Stev. 47
Posamezna številka 20 stotiiik
v Trstu, v Četrtek 24. februarja 1921
Posamezna številka 20 stotink
letnik XLVl
Imaja — izvxem51 ponedeljek — vatk dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. FrančiSka AsiŽkeea «fev 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-nlštvu. — Nei .-rklran pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vr*Cajo. — Izdajatelj In cdg. vorn. urednik Štefan Godina. — Laatnik UonsorcIJ lista Edinosti. — Tisk tisKarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
EDINOST
Posamezni Številke v Trstu In okolici po 20 stotin'?. — Oglasi se računajo v SIrokosti ene kolone (72 mn>. — Oglasi trgovcev to obrtnikom mm po 40 stot., osmrtnice, zahvale, poslanice !n vabila po L 1.—«, oglasi deaa.nih zavodov, mm po L 2. — Mali oglasi po 2<) stot. .beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi* naročnina In reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega Stcv. 20,I. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57'
Majhen narod v borbi za svolo svobodo
Ze mesece in mesece se bavi svetovno časopisje z nemiri na Irskem. Strahotni prizori, ki se odigravajo na »otoku mu* čeneev«, nočejo prenehati. Cele pokra* Hne se podirajo v plamenih, irski kmetje
dovala je nad velikimi pokrajinami As frike, njene zastave so plapolale v Kal* kuti in na X>ilonu, njena moč sc je razširila čez celo Avstralijo in preko svetovnih oceanov, podvrgla si je skoro
in delavci se koljejo z angleškimi četa* 400 rniljonov novih plemen, a malega rai. Kri teče v potokih in grozote se čez* irskega narodiča, ki šteje 4Ys rniljonov dalje množijo. Nimamo več opravka z ljudi, ni mogla uklonili. Ne prilizovat navadno vstajo, temveč z meščansko nje in ne grožnje, ne lepe oblij ube in ne vojno, ki je po- svoji neizprosni trdo* kruto preganjanje, ne ljubezen in ne -ratnost brez primere. Irci so proglasili sovraštvo ni mogk> udušiti v irskem samostojno 1 j udovi ado in osnovali »Pro* ljudstvu stremljenja po svobodi in ne* stovoljno armado irske republike«, ki odvisnosti. Čim hujši ie bil pritisk, tem šteje 300.000 mož. Ljudstvo je odpove* odločnejši in trdovratne j ši odpor. In Če dalo angleški upravi pokorščino in se se je junaško irsko ljudstvo borilo od pokori le svojim lastnim irskim oblast? leta 1800 do izbruha svetovne vojne z vom. Kdor posluša državne angleške največjimi žrtvami za samoupravo, se uradnike, je proglašen in žigosan za ve* danes s tem ne zadovoljuje več in stre? leizdajalca.	mi le za enim, t. j. za svojo popolno ne?
Krvavi upor, ki se vali preko dežele, odvisnostjo. »Zelena republika« je cilj, ima g'oboko zgodovinsko in socialno ki vedri in razsvetljuje temenine irske ozadje. Že več kakor sedemsto let se sedanjosti.
bori Anglija za svoje gospodstvo nad Kar sg di danes na Irskem, je sad in :rsko. Svoje najboljše vojake m najpo* ]<)d neskončnih krivic, ki so se nakopi* gumnejse svoje sinove je pošiljala Ve- ^ v tcku sto'etij nad ubogim irskim hka Britanija nad lirsko ljudstvo, da bi ljudstvoln> Na<TOdno, versko in gospo* ga uklonila angleški oblasti. Irskim kme* d ko zatiranje je doseglo učinke, ki jih tom je odvzela njihovo zemljo m jo lcšku 0ficielna politika ni pričako* razdelila med angleško veleposestniško	Ta maK, katoTjsld narodič s svoto
gospodarske odvisnosti Ponižan je bil v	atije za to ljudstvo, Id je simbol
hlapca, obdeloval zemljo svojih očetov	£ zatiranih to teptanih, vseh tlačenih
f'ot brezpraven kolon m naijer"*^	-Kdor ni hotel kloniti rilnika, je
kot brezpraven kolon innaaenmOc	ižanih. MOTalna zmaga Ircev je
1	klon,tl	Je J"1 vsesplošna in sc čednije veča,
pognan v najbolj nerodovitne kralje de*
žele, nagnali so ga v močvirja- Ko je po* Boj, ki ga bijejo Irci za svoje osvo* štala mera preganjanja in trpljenja vr* bojenije in ki je po svoji trdovratnosti hana, je budstvo bežalo v tujino. Mi* m po svojih žrtvah brez primere v zgo* i j on i in miiioni Ircev so potovali preko dovini človeštva, je najtežja obsodba velikega oceana^ v Ameriko. Irski kme* novodobnih imperialističnih držav, ki t je in deliavci, ki so* vztrajala na rodni so poteptale in opljuva'e samoodločbo zemlji, pa so bili kakor berač, ki leži malih narodov. Imperialistični plenilci, pred vrat! bogataša in letiio nanj drob* ki so si razdelili narode po svojih kapi* tiniee iz mize — sitih kapitalistov. V talističnih koristih, naj pa vedo, da svo* času. ko se je Velika Britanija valila v jega plena ne bodo mogli pogoltniti, bogastvu, ko je izobilie angleške države Ljudstvo hoče živeti po svofjih lastnih sij a1 o na vse strani sveta, so irski kme* postavah in hoče urediti svoio usodo tje trpeli in garali v naivečii bedi. Toda po svoji lastni vrolji. To stremlienie in ves gospodarski! in socia'ni pritisk je hrepenenie narodov bo zmagalo, tudi če bil zaman. Velika Britanija je ustvari* se ves ententni imperializem oboroži do la ponosen svetovni imperij, zagos-po* zob in postavi ves svet pod bajonete.
ministrstvo, trgovske in obrtne stvar! pa j jamstva, Zedinjene države so dovolile ministrstvo za trgovino in industrijo, j kredite Franciji in tudi Italiji, ne da bi Poleg tega jo bilo na tej seji votirano j bili ti dve državi prosili Anglijo, naj zagrebškem« vseučilišču 14 milijonov I jamči zanju. Sicer pa je res, da je An* kron.	j glija jamčila za ta posojila.
Omejitev železniškega prometa |	. ~ _
DUNAJ, 21. Vsied pomanjkanja pre*l fcOliaOIISka KOmereilCa moga se do nadaljne odredbe od 22. t. m. dalje ustavijo brzovlaki Dunaj—• Leoben—Bel j ak—-Trbiž. Od 23. t. m. da^je se pa ustavijo Dcvlaki Dunaj— Trst—Zagreb—Belgrad, Pač pa se zopet uvedejo od 22. t m. dalje direktni vo* zovi do Celovca in Beljaka pri osebnih vlakih Nr. 30/1 in 30/6.
Jugoslavija
Nadaljevanje ustavne debate. — Členi 5 do 11 sprejeti
BELGRAD. 21. Ustavni odbor je na svoji današnji seji pod predsedstvom doktorja Nin ciča nadaljeval podrobno debato o ustavnem načrtu. Z večjo ali manjšo večino glasov, deloma tudi so*
Radić pride v Belgrad?
BEOGRAD, 21. Semkaj je dospel de* legar Radičeve stranke, kar sprav'jajo v zvezo s prihodom Radića samega v Belgrad. V parlamentarnih krogih misli* jo, da pride Radič v Belgrad 24. t. m.
Pogajanja in razmejitev z Italijo
BELGRAD, 21. Te dni se je mudil v
glasno, so bili sprejeti členi 5. (o osebni BeVadu dr. Carpa, Id sodeluje imenom
svobodi;, člen 6. (državljani sc ne mo* rejo izgnati), »člen 7. (nedotakljivost sta* novanja), člen 8. (varstvo lastnine), člen 9. (svoboda vere in vesti), člen 10. (svo* boda. tiska) in člen 11. (zboroval, svo* boda). Razprava o členu 12. (zajamčenje pisemske skrivnosti) in členu 13. (odgo* vornost državnih uardnikov napram o* škodo vani m državljanom) se še nadaljuje.
Popoldne so od štirih do sedmih imeli sejo zastopniki demokratov in radikala Cev, kot ožji odbor radikalnih in demo* kratskih članov ustavnega odbora, ter pertresali ustavni najčrt do 16. člena. Do sporazuma še ni prišlo v vseh točkah.
Boj za ime se nadaljnje
BELGRAD. 21. V demokratskih kro* gih v Belgradu vlada splošno prepriča* nje, da plenum konstituante razveljavi sklep ustavnega odseka, ki je ukinil ime »Jugoslavija« in da bodo vsi parla* men t ar ni klubi razen radkaleev glasom vali v specialni debati v koostilfuanti za službeni naslov države »^tsgoslavija«. vi j a«.
Pogajanja z ^emljoradniki
BELGRAD, 21. Danes od 10 do pol ene so se med Pašieern fin Davidovičem na eni strani in zastopniki zemljoradnik skega khtba na drugi strani vršila po= rajanja glede vstopa zernljora dnikov v vlado. Ker ni priš'o v vseh točkah do sporazuma, se bodo pogajanja nadalje* vala.
Srbski radikale! za Radičevće
BELGRAD, 21. Včeraj ob 10. se je vr* šilo zborovanje srbske republikanske stranke. Prvi je govoril Dragiša Vasič, advokat m književnik v Belgradu, ki se je udeležil sej odbora Hrvatske repu? bJikanske seija&ke stranke v Zagrebu. V daljšem govoru je dokazoval, da Radi« eevei niso nasprotniki državni ideji, temveč samo proti temu, da bi se nada* I j evala nasilna politika. Srbski republik kanci so čutili dolžnost, da se informi* rajo, koliko je resn?ce v očitanju proti Radičeveem in so se sami prepričali, da so ta sumničenja neupravičena. Nato je prof. dr. Ikonič govoril, da je iz besed Radića in drugih zastopnikov njegove stranke spoznal, da o kaki mržnji Hr* vatov napram Srbom ni govora in da Radičev pokret ni nasproten niti narod* nemu, niti državnemu edmstvu, nego sistemu vladanja. Oba govornika sta po* zvala udeležence, naj tf&učijo javno mnenje v Srbiji o tem, kar so slišali, da se na ta način uničijo spletke, ki jih razširjajo sovražniki sloge med Srbi in Hrvati.
italijanske vlade pri trgovskih pogaja* njih. Iskal je prihvatnih zvez z merodaj* nimi činitelji radi bodočih trgovinskih pogajanj z Italijo. Obiskal je finančne* ga ministra dr. Kumanudija, trgovinske* ga ministra dr. Kukovca, ministra za notranje zadeve Draškoviča in poslanca dr. Žerjava.
BELGRAD, 21. Vlada smatra, predno stopi v odločilna pogađan i a z Italijo in predno se podpiše prva pgoodba z Nem* čijo, za potrebno, biti v osebnih stikih z odločilnimi faktorji.
BELGRAD. 21. Trgovska pogajanja z Italijo se bodo pričela še ta teden.
BELGRAD, 21. Poslanik Antonijevič je prinesel iz R:ma rapal'sko pogodbo, ki ie bila izmenjana v Rimu. Mešana ko* misija za razmejitev z Italijo se bo se* stala še ta teden v Ljubljani in pričela z razmejitvijo med Jugoslavijo in Italijo.
Prihod razmejitvene komisije v Ljub« ljano
LJUBLJANA, 23. Kakor smo že vče* raj poročali, se sestanejo delegati jugo* slovansko * ita'tjanske razmejitvene kos misije v Ljubljani, kier se bodo vršila tudi posvetovanja komisije. Razen pred ■sodstva italijanskega zastopstva, sena* tor j a Salate, so dospeli tekom včeraj* šnjega dne že vsi ostali delegati s svo* jim spremstvom.
Jugoslovanska delegata polkovnika Milan Ječmenič in Aleksander Daskalo vič sta dospela že dopoldne z zagreb* škim vlakom, predsednik naše delegacije, general Maister, pa se je pripeljal zvečer ob 10. Vsii trije so se nastanili v hotelu »Union«.
Italijanska zastopnika general Vac* cheli in polkovnik Garibaldi sta prišla v Ljubljano včeraj popoTdne ob 5. s tr» žaškim brzovlakom. Na kolodvoru ju je počakal in pozdravil italijanski delegat v Ljubljani, de Comeili. Senator Salata, vodja italijanske delegacije, se je pri jugosl. delegatih brzojavno opravičil, da ne more prisostvovati otvoritveni seji razmejitene komisije, ker je vsied bo* lezni svoje žene zadržan.
Vprašanje hrvatske in dalmatinske deželne vlade
BELGRAD, 21. Vprašanje pokrajin* skih vlad za Hrvatsko in Dalmacijo bo rešeno najbrže jutri
Likvidacija ministrstva za prehrano
BELGRAD, 21. Na včerajšnji seji mi* nistrskega sveta so sklenil ukiniti mi* nistrstvo za prehrano in obnovo zem» I je. Preskrbovanje pasivnih ozemelj prevzameta ministrstvi ^a finance in za socialno politiko, obnovo poljedelsko
Zavraten napad „folksvcm'ctv" m tfeftana IMna. predsednika slovenske duiiovščhe na Koroihem, dosedaj edine mu horoikih Slovencev
V noči od 16. do 17. t. m. je neznan človek poklical gospoda Limplja, deka* na v Kaplji ob Dravi pri Borovljah, češ, da je na Vresniei ponesreči?: neki) kmet. Hitro naj ga gre previde t s sv. Zakra* menti. Dekan Mmpl je hitro vstal, po* klical cerkovnika in vzel najsvetejše. V gozdu pred Vresnico je počilo naenkrat iz temnega gozda pet strelov na gosp. dekana. En strel mu je razdrobil desno ramo, drugi ga je precej oprasnil na prsih, tretji je prevrtal borzo z najsve* tejšim. Dekan se jo zgrudil Cerkovni* ku se je posrečžlo, da ga je privlekel do? mov, od koder so ga odpeljali v Ce^ lovec. Zdravniki so izjavili, da so rane jako težke, vendar je nade, da ga ohra* nijo pri življenj«. Takoj naslednjega dne je razglasila deželna vlada koroš* k a, da. hoće vse storiti, da se krivci naj* dej o i!n strogo kaznujejo. Vsi listi — tudi nasprotni — obsojajo ta zločinski in bogokletni napad cer izražajo boja* zen, da bi ta politični zločin mogel ime* ti dalekosežne posledice za ves položaj na Koroškem, posebno pa v pasu A. Ko* mentarja ne pišemo nobenega, ker do* godek sam kriči do neba.
Avstrija
Socialistični kongres
DUNAJ, 21. Jutri se zbere tukaj so* cial.stični kongres, ki naj osnuje mesto III. internacionale dru^o.
Mednarodna kontrolna komisija
DUNAJ, 21. Po naročilu grofa Sforze so italijanski delegati mednarodne kon* trolne komisije nehali sodelovati v tej komisiji in zapuste v kratkem Dunaj. Francoski, angleški in japonski dele* garie pa ostanejo Še dalje tukaj in na* daljujejo svojo kontrolo.
Grof Sforza o avstrijskem problemu
LONDON, 21. Pri interviewu, ki ga ie dal grof Storža po svojem prihodu v Pariz, je izjavil glede avstrijskega pro* blema nastopno: Uspeli konference v Portorose je odvisen od tega, kakšno sta'išče bodo posamezne države zavzele napram konferenci. Mnoge države se bodo gotovo nad tem ali onilin spodd* kale, kar Italija dobro razume. Italijani, Jugosloveni in Češkoslovaki se vsi upi rajo misli na preporod in obnovitev stare avstrijsko s ogrske organizacije. »Mi v Italiji se zavedamo nujnosti, da je treba kaj storiti v korist nasledstve* n,;m državam, pod katerimi je treba razumeti tudi Avstrijo. Mislim, da se nc varam, če t-rdim, da bi tak arangement Avstriji boij pomagal, kakor cela vrsta f'i'Wmatičnih formule, je dejal grof Sforza.
Rusija
Vstaja proti armenski sovjetski vladi
CARIGRAiD, 22. Potrjuje se vest, da ie v f>Vanu izbruhnila revolucija proti sovjetski vladi. Vstajo so pripravili ar* menski nacionalisti. Gruzinske čete so baje imele uspehe blizu Ti f lis a. Položaj v Gruziji se popravlja, ker se muslimani odzivljejo pozivu pod orožje.
Ruski kmetje morijo boljše viške ko^ misarje?
VARŠAVA, 22. Poljski iisii pravijo, da se gibanje proti boljševiškim komi* sarjem širi po vsej Ukrajini. Komisar Zaslavski je bil ubit pri belem dne. V Baru je gruča kmetov napadla boljševi* škeaa komisarja in komisijo za gospo* darsko reorganizacijo. Pet komisarjev je bilo sežganih In eden je bil križan.
Zavezniki objavijo svojo »belo knjigo« LONDON, 22. Na današnji seji so se vršila posvetovanja glede raznih vpra* šanj, ki se nanašajo na sevresko mirov* no pogodbo. Bilo je sklenjeno, da se tur* ški odposlanci povabijo k jutrišnji seji. Prošnja emirja Fejšala, da bi ga konfe*
Na to razpravlja zagrebški list o sto* licah za slavistiko in avstrijsko pravo v Padovi ter pravi; da je absolutno po* trebno, da se jugoslovenski dijaki Istre (samo iz Istre? Kaj pa oni iz dni* gih krajev Primorja in priključene Notranjske), ki obiskujejo jugosloven* ska vseučilišča, izpopolne v italijanskem jeziku in v naukih, da bodo mogli ko* nstno služiti v izgubljenih pokraijnah. »Potrebno je — tako zaključuje — da se, bodi s pogodbami, bodi z drugimi sredstvi, omogoči tistim dijakom mate* riahio življenje v neugodnem milieju v Padovi.«
rcnca seslišala, je bila odklonjena. Kralj	. i-i . , t, , .
Husein je v imenu Arabcev orisal polo* - ^omeo Pnppmo. tlva.evredno je.
žaj v Mezopotamiji. Konferenca je tudi sklenila, da objavi »belo knjigo«, ki bo vsebovala vse ukrepe zaveznikov od versaiileskem miru sem. Litovska vlada se zasliši v stvari njene prošnje, da bi se Litva priznala. Popoldne ni bilp seje vsied bolezni Tewfik paše.
Zveza narodov
Eupen in Malmedv končioveljavno pri* sojena Belgiji
PARIZ, 22. Svet Zveze narodov je potrdil besedilo pisma, ki se pošlje nem* ški vladi v odgovor na njeno noto glede Eupena in Malmedy*ja, ki sta bila pri* sojena Belgiji. Svet Zveze narodov se v pismu sklicuje na prejšnje sklope in naglasa, da ste ti dve pokrajini bili kon* čno vel javno prisoj eni Belgiji.
Zedinfene držav«
Zedinjene države proti japonski moči na Tihem oceanu
PARIZ, 22. Svet Zveze narodov je prejel od Zediinjenih držav noto, v ka* teri ameriška vlada obrača pozornost sveta Zveze narodov na dve vprašanje, m kateri se Zedinjene države morajo zanimati. Prvo sc tiče usode otoka Japa v Tihem oceanu, ki je bil prvotno pri* sojen Japonski. Zedinjjene države izjav* Ijajo, da niso tega nikdar priznale. Dru* go vprašanje se nanaša na angleško * francoski dogovor glede mezopotamske* ga petroleja, o katerem zahtevajo Zc* dinje ne države pojasnfta. Čim jc svet Zveze narodov prejel to noto, je pre* kinil razpravo o teh vprašanjih.
Zedinjene države proti novemu pria seljevanju
NEW YORK, 22. Zdmžene komisije zbornice in senata so potrdile zakonski načrt senata, s katerim se število drugo* zemcev, ki se bodo smeli nastaniti v Zcdinjenih državah določa za debo 15 mesecev na 3% prebivalstva posamez* nlh držav, kolikor je znašalo L 1{,10.
Francija
Medzavezniška konferencu za zrakom plovstvo
PARIZ, 22. Danes se je sestala an* gleško * francosko * belgijska konferenc ca za zi*akopiovstvo. Zatrjuje se, da bo Italija kmalu povabljena* naj pošlje na konferenco svoje zastopnike. Prihodnja seja bo v prvi polovici aprila v L on* donu.	_________
Hmmiiim
Kako bo sestavljen novi pruski deželni zbor
BEROLIN, 22. Ako se prišteje 22 po* slance v iz Gornje Slezije. ki bodo ostali v pruskem deželnem zboru do konca ljudskega glasovanja, bo novi pruski deželni zbor sestavljen tako*le: Večin* ski socialisti 113, demokratjo 28, center 20, ljudska stranka 57, nacionalisti 73, gospodarska stranka 4, neodvisni socia* listi 28, komunisti 39 poslancev,
Penija
Revolucionare! zavzeli Teheran TEHERAN, 22. General Reza Han je z 2500 kozaki zavzel Teheran, ne da bi bil zadel ob odpor, ter je odstavil dose* dan j o vlado. S šahom se vršijo pogaja* nja o sestavi nove vlade.
če se glasila v Jugoslaviji zanimajo za nas. Verujemo tudi, da ima zagrebški list dobre namene. Ali, ako naj nasveti tudi koristijo, treba pred vsem, da tisti, ki svetuje, tudi dobro pozna tistega, ka* teremu svetuje! »Nasveti« v »Novostih« pa ovaj a j o, da pisec ne pozna dovolj ne duševnosti, ne umstvenih svojstev, ne dosedanjega dela primorskih Jugos!ove* nov. Posebno nas je tudi osupnila be* seda, o »infiltraciji«. Ne! Jugoslove* nom, ki žive sedaj izven našega Pri* morja, se ni treba nikamor »iniil trovat i«, ampak povrniti se jim je le v svojo de> želo, kjer bodo imeli — kot državljani Italije — pravico do javnih služb! Na strokovnih sposobnostih naših uradni* kov pa ne more dvomiti nihče, ki jih — pozna. Saj jih še nekaj služi v držav* nih službah in vsi služijo odričaio! Po* sebno še, ker imajo tudi k vali tik ad "o v jezikovnem pogledu, katera je potrebna za koristno službovanje v krajih z je* zikovno mešanim prebivalstvom.
Povsem neumestno jc torej, čc sc go* vori, kakor da bii šlo za to, da sc izpo» sluje od italijanske vlade nekako mi* lostno privolitev ali koncesijo; marveč gre tu za pravico, ki se razume sama ob sebi. In sicer ne samo za prav !co pesa^ meznih oseb, ki bi hotele javno >lu/iL, marveč zu pravico vsega našega prebi* valstva na tem ozemlju! Kajti, neopo* rečna pravica, utemeljena v narodnem načelu, v zakonih, v načeli, svobode in pravičnosti!, pa tudi v praktični potrebi je, da so javni uradi urejeni tako, da more ljudstvo občevati žnjimi \ svojem jeziku!! To je naj naravne j a pravica, pa tudi najnujnejša in neizogibna potreba.
Na to stališče se mora postavati, kdor nam hoče koristiti in absolutno ne sme dopuščati domneve, kakor -da bi bi,;i mi Jugosloveni na tem ozemlju nekak inferioren, nedorasel rod. ki pričakuje prizanesljivosti in milostnega postopa* nja. Zato kličemo tovarišem onkraj me* je: poznati nas mora, kdor nam hoče dajati — nasvete!
Anglija
Anglija ni nasprotna francosko^poljski zvezi
PARIZ, 22, Angleško poslaništvo v Parizu zanika vest, da bi Anglija bila nasprotna francosko c poijski vojaški pogodbi in da je Lord Harding že vložil pri Jules Camsbonu svoje ugovore.
Tajnik društva za samoodločbo Irske odpeljan v prognanstvo
LONDON, 23. ^Daaly Graphic« ja* vlja, da je bil Seen Grait, tajnik društva za samoodločba /«ke. odpeljan v pro* gnanstvo.
Anglija hi ameriška vojna posojila zaveznikom
LONDON, 22c V dolnji zbornici je vlada izjavila, da je napa&no misliti, da ZedinjenC države niso hotele dati po* sojila Franciji in Itfllij* brež atrgioškega
Našim Kolesom v JMauiji
Tukajšnja >Scra;< — večerno izdanje »Ere« — jc posnel neke »nasvete«, ki jih dajejo zagrebške »Novosti« Jugo* slovenom v našem Primorju. »Narodna
Polici vesti
Burbonski princ. Kakor javlja v Jo ar* nal des Dćbats« italijanska vlada ne bo mogla izgnati iz Italije princa Sik^ta Bourbonskega, ker se nahaja v Parizu. Princ je izjavil, da Pariza že štiri nif sece ni zapustil Stanuje celo v nepo» srodni bližini itidijanskega poslaništva, U bi se mogel pač prepričati, da princ že ni bil dolgo časa v Italiji.
Egiptsko vprašanje. Pritobeilo se je poročilo kombije, ki je bila imenovana, da izdela pod vodstvom lorda Miiuerja predloge, ki se tičejo bodoče uprave v Egiptu. Poročilo pravi med drugim: Pri' šel je čas, da izpolnimo Egiptu obljube, da mu hočemo dati samoupravo, din si* cer potom pogodbe z egiptovsko vlado, ki bi varovala neodvisnost Egipta, a hkrati čuvala bistvene angleške intere* se. Pogodba mora zagotavljati posebno stanje britanskega imperija in omogo^ čatii Vdiki Britaniji, da vzdržuje v brambo zver. med posameznimi tleli dr* zave svoje čete, dalje morai dej ari jam* stvo, da se egiptovska zunanja politika nc bo cepila od angleške.
DomaČe vesti
-Z fSkkim iroifema. Votija bojovruške^ c ^ibc. c/a v na5cm Primorja, odvetnik Giimta, je imel t» dni razgovor z i:elđm tirednikom lista »Nazione« v Fircnzi, Razlagal jc, kako temeljito da so bojevrvi-ki zatili komunistične, Italiji nevumo ž'Kanje. Komunisti v Julijski Benečiji pa so Jtigoslovcui in zato ;c delovanje fasistov naperjeno tudi proti tcci poslednjim. Odvetnik Giuata ju razlagal, da ubojstvo na poveljniku Galliju v Splitu, izzvalo * famozna« požiji Balkana v Trsta, Id pa da rj bil samo hotel, ampak tudi središče vso propagansfn m sloranskih tnaJiinacij proti Italiji. — Na to Jt
.zavest Jugoslovenov v Julijsld Benečiji — tako razlaga* zagrebški Lst — je j fGVCrJ fGlunta °	voUtvah In ie zairjai, da
čvrsta, ali politična organizadi j« je	t'lt UZZŽČ^
goslovenov naj se zopet povrnejo v 11 a* lijo? Najbolje bi1 bilo, &e bd se vsi, ki ho« čejo delovati na poetičnem polju, infil* trirali v Italiji v državno službo. AK to nt mogoče.Jugosloveni nimajo danes do= volj sposobnosti in spretnosti, in po trp? ljenju vsied vojne, preganjanjih^ in \sl* kustvih v Jugoslaviji, še manj Idealiz* ma. Ostajajo te*le možnosti: ali javna služba v Italiji, ali opora v javnem mne* njiu Jugoslje, ali! pa eno in drugo ob* enem. Ali, kako naj bi Jugosloveni slu* žiH v Italiji? To je važno vprašanje, ki ga morajo rešiti v Belgradu. V pogod* bali, ki se imajo skleniti, mora biti za* jamčeno jugoslovanskim funkcijonar^ jem, da bodo mogli služiti v Julijski Benečiji in da jih ne bodo smeli pre* meščati v južno Italiio.«
čem, ter da bodo posluževali vsakega on>i|«f — To je rezka hi ob enem odkrit?, besedo, fd priča o vojevitostl vodje. Drugo vprašanje pa je, ali b4 biki v <Jcs4 in korist redne in pravne državo, C« bi njo merodojni činiteJ'H dopuSč'di svobodno izvajanja tak© parolo, eo bi v politični borbi dorj-Irevali rabo	ordija?! Italija-j• m«ada
&tiLuck>netna država in v taki državi	morul*
vsakemu državljanu enako zajamčene državljanski in politične pravico. A vrlina teh pravic Jo svobodno izvrševanje volilne pravice. Jasno p« jp, da hoće g. Giuntn z vsakbn ordifem nam omcmoiJo-čiti izvajanje te kardinalne politične pravic*. Ta bi pa pomenjalo, da Italija izgubi mačaj in uglod svobodne, konsiitucionelno k> pravne države. Zani-mhro bi bilo vedeti, kako mislijo oficlelne krefi v T ratu in v Rimu o tej uapovedi jj. odvetnika Giuntei
Pozor na ponarejeni denarl PrefeJi saioi Po zase*
d enem oremlju kroži polno ponarejenega papirna, tega denarja. V denarnih zavodih so tak denar
Stran ih
iNOSTot
v ii-čiv, mie Z.4. februarja Hil.
prestri£e in stranka dob! le polovico nazaj, — Med trgovci, branjevci m kmeti pa j® navada, da ce fxmare?eni denar skuia oddati naprej, da a« le ne
iflp: fkode, — Posebno pozarao&t naj 60 posveča 10 Krškim papirjem. Meti ponarcjcciim jc na jveC rikiiu — Pozk se fin po mehkem papirja in po ■/■»bo o&rejeai glavi. ("Brki niso zaokroženi na sgo-i -A kate pri pravih.) Petak i ian 2 lirski so boljSi ponarejeni fc fifc jc težje spoznati. Tisočaki eo z datumom 25. 3. 1912. Serr?e A 8, B 8, C 8, D 8, E 8, F 8, G 6, H 8, I 8, L 8, O 7, P 7, Q 7. R 7, S 7, T 7, li 7 in V 7. — Sicer pH kroži zelo malo «fl tudi pod gomjHEi serijami niso vsi ponarejeni. — Ponareieiti pa so gotovi oni, kJ imajo datum 25. 3. 1897 in 6. 12, 1897 serije C 6 - 0948, C 11 -038^ in O 6.1532. — Toliko na znanje naSerau ljudstvu, da ne bo trpelo ekode. — Ako je papirnati denar '.sestavljen iz dveh različnih serij oziroma številk — ai dober; ker ga banke ne menjajo. Ako riso Številke ki serije vidne {»trgano aH pomazane) naj sc tale denar odklanja,
Faifetl pri Sv. Jakoba v Trsta, V ponedeljek sfrečer ob 10 in pol ie vdrlo v gostilno t Jadran« enakih 40 mladih oboroženih faSistov. v gostilni fe bilo okoli 20 salih mo2 is mladeničev, ki 6o jih fašisti preiskali. Pretili eo in žugali, da se ne »govoriti in peti elcveask!. Ko le eden naših cilade-oičer odgovoril, kako naj govori v drugem jszikil ko ce fpp, jc dobfl. za. to pošteno klofuto. Nato bv vdrli v ekiv. otro«ki vrtec. Tti fe bilo par slovenskih učiteljev, ki »o jih fašisti tudi preiskali da vidijo, ali ima/jo orožje. Nato &o so v teku spustili proti * Delti v. kons, družtvua. Gostje, ki so bili pri^ vočaeao obveščeni, bo se razSli in gostilna je bile. ,4aprta. Začeli so vpeti in tolči b palicami po roleti*? ter žalite vali, da pri odpre, kar pa ee jiin ni ugodilo. Na vežnih vratih so razbili £ipe. Skozi peraji del glavnih vrat «o vrgli v gostilniške *toce par kamenov ia e tem razbili šipe. Zdi se, da gospodje Idj'ub vsemu orožja bili vendar nekoliko v fctrahu, kajti, ko 90 videli, da se zbira ljudstva od raznih etrana &o jo odkuriii hitrih nog. Izpustil! ^o sacio nekoliko strelov, — To je le suhoparno dejstvo. Toda skrajni čas pa bi vsndar bil, da Bi slama vlada naredila takšnim izgredom enkrat koseči Kako pride ubogi delavce - trpin, ko zvečer sede, da po trudapolnem delu okrepča svoje zmu-ffeno telo 8 kozarcem vina, do tega, da pri tem ovčjem krvavo zasluženem počitku ni več varen in da mu njegovi lastni sodržavljani prihajajo z orožjem prepovedovat, da ne sme govoriti ia peti slovenski, la mu uničevat njegovo imetje itd- To ho početja« ki jih ne bo naS narod prebolel ia pozabil. To so početja, vsi cd katerih je ie nas, dasi mo Bele par mesecev italijanski državljani, začelo biti sram pred cvetom I
Drultveno življenje La — IrakarsivoJ Prejeli smo šn objavljamo: To jc rok - rana vsemu društvenemu življenju, ritKi, katero mora vsak pošteno nerodno čuteč človek ckuJati izlečiii in če je treba tudi izrezati. Kar demokratirem rida, frakarstvo podira. Temu treba napraviti koueci Posebno »e to godi v okolici, ta-m, kjer bi J^Jiko bile naše ueprtiaag'jL-vo trdnjave temelj ce3otnemu tržaškemu s-ocialnc-mu Življenju. Ravno lam sc elementi, lu sc vsiljujejo v društva, s jasnim namenom, pokarali, čež »kaj smo mi«! To mora izgmitif Kar tri vrsto fra-karstva imamo, nekako aristokratsko frakarstvo, potom intelektualno m nape sledi celo, čujte ia str-mite, tudi v starostnih razlikah ae kaže nekaj, če-sar ne moremo drugače imenovati kot »frakai^ stvori Del i njfkni! Trebite jih povcod, kjer so pre-upomif Mi moramo zidati ns podirati! To je naša narodna dolžnosti Drugič več. Ce ne p&nii-ia pa uuenr-cuJ — Eden ki vidi.
* Učiteljsko druitvo Ets Trst in okolico ima od-borovo sejo v soboto 26. t. m. ob 16. uri v vrdel,r-eki ioli. — Fradsednik,
Kaj j*1 fl »portca? Prejeli smo sledeči vzpodbu-jevalai peziv na naslov naših Športnih organizacij: Sclace aije, lepi dnevi vabijo! Zganite se sportovcij In koles^rdco društvo tBalkcn*? Sporta tu zelo p^-greianioJ CauB Je, na aogel
Uradne visfi
PizorJ Civilni komisariat za Trsi !n okolico fc da se tot0^ »ubjekii izdajajo ze uradne nameščence, ki jim js poverjena naloga, poizvedovati po stanrr/anjih in lokalih. Kot taki se pred-(Tedstavljajo privatnim osebam in zahtevajo, da se jim dovoli ogledovati stanovanja. Občinstvo ^ se opozarja, da imajo komisariatski funkcionarji, katerim je poverjena naloga cešiii stanovanjske vloge J** ''nt-rtm ** r.ir.ra vstop v stanovanje dovoliti, vedno poseben pismen nalog ali legitimacijo, ki jo prizadetim na zahtevo pokazati. — Tr&i, 23. febr. 1921. — Komisar Fione.
Natečsf zrn tre?ik6. Finančno nadzemii^o razglaša, da se začasno podeli raapečevaJnica monopolov (trafika) Jt2v Trstu, ttkališče Garibaldi 25. Osebe, ki se potetfuiejo 'ato. ia bi iun Ijen^, morajo predložiti odnosno presnjo finančnemu ravnateljstvu do 24. marca 1921. Prednost tuiujo vojni invalidi ter vdove in sirote po padlih vojaških. Kdor želi podrobnejša pojasnila, naj s« Gbrne na finančno nadzomištvo ca tekc.liiču Cavour št. 6.
m. — Trst. 17. februarja 1921.
Polta« pristojbina za ilustrirane razglednice^
PoStna fas brzoajvTKi uprava obljavJja: Za ilustriraai.3 razglednice, ki vsebujejo samo datum in podpis, ostane v reijavi dosedanja pristojbina, t. j. znamka S cent. — Trst, 21. febr. 1921. — Komisar Pascoli,
Pristojbina za brzojavke ▼ u3«w«;ja?tvo ee z-.iia. Požtna ki brzejjavna uprava nartnanja: S 1. marcem L 1. se bo dodatna pristojbina k brzo;avniin in ra.-điobize^avnim pristojbinam v inozemstvo zvi§ala r?. 300 - 350 odstotkov. — Tt rt. 21. febr. 1921. — Komisar Pascoli.
Odpoved ponovnih lokalov. Ker S3 ima v kralje--st'."u ravnokar c--k.briti zakon, ki urejuje najemnin-dlta pfrgodbe v ponlovnUi lokalih (locali d*aifari), in s a bodo izdala za te province nove določbe, ki bodo v sklsdu 3 tein zakonom, odreja generalai ci-
vilni !romi*artat; Odpovedni rok pri najemniirrfdfa pogodbah za poslovne lokale, ki poteče 23. februarja t. L, sc rilčasno ustavi {suspendira). —
23, febr. 1921. — Gen. civ, komisar Moc-scn?.
Iz triaSkega življenja
NepčSttoa služkinja. Pred enim tednosn se ',e
' predstavila družini V. ulici Media §t. 94 neka Eleonora Ferlat ter prosila službe. Ker je družina potrebovala služkinjo, jo je radevolje sprejela -r službo. Z služkinjo so bili vsi zadovoljni. Včeraj pa jc Eleonora šla od doma in se ni več vrnila. Gospa V. je pa opazila, da ji manjka več perila, šla jc na policijo in jo naznanila. Zelo se je zatulila gospa, ko ji je povedal tam službujoči komisar, da jc bila Ferlatova ž« 14krat v zaporu radi tatvine. Policijskim agentom se je posrečilo, prijeti tatinsko služkinjo. Odvedli eo jo v zapor v ulici Coronco.
Z vrelim svincem se Je opaiil. Včeraj zjutraj se j® predstavil na rešilni postaji Pas<juale M,, stanujoč v ulici Giulia £t. 39. Prižei Ki je asdrr.vit oteklina, ki jih jc imel na levi roki. Pasqua2c M., ki jc sti.-reotipist pri »Eri Nuovi*, je pripovedoval, da se j* pri delu oparil z vrelim svincem,
P&narefeni etelirski bankovci Zadnje čase kroži po našem meistu večje število ponarejenih stolir-«kF!i bankovcev. Policiji fc posrečilo zapleniti več takih bankovcev. Deoar je dobro izdelan, tako, da so težlio razločuje od pravega.
Pazite ca otroke5 Včera<j so pripeljali v lukaj-iajo mestno bolnišnico 21 etno Doženko Ban s Prošeka. Omenjeni otrok jc med jedjo zaspal. Med spanjem jc pomočil glavo v gorko juho Ia se oparil po obrazu.
Najdena listnica. Pred včerajšnjim zvečer se jo našla i* ulici Giraldi listnica, v kateri sc ;e nahajali • 27 lir, več M.ir.A- ia ena slika. Kdor jo izgubiš listnico, naj sc oglasi na orožniiki pestaji v ulici Rossctti, kjer se mu listnica vrne.
Aretacija. Preteklo noč eo aretirali pc4icijt*ki agonije v veži Lloydove ladjedelnice 31 letnega Ivana Cavc-^ro, stanujoče^a v ulici Donoia. Ko so zna preiskali žepe, so našli pri njem več ponarejenih ključev. Kakor se je pc«cn«}o izvedelo, jc hotel Cavczzo iti v ladjedelnico krast.
Nesreča, Včeraj zjutraj je padla po ctopskah svojega stanovanja Ana Petranio, stanujoča v ulici deli a Ferriera št. 37, hi si pri padca zlomila nogo. Prvo pesneč ji jo dal zdravnik rešilne postaje.
Zaplenfea ssateri$«L Včeraj zvečer *'c stopilo v kavarno 20, Settembre več preoblečenih stražnikov, V omenjeni kavarni se zbirajo cltoro vaaR večer sumljivi vojaki ter sklepajo kupčije z raznimi trgovci. Stražniki so aretirali trgovca Angela Bam-binija, ker je kupoval od vojakov razne avtomobil-tke stvari tatinskega izvora. Ko so rau preiakaS
skladišče v ulici Eccnoir,© št. 12, so našli več avtomobilskih plaht itd. Aretiran je bil tudi narednik De Sardi in več drugih vojakov, ker so prodajali BsjmSiiiiju ukradeno stvara
Vest! iz Goriška
FoMstovski capadi ca gorttko okolico. Sli cer,
napad, kakfir na Vrtojbo, so faiisti izvršili pretekli tedon tudi na Štandrež. Rarlika je le ta, da so v to vas pridrli v četrtek krog 9. ure zvečer, torej po noči, ter da so razgrajali in žugali v Molarjevi Ln PaSkulinovi gostilni, ne da bi prišlo do dejan-, ikih napadov, kakor v Vrtojbi in v Šempetru, kjer so razvijali sveje čedno dslo pri belem dnevu. V Štandrežu so napadli tudi dve zasebni baraki, &a-tcrtli stanovalci so £e bili vai v postelji. Predstavljati «i strah in zboganje ubogih ljudi, ki so bili kar naenkrat vzbujsui iz spanje, vsled streljanja in divjega kriannja, si je lahko. Ta napad se je končaj brer posebnih nesreč. Kot kurijoznost naj se navede sledeče. Ko so sc ljudje pritožili radi faši-stovskih naEilj pri orožnikih, eo jim ti odgovorili; Nalfto jih, ako pridejo vdrugič! Da bi stvar preiskovali bolj temeljito, sc jim ni zdelo potrebno. Sicer pa naj primejo oaobje tehničnega oddelka v Gorici, £n imajo vse razgrajače v rokah. Pa tudi «ia svoje sc?sede zraven orožniške vojašnico naj bolj pazijo. Na ta način lahko preprečijo žc v kali ciarsikatcro fašistovsko neumnost.
Orožniki, ki so ae tako imenitno obnašali pri fašistovskem divjanju v Vrtojbi, so bili iz podtura-ake postajo v Gorici pod vodstvom svojega načelnika. maršalu baje Fr^chinija (ia ne Leoncavalla, kakor je bilo pomotoma označeno zadnjič). To, da se ne bo godila komu krivica. Mož, ki je bil v Vrtojbi ereiiran na podlagi zlagane ovadbe »ju« nažkega fašista Renata Manfredinija iz Gorice« (tako ga ornača tržaški lašistoveki list), ima 68 let, jc brez druge krivde razen te, da je zaveden Jugoslaven. Odgnali so ga v tržaške preiskovalne zapore v področju vojaškega sodišča. Zakaj to, bo jasna vsakomur, ki biva ua tem nesrečnem ozemlju In ki pozna, postopanja orožniških poveljstev napram našim ljudem.
Na Županstvu v Vrtojbi so fašisti pregledovali občinske pečate in »zaukazaii« županu, da si mora nabaviti le laike. Bocrba, ki je bila vržena v gostilno Čavdck, bi merala prileteti ckozi okno v piv-naico. a jc zadela ob zid zunanje stene ter ee tam ra jpočila. Prepriča so o teaa lahko vsakdo.
Po junaštvih, ki so jih izvršili v Vrtojbi, so junaki obiskali na evej način zadružno gostilno v Šempetru, kjer so pregnali goste od miz s surovim nastopom. Žugali so in grozili, da tu ne sme biti no-1 bene^a Slo . emca. več, drugače peskrbijo oni, da nc. bo nebnega. Za najieček, ko so zapuščali Šempeter, so blizu držclne umobolnice pretepli nekega Šempeterca.
Ljudstvo goriško ckolice je dobiks vtis. da stojimo brezpravni nasproti vsem fašdstcvskija naši-ijam in da ni ta napad zadnji. Zdi se, da je ceJa stvar natančno zamišljena in da re vrši po načrtu kot nekaka predpriprava za prihodnje volitve. Daei Čutimo svojo brezpravnost, nismo postali hcerupnl Treba bo pač tudi tu uveljaviti načelo:
»ob za zob. Kdor e	ni pada, naf bo s me-T
Če^i posekan, kdor d^i kk'fute, v&j dobi batine i sa povračilo.
Pri tej priložnosti saj omeni, da x Goriška Straža« o teh dogodkih objavila nobenega poročila.
Gospodarstvo
Za vzpostavitev normalnih cea v Belgiji. Bm-
f-eKekr * Scir« priobčuje izjavo belgijskega ministra za industrijo, delo ki aprovizacijo, ki jc izjavil, da je vlada pripravljena storiti konac industrijski krizi v Belgiji, Vlada bo pred\-sem začela s velikimi javnimi, deli, da zmanjša število brezposelnih. Nato sc bo v!ada pečala r. vzpostavitvijo normalnih ccn. Nadalje bo izdala vlada zakon, da je vsak trgovec dolžan poleg prodalne ceno navesti tudi nakupno ceno.
IL mednarodna razstav« norcev v Pragi. Na
praSki razstavi se bodo držali za gotove izdelke pesebni semnji, ki bedo nudili kuipcu priložnost, da kupi ceneje. Borza na razstavi bo ob določenih dnevih delala samo za tako robo, ki spada k odnosni skupini. Tudi reklama bo ob tistih dnevih posvečena edinole določeni skupini izdelkov, Sa-mopesebi Ee J5a razume, da ee bodo ob dotičnih dnevih kljub temu kupovali lahko tudi drugi izdelki. Ob določenih dnevih sc bodo vršila tudi pc-o vrsto vaaja trgovskih, in industrijskih udružen j, Itako bi pc rešilo to ali ono gospodarsko ali trgovsko vprašanje.
Posebni semnji so so tako-Ie določili: za kcžnao industrijo !. fen 2. marca; sa igrače 2. marca; za kemijo 3, marca; . fca k/Tviasko m elektrotehniško rndustrijo 3, raarca; ta prehrano 4. marca; za steklo itd. 4. marca; sa tkavno industri-jo in obleko 5. 6.' in 7. marca; sa majcsiiko 6. marca; za papirno industrijo 7. marca; sa galanterijsko blago ia elično 8. marca; aa lesno ind'jstri.'io 5. in 6. mai'ca.
Češkoslovaška trgovska in industrijska udruženja vabijo inozemske korporacije, naj pošljejo delegate na sestanek, Id je sklican, da se reši j «7 važna vprašanja, kako? vprašanje prosto trgovine, pereča prometna vprašanja »td. Na podlagi sklepov tc konference bodo potem prizadeti poduzeli potrebo.« korake pri svojih vladah, da sc čim prej vzpostavijo noramaim trgovski odnoiaji. Uprava ustave prc3f, naj ee ji te delegacije pravočasno naznanijo, da lahko posrbi za dostojen sprejem.
Zanimanje, ki eo ga posvečali praški razstavi, domači in siozamski trgovski in industrijski krogi, je prpomogio temu podjetju do izrednega razvoja, tako da je bilo že po enem letu potrebno, da t>z zadajo nova poslopja za razstavljanje. Toda tudi sedaj, ko obsegajo poslopja 20,000 m3, ni dove4? prostora, da bi se lahko odk&zal prostor vsem, Id so to zahtevali. Takrat eo 50 lahko ugodilo samo 3500 razstavnikom,
V aprilu s« bo aačela. jjrtdnja 28 poslopij, fct bedo služila stalni razstavi vzorcev in nudila dovolj prostora za 1200 tvrdk. Vsak oddelek bo imel svojo pisarno. Poslopja se bodo zidala ob Vltavi v bližini bodoče palače za parlament In ministrstva-V državnem proračunu za leto 1921 ac jc določila
za to gradnjo svota lo2 eiiljoncv češkoslovaških kion, ki se bo pa,	vse kaže prekeračila. Na
ra-fctavi bo iudi mederno ure;en hotel za obiskovalce, dalje bančai zavod, poseben poStni in hr-zojavri urad, kakor tudi trgovski informativni uradi. Vobče bo nudila razstava v te ugodiicstl. Obiskovalcem bo na razpolago rcstavi'acija, pri stopnicah bodo -povsod lifti.- Za avtomobile so bodo zadale prostom« raže. Prostor, ki Jc določen
za gradnjo 28 posLopij, meri 156.000 m2. Računa se, da bo stala gradnja 3 ntiijardo č. kron in da bo dovršena v leta 1928. Tako fc© sraalo v Pragi celo novo mesto, ki bo elušilo raaatavijanju- Država je obljubila, da bo to velcvafco ped jot] o aajizdatnofe podpirala.
Tudi letošnja p&aila^L-eaka razstava ee fe že snatno razširila. Dozidalo ee j« 5 poslopij. Semnja ee udr!e£vjo vsa ia^Etrijsžta ^dmžemfa v državi. Zastopana bo industrija avtomobilov, poljedelskih strojev itd. Initredrand d bedo lahko nabavili blago najboljšega izdelka. Ohseiea prostor na rastavi je od kazati atekleakvi, gablonfrkim izdelkom, porcelanu iz Karlovih Varov, svetovno znanim čipkam in godalosri, Močno zaatopana bo tudi tkavna industriji tc? industrija klobukov fo rokavic.	j
Pokroviteljstvo nad ^eiatjeni j^evzamejo češkoslovaška vlada, predstavni iozenaskih držav ter zastopniki češkoslovaško trgovine fcj industrije. Častni odbor tvorijo delegati odličaih tiarodnogc-spedarakth korporacif.
Mednarodna fcon£efencs o prometnih sredstvih in tranzit« v Barceloni
BARCELONA, 23. Dne 10. marca sc bc \TŠdla v Barceloni mednarodna konferenca o prometnih sredstvih in tranzitu.' Narnen te konference je, da bi čimprej zbolj&aU prometne razmere v Evropi, H jih je vojna popolnoma pokvaTiisL Konferenca bo lisdi prouče^ vala vprašanje fevob xlnega tranzita in prometa po rekah in železnicah. Sklepi konference bedo predmet mednarodnih pogodeb in posamezne vlade se bodo povabile, aaj jih potrdijo in poskrbijo za njih uveljavljanje. Vise pripravljalno de7o je kršila komisija za transi te pri tajništvu Zveze narodov pod vodstvom kom. Attoliea. Ker je vzTok draginji ve* činoma v težko&ah prevoza, bodo imeli sklepi barcelonsko konferencc takojšnji vpliv na sedanjo gospodarsko krizo v Evropi
Bonna ooroiils
Tečaji:
V Trstu, dno 23. februarja 1921.
Jndranakri banka ....................350
Cosulich . »	435
DaJmatia	330
Gerolimich . ................1925
Libera Trfcstfmi .........................626
Lloyd •	o o a , i/ t>'j
Lussino . . . . ....... • ......i 990
MartlnoHch. eo. ..............290
Oceania « o«oo33©ac»»®o»o»3o 4-10 Prem:: da •a»oo«aooooeaooa*» 458
Trtpcovid}................. 48<>
Ampclča . ••sjaooaaiooooo«® 700
Cement Dalmatia ............... 380
Cement Spalato.............. . 390
Toja valut« aa tržaikem trgu:
V Trstu, dne 23. februarja 1921. Ncprepečatene feronc	450- 5.50
avstrijsko nemške krone . , * <, 9 • , 4.25 - 4.75 češkoslovaške krone ooaooa.« 34.50 35. dinarji o«>oa«oo*oeoo* 73 75- 74.35 lejl . • » O »> 3 o a o 3 o O O O O O 35 50 — 36.— marke oooo3ooo3oao •• 44.50— 45.—
dolarji.....................26.85 - 26 90
francoski franki <,.0oo»o*o. 197.50—198.—
Švicarski franki ....ao»Ba. 452.--454.—
angleški funti papirnai! • • , . • » 9 106.--106.50
angieSkl funti, ilati „ » . <» 0 a , „ 116.-117.—
ni bil ................... 13.- 14.—
napolccnl . ........ , « * . 92 — 93 —
KOZA breja, amerikansko pasme, ftrre vrtim, proda v Robanu 792, Piščanci, Jožefa Bole. 297
ČEVLJARSKI stroj, kupljen leta 1914, ee proda v Ruggero Manra 3, pritličje.	27t>
NALI OGLASI
n£asafo po Zl etollnk bes«4a> — pristojbina L 2.— Debelo CA« 40 stetiak b«seda Najmanlia nrisiojbia« L 4.—. Kdor tiče službo plača polovico« ano.
ZNAMKE aerijo kcro5kej^a plebiscita, eervls za belo kavo, japonsko bla^o, bluza, vezan icfir, s« proda. S. Nicclo 3. II, vrata 7.	321
REDKA PRILIK A J Nova poročna soba za L 2490 se proda v via Boccacio 7, pritličje desno. 317
ZLATO in srebrne krone plačam več kot drufl* kupci. Albert Povh, urar, Marziri 46 (v bližini drvfenega trga).	2b
POZOR! Kdor holc kupiti vrvi, Htr^srji««, cgl^vi*, (Halftre), opasivnice, vrvi za zvonove in stolpe-
ne ure, rploh vse v mojo stroko spadajcCe potrebščine naj sc obrne na staroznand trvaruo v Postojni Alojzij Vagheka, vrvar.	312
KUPUJEM b^le in barvane cunjo t*r jih plačam cd 1 do 4 lir kg. SclHario 1.	314
LEKARNA V NABRSzINI ima ra Šibke, makarona in r^kitične otrokej Lsul^io^ metoda *$cott* z železom; Pristno ribje olje prvo vrrto. — Sf> rup, sestavljen iz raznih trav aa kaiel) in aa mo£ ■— Proti malariji! krogljice in tekočina kinfa^, tinktura želera in »Vino ferro china«. — Kroglice »Brera« in sšveddice kaplic«-« f*pecijalitetul za želodec in apetit. — Najboljša osveievalna limonada »Rože« vedno rr/e£a. — Mazilo ia fluid proti revmatizmu. — Obliii (ccrottij :-za hrbet in kurje oči ter dru^ tu- in fcuzenkske specijalitete.	28J
ZLATO, srebro in krone plača pa najvišjih ^ena'i Pcrtot, ul. S. Frances,co St. 15, II. natfctr. (29»3
DNE iS. T. M- (petek pop.) zgubil je nek voaiik tned Obeiitikoni in Sežano »obČMsto kolesce kd felamcreznico. Kdor je najde, je naprošes, da jo cdda proti dobri nagradi pri g- FabOiču na Op. oinah, eli pa v Restavraciji Mahorčič v Se-£ani.	293
I9CE SE duikinja sa jjcstilno. Naslov pri uprav-niStvu.	317
SOBA z dvema poeleljama, ali dve majhni a ve tli, eventualno s hrano brez porabe kuhinjo se iiče v sredini mesta. Ponudbe pod »Sna£ai na upr.iv. cižtvo.	320
3 KUCE aa vrtom, prikladne za gostionu, prodaju ee. Cijena od 30.CG0 do 100.000 Hra. Upitati pri Vnkelič Pave, trgovina cipela. Opatija. 319
K/SA ENONADSTROPNA blizu n&brežmsko p^-
aiaje, z 7 aebanit, 2 kuhinjama, 2 shrambama, kletjo, vodovodom ter z> malim vrtom, ee proda.
Več sc izve pri F, Nemec v Nabrežici.	318
KROJACNICA Avgu*i Stulor, uL S. Francesco D'Assiai čt. 34. IIL nad.	dobroz^ana
Irrojačnica v Trstu-	393
■■■i MHB
Potrti neizmerno -žalosti, naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem ki znane en, da je na3 lj»blj^» ni edn, ozir. brat
Pater Roncelf
nenadoma preminul,
Pogreb predragega pokujiiika, se bo vr3il »iane^ v četrtek 24. t. m. ob 16 iz hiše žalosti Sv. Marija Magdalena »podnja žtev. 887 ca pokopališča » Skedenj.
TRST, 24. februarja 1921,	V&)
ŽALUJOČI OST Al I, Novo pogrebno podjetja Coreo V, E. HI. 47.
Brez posebnega obvestila
ERCOLE ZUDENIGO
prvi pmU m parnlku „PaSach^ druibe Triilkl Lloytf
fe umi dan«s ob 9. uri zjutraj nenadoma, v 41. letu ter zapastil v največji žalosti soprogo Marftfo brate Ouiifia, Ivana in Bonaven-
tur vnukinjo	taščo in sorodnike, ki javljajo to ncnadoincst-
Ijivo izgubo v-^m soTO^nikom, znancem in prijMieljcm.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v četrk*, 24. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti v ulici Solitario št 23. TRST-RAB, 22, ftbruarja 192h
DRUŽINE: sudtnis^ CtccHtf !n Trohn«
Pogrebno podjetje /Imolo, Corso Vltt. En. HI. 41	fS1)

PODLISTEK
1 UJINEC
m
Prekrasna beneška visoka okna, veličaš*veni •phod in stepnic* s kapitali, pak prostrana terasa^ ograjena z nizko koluaado. Pod njo navaden obok,
kjer so nekdaj dohajala ladje--— a xnc rsj^
m^jano, Cret?, zaraslo u «aho travo ia divjim grmov jom.
Od mnogih oken Je odprto sno samo v prizemlju, a pol njim jc sedel na neki gnjiii gredi grd »arec, gladeč b koščkom »tekla tvojo palico. Stanko ga je pc^Iedal. nfpga in staro palačo, pak «c je obrnil na drugo stran. In zagledal ae je v novo zgradbo žveplenega kopališča a črno - belo zastavo na pročelju, tako belem, da si komaj gledal vaaj, in pa v tu-to golav, ki je navadna okolo zgradb, zgrajenih na ta način. Pak se je obrnil, da vidi še enkrat Marca iaed grmovjem, ki je ras ti o iz samega Tildu.
—	Stavimo, da vem, o čem xi razmišljal sedaj mu ja rekla Mada milo ia e nasmehom, kakor
d.-> " —5"	»M«<*ove misli,
—	Ke, ti ne moreš vedeti, kaj sem mislil, ker tem občutil, česar siti sam as bi mogel reči.
—	ocu »pounajas, kako je v »Vojni in mira*, ko se je knez Andrej na umiku od Smolenska a» etavil r Lisi Ovri?
—	No... Da spominjam ae: kako j« oaiel ^»e vlomljeno ća zruieno, pak videl neka dekletca...
In starca na leseni klopi, kako jo pletel opanke! Tudi besed so spominjam... Name to napravile velik utis: na leseni klopi je Bedel star mulik vedno tako brezskrbno in topo kc=t muha »»a obrazil drag«(>t mrtveca... Vidii, nekaj takega si občutili
—	Kako razumna Je ta moja Mada — ai ie mislil Stanko — in jaz da bi izgubil njeno ljubezen radi ničesar? Ne, to co ne sme zgoditi!
In prijel je z obema svojima rokama njano roko, milujoč jo ne-^o, pak je Mada vedela, da je uganila, kaj je mislil.
—	In ona itak ve vse	fcar Jaz čutim — se je prestrašil pri sebi.
Ali, tpemnil sc {e svoiega sklepa in se začel razgovarjati z odvetnikom in beležnikom o nekih podrobnostih kupne pogodbe, samo da ne bi začel zopet doibsti po tistem, kar je bilo in kar more biti, kar mu je bilo v navado od nekdaj.
Sedaj sc je prikazal tudi Rofat: okrogel, visok, strm in osamljen breg nad cesto na oni strani Reke, obra J en e Šumo in s cerkvijo eredi cipres na vrha. Ves obsejan, miren... in v sliki se j* zdelo kot dodatek samovoljnega slikarja, s'katerim j« hotel eš boH okrasiti to čarobno dolino.
hi sedaj glej ta bodoči Stankov dvorec, a Jamicami, reko, fe terci hi pečinami med lovori in di-▼psfld čipki nać njisi!
S prostrane terase eo se spoSčale doli v tihe is giroko reko wiraljex*eke stopnice, vetke pobofne, široke, a ped »jimi privez P^va benečanska gondola.
Zgradba «ama, aležena is	delov, ki so se
križali, nadvišavali, razhajali, apajaH — brez reda in simetrije: nekateri na stebrih e plo&čnatimi, 4i-ljastimi e treh a mi, a eden brez etrehe. Okna in vrata y različnih zlogih, nekateri zidovi brez ni-kakih odprtim, ali pa že davao eaaidani, prunei-no notranji uredbi, ki fe morala biti tudi v zmešnjavi in čudna,
Povsod se jc vspenjaJ bršljcn, <livja trta fa dra-čje belih rož, oprijemajoč ce te polzeč na različne načine, da fa izmet* drjfega grmovja dosegalo aolnce.
Tam razsežni sadovn'aki, kamor si pogledal, in šurrice čudnih stebel eradi njih, pak jezerca, zakrita od trstike in rakitja. Ali, visokih jablan ni bilo nikjer, pak Je Stanko ie poprej jel razmišljati, kadar nasadi trnE tega drevja, pa tudi trepetljike, vrbe in javorje t veiikim okroglim listjem.
A za vacrj teat Šumet Zf gosto iumo ciprcs in hrastovja.
Odpeljali ao se le egornjima vhodu pod bregem, kjer je dehtelo krsrerovo Hstje, kajti vsa ta strmina je bila zaraščena s lovorom, čemur se je Stanko najbolj čudil, ke {e prvikrat videl Rijeko.
Zagledal se Jo tud'	v Jolčavo, dihajoč vaae
oje opojni voof.
Samo ns dsUelo za preprodajalce !
Trakovi, moške in ženske nogavice, robci, čistilo ?a čevlje Bnfl, Ecla, Lift, različrl glavniki, ga, dišeča raifa, fcrainče, vzmetne zaponke, igie in sukanec, žensko periio, gumbi, cigaremi papir, pismen papir i. t. d. S. Nicoio 19 GIACOMO LE^l S. Nico o 19
ine družinska hiša
v najbližji okolici Ljubljane z vrtom in vsem? pritikiinami se po ugodni ceni proda. Ponudbe na Anon. zavod Dr. (,S2> Beseljak, Ljubljana.
GraScinsko posestvo blizu 077) Celi a« 96 oralov
s« preda za 4'5 miljona kron od ieh 65 oraL prvovrstne njive za hmelj in travnike, ostanek gozd GraSčinska hiia v dobrem stanju, gos p. poslopjr, prvovrstna sušnica za hmelj, veliki mrtvi in živi fundus. Posestvo leži pri Železnici za industrijo pripr. Na prodaj imam velika in mala pososiva, hotel z restavracijo, kavarno, mesarijo, pekarno pri Celju, hotel na Gorenjskem, trgovine, gostilne, to vam r, hiše, vile in dr.. Naslov Karol Breznik, Celje, al. Doigopolje St. 3.
NOVI DOHODI.
Plugi žt. 5, 6, 7f 10, braie, cepiči, sita, stiskalnice za grozdje, škropilniki, rneh» za žvepljanje, vrči za mleko, parni aparati za krni" itd. — Tehtnice za sol, tobak, za mesnice in družinsko rabo. — Železni in medeni uteži.
ING. RiGHI & V1DOVICH - Trst
166) Via Saniti 8, vogal Via Porporella
plaća vedno par c^nt. več nega »sak drugI — kupec, edirole —
IMelsi« Po»h»
trgovina P!azza Garibaldi i L 3, tel. »-29 (prej trg Barrtera) (25
Josip Sedmok
p
v Trstu, Ulica F. Fllzi it. 1), I.
(prej ulica Vienna)_
I
KDOR HOĆE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI«
I
Andril Puriž-kovaž
Trst — ulica Medi* št. 6
prodaja vsakovrstne ŠTEDILNIKE (Spar-herd) in druge potreoSčine, ter izvTbttje <32)	vsakovrstne poprave
mi
rižmar cić I
i
Trst — Via	Jiev. 40 — Trst.
Vel ka skladišča iranlfakturti ga blaga VeSika izbera za ino«ke in ženske obleke. Oprava za neveste. Hm dabeto
(28)
blaga Drobnarije Na drobno
IHMaMlii ■«■
3*
I