migration priseljeni iz tujine immigrants from abroad odseljeni v tujino emigrants to abroad selitveni prirast s tujino net migration from abroad Skupni prirast1) Total increase1) Občina Municipality skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women SLOVENIJA / SLOVENIA 15041 11130 3911 8605 6659 1946 6436 4471 1965 5768 4413 1355 Ajdovščina 102 83 19 99 85 14 3 -2 5 7 -2 9 Beltinci 7 3 4 5 1 4 2 2 0 -11 -1 -10 Benedikt 1 - 1 - - - 1 - 1 1 3 -2 Bistrica ob Sotli 4 1 3 1 - 1 3 1 2 -18 -9 -9 Bled 66 43 23 31 21 10 35 22 13 36 20 16 Bloke 21 19 2 7 6 1 14 13 1 3 9 -6 Bohinj 18 12 6 5 4 1 13 8 5 31 18 13 Borovnica 4 3 1 2 1 1 2 2 0 24 14 10 Bovec 31 22 9 25 25 - 6 -3 9 -10 -2 -8 Braslovče 127 87 40 106 85 21 21 2 19 13 -4 17 Brda 12 6 6 7 3 4 5 3 2 -8 -9 1 Brezovica 50 42 8 43 40 3 7 2 5 21 17 4 Brežice 143 94 49 113 88 25 30 6 24 -49 -42 -7 Cankova 1 1 - - - - 1 1 - -19 -12 -7 Celje 666 544 122 393 335 58 273 209 64 265 204 61 Cerklje na Gorenjskem 51 44 7 18 14 4 33 30 3 65 37 28 Cerknica 84 77 7 53 43 10 31 34 -3 38 55 -17 Cerkno 5 2 3 3 1 2 2 1 1 1 3 -2 Cerkvenjak - - - 1 - 1 -1 - -1 -8 -3 -5 Črenšovci 9 2 7 4 2 2 5 0 5 8 1 7 Črna na Koroškem 2 2 - 7 6 1 -5 -4 -1 -31 -23 -8 Črnomelj 81 57 24 29 20 9 52 37 15 34 51 -17 Destrnik 4 3 1 1 - 1 3 3 0 7 9 -2 Divača 60 48 12 42 39 3 18 9 9 -19 -13 -6 Dobje 1 1 - 3 2 1 -2 -1 -1 -1 -5 4 Dobrepolje 5 3 2 2 - 2 3 3 0 15 15 0 Dobrna 5 1 4 10 2 8 -5 -1 -4 -5 3 -8 Dobrova - Polhov Gradec 18 13 5 13 7 6 5 6 -1 24 18 6 Dobrovnik/Dobronak 13 12 1 - - - 13 12 1 7 9 -2 Dol pri Ljubljani 6 3 3 9 7 2 -3 -4 1 -10 -9 -1 Dolenjske Toplice 4 4 - 7 4 3 -3 0 -3 3 7 -4 Domžale 186 149 37 98 85 13 88 64 24 221 151 70 Dornava 7 3 4 7 3 4 0 0 0 -6 0 -6 Dravograd 25 16 9 16 11 5 9 5 4 5 2 3 Duplek 6 2 4 9 3 6 -3 -1 -2 -4 -8 4 Gorenja vas - Poljane 16 11 5 3 3 - 13 8 5 34 27 7 Gorišnica 17 8 9 16 11 5 1 -3 4 -8 -9 1 Gornja Radgona 18 8 10 18 10 8 0 -2 2 -25 -19 -6 Gornji Grad 3 3 - 3 1 2 0 2 -2 -13 -3 -10 Gornji Petrovci 4 3 1 6 3 3 -2 0 -2 -23 -6 -17 Grad 3 1 2 3 1 2 0 0 0 -13 -7 -6 Grosuplje 139 114 25 62 48 14 77 66 11 143 95 48 Hajdina 5 3 2 9 4 5 -4 -1 -3 -10 -2 -8 Hoče - Slivnica 77 64 13 37 29 8 40 35 5 10 15 -5 Hodoš/Hodos 2 1 1 - - - 2 1 1 -3 0 -3 Horjul 2 1 1 3 2 1 -1 -1 0 -5 -5 0 Hrastnik 125 108 17 70 61 9 55 47 8 19 21 -2 Hrpelje - Kozina 36 23 13 20 19 1 16 4 12 3 3 0 Idrija 90 74 16 72 64 8 18 10 8 5 9 -4 Ig 27 20 7 11 9 2 16 11 5 31 17 14 Ilirska Bistrica 69 43 26 43 35 8 26 8 18 0 3 -3 Ivančna Gorica 37 19 18 14 3 11 23 16 7 31 14 17 Izola/Isola 324 242 82 159 124 35 165 118 47 179 121 58 Jesenice 135 98 37 108 73 35 27 25 2 7 23 -16 Jezersko - - - 1 1 - -1 -1 - 0 -1 1 Juršinci 6 2 4 7 1 6 -1 1 -2 7 11 -4 Kamnik 168 118 50 84 69 15 84 49 35 145 87 58 Kanal 47 37 10 28 22 6 19 15 4 -21 -2 -19 Kidričevo 28 14 14 16 7 9 12 7 5 -3 2 -5 Kobarid 33 30 3 9 6 3 24 24 0 -3 15 -18 1) Upoštevan je naravni prirast in samo selitveni prirast s tujino. Considered natural increase and only net migration from abroad. Statistične informacije, št. 188/2006 26 Rapid Reports No 188/2006 5. Meddržavne selitve in skupni prirast prebivalstva po spolu in občinah, Slovenija, 2005 (nadaljevanje) International migration and total increase of population by sex and municipalities, Slovenia, 2005 (continued) Meddržavne selitve International migration priseljeni iz tujine immigrants from abroad odseljeni v tujino emigrants to abroad selitveni prirast s tujino net migration from abroad Skupni prirast1) Total increase1) Občina Municipality skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women Kobilje 2 1 1 - - - 2 1 1 4 4 0 Kočevje 125 105 20 58 49 9 67 56 11 59 48 11 Komen 10 5 5 10 2 8 0 3 -3 -9 -5 -4 Komenda 47 37 10 13 13 - 34 24 10 66 47 19 Koper/Capodistria 703 535 168 370 293 77 333 242 91 293 195 98 Kostel 2 1 1 4 2 2 -2 -1 -1 -6 -2 -4 Kozje 3 - 3 4 2 2 -1 -2 1 -19 -11 -8 Kranj 547 432 115 345 274 71 202 158 44 298 219 79 Kranjska Gora 24 18 6 22 11 11 2 7 -5 -5 5 -10 Križevci 2 2 - 3 1 2 -1 1 -2 -15 -5 -10 Krško 417 321 96 276 236 40 141 85 56 119 60 59 Kungota 7 6 1 14 4 10 -7 2 -9 -15 -1 -14 Kuzma 6 4 2 5 2 3 1 2 -1 -3 2 -5 Laško 32 24 8 18 11 7 14 13 1 -35 -9 -26 Lenart 32 13 19 24 12 12 8 1 7 14 11 3 Lendava/Lendva 37 26 11 30 15 15 7 11 -4 -64 -42 -22 Litija 36 21 15 21 11 10 15 10 5 38 26 12 Ljubljana 3336 2355 981 1726 1395 331 1610 960 650 1711 1094 617 Ljubno 5 3 2 1 1 - 4 2 2 -9 1 -10 Ljutomer 16 9 7 34 18 16 -18 -9 -9 -57 -20 -37 Logatec 73 50 23 31 22 9 42 28 14 88 58 30 Loška dolina 40 29 11 19 12 7 21 17 4 18 13 5 Loški Potok 8 4 4 8 6 2 0 -2 2 -17 -14 -3 Lovrenc na Pohorju 1 1 - 2 1 1 -1 0 -1 -8 -2 -6 Luče 3 3 - 4 4 - -1 -1 - -6 0 -6 Lukovica 21 19 2 16 14 2 5 5 0 -1 4 -5 Majšperk 6 3 3 13 7 6 -7 -4 -3 -9 -10 1 Maribor 956 678 278 416 323 93 540 355 185 200 224 -24 Markovci 7 1 6 7 3 4 0 -2 2 0 -12 12 Medvode 130 100 30 46 33 13 84 67 17 149 104 45 Mengeš 63 51 12 43 40 3 20 11 9 41 22 19 Metlika 61 40 21 15 11 4 46 29 17 60 35 25 Mežica 6 3 3 7 5 2 -1 -2 1 -30 -13 -17 Miklavž na Dravskem polju 10 6 4 13 8 5 -3 -2 -1 -1 -16 15 Miren - Kostanjevica 20 10 10 10 10 - 10 0 10 4 5 -1 Mirna Peč 2 2 - 1 1 - 1 1 - -4 -2 -2 Mislinja 2 2 - 3 2 1 -1 0 -1 -3 -2 -1 Moravče 8 3 5 1 1 - 7 2 5 21 19 2 Moravske Toplice 64 62 2 11 6 5 53 56 -3 12 31 -19 Mozirje 35 31 4 36 34 2 -1 -3 2 -1 -1 0 Murska Sobota 66 38 28 26 15 11 40 23 17 -25 -16 -9 Muta 5 4 1 2 1 1 3 3 0 3 3 0 Naklo 20 17 3 20 16 4 0 1 -1 16 8 8 Nazarje 9 5 4 9 4 5 0 1 -1 -9 -3 -6 Nova Gorica 472 366 106 228 182 46 244 184 60 230 168 62 Novo mesto 428 354 74 233 216 17 195 138 57 219 143 76 Odranci 2 2 - - - - 2 2 - 1 4 -3 Oplotnica 4 2 2 8 5 3 -4 -3 -1 -7 -15 8 Ormož 51 24 27 17 10 7 34 14 20 -20 -19 -1 Osilnica 2 1 1 3 3 - -1 -2 1 0 -2 2 Pesnica 14 7 7 8 2 6 6 5 1 -27 -3 -24 Piran/Pirano 237 161 76 166 122 44 71 39 32 36 20 16 Pivka 38 32 6 13 9 4 25 23 2 2 12 -10 Podčetrtek 11 7 4 8 5 3 3 2 1 -18 -4 -14 Podlehnik 4 1 3 1 1 - 3 0 3 12 3 9 Podvelka 2 1 1 - - - 2 1 1 -17 -2 -15 Polzela 40 27 13 26 24 2 14 3 11 31 15 16 Postojna 108 85 23 98 72 26 10 13 -3 20 19 1 Prebold 31 19 12 37 28 9 -6 -9 3 -17 -10 -7 Preddvor 14 11 3 13 8 5 1 3 -2 2 2 0 Prevalje 58 52 6 17 15 2 41 37 4 17 24 -7 Ptuj 90 62 28 99 65 34 -9 -3 -6 -21 -7 -14 Puconci 10 5 5 3 1 2 7 4 3 -4 -13 9 Rače - Fram 19 9 10 9 5 4 10 4 6 -8 -5 -3 Radeče 7 3 4 4 - 4 3 3 0 0 6 -6 Radenci 3 1 2 7 2 5 -4 -1 -3 -1 -6 5 Statistične informacije, št. 188/2006 Rapid Reports No 188/2006 27 5. Meddržavne selitve in skupni prirast prebivalstva po spolu in občinah, Slovenija, 2005 (nadaljevanje) International migration and total increase of population by sex and municipalities, Slovenia, 2005 (continued) Meddržavne selitve International migration priseljeni iz tujine immigrants from abroad odseljeni v tujino emigrants to abroad selitveni prirast s tujino net migration from abroad Skupni prirast1) Total increase1) Občina Municipality skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women Radlje ob Dravi 41 23 18 21 10 11 20 13 7 30 26 4 Radovljica 47 25 22 42 22 20 5 3 2 -7 1 -8 Ravne na Koroškem 61 47 14 17 8 9 44 39 5 42 35 7 Razkrižje 16 5 11 3 1 2 13 4 9 15 3 12 Ribnica 36 27 9 13 9 4 23 18 5 10 21 -11 Ribnica na Pohorju 1 1 - 3 2 1 -2 -1 -1 -5 -3 -2 Rogaška Slatina 117 89 28 63 49 14 54 40 14 64 46 18 Rogašovci 6 1 5 7 3 4 -1 -2 1 -26 -18 -8 Rogatec 38 25 13 13 2 11 25 23 2 31 23 8 Ruše 16 11 5 9 3 6 7 8 -1 5 6 -1 Selnica ob Dravi 15 12 3 4 3 1 11 9 2 -5 0 -5 Semič 15 14 1 2 - 2 13 14 -1 12 19 -7 Sevnica 161 113 48 96 65 31 65 48 17 26 29 -3 Sežana 144 96 48 77 64 13 67 32 35 43 18 25 Slovenj Gradec 97 69 28 53 39 14 44 30 14 59 37 22 Slovenska Bistrica 106 83 23 66 46 20 40 37 3 35 32 3 Slovenske Konjice 110 95 15 71 51 20 39 44 -5 66 71 -5 Sodražica 8 4 4 - - - 8 4 4 5 1 4 Solčava - - - - - - - - - -7 -3 -4 Starše 6 5 1 6 3 3 0 2 -2 -13 -3 -10 Sveta Ana 1 1 - 3 2 1 -2 -1 -1 -1 -5 4 Sveti Andraž v Slov. goricah 3 1 2 4 4 - -1 -3 2 3 1 2 Sveti Jurij 6 4 2 5 3 2 1 1 0 -4 -2 -2 Šalovci - - - - - - - - - -31 -16 -15 Šempeter - Vrtojba 50 32 18 35 26 9 15 6 9 10 7 3 Šenčur 52 32 20 31 21 10 21 11 10 59 25 34 Šentilj 39 24 15 12 8 4 27 16 11 25 10 15 Šentjernej 15 13 2 9 3 6 6 10 -4 1 8 -7 Šentjur 114 86 28 75 58 17 39 28 11 27 46 -19 Škocjan 13 9 4 1 1 - 12 8 4 23 16 7 Škofja Loka 89 60 29 63 50 13 26 10 16 146 84 62 Škofljica 12 11 1 16 11 5 -4 0 -4 21 9 12 Šmarje pri Jelšah 15 9 6 8 3 5 7 6 1 16 15 1 Šmartno ob Paki 12 6 6 4 2 2 8 4 4 13 5 8 Šmartno pri Litiji 3 2 1 4 1 3 -1 1 -2 -18 -4 -14 Šoštanj 133 130 3 47 41 6 86 89 -3 84 85 -1 Štore 39 35 4 30 28 2 9 7 2 15 20 -5 Tabor 24 14 10 16 9 7 8 5 3 2 -1 3 Tišina 3 2 1 - - - 3 2 1 -3 -3 0 Tolmin 77 64 13 45 37 8 32 27 5 -31 1 -32 Trbovlje 94 70 24 64 50 14 30 20 10 -87 -41 -46 Trebnje 112 98 14 51 44 7 61 54 7 83 50 33 Trnovska vas 1 - 1 1 - 1 0 - 0 -11 -7 -4 Trzin 18 12 6 14 7 7 4 5 -1 38 24 14 Tržič 43 25 18 32 18 14 11 7 4 22 30 -8 Turnišče 2 1 1 - - - 2 1 1 -11 -5 -6 Velenje 475 420 55 280 244 36 195 176 19 291 238 53 Velika Polana - - - 2 2 - -2 -2 - -21 -9 -12 Velike Lašče 28 24 4 11 8 3 17 16 1 29 17 12 Veržej 1 1 - 4 2 2 -3 -1 -2 -8 -5 -3 Videm 44 25 19 34 23 11 10 2 8 -2 12 -14 Vipava 17 15 2 13 10 3 4 5 -1 0 8 -8 Vitanje 1 - 1 - - - 1 - 1 -2 -6 4 Vodice 3 1 2 4 3 1 -1 -2 1 24 6 18 Vojnik 42 31 11 44 34 10 -2 -3 1 11 9 2 Vransko 19 16 3 25 25 - -6 -9 3 -11 -8 -3 Vrhnika 110 95 15 89 64 25 21 31 -10 120 77 43 Vuzenica 1 1 - 5 5 - -4 -4 - -18 -12 -6 Zagorje ob Savi 36 23 13 25 19 6 11 4 7 -24 -17 -7 Zavrč 8 2 6 8 2 6 0 0 0 8 5 3 Zreče 27 18 9 14 10 4 13 8 5 34 13 21 Žalec 298 194 104 174 130 44 124 64 60 153 93 60 Železniki 9 3 6 7 3 4 2 0 2 16 10 6 Žetale - - - 5 - 5 -5 - -5 -13 -3 -10 Žiri 3 1 2 3 1 2 0 0 0 5 7 -2 Žirovnica 17 11 6 13 10 3 4 1 3 -5 -8 3 Žužemberk 5 4 1 3 2 1 2 2 0 0 -2 2 Statistične informacije, št. 188/2006 28 Rapid Reports No 188/2006 6. Notranje selitve med občinami in po spolu in občinah, Slovenija, 20051) Internal migration between municipalities and by sex and municipalities, Slovenia, 20051) Notranje selitve med občinami Internal migration between municipalities priseljeni iz drugih občin immigrants from other municipalities odseljeni v druge občine emigrants to other municipalities selitveni prirast med občinami net migration between municipalities Občina Municipality skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women SLOVENIJA / SLOVENIA 22156 10243 11913 22156 10243 11913 0 0 0 Ajdovščina 153 70 83 114 54 60 39 16 23 Beltinci 62 32 30 54 18 36 8 14 -6 Benedikt 41 20 21 25 13 12 16 7 9 Bistrica ob Sotli 13 6 7 10 4 6 3 2 1 Bled 139 63 76 130 61 69 9 2 7 Bloke 19 12 7 11 3 8 8 9 -1 Bohinj 27 12 15 43 18 25 -16 -6 -10 Borovnica 85 41 44 47 21 26 38 20 18 Bovec 23 13 10 16 7 9 7 6 1 Braslovče 100 40 60 45 23 22 55 17 38 Brda 47 22 25 40 15 25 7 7 0 Brezovica 218 106 112 115 55 60 103 51 52 Brežice 197 80 117 112 53 59 85 27 58 Cankova 9 4 5 16 8 8 -7 -4 -3 Celje 472 221 251 609 298 311 -137 -77 -60 Cerklje na Gorenjskem 91 46 45 53 18 35 38 28 10 Cerknica 161 56 105 81 35 46 80 21 59 Cerkno 24 9 15 42 20 22 -18 -11 -7 Cerkvenjak 33 15 18 44 19 25 -11 -4 -7 Črenšovci 21 10 11 29 17 12 -8 -7 -1 Črna na Koroškem 32 21 11 58 30 28 -26 -9 -17 Črnomelj 81 34 47 71 26 45 10 8 2 Destrnik 56 20 36 26 13 13 30 7 23 Divača 49 22 27 40 21 19 9 1 8 Dobje 15 8 7 12 5 7 3 3 0 Dobrepolje 35 16 19 32 15 17 3 1 2 Dobrna 23 11 12 22 9 13 1 2 -1 Dobrova - Polhov Gradec 106 44 62 70 32 38 36 12 24 Dobrovnik/Dobronak 19 12 7 23 6 17 -4 6 -10 Dol pri Ljubljani 192 90 102 63 25 38 129 65 64 Dolenjske Toplice 48 16 32 32 17 15 16 -1 17 Domžale 866 424 442 428 210 218 438 214 224 Dornava 33 12 21 27 11 16 6 1 5 Dravograd 130 59 71 112 43 69 18 16 2 Duplek 124 67 57 70 33 37 54 34 20 Gorenja vas - Poljane 85 37 48 68 35 33 17 2 15 Gorišnica 54 34 20 47 25 22 7 9 -2 Gornja Radgona 111 50 61 120 42 78 -9 8 -17 Gornji Grad 16 9 7 37 16 21 -21 -7 -14 Gornji Petrovci 28 12 16 15 4 11 13 8 5 Grad 23 11 12 19 9 10 4 2 2 Grosuplje 466 218 248 187 89 98 279 129 150 Hajdina 64 30 34 55 25 30 9 5 4 Hoče - Slivnica 282 134 148 130 59 71 152 75 77 Hodoš/Hodos 1 - 1 - - - 1 - 1 Horjul 29 14 15 30 14 16 -1 0 -1 Hrastnik 75 32 43 87 42 45 -12 -10 -2 Hrpelje - Kozina 43 22 21 49 26 23 -6 -4 -2 Idrija 51 23 28 69 29 40 -18 -6 -12 Ig 187 92 95 83 40 43 104 52 52 Ilirska Bistrica 47 25 22 80 36 44 -33 -11 -22 Ivančna Gorica 250 124 126 119 51 68 131 73 58 Izola/Isola 239 108 131 226 104 122 13 4 9 Jesenice 182 84 98 224 111 113 -42 -27 -15 Jezersko 7 5 2 4 2 2 3 3 0 Juršinci 22 9 13 25 15 10 -3 -6 3 Kamnik 410 200 210 332 148 184 78 52 26 Kanal 43 20 23 65 30 35 -22 -10 -12 Kidričevo 100 49 51 89 38 51 11 11 0 Kobarid 23 14 9 38 18 20 -15 -4 -11 1) Upoštevane so samo notranje selitve državljanov RS. Only data on internal migration of citizens of the RS are included. Statistične informacije, št. 188/2006 Rapid Reports No 188/2006 29 6. Notranje selitve med občinami in po spolu in občinah, Slovenija, 20051) (nadaljevane) Internal migration between municipalities and by sex and municipalities, Slovenia, 20051) (continued) Notranje selitve med občinami Internal migration between municipalities priseljeni iz drugih občin immigrants from other municipalities odseljeni v druge občine emigrants to other municipalities selitveni prirast med občinami net migration between municipalities Občina Municipality skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women Kobilje 3 3 - 1 - 1 2 3 -1 Kočevje 62 30 32 98 49 49 -36 -19 -17 Komen 40 19 21 46 18 28 -6 1 -7 Komenda 105 47 58 62 30 32 43 17 26 Koper/Capodistria 447 198 249 331 154 177 116 44 72 Kostel 8 6 2 9 3 6 -1 3 -4 Kozje 27 15 12 26 14 12 1 1 0 Kranj 478 231 247 584 279 305 -106 -48 -58 Kranjska Gora 81 34 47 72 30 42 9 4 5 Križevci 34 16 18 36 16 20 -2 0 -2 Krško 204 106 98 185 87 98 19 19 0 Kungota 113 54 59 62 27 35 51 27 24 Kuzma 20 10 10 11 5 6 9 5 4 Laško 122 59 63 99 39 60 23 20 3 Lenart 189 92 97 167 76 91 22 16 6 Lendava/Lendva 63 26 37 71 32 39 -8 -6 -2 Litija 196 99 97 221 99 122 -25 0 -25 Ljubljana 2250 993 1257 3763 1801 1962 -1513 -808 -705 Ljubno 50 19 31 27 14 13 23 5 18 Ljutomer 96 35 61 95 42 53 1 -7 8 Logatec 246 118 128 150 68 82 96 50 46 Loška dolina 26 9 17 28 8 20 -2 1 -3 Loški Potok 16 6 10 14 6 8 2 0 2 Lovrenc na Pohorju 50 20 30 26 8 18 24 12 12 Luče 15 10 5 17 7 10 -2 3 -5 Lukovica 73 33 40 73 33 40 0 0 0 Majšperk 46 23 23 46 17 29 0 6 -6 Maribor 924 429 495 1602 741 861 -678 -312 -366 Markovci 36 22 14 36 13 23 0 9 -9 Medvode 289 132 157 225 112 113 64 20 44 Mengeš 111 43 68 140 61 79 -29 -18 -11 Metlika 44 17 27 55 24 31 -11 -7 -4 Mežica 40 24 16 64 35 29 -24 -11 -13 Miklavž na Dravskem polju 159 83 76 103 51 52 56 32 24 Miren - Kostanjevica 57 31 26 65 29 36 -8 2 -10 Mirna Peč 39 15 24 26 13 13 13 2 11 Mislinja 55 24 31 45 23 22 10 1 9 Moravče 64 28 36 46 23 23 18 5 13 Moravske Toplice 69 36 33 44 16 28 25 20 5 Mozirje 59 28 31 59 28 31 0 0 0 Murska Sobota 160 66 94 267 131 136 -107 -65 -42 Muta 52 23 29 49 21 28 3 2 1 Naklo 58 29 29 84 36 48 -26 -7 -19 Nazarje 35 19 16 39 20 19 -4 -1 -3 Nova Gorica 234 108 126 306 156 150 -72 -48 -24 Novo mesto 257 114 143 358 148 210 -101 -34 -67 Odranci 16 9 7 15 5 10 1 4 -3 Oplotnica 21 8 13 21 12 9 0 -4 4 Ormož 98 47 51 121 49 72 -23 -2 -21 Osilnica 1 1 - 1 1 - 0 0 - Pesnica 148 62 86 155 71 84 -7 -9 2 Piran/Pirano 189 89 100 230 118 112 -41 -29 -12 Pivka 67 31 36 50 19 31 17 12 5 Podčetrtek 47 24 23 32 18 14 15 6 9 Podlehnik 29 14 15 25 8 17 4 6 -2 Podvelka 38 19 19 44 19 25 -6 0 -6 Polzela 118 56 62 48 23 25 70 33 37 Postojna 160 68 92 141 58 83 19 10 9 Prebold 38 20 18 58 24 34 -20 -4 -16 Preddvor 44 22 22 43 19 24 1 3 -2 Prevalje 85 45 40 78 35 43 7 10 -3 Ptuj 247 106 141 291 145 146 -44 -39 -5 Puconci 60 30 30 52 19 33 8 11 -3 Rače - Fram 151 67 84 85 47 38 66 20 46 Radeče 35 20 15 52 21 31 -17 -1 -16 Radenci 81 30 51 51 24 27 30 6 24 Statistične informacije, št. 188/2006 30 Rapid Reports No 188/2006 6. Notranje selitve med občinami in po spolu in občinah, Slovenija, 20051) (nadaljevane) Internal migration between municipalities and by sex and municipalities, Slovenia, 20051) (continued) Notranje selitve med občinami Internal migration between municipalities priseljeni iz drugih občin immigrants from other municipalities odseljeni v druge občine emigrants to other municipalities selitveni prirast med občinami net migration between municipalities Občina Municipality skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women Radlje ob Dravi 56 24 32 67 36 31 -11 -12 1 Radovljica 238 112 126 233 95 138 5 17 -12 Ravne na Koroškem 100 48 52 203 105 98 -103 -57 -46 Razkrižje 4 2 2 10 5 5 -6 -3 -3 Ribnica 63 27 36 50 23 27 13 4 9 Ribnica na Pohorju 14 7 7 12 2 10 2 5 -3 Rogaška Slatina 68 27 41 62 28 34 6 -1 7 Rogašovci 20 9 11 40 20 20 -20 -11 -9 Rogatec 22 8 14 36 11 25 -14 -3 -11 Ruše 134 54 80 105 53 52 29 1 28 Selnica ob Dravi 58 22 36 47 27 20 11 -5 16 Semič 46 19 27 23 9 14 23 10 13 Sevnica 112 48 64 145 64 81 -33 -16 -17 Sežana 78 35 43 100 42 58 -22 -7 -15 Slovenj Gradec 181 87 94 183 85 98 -2 2 -4 Slovenska Bistrica 346 154 192 212 105 107 134 49 85 Slovenske Konjice 98 41 57 118 47 71 -20 -6 -14 Sodražica 39 18 21 16 6 10 23 12 11 Solčava 2 2 - 2 1 1 0 1 -1 Starše 76 40 36 29 13 16 47 27 20 Sveta Ana 32 18 14 30 13 17 2 5 -3 Sveti Andraž v Slov. goricah 16 8 8 23 13 10 -7 -5 -2 Sveti Jurij 32 13 19 25 9 16 7 4 3 Šalovci 5 3 2 17 7 10 -12 -4 -8 Šempeter - Vrtojba 66 35 31 94 42 52 -28 -7 -21 Šenčur 133 64 69 74 41 33 59 23 36 Šentilj 135 63 72 108 53 55 27 10 17 Šentjernej 74 26 48 68 27 41 6 -1 7 Šentjur 223 103 120 184 78 106 39 25 14 Škocjan 64 25 39 33 15 18 31 10 21 Škofja Loka 210 96 114 246 122 124 -36 -26 -10 Škofljica 259 121 138 140 67 73 119 54 65 Šmarje pri Jelšah 122 58 64 97 38 59 25 20 5 Šmartno ob Paki 58 23 35 27 11 16 31 12 19 Šmartno pri Litiji 71 37 34 55 23 32 16 14 2 Šoštanj 98 49 49 143 73 70 -45 -24 -21 Štore 62 34 28 62 32 30 0 2 -2 Tabor 18 11 7 18 7 11 0 4 -4 Tišina 59 20 39 28 14 14 31 6 25 Tolmin 62 32 30 91 49 42 -29 -17 -12 Trbovlje 133 65 68 193 93 100 -60 -28 -32 Trebnje 228 112 116 160 75 85 68 37 31 Trnovska vas 16 9 7 7 1 6 9 8 1 Trzin 100 47 53 81 37 44 19 10 9 Tržič 128 60 68 176 77 99 -48 -17 -31 Turnišče 12 7 5 26 10 16 -14 -3 -11 Velenje 230 99 131 457 211 246 -227 -112 -115 Velika Polana 9 3 6 8 4 4 1 -1 2 Velike Lašče 86 40 46 34 10 24 52 30 22 Veržej 13 6 7 8 3 5 5 3 2 Videm 83 37 46 69 29 40 14 8 6 Vipava 71 32 39 48 20 28 23 12 11 Vitanje 20 7 13 31 13 18 -11 -6 -5 Vodice 113 52 61 40 16 24 73 36 37 Vojnik 127 63 64 73 32 41 54 31 23 Vransko 27 14 13 27 9 18 0 5 -5 Vrhnika 335 149 186 270 142 128 65 7 58 Vuzenica 22 16 6 40 17 23 -18 -1 -17 Zagorje ob Savi 153 69 84 147 65 82 6 4 2 Zavrč 28 13 15 16 4 12 12 9 3 Zreče 91 34 57 74 27 47 17 7 10 Žalec 292 138 154 245 100 145 47 38 9 Železniki 47 25 22 78 36 42 -31 -11 -20 Žetale 14 6 8 5 4 1 9 2 7 Žiri 27 17 10 45 18 27 -18 -1 -17 Žirovnica 85 38 47 55 24 31 30 14 16 Žužemberk 55 22 33 41 13 28 14 9 5 Statistične informacije, št. 188/2006 Rapid Reports No 188/2006 31 7. Nekateri demografski kazalniki, občine, Slovenija, 2005 Some demographic indicators, municipalities, Slovenia, 2005 Na 1000 prebivalcev Per 1000 population Občina Municipality živorojeni live births umrli deaths naravni prirast1) natural increase1) priseljeni iz tujine immigrants from abroad odseljeni v tujino emigrants to abroad selitveni prirast s tujino1) net migration from abroad1) selitveni prirast med občinami net migration between munici- palities skupni prirast1) total increase1) sklenitve zakonskih zvez marriages razveze zakonskih zvez divorces SLOVENIJA / SLOVENIA 9,1 9,4 -0,3 7,5 4,3 3,2 0,0 2,9 2,9 1,3 Ajdovščina 9,7 9,5 0,2 5,6 5,4 0,2 2,1 2,5 4,1 0,8 Beltinci 10,1 11,6 -1,5 0,8 0,6 0,2 0,9 -0,4 2,5 0,7 Benedikt 10,1 10,1 0,0 0,5 - 0,5 7,3 7,8 1,8 0,5 Bistrica ob Sotli 6,9 21,4 -14,5 2,8 0,7 2,1 2,1 -10,4 0,7 0,7 Bled 8,6 8,5 0,1 5,9 2,8 3,1 0,8 4,0 2,2 2,2 Bloke 8,0 14,7 -6,7 12,9 4,3 8,6 4,9 6,7 0,6 3,1 Bohinj 10,8 7,4 3,4 3,4 0,9 2,5 -3,0 2,8 1,9 1,3 Borovnica 13,0 7,3 5,7 1,0 0,5 0,5 9,9 16,2 4,4 - Bovec 8,2 13,0 -4,8 9,4 7,6 1,8 2,1 -0,9 2,1 3,0 Braslovče 7,7 9,2 -1,5 24,5 20,4 4,0 10,6 13,1 1,9 1,0 Brda 8,3 10,6 -2,3 2,1 1,2 0,9 1,2 -0,2 3,3 1,0 Brezovica 9,7 8,3 1,4 5,0 4,3 0,7 10,4 12,5 3,4 1,8 Brežice 7,6 10,8 -3,2 5,9 4,6 1,2 3,5 1,5 2,3 1,1 Cankova 7,4 17,3 -9,9 0,5 - 0,5 -3,5 -12,8 - 0,5 Celje 8,8 9,0 -0,2 13,7 8,1 5,6 -2,8 2,6 2,2 1,3 Cerklje na Gorenjskem 12,7 7,8 4,9 7,8 2,7 5,0 5,8 15,7 2,9 0,3 Cerknica 9,2 8,5 0,6 7,8 4,9 2,9 7,4 10,9 3,4 1,3 Cerkno 8,3 8,5 -0,2 1,0 0,6 0,4 -3,6 -3,4 3,0 0,6 Cerkvenjak 9,5 12,8 -3,3 - 0,5 -0,5 -5,2 -9,0 0,9 1,9 Črenšovci 10,8 10,1 0,7 2,1 0,9 1,1 -1,8 0,0 3,2 0,7 Črna na Koroškem 6,8 14,0 -7,1 0,5 1,9 -1,4 -7,1 -15,6 4,4 0,3 Črnomelj 10,0 11,2 -1,2 5,5 2,0 3,5 0,7 3,0 3,5 0,7 Destrnik 9,5 8,0 1,5 1,5 0,4 1,1 11,4 14,0 1,9 1,9 Divača 4,7 14,3 -9,6 15,6 10,9 4,7 2,3 -2,6 2,9 1,8 Dobje 10,9 9,9 1,0 1,0 3,0 -2,0 3,0 2,0 - 1,0 Dobrepolje 11,2 7,9 3,3 1,4 0,5 0,8 0,8 4,9 3,0 0,5 Dobrna 10,9 10,9 0,0 2,4 4,8 -2,4 0,5 -1,9 1,4 1,0 Dobrova - Polhov Gradec 10,9 8,1 2,8 2,6 1,9 0,7 5,2 8,7 3,2 0,4 Dobrovnik/Dobronak 8,0 12,4 -4,4 9,5 - 9,5 -2,9 2,2 0,7 - Dol pri Ljubljani 9,4 10,9 -1,5 1,3 1,9 -0,6 27,5 25,4 3,8 1,7 Dolenjske Toplice 10,8 9,1 1,8 1,2 2,1 -0,9 4,7 5,6 2,1 0,9 Domžale 11,4 7,2 4,3 6,0 3,1 2,8 14,0 21,1 3,0 1,8 Dornava 8,2 10,4 -2,2 2,6 2,6 0,0 2,2 0,0 2,6 0,7 Dravograd 8,6 9,0 -0,5 2,9 1,8 1,0 2,1 2,6 2,1 0,7 Duplek 8,6 8,7 -0,2 1,0 1,5 -0,5 8,7 8,1 1,5 1,6 Gorenja vas - Poljane 12,7 9,7 3,0 2,3 0,4 1,9 2,4 7,3 2,6 0,9 Gorišnica 9,7 11,2 -1,5 2,7 2,6 0,2 1,1 -0,2 2,7 0,6 Gornja Radgona 8,5 10,6 -2,0 1,4 1,4 0,0 -0,7 -2,7 3,0 1,0 Gornji Grad 6,5 11,4 -5,0 1,1 1,1 0,0 -8,0 -13,0 1,1 0,8 Gornji Petrovci 5,2 14,4 -9,2 1,7 2,6 -0,9 5,7 -4,4 2,2 0,4 Grad 5,9 11,5 -5,5 1,3 1,3 0,0 1,7 -3,8 0,8 - Grosuplje 9,9 6,0 3,9 8,2 3,7 4,6 16,5 25,0 4,4 1,2 Hajdina 6,8 8,4 -1,6 1,4 2,4 -1,1 2,4 -0,3 1,6 1,1 Hoče - Slivnica 8,1 11,1 -3,0 7,6 3,7 4,0 15,0 16,0 3,7 1,0 Hodoš/Hodos 2,9 17,5 -14,6 5,8 - 5,8 2,9 -5,8 - - Horjul 9,0 10,4 -1,5 0,7 1,1 -0,4 -0,4 -2,2 1,9 0,4 Hrastnik 7,7 11,1 -3,5 12,0 6,7 5,3 -1,2 0,7 2,0 1,6 Hrpelje - Kozina 7,1 10,3 -3,2 8,8 4,9 3,9 -1,5 -0,7 2,2 1,0 Idrija 8,5 9,6 -1,1 7,5 6,0 1,5 -1,5 -1,1 3,0 1,3 Ig 10,5 8,0 2,6 4,7 1,9 2,8 18,0 23,3 4,3 1,4 Ilirska Bistrica 10,5 12,3 -1,8 4,9 3,0 1,8 -2,3 -2,3 3,0 0,9 Ivančna Gorica 10,8 10,2 0,6 2,6 1,0 1,6 9,3 11,5 4,6 1,1 Izola/Isola 8,7 7,8 0,9 21,5 10,5 10,9 0,9 12,7 2,5 1,6 Jesenice 8,7 9,6 -0,9 6,2 4,9 1,2 -1,9 -1,6 2,5 1,4 Jezersko 11,6 10,2 1,5 - 1,5 -1,5 4,4 4,4 2,9 2,9 Juršinci 9,9 6,5 3,4 2,6 3,0 -0,4 -1,3 1,7 2,6 1,3 Kamnik 10,6 8,3 2,2 6,2 3,1 3,1 2,9 8,2 4,2 1,4 Kanal 7,0 13,6 -6,5 7,7 4,6 3,1 -3,6 -7,0 3,1 1,3 Kidričevo 8,4 10,6 -2,2 4,2 2,4 1,8 1,6 1,2 3,1 1,0 Kobarid 6,4 12,4 -6,0 7,3 2,0 5,3 -3,3 -4,0 1,5 1,5 1) Zaradi zaokroževanja se vsote ne ujemajo vedno. The figures are rounded up. The sums might not be totally correct. Statistične informacije, št. 188/2006 32 Rapid Reports No 188/2006 7. Nekateri demografski kazalniki, občine, Slovenija, 2005 (nadaljevanje) Some demographic indicators, municipalities, Slovenia, 2005 (continued) Na 1000 prebivalcev Per 1000 population Občina Municipality živorojeni live births umrli deaths naravni prirast1) natural increase1) priseljeni iz tujine immigrants from abroad odseljeni v tujino emigrants to abroad selitveni prirast s tujino1) net migration from abroad1) selitveni prirast med občinami net migration between munici- palities skupni prirast1) total increase1) sklenitve zakonskih zvez marriages razveze zakonskih zvez divorces Kobilje 9,5 6,3 3,2 3,2 - 3,2 3,2 9,5 3,2 - Kočevje 9,0 9,5 -0,5 7,4 3,5 4,0 -2,1 1,4 2,7 1,7 Komen 9,8 12,3 -2,5 2,8 2,8 0,0 -1,7 -4,2 1,7 1,4 Komenda 14,8 7,9 6,9 10,1 2,8 7,3 9,2 23,4 3,6 0,9 Koper/Capodistria 8,3 9,1 -0,8 14,3 7,5 6,8 2,4 8,3 3,9 1,8 Kostel 8,6 14,3 -5,7 2,9 5,7 -2,9 -1,4 -10,0 - 2,9 Kozje 8,4 13,7 -5,4 0,9 1,2 -0,3 0,3 -5,4 1,2 1,5 Kranj 9,6 7,7 1,8 10,4 6,5 3,8 -2,0 3,6 2,9 1,2 Kranjska Gora 8,9 10,2 -1,3 4,5 4,1 0,4 1,7 0,7 4,1 1,5 Križevci 6,2 10,1 -3,9 0,6 0,8 -0,3 -0,6 -4,8 1,4 1,1 Krško 8,9 9,6 -0,8 14,8 9,8 5,0 0,7 4,9 2,7 1,1 Kungota 8,1 9,9 -1,8 1,5 3,1 -1,5 11,2 7,9 2,4 0,9 Kuzma 11,0 13,4 -2,4 3,7 3,0 0,6 5,5 3,7 - 1,2 Laško 8,6 12,1 -3,6 2,3 1,3 1,0 1,7 -0,9 2,4 1,2 Lenart 9,1 8,5 0,5 2,8 2,1 0,7 1,9 3,1 2,6 1,2 Lendava/Lendva 6,6 12,8 -6,2 3,2 2,6 0,6 -0,7 -6,3 2,6 1,0 Litija 10,7 9,1 1,6 2,5 1,4 1,0 -1,7 0,9 2,7 1,6 Ljubljana 9,1 8,7 0,4 12,5 6,5 6,0 -5,7 0,7 3,0 1,8 Ljubno 8,2 13,0 -4,8 1,9 0,4 1,5 8,6 5,2 3,7 0,7 Ljutomer 8,7 12,0 -3,2 1,3 2,8 -1,5 0,1 -4,6 2,1 1,3 Logatec 11,1 7,2 3,9 6,2 2,6 3,6 8,2 15,7 4,1 1,1 Loška dolina 9,1 9,9 -0,8 10,4 4,9 5,5 -0,5 4,2 2,1 0,8 Loški Potok 6,9 15,2 -8,3 3,9 3,9 0,0 1,0 -7,3 2,9 0,5 Lovrenc na Pohorju 8,6 10,8 -2,2 0,3 0,6 -0,3 7,6 5,1 2,2 1,6 Luče 11,2 14,3 -3,1 1,9 2,5 -0,6 -1,2 -5,0 0,6 0,6 Lukovica 9,5 10,7 -1,2 4,2 3,2 1,0 0,0 -0,2 3,0 0,4 Majšperk 10,4 10,9 -0,5 1,4 3,1 -1,7 0,0 -2,2 1,9 2,2 Maribor 8,1 11,2 -3,0 8,6 3,7 4,8 -6,1 -4,3 2,8 1,8 Markovci 9,2 9,2 0,0 1,7 1,7 0,0 0,0 0,0 1,7 0,7 Medvode 9,9 5,4 4,5 8,9 3,2 5,8 4,4 14,7 3,6 1,6 Mengeš 10,7 7,6 3,1 9,2 6,3 2,9 -4,3 1,8 4,0 1,8 Metlika 10,4 8,8 1,7 7,2 1,8 5,5 -1,3 5,8 3,6 0,8 Mežica 4,9 12,3 -7,4 1,5 1,8 -0,3 -6,1 -13,8 2,6 1,0 Miklavž na Dravskem polju 8,0 7,7 0,3 1,6 2,1 -0,5 9,2 9,0 2,0 1,5 Miren - Kostanjevica 8,9 10,2 -1,2 4,1 2,1 2,1 -1,7 -0,8 5,0 1,0 Mirna Peč 8,3 10,1 -1,8 0,7 0,4 0,4 4,7 3,2 5,0 2,9 Mislinja 6,9 7,4 -0,4 0,4 0,6 -0,2 2,1 1,5 1,9 0,6 Moravče 12,0 9,0 3,0 1,7 0,2 1,5 3,9 8,4 4,1 1,5 Moravske Toplice 7,4 14,0 -6,6 10,3 1,8 8,5 4,0 5,9 1,8 0,8 Mozirje 9,3 9,3 0,0 5,5 5,7 -0,2 0,0 -0,2 3,8 0,8 Murska Sobota 6,9 10,2 -3,3 3,3 1,3 2,0 -5,4 -6,7 2,9 1,6 Muta 7,6 7,6 0,0 1,4 0,5 0,8 0,8 1,6 1,4 0,5 Naklo 10,3 7,1 3,2 4,0 4,0 0,0 -5,2 -2,0 2,8 2,0 Nazarje 8,3 11,7 -3,4 3,4 3,4 0,0 -1,5 -4,9 1,1 - Nova Gorica 9,0 9,3 -0,4 13,1 6,3 6,8 -2,0 4,4 3,5 0,9 Novo mesto 8,9 8,3 0,6 10,3 5,6 4,7 -2,4 2,8 2,9 1,0 Odranci 5,9 6,4 -0,6 1,2 - 1,2 0,6 1,2 3,5 1,2 Oplotnica 7,8 8,6 -0,8 1,0 2,0 -1,0 0,0 -1,8 4,0 1,0 Ormož 9,2 12,2 -3,1 2,9 1,0 1,9 -1,3 -2,4 1,9 0,7 Osilnica 11,6 9,3 2,3 4,7 7,0 -2,3 0,0 0,0 4,7 - Pesnica 8,2 12,6 -4,4 1,9 1,1 0,8 -0,9 -4,6 3,1 0,9 Piran/Pirano 6,6 8,6 -2,0 13,6 9,5 4,1 -2,3 -0,3 3,1 1,3 Pivka 9,2 13,0 -3,8 6,4 2,2 4,2 2,8 3,2 3,3 1,2 Podčetrtek 8,7 15,0 -6,3 3,3 2,4 0,9 4,5 -0,9 1,8 0,6 Podlehnik 13,9 9,3 4,6 2,1 0,5 1,5 2,1 8,3 5,2 1,0 Podvelka 10,9 17,9 -6,9 0,7 - 0,7 -2,2 -8,4 2,6 0,4 Polzela 10,9 7,7 3,1 7,4 4,8 2,6 12,9 18,6 2,9 0,9 Postojna 9,8 9,2 0,7 7,3 6,7 0,7 1,3 2,6 4,0 1,6 Prebold 7,2 9,5 -2,4 6,7 8,0 -1,3 -4,3 -8,0 1,7 2,2 Preddvor 9,2 8,8 0,3 4,4 4,1 0,3 0,3 0,9 3,5 1,3 Prevalje 8,1 11,7 -3,6 8,7 2,5 6,1 1,0 3,6 2,1 1,2 Ptuj 8,1 8,6 -0,5 3,8 4,2 -0,4 -1,8 -2,7 3,0 1,7 Puconci 10,3 12,1 -1,7 1,6 0,5 1,1 1,3 0,6 2,4 0,6 Rače - Fram 7,6 10,5 -2,9 3,0 1,4 1,6 10,5 9,2 2,5 1,4 Radeče 7,1 7,8 -0,6 1,5 0,9 0,6 -3,7 -3,7 2,2 1,5 Radenci 9,2 8,6 0,6 0,6 1,3 -0,8 5,6 5,4 2,6 1,3 Statistične informacije, št. 188/2006 Rapid Reports No 188/2006 33 7. Nekateri demografski kazalniki, občine, Slovenija, 2005 (nadaljevanje) Some demographic indicators, municipalities, Slovenia, 2005 (continued) Na 1000 prebivalcev Per 1000 population Občina Municipality živorojeni live births umrli deaths naravni prirast1) natural increase1) priseljeni iz tujine immigrants from abroad odseljeni v tujino emigrants to abroad selitveni prirast s tujino1) net migration from abroad1) selitveni prirast med občinami net migration between munici- palities skupni prirast1) total increase1) sklenitve zakonskih zvez marriages razveze zakonskih zvez divorces Radlje ob Dravi 10,3 8,7 1,6 6,5 3,3 3,2 -1,7 3,0 2,5 0,2 Radovljica 8,0 8,7 -0,7 2,6 2,3 0,3 0,3 -0,1 2,1 1,6 Ravne na Koroškem 7,7 7,8 -0,2 5,0 1,4 3,6 -8,4 -5,0 2,8 0,8 Razkrižje 8,8 7,4 1,5 11,8 2,2 9,6 -4,4 6,6 4,4 0,7 Ribnica 8,3 9,7 -1,4 3,9 1,4 2,5 1,4 2,5 3,8 1,5 Ribnica na Pohorju 9,4 11,7 -2,3 0,8 2,3 -1,6 1,6 -2,3 3,1 1,6 Rogaška Slatina 10,2 9,3 0,9 10,8 5,8 5,0 0,6 6,5 3,1 0,8 Rogašovci 8,4 15,8 -7,5 1,8 2,1 -0,3 -6,0 -13,7 2,4 0,3 Rogatec 10,8 9,0 1,9 11,7 4,0 7,7 -4,3 5,3 2,5 0,6 Ruše 9,9 10,1 -0,3 2,2 1,2 0,9 3,9 4,6 2,7 1,6 Selnica ob Dravi 7,0 10,5 -3,5 3,3 0,9 2,4 2,4 1,3 2,6 0,4 Semič 9,4 9,7 -0,3 3,9 0,5 3,4 6,0 9,1 2,4 0,8 Sevnica 8,4 10,6 -2,2 9,2 5,5 3,7 -1,9 -0,4 2,5 0,9 Sežana 8,7 10,7 -2,0 12,0 6,4 5,6 -1,8 1,8 4,0 1,3 Slovenj Gradec 8,9 8,1 0,9 5,7 3,1 2,6 -0,1 3,3 2,1 1,2 Slovenska Bistrica 8,6 8,8 -0,2 3,5 2,2 1,3 4,4 5,6 2,3 1,2 Slovenske Konjice 9,4 7,4 1,9 7,9 5,1 2,8 -1,4 3,3 3,2 0,9 Sodražica 10,2 11,6 -1,4 3,7 - 3,7 10,6 13,0 5,6 0,9 Solčava 7,4 20,3 -12,9 - - - 0,0 -12,9 1,8 - Starše 9,4 12,6 -3,2 1,5 1,5 0,0 11,6 8,4 2,2 1,2 Sveta Ana 10,6 10,1 0,4 0,4 1,3 -0,8 0,8 0,4 1,7 1,7 Sveti Andraž v Slov. goricah 9,6 6,4 3,2 2,4 3,2 -0,8 -5,6 -3,2 3,2 1,6 Sveti Jurij 9,3 11,0 -1,7 2,1 1,7 0,3 2,4 1,0 2,4 0,7 Šalovci 0,6 18,3 -17,8 - - - -6,9 -24,6 2,9 1,1 Šempeter - Vrtojba 9,8 10,6 -0,8 7,8 5,4 2,3 -4,3 -2,8 3,3 1,1 Šenčur 11,5 6,6 4,9 6,6 4,0 2,7 7,5 15,1 4,5 1,0 Šentilj 7,9 8,1 -0,2 4,7 1,4 3,2 3,2 6,2 2,4 1,1 Šentjernej 8,2 8,9 -0,7 2,2 1,3 0,9 0,9 1,0 4,8 0,7 Šentjur 8,8 9,5 -0,6 6,1 4,0 2,1 2,1 3,6 2,3 1,6 Škocjan 16,1 12,6 3,5 4,1 0,3 3,8 9,8 17,1 1,3 0,9 Škofja Loka 10,9 5,6 5,4 4,0 2,8 1,2 -1,6 4,9 2,9 1,0 Škofljica 10,3 7,0 3,3 1,6 2,1 -0,5 15,5 18,2 2,6 2,2 Šmarje pri Jelšah 10,4 9,5 0,9 1,6 0,8 0,7 2,6 4,2 2,7 0,5 Šmartno ob Paki 10,9 9,3 1,7 4,0 1,3 2,7 10,3 14,6 2,7 0,3 Šmartno pri Litiji 7,9 11,1 -3,3 0,6 0,8 -0,2 3,1 -0,4 1,9 1,3 Šoštanj 9,7 10,0 -0,2 15,8 5,6 10,2 -5,3 4,6 2,7 1,2 Štore 8,9 7,5 1,4 9,4 7,2 2,2 0,0 3,6 2,2 0,7 Tabor 4,0 8,0 -4,0 15,9 10,6 5,3 0,0 1,3 2,7 0,7 Tišina 9,1 10,5 -1,4 0,7 0,0 0,7 7,2 6,5 1,2 0,2 Tolmin 7,3 12,5 -5,3 6,4 3,8 2,7 -2,4 -5,0 2,3 0,3 Trbovlje 6,6 13,1 -6,5 5,2 3,6 1,7 -3,3 -8,2 1,9 1,8 Trebnje 10,0 8,9 1,2 6,0 2,7 3,2 3,6 8,0 2,9 1,5 Trnovska vas 6,3 14,9 -8,6 0,8 0,8 0,0 7,0 -1,6 3,9 0,8 Trzin 14,1 4,7 9,4 5,0 3,9 1,1 5,2 15,7 3,9 1,1 Tržič 9,5 8,8 0,7 2,8 2,1 0,7 -3,1 -1,7 3,9 1,6 Turnišče 7,7 11,4 -3,7 0,6 - 0,6 -4,0 -7,2 0,9 0,6 Velenje 9,2 6,3 2,9 14,1 8,3 5,8 -6,7 1,9 3,2 1,5 Velika Polana 4,5 16,7 -12,2 - 1,3 -1,3 0,6 -12,9 2,6 - Velike Lašče 10,6 7,6 3,0 7,1 2,8 4,3 13,1 20,4 2,3 1,8 Veržej 8,1 11,8 -3,7 0,7 3,0 -2,2 3,7 -2,2 3,7 0,7 Videm 6,8 9,0 -2,2 7,9 6,1 1,8 2,5 2,2 2,7 1,1 Vipava 10,0 10,8 -0,8 3,2 2,5 0,8 4,3 4,3 5,1 0,2 Vitanje 8,1 9,4 -1,3 0,4 - 0,4 -4,7 -5,6 2,6 0,4 Vodice 13,0 6,9 6,1 0,7 1,0 -0,2 17,9 23,8 2,0 1,2 Vojnik 10,7 9,1 1,6 5,2 5,4 -0,2 6,7 8,0 1,5 1,2 Vransko 9,7 11,7 -1,9 7,4 9,7 -2,3 0,0 -4,3 2,7 0,4 Vrhnika 12,1 6,6 5,5 6,1 4,9 1,2 3,6 10,2 3,3 1,3 Vuzenica 5,6 10,5 -4,9 0,4 1,8 -1,4 -6,3 -12,7 1,8 0,7 Zagorje ob Savi 8,8 10,8 -2,0 2,1 1,5 0,6 0,4 -1,1 3,3 1,4 Zavrč 9,4 4,0 5,3 5,3 5,3 0,0 8,0 13,4 6,0 1,3 Zreče 11,2 7,9 3,3 4,3 2,2 2,0 2,7 8,0 4,9 1,1 Žalec 9,9 8,6 1,4 14,2 8,3 5,9 2,2 9,5 2,0 1,6 Železniki 10,8 8,8 2,0 1,3 1,0 0,3 -4,5 -2,2 1,3 1,0 Žetale 6,4 12,1 -5,7 - 3,6 -3,6 6,4 -2,8 1,4 1,4 Žiri 10,6 9,6 1,0 0,6 0,6 0,0 -3,7 -2,6 1,6 0,6 Žirovnica 9,8 11,9 -2,2 4,1 3,1 1,0 7,2 6,0 2,9 1,4 Žužemberk 10,3 10,8 -0,4 1,1 0,7 0,4 3,1 3,1 3,1 0,7 Statistične informacije, št. 188/2006 34 Rapid Reports No 188/2006 8. Gibanje prebivalstva (naravno, selitveno in skupno) po spolu, statistične regije, Slovenija, 2005 Change of population (natural, net migration and total) by sex, statistical regions, Slovenia, 2005 Naravni prirast Natural increase Selitveni prirast1) Net migration1) Skupni prirast Total increase Statistična regija Statistical region skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women SLOVENIJA / SLOVENIA -668 -58 -610 6436 4471 1965 5768 4413 1355 Pomurska -443 -258 -185 72 96 -24 -371 -162 -209 Podravska -578 -264 -314 734 488 246 156 224 -68 Koroška -98 -45 -53 0 63 -63 -98 18 -116 Savinjska 26 113 -87 814 698 116 840 811 29 Zasavska -188 -108 -80 30 37 -7 -158 -71 -87 Spodnjeposavska -140 -92 -48 307 169 138 167 77 90 Jugovzhodna Slovenija 2 11 -9 550 399 151 552 410 142 Osrednjeslovenska 813 545 268 2490 1458 1032 3303 2003 1300 Gorenjska 326 214 112 242 246 -4 568 460 108 Notranjsko-kraška -46 3 -49 216 150 66 170 153 17 Goriška -198 -69 -129 248 210 38 50 141 -91 Obalno-kraška -144 -108 -36 733 457 276 589 349 240 1) Upoštevan je selitveni prirast s tujino in selitveni prirast med statističnimi regijami. Considered net migration from abroad and net migration between statistical regions. 9. Živorojeni in umrli po spolu ter sklenitve in razveze zakonskih zvez, statistične regije, Slovenija, 2005 Live births and deaths by sex and marriages and divorces, statistical regions, Slovenia, 2005 Živorojeni Live births Umrli Deaths Statistična regija Statistical region skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women Sklenitve zakonskih zvez Marriages Razveze zakonskih zvez Divorces SLOVENIJA / SLOVENIA 18157 9355 8802 18825 9413 9412 5769 2647 Pomurska 979 466 513 1422 724 698 289 115 Podravska 2690 1367 1323 3268 1631 1637 843 453 Koroška 603 326 277 701 371 330 174 60 Savinjska 2375 1267 1108 2349 1154 1195 644 302 Zasavska 348 184 164 536 292 244 112 73 Spodnjeposavska 580 280 300 720 372 348 175 75 Jugovzhodna Slovenija 1318 692 626 1316 681 635 438 159 Osrednjeslovenska 4939 2526 2413 4126 1981 2145 1609 805 Gorenjska 1952 1032 920 1626 818 808 556 260 Notranjsko-kraška 495 262 233 541 259 282 167 66 Goriška 1037 531 506 1235 600 635 405 112 Obalno-kraška 841 422 419 985 530 455 357 167 Statistične informacije, št. 188/2006 Rapid Reports No 188/2006 35 10. Meddržavne selitve po državljanstvu in statističnih regijah, Slovenija, 2005 International migration by citizenship and statistical regions, Slovenija, 2005 Priseljeni iz tujine Immigrants from abroad Odseljeni v tujino Emigrants to abroad Selitveni prirast s tujino Net migration from abroad Statistična regija Statistical region skupaj total državljani RS citizens of the RS tujci foreigners skupaj total državljani RS citizens of the RS tujci1) foreigners1) skupaj total državljani RS citizens of the RS tujci foreigners SLOVENIJA / SLOVENIA 15041 1747 13294 8605 2077 6528 6436 -330 6766 Pomurska 299 98 201 176 124 52 123 -26 149 Podravska 1591 289 1302 886 360 526 705 -71 776 Koroška 301 40 261 151 43 108 150 -3 153 Savinjska 2446 181 2265 1527 248 1279 919 -67 986 Zasavska 255 24 231 159 50 109 96 -26 122 Spodnjeposavska 721 66 655 485 64 421 236 2 234 Jugovzhodna Slovenija 917 111 806 437 81 356 480 30 450 Osrednjeslovenska 4530 538 3992 2376 545 1831 2154 -7 2161 Gorenjska 1151 170 981 757 248 509 394 -78 472 Notranjsko-kraška 360 41 319 233 38 195 127 3 124 Goriška 956 68 888 574 107 467 382 -39 421 Obalno-kraška 1514 121 1393 844 169 675 670 -48 718 1) Ocena Statističnega urada Republike Slovenije. Estimates of the Statistical Office of the Republic of Slovenia. 11. Meddržavne selitve in skupni prirast prebivalstva po spolu in statističnih regijah, Slovenija, 2005 International migration and total increase of population by sex and statistical regions, Slovenia, 2005 Meddržavne selitve International migration priseljeni iz tujine immigrants from abroad odseljeni v tujino emigrants to abroad selitveni prirast s tujino net migration from abroad Skupni prirast 1) Total increase 1) Statistična regija Statistical region skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women SLOVENIJA / SLOVENIA 15041 11130 3911 8605 6659 1946 6436 4471 1965 5768 4413 1355 Pomurska 299 195 104 176 88 88 123 107 16 -320 -151 -169 Podravska 1591 1076 515 886 598 288 705 478 227 127 214 -87 Koroška 301 221 80 151 104 47 150 117 33 52 72 -20 Savinjska 2446 1927 519 1527 1224 303 919 703 216 945 816 129 Zasavska 255 201 54 159 130 29 96 71 25 -92 -37 -55 Spodnjeposavska 721 528 193 485 389 96 236 139 97 96 47 49 Jugovzhodna Slovenija 917 737 180 437 371 66 480 366 114 482 377 105 Osrednjeslovenska 4530 3266 1264 2376 1894 482 2154 1372 782 2967 1917 1050 Gorenjska 1151 843 308 757 550 207 394 293 101 720 507 213 Notranjsko-kraška 360 285 75 233 177 56 127 108 19 81 111 -30 Goriška 956 741 215 574 471 103 382 270 112 184 201 -17 Obalno-kraška 1514 1110 404 844 663 181 670 447 223 526 339 187 1) Upoštevan je naravni in samo selitveni prirast s tujino. Considered natural increase and only net migration from abroad. Statistične informacije, št. 188/2006 36 Rapid Reports No 188/2006 12. Notranje selitve med regijami po spolu in statističnih regijah Slovenija, 20051) Internal migration between regions by sex and statistical regions Slovenia, 20051) Notranje selitve med regijami Internal migration between regions priseljeni iz drugih regij immigrants from other regions odseljeni v druge regije emigrants to other regions selitveni prirast med regijami net migration between regions Statistična regija Statistical region skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women skupaj total moški men ženske women SLOVENIJA / SLOVENIA 7004 3188 3816 7004 3188 3816 0 0 0 Pomurska 291 140 151 342 151 191 -51 -11 -40 Podravska 766 342 424 737 332 405 29 10 19 Koroška 168 83 85 318 137 181 -150 -54 -96 Savinjska 651 320 331 756 325 431 -105 -5 -100 Zasavska 195 92 103 261 126 135 -66 -34 -32 Spodnjeposavska 311 137 174 240 107 133 71 30 41 Jugovzhodna Slovenija 604 266 338 534 233 301 70 33 37 Osrednjeslovenska 2236 982 1254 1900 896 1004 336 86 250 Gorenjska 677 319 358 829 366 463 -152 -47 -105 Notranjsko-kraška 337 153 184 248 111 137 89 42 47 Goriška 256 135 121 390 195 195 -134 -60 -74 Obalno-kraška 512 219 293 449 209 240 63 10 53 1) Upoštevane so samo notranje selitve državljanov RS. Only data on internal migration of citizens of the RS are included. 13. Nekateri demografski kazalniki, statistične regije, Slovenija, 2005 Some demographic indicators, statistical regions, Slovenia, 2005 Na 1000 prebivalcev Per 1000 population Statistična regija Statistical region živorojeni live births umrli deaths naravni prirast1) natural increase1) priseljeni iz tujine immigrants from abroad odseljeni v tujino emigrants to abroad selitveni prirast s tujino1) net migration from abroad1) selitveni prirast med regijami net migration between regions skupni prirast1) total increase1) sklenitve zakonskih zvez marriages razveze zakonskih zvez divorces SLOVENIJA / SLOVENIA 9,1 9,4 -0,3 7,5 4,3 3,2 0,0 2,9 2,9 1,3 Pomurska 8,0 11,6 -3,6 2,4 1,4 1,0 -0,4 -3,0 2,4 0,9 Podravska 8,4 10,2 -1,8 5,0 2,8 2,2 0,1 0,5 2,6 1,4 Koroška 8,2 9,5 -1,3 4,1 2,0 2,0 -2,0 -1,3 2,4 0,8 Savinjska 9,2 9,1 0,1 9,5 5,9 3,6 -0,4 3,3 2,5 1,2 Zasavska 7,7 11,8 -4,1 5,6 3,5 2,1 -1,5 -3,5 2,5 1,6 Spodnjeposavska 8,3 10,3 -2,0 10,3 6,9 3,4 1,0 2,4 2,5 1,1 Jugovzhodna Slovenija 9,5 9,4 0,0 6,6 3,1 3,4 0,5 4,0 3,1 1,1 Osrednjeslovenska 9,9 8,3 1,6 9,1 4,8 4,3 0,7 6,6 3,2 1,6 Gorenjska 9,8 8,2 1,6 5,8 3,8 2,0 -0,8 2,9 2,8 1,3 Notranjsko-kraška 9,7 10,6 -0,9 7,0 4,6 2,5 1,7 3,3 3,3 1,3 Goriška 8,7 10,3 -1,7 8,0 4,8 3,2 -1,1 0,4 3,4 0,9 Obalno-kraška 8,0 9,4 -1,4 14,4 8,0 6,4 0,6 5,6 3,4 1,6 1) Zaradi zaokroževanja se vsote ne ujemajo vedno. The figures are rounded up. The sums might not be totally correct. Statistične informacije, št. 188/2006 Rapid Reports No 188/2006 37 Ka rta 1: S ku pn i p rir as t n a 1 00 0 p re bi va lce v, ob čin e, Sl ov en ija , 2 00 5 Ma p 1 : T ota l in cre as e p er 10 00 po pu lat ion , m un ici pa liti es , S lov en ia, 20 05 Statistične informacije, št. 188/2006 38 Rapid Reports No 188/2006 OBČINE 1. 1. 2005 S ŠIFRAMI MUNICIPALITIES 1. 1. 2005 WITH CODES 1 Ajdovščina 65 Loška dolina 129 Trbovlje 2 Beltinci 66 Loški Potok 130 Trebnje 3 Bled 67 Luče 131 Tržič 4 Bohinj 68 Lukovica 132 Turnišče 5 Borovnica 69 Majšperk 133 Velenje 6 Bovec 70 Maribor 134 Velike Lašče 7 Brda 71 Medvode 135 Videm 8 Brezovica 72 Mengeš 136 Vipava 9 Brežice 73 Metlika 137 Vitanje 10 Tišina 74 Mežica 138 Vodice 11 Celje 75 Miren - Kostanjevica 139 Vojnik 12 Cerklje na Gorenjskem 76 Mislinja 140 Vrhnika 13 Cerknica 77 Moravče 141 Vuzenica 14 Cerkno 78 Moravske Toplice 142 Zagorje ob Savi 15 Črenšovci 79 Mozirje 143 Zavrč 16 Črna na Koroškem 80 Murska Sobota 144 Zreče 17 Črnomelj 81 Muta 146 Železniki 18 Destrnik 82 Naklo 147 Žiri 19 Divača 83 Nazarje 148 Benedikt 20 Dobrepolje 84 Nova Gorica 149 Bistrica ob Sotli 21 Dobrova - Polhov Gradec 85 Novo mesto 150 Bloke 22 Dol pri Ljubljani 86 Odranci 151 Braslovče 23 Domžale 87 Ormož 152 Cankova 24 Dornava 88 Osilnica 153 Cerkvenjak 25 Dravograd 89 Pesnica 154 Dobje 26 Duplek 90 Piran/Pirano 155 Dobrna 27 Gorenja vas - Poljane 91 Pivka 156 Dobrovnik/Dobronak 28 Gorišnica 92 Podčetrtek 157 Dolenjske Toplice 29 Gornja Radgona 93 Podvelka 158 Grad 30 Gornji Grad 94 Postojna 159 Hajdina 31 Gornji Petrovci 95 Preddvor 160 Hoče - Slivnica 32 Grosuplje 96 Ptuj 161 Hodoš/Hodos 33 Šalovci 97 Puconci 162 Horjul 34 Hrastnik 98 Rače - Fram 163 Jezersko 35 Hrpelje - Kozina 99 Radeče 164 Komenda 36 Idrija 100 Radenci 165 Kostel 37 Ig 101 Radlje ob Dravi 166 Križevci 38 Ilirska Bistrica 102 Radovljica 167 Lovrenc na Pohorju 39 Ivančna Gorica 103 Ravne na Koroškem 168 Markovci 40 Izola/Isola 104 Ribnica 169 Miklavž na Dravskem polju 41 Jesenice 105 Rogašovci 170 Mirna Peč 42 Juršinci 106 Rogaška Slatina 171 Oplotnica 43 Kamnik 107 Rogatec 172 Podlehnik 44 Kanal 108 Ruše 173 Polzela 45 Kidričevo 109 Semič 174 Prebold 46 Kobarid 110 Sevnica 175 Prevalje 47 Kobilje 111 Sežana 176 Razkrižje 48 Kočevje 112 Slovenj Gradec 177 Ribnica na Pohorju 49 Komen 113 Slovenska Bistrica 178 Selnica ob Dravi 50 Koper/Capodistria 114 Slovenske Konjice 179 Sodražica 51 Kozje 115 Starše 180 Solčava 52 Kranj 116 Sveti Jurij 181 Sveta Ana 53 Kranjska Gora 117 Šenčur 182 Sveti Andraž v Slov. goricah 54 Krško 118 Šentilj 183 Šempeter - Vrtojba 55 Kungota 119 Šentjernej 184 Tabor 56 Kuzma 120 Šentjur 185 Trnovska vas 57 Laško 121 Škocjan 186 Trzin 58 Lenart 122 Škofja Loka 187 Velika Polana 59 Lendava/Lendva 123 Škofljica 188 Veržej 60 Litija 124 Šmarje pri Jelšah 189 Vransko 61 Ljubljana 125 Šmartno ob Paki 190 Žalec 62 Ljubno 126 Šoštanj 191 Žetale 63 Ljutomer 127 Štore 192 Žirovnica 64 Logatec 128 Tolmin 193 Žužemberk 194 Šmartno pri Litiji Statistične informacije, št. 188/2006 Rapid Reports No 188/2006 39 METODOLOŠKA POJASNILA METHODOLOGICAL EXPLANATIONS Viri podatkov Data sources Viri podatkov za to številko Statističnih informacij so: Data sources for this issue of Rapid Reports are: − letna statistična raziskovanja o rojstvih, smrtih, sklenitvah zakonskih zvez, razvezah zakonskih zvez in selitvah prebivalstva, ki jih izvaja Statistični urad Republike Slovenije; − annual statistical surveys conducted by the Statistical Office of the Republic of Slovenia on births, deaths, marriages, divorces and migration, − podatki Ministrstva za notranje zadeve ─ Centralnega registra prebivalstva; − data of the Ministry of the Interior ─ Central Population Register, − podatki Ministrstva za notranje zadeve ─ Direktorata za upravne notranje zadeve; − data of the Ministry of the Interior ─ Administrative Internal Affairs Directorate, − Zbirka podatkov o umrlih Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije. − Mortality Database kept by the Institute of Public Health of the Republic of Slovenia. Način zbiranja podatkov Data collection Podatke o rojstvih, priznanjih in ugotovitvah očetovstva ter sklenitvah zakonskih zvez smo zbrali z obrazci, ki so jih v letu 2005 na osnovi vpisov in zaznamb v matične knjige izpolnjevali delavci oddelkov za upravne notranje zadeve pri upravnih enotah. Po 1.5.2005 vpise in zaznambe vnašajo v Matični register, ki je elektronsko vodena evidenca o matičnih dejstvih. Podatke o razvezah zakonskih zvez smo zbrali z obrazci, ki jih izpolnjujejo sodniki okrožnih sodišč na podlagi izdanih pravnomočnih odločb o razvezah zakonskih zvez. Data on births, acknowledgement of paternity, ascertainment of paternity and marriages were collected on forms which were in 2005 filled in by employees of the departments of administrative internal affairs at administrative units based on entries and records in the register. Since 1 May 2005 entries and records are being filled in the Register of Births, Deaths and Marriages where facts on civil status are electronically recorded. Data on divorces were collected on forms filled in by district court judges based on legally effective sentences on divorces. Individualne podatke o umrlih Statistični urad Republike Slovenije prevzema od 1. 1. 2000 dalje v elektronski obliki od Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije, ki vodi in upravlja Zbirko podatkov o umrlih. Since 1 January 2000 individual data on deaths have been taken over in electronic form from the Institute of Public Health of the Republic of Slovenia, which keeps these data in the Mortality Database. Statistični urad Republike Slovenije zbira te podatke po kraju dogodka, rezultate statističnih raziskovanj pa objavlja po stalnem ali začasnem prebivališču, in sicer: The Statistical Office of the Republic of Slovenia (SORS) collects these data according to the place of event, and the results are published by permanent or temporary residence: − pri rojstvu po prebivališču matere ob otrokovem rojstvu; − at child birth residence of mother, − pri sklenitvi zakonske zveze po prebivališču ženina ali neveste pred sklenitvijo zakonske zveze; − at marriage residence of groom or bride before marriage, − pri razvezi zakonske zveze po zadnjem skupnem prebivališču moža in žene pred razvezo zakonske zveze; − at divorce the last common residence of husband and wife before divorce, − pri smrti po prebivališču umrlega. − at death the last residence of the dead person. Individualne podatke o selitvah državljanov RS posreduje našemu uradu Ministrstvo za notranje zadeve na podlagi podatkov o prijavi/odjavi stalnega prebivališča v Sloveniji in o prijavi začasnega prebivanja v tujini oziroma o prijavi vrnitve iz tujine v elektronski obliki. Isto ministrstvo nam na podlagi svojih evidenc posreduje tudi podatke o priselitvah tujcev, in sicer nam jih je do konca leta 2004 posredovalo v agregirani obliki, od leta 2005 dalje pa nam pošilja individualne podatke Data on migration of citizens of the Republic of Slovenia are mediated in electronic form by the Ministry of the Interior to the Statistical Office of the Republic of Slovenia, based on information on registration/deregistration of permanent residence in Slovenia and registration of temporary residence abroad and returning from abroad. Until the end of 2004 aggregated data on immigration of foreigners were supplied to SORS on the basis of the records on foreigners in Slovenia by the Ministry of the Interior, since then individual data have been provided by the same data source. V podatkih o meddržavnih selitvah državljanov RS so upoštevane tudi prijave začasne odsotnosti zaradi odhoda v tujino (za več kot 3 mesece) oziroma prijave vrnitve iz tujine, kjer so državljani RS začasno prebivali. Data on international migration of citizens of the Republic of Slovenia also include temporary absence from Slovenia because of departure abroad (for more than 3 months) and arrivals after temporary residing abroad. Podatki o odselitvah tujcev pa so ocene statističnega urada; izdelali smo jih na osnovi števila tujcev na začetku in na koncu koledarskega leta, naravnega gibanja tujcev ter priselitev tujcev, upoštevali pa smo še podatke o pridobitvi državljanstva RS. Data on emigration of foreigners are estimated by the Statistical Office on the basis of the number of foreigners at the beginning and at the end of the calendar year, natural changes and immigration of foreigners. We also take into account data on acquisition of citizenship of the Republic of Slovenia. Pravne podlage za zbiranje podatkov: Legal basis regulating data collection: − Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/01) − National Statistics Act (OJ RS, No. 45/95 and No. 9/01), − Nacionalni program Statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 79/97) − National Programme of Statistical Surveys (OJ RS, No. 79/97), − Letni program statističnih raziskovanj za leto 2005 (Uradni list RS, št. 133/04) − Annual Programme of Statistical Surveys for 2005 (OJ RS, No. 133/04), Statistične informacije, št. 188/2006 40 Rapid Reports No 188/2006 − Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) − Constitutional Act for the Implementation of the Basic Constitutional Charter on the Independence and Sovereignty of the Republic of Slovenia (OJ RS, No. 1/91-l), − Zakon o matičnem registru (Uradni list RS, št. 37/03) − Register of Deaths, Births and Marriages Act (OJ RS, No. 37/03), − Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89, Ur. l. št. 13/94 in št. 82/94) − Law on Marriage and Family Relationships (OG SRS, No. 14/89, OJ RS No. 13/94 , No. 82/94), − Zakon o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, št. 45/95, št. 38/99 in št. 28/00) − Courts Act (OJ RS, No. 19/94, No. 45/95, No. 38/99 and No. 28/00), − Zakon o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 9/01) − Residence Registration Act (OJ RS, No. 9/01), − Pravilnik o obrazcu za prijavo oziroma odjavo stalnega prebivališča, o obrazcu osebnega kartona in kartona gospodinjstev ter o načinu vodenja in vzdrževanja registra stalnega prebivalstva (Uradni list RS, št. 27/92, 9/01 in 105/01) − Regulation on the Form for Registration and Departure Notice of Permanent Residence, on the Form of Personal Card and Household Card and on the Method of Keeping and Maintaining the Register of Permanent Population (OJ RS, No. 27/92, 9/01 in 105/01), − Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00) − Health Care Data Collections Act (OJ RS, No. 65/00). Statistično zajetje podatkov Data coverage V podatkih letnih statističnih raziskovanj so zajeti naslednji dogodki: Annual statistical surveys cover: − rojstva živorojenih in mrtvorojenih otrok, katerih matere so imele stalno ali začasno prebivališče na območju Slovenije (obrazec Prijava rojstva, DEM-ROJ); − births of live-born and stillborn children whose mothers were permanently or temporarily residing in Slovenia (form: Registration of Birth - DEM-ROJ), − smrti oseb, ki so imele pred smrtjo stalno ali začasno prebivališče na območju Slovenije (obrazec Prijava smrti, DEM-UMR in Zdravniško potrdilo o smrti in poročilo o vzroku smrti); − deaths of persons who, before death, were permanently or temporarily residing in Slovenia (form: Registration of Death - DEM- UMR and Medical Report on the Cause of Death), − sklenitve zakonskih zvez, kadar je bilo stalno ali začasno prebivališče ženina ali neveste pred sklenitvijo zakonske zveze na območju Slovenije (obrazec Prijava sklenjene zakonske zveze, DEM- POR); − marriages if the groom of bride was permanently or temporarily residing in Slovenia before the marriage (form: Registration of Marriage - DEM-POR), − razveze zakonskih zvez, kadar je bilo stalno prebivališče moža ali žene pred razvezo zakonske zveze na območju Slovenije (obrazec Prijava razveze zakonske zveze, DEM-RAZ); − divorces if the husband or wife were permanently or temporarily residing in Slovenia before the divorce (form: Registration of Divorce - DEM-RAZ), − prijave/odjave stalnega oz. začasnega prebivališča na območju Slovenije in prijave začasnega odhoda iz Republike Slovenije oz. vrnitve v Republiko Slovenijo (obrazci Prijava ─ odjava stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, Prijava ─ odjava začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji in Prijava začasnega odhoda iz Republike Slovenije – vrnitve v Republiko Slovenijo). − registration and de-registration of permanent or temporary residence in Slovenia and registration of temporary departure from or return to Slovenia (to this end three forms are used: Registration – De– Registration of Permanent Residence in the Republic of Slovenia, Registration – De–Registration of Temporary Residence in the Republic of Slovenia, and Registration of Temporary Departure from the Republic of Slovenia or Return to the Republic of Slovenia). V podatkih o rojstvih, smrtih, sklenitvah zakonskih zvez, razvezah zakonskih zvez so zajeti tudi tisti dogodki, ki so se osebam s stalnim prebivališčem v Sloveniji zgodili v drugih državah in o katerih podatke je Statistični urad Republike Slovenije, od pristojnih matičnih služb, dobil naknadno. Data on births, deaths, marriages and divorces include also events which happened in other countries to persons with permanent residence in Slovenia. The Statistical Office of the Republic of Slovenia later acquired data from competent registration authorities. V podatkih o sklenitvah zakonskih zvez niso upoštevane dalj časa trajajoče zunajzakonske zveze. Data on marriages do not include long-time consensual unions. V podatkih o notranjih selitvah niso upoštevane notranje selitve tujcev. Data on internal migration of population do not include internal migration of foreigners. Teritorialna opredelitev Territorial definition Podatke po občinah objavljamo v skladu s teritorialno razdelitvijo občin po zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO─B, Uradni list RS, št. 56/98, ZUODNO─C, Uradni list RS, št. 75/98 in ZUODNO─D, Uradni list RS, št. 52/02). The data by municipalities are published in accordance with the territorial division of municipalities by the Act Amending the Establishment of Municipalities and Municipal Boundaries Act (OJ RS, No. 56/98, 75/98, 52/02). Statistične informacije, št. 188/2006 Rapid Reports No 188/2006 41 Tabele po statističnih regijah so oblikovane iz podatkov po občinah. V posamezno statistično regijo spadajo: Tables by statistical regions are prepared from the data by municipalities. Individual statistical regions include: Statistična regija / Statistical region Občina / Municipality Pomurska Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik/Dobronak, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš/Hodos, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava/Lendva, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Podravska Benedikt, Cerkvenjak, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče - Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Ptuj, Rače - Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Starše, Sveta Ana, Sveti Andraž v Slov. goricah, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Koroška Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Savinjska Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Radeče, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Zasavska Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Spodnjeposavska Brežice, Krško, Sevnica Jugovzhodna Slovenija Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna Peč, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Šentjernej, Škocjan, Trebnje, Žužemberk Osrednjeslovenska Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Gorenjska Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas - Poljane, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Notranjsko-kraška Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Goriška Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal, Kobarid, Miren - Kostanjevica, Nova Gorica, Šempeter - Vrtojba, Tolmin, Vipava Obalno-kraška Divača, Hrpelje - Kozina, Izola/Isola, Komen, Koper/Capodistria, Piran/Pirano, Sežana DEFINICIJE DEFINITIONS Državljan Republike Slovenije je oseba z državljanstvom Republike Slovenije in s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji. A citizen of the Republic of Slovenia is a person with Slovenian citizenship and registered permanent residence in Slovenia. Meddržavna selitev je prostorski premik, pri katerem je prejšnje oziroma bodoče prebivališče selivca v drugi državi. International migration is spatial movement where previous or next residence of the migrant is in another country. Naravni prirast je razlika med številom živorojenih otrok in številom umrlih na določenem območju v koledarskem letu. Natural increase is the difference between the number of live-born children and the number of deaths for a given area in the calendar year. Naravni prirast na 1000 prebivalcev je razmerje med naravnim prirastom v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000. Natural increase per 1000 population is the ratio between the natural increase in the calendar year and the midyear population of the same year for a given area, multiplied by 1000. Notranja selitev je sprememba naselja stalnega prebivališča državljana Republike Slovenije na območju Slovenije. Internal migration is the change of a settlement of permanent residence of citizen of the Republic of Slovenia in the territory of Slovenia. Notranja selitev med občinami je sprememba naselja stalnega prebivališča državljana Republike Slovenije med dvema občinama. Internal migration between municipalities is the change of a settlement of permanent residence of a citizen of the Republic of Slovenia in the territory of Slovenia between two municipalities. Odseljeni prebivalec Slovenije je tisti, ki: An emigrant is a resident of Slovenia who: − je v Sloveniji odjavil stalno prebivališče z namenom, da se bo odselil v tujino; − in Slovenia gave notice of leaving his/her permanent residence with the intention of emigrating abroad, − je začasno odsoten v tujini (in sicer več kot tri mesece) in je svoj odhod prijavil v upravni enoti svojega stalnega prebivališča; − is temporarily abroad for more than three months and gave notice of his/her departure at the administrative unit, − se je odselil v drugo naselje, občino v Sloveniji in tam prijavil stalno prebivališče. − emigrated to another settlement or municipality in Slovenia, and registered his/her permanent residence there. Odseljeni na 1000 prebivalcev je razmerje med številom odseljenih v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000. Emigrants per 1000 population is the ratio between the number of emigrants in the calendar year and the midyear population of the same year for a given area, multiplied by 1000. Statistične informacije, št. 188/2006 42 Rapid Reports No 188/2006 Priseljeni prebivalec Slovenije je tisti, ki: An immigrant is a resident of Slovenia who: − se je priselil iz tujine in v Sloveniji prijavil stalno prebivališče; − immigrated from abroad and registered his/her permanent residence in Slovenia, − se je vrnil iz tujine po več kot treh mesecih začasnega prebivanja v tujini in je svoj odhod pred odhodom v tujino prijavil v upravni enoti svojega stalnega prebivališča; − returned from abroad after temporarily residing there for more than three months and before departure gave notice of his/her departure at the administrative unit, − se je priselil v drugo naselje, občino v Sloveniji in tam prijavil stalno prebivališče. − immigrated to another settlement or municipality in Slovenia and registered his/her permanent residence there. Priseljeni na 1000 prebivalcev je razmerje med številom priseljenih v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000. Immigrants per 1000 population is the ratio between the number of immigrants in the calendar year and the midyear population of the same year for a given area, multiplied by 1000. Razveza zakonske zveze je postopek, s katerim sodišče s pravnomočno sodbo razveže obstoječo zakonsko zvezo dveh oseb različnega spola. Divorce is a procedure in which a court with its final judgement terminates the existing marriage of two people of opposite sexes. Razveze zakonskih zvez na 1000 prebivalcev je razmerje med številom razvez zakonskih zvez v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000. Divorces per 1000 population is the ratio between the number of divorces in the calendar year and the midyear population of the same year for a given area, multiplied by 1000. Selitveni prirast je razlika med številom prebivalcev, ki so se na določeno območje v koledarskem letu priselili (priseljeni), in številom prebivalcev, ki so se s tega območja v istem koledarskem letu odselili (odseljeni). Net migration is the difference between the number of immigrants from abroad and the number of emigrants to abroad for a given area in the calendar year. Selitveni prirast na 1000 prebivalcev je razmerje med selitvenim prirastom v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000. Net migration per 1000 population is the ratio between the net migration (with foreign countries) in the calendar year and the midyear population of the same year for a given area, multiplied by 1000. Selitveni prirast med občinami je razlika med številom priseljenih iz drugih občin Slovenije in številom odseljenih v druge občine Slovenije v določeni občini v koledarskem letu. Net migration between municipalities is the difference between the number of immigrants from other municipalities and the number of emigrants to other municipalities of Slovenia for a given municipality in the calendar year. Selitveni prirast med občinami na 1000 prebivalcev je razmerje med selitvenim prirastom med občinami za posamezno občino in številom prebivalstva občine sredi istega leta, pomnoženo s 1000. Net migration between municipalities per 1000 population is the ratio between the net migration between municipalities for a given municipality in the calendar year and the midyear population of the municipality in the same year, multiplied by 1000. Selitveni prirast med regijami je razlika med številom priseljenih iz drugih regij Slovenije in številom odseljenih v druge regije Slovenije v določeni regiji v koledarskem letu. Net migration between regions is the difference between the number of immigrants from other regions and the number of emigrants to other regions of Slovenia for a given region in the calendar year. Selitveni prirast med regijami na 1000 prebivalcev je razmerje med selitvenim prirastom med regijami za posamezno regijo in številom prebivalstva regije sredi istega leta, pomnoženo s 1000. Net migration between regions per 1000 population is the ratio between the net migration between regions for a given region in the calendar year and the midyear population of the region in the same year, multiplied by 1000. Sklenitev zakonske zveze je postopek, po katerem osebi različnega spola skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi skleneta zakonsko zvezo. Marriage is a procedure in which two persons of opposite sexes settle a marriage in accordance with the valid legal regulations. Sklenitve zakonskih zvez na 1000 prebivalcev je razmerje med številom sklenitev zakonskih zvez v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000. Marriages per 1000 population is the ratio between the number of marriages in the calendar year and the midyear population of the same year for a given area, multiplied by 1000. Skupni prirast je seštevek naravnega in selitvenega prirasta na določenem območju v koledarskem letu. Total increase is the sum of natural increase and net migration for a given area in the calendar year. Skupni prirast na 1000 prebivalcev je razmerje med skupnim prirastom v koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000. Total increase per 1000 population is the ratio between the total increase in the calendar year and the midyear population of the same year for a given area, multiplied by 1000. Tujec je oseba z državljanstvom tuje države ali oseba brez ugotovljenega državljanstva ali oseba brez državljanstva, ki je v Sloveniji na osnovi dovoljenja za prebivanje oz. veljavnega delovnega ali poslovnega vizuma prijavila stalno ali začasno prebivališče. A foreigner is a person with foreign citizenship or a person without established citizenship or without citizenship, who has on the basis of valid permission for residing in Slovenia or valid work permit or business visa registered his/her permanent or temporary residence in Slovenia. Umrli je oseba, pri kateri so, kadar koli potem ko je bila živorojena, trajno prenehale vse življenjske funkcije. A dead person is one whose evidence of life permanently disappeared any time after he/she was live-born. Umrli na 1000 prebivalcev je razmerje med številom umrlih v Deaths per 1000 population is the ratio between the number of deaths Statistične informacije, št. 188/2006 Rapid Reports No 188/2006 43 koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000. in the calendar year and the midyear population of the same year for a given area, multiplied by 1000. Umrli dojenček je otrok, star manj kot eno leto, pri katerem so kadar koli potem ko je bil živorojen, trajno prenehale vse življenjske funkcije. A dead infant is a child whose evidence of life permanently disappeared any time after he/she was live-born and has not yet completed the first year of age. Živorojeni (otrok) je otrok, ki je takoj po rojstvu pokazal znake življenja (dihanje, srčni utrip, trzanje mišic), čeprav le za krajši čas. Trajanje nosečnosti pri tem ni pomembno. A live-born is a child who immediately after birth showed signs of life (breathing, beating of the heart, muscle twitch), even though only for a short period. Duration of pregnancy is not important. Živorojeni na 1000 prebivalcev je razmerje med številom živorojenih otrok, rojenih v koledarskem letu, in številom prebivalstva sredi istega leta na določenem območju, pomnoženo s 1000. Live-births per 1000 population is the ratio between the number of live births in the calendar year and the midyear population of the same year for a given area, multiplied by 1000. Zaradi zaokroževanja se vsote ne ujemajo vedno. The figures are rounded up. The sums might not be totally correct. Sestavile / Prepared by: Milena Ilić, Janja Povhe, Darja Šter, Tina Žnidaršič, Katja Kalin Izdaja, založba in tisk Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vožarski pot 12 - Uporaba in objava podatkov dovoljena le z navedbo vira - Odgovarja generalna direktorica mag. Irena Križman - Urednica zbirke Statistične informacije Marina Urbas – Urednica podzbirke Apolonija Oblak Flander - Slovensko besedilo jezikovno uredila Ivanka Zobec - Angleško besedilo jezikovno uredil Boris Panič - Naklada 180 izvodov - ISSN zbirke Statistične informacije 1408-192X - ISSN podzbirke Prebivalstvo 1580-1772 - Informacije daje Informacijsko središče, tel.: (01) 241 51 04 - El. pošta: info.stat@gov.si - http://www.stat.si. Edited, published and printed by the Statistical Office of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Vožarski pot 12 - These data can be used provided the source is acknowledged - Director-General Irena Križman - Rapid Reports editor Marina Urbas – Subject-matter editor Apolonija Oblak Flander - Slovene language editor Ivanka Zobec- English language editor Boris Panič - Total print run 180 copies - ISSN of Rapid Reports 1408-192X - ISSN of subcollection Population 1580-1772 - Information is given by the Information Centre of the Statistical Office of the Republic of Slovenia, tel.: +386 1 241 51 04 - E-mail: info.stat@gov.si - http://www.stat.si.