Poštnina plačana v gotjvin Posamezne Številka 1 din. Diktiran mir na Balkanu Na Balkanu se zadnje mesce vrstijo drug za drugim dogodki, ki so pomembnejši in daleko-sežnejši, nego se morda zdi na prvi pogled-Koprena miru, v katero je Balkan ves čas evropske vojne ovit, nam zastira odprt razgled na vse one spremembe, ki so na tem sektorju evropske celine že, ali šele bodo nastale. Hrum in šum vojnih dogodkov, zmag. porazov in odločitev drugod nas odvrača od podrobnejšega opazovanja razmer, sprememb in nastalega položaja v naši bližnji okolici. Vendar vsega tega dogajanja na bulkanskih tleli ne smemo podcenjevati in gledati z neke inferiorne perspektive, če hočemo biti pripravljeni na razvoj dogodkov. Mir na Balkanu ni bil ohranjen zaradi neke naklonjenosti ali morda zaradi notranje moči in odpornosti balkanskih držav, čeprav so bile povezane po nekaterih političnih- zvezali, marveč ker se velesile, ki si laste politični in gospodarski vpliv na jugovzhodu Evrope, najbrže niso mogle zediniti, kako bi ti , . Balkan razparcelirale, po drugi strani pa je služila miru na balkanskem prostoru čisto realna postavka, ki je življenjske nujnosti, da mora ostati intakten od vojne neki prostor, ki naj bo rezervoar za nab,valjanje raznih surovin in pa prehrane. Tutorstvo nad Balkanom in njegovimi državicami, so prevzele tri, velesile, ki pa,, bržčas. • gledajo druga drugi pod prste., čeprav čitamo platonske slavospeve 0 skupnih sporazumnim dipiomatičnih akcijah, ki vse hočejo služiti samo dobrobiti Balkana.-. Čeprav se Balkan, smatra kot nekak, ljubljenček" teb-treh velesil,, ki, so do nedavnega časa trdile, da se na tem prostoru mora .ohraniti mir, da se mgra ohraniti „status quy", pa so vendar .ravno .te, pl velesile ,dopustile, oziro ma celo. povzročile,, da. je .ta status quo porušen, da se je, tud; na Balkanu pričelo drobljenje, posameznih, držav — vse pg načrtu in v smislu bodočega preurejevauja Evrope. Mogoče smemo to preurejanje, vzporediti z onim na dunajskem kpngresu za časa Metlernicha. „Revizijo brez ,vojne" označujejo bolgarski listi teritorialne, sprememb,? na Balkanu, ki so Romun,ijn okrnile v njpnen* ozemlju okrog iu okrog, pplitično pa.privedle v tabor osi. Velesile pravijo,, da vse to preurejevanjc služi edinole ohranitvi miru na Balkanu, ki bi bil sicer t nevarnosti. Zato ob tako skrbni in veliki pozornosti velesil mi Balkanci uživamo mir, ki pa je navzlic temu zelo čudnega značaja, krj nekaterim državam miri prinaša to, kar drugim izgubljena vojna, namreč od* stop in izgubo državnega ozemlJB. T* pa je menda vsaknnu političnemu laiku /nano, da nobena država ne bi odstopala prostovoljno svojega ozemlja, če ne bi bil inajoja .najuMr ljen z določene strani nek pritisk. Tako je dejansko in resnično stanje položaja na Balkanu, ki nam, ne, obet« nič. dobrega, pač, pa „razna, presenečenja in spremembe. Samo ob sebi s« namreč poraja vprašan is, komu, bo, sed^ij 114 Balkanu zapadla menica v plačilo. Spričo najnovejših dogodkov v .okuijepi RoT muniji pa ^e ,najqa nehote vsiljuje. se neka dru^ Odkritje spomenika Viteškemu kralju Aleksandru L v Ljubljani V srcu in prestolici Slovenije — v Ljubljani je bil na rojstni elan Nj. Vel. kralja Petra II. dne 6. septembra odkrit nionumentalen. spomenik pokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru L Zedinite-lju jugoslovanskih'narodov v močni narodni jugoslovanski državi. Saj so že premnogi drugi kraji in,, druga mesta pred Ljubljano dobila spomenik kralja Aleksandra I. Le Ljubljana, ga dosedaj ni imela. Zato je bila ta velika narodna slovesnost tem bolj za/.el jena i a svečana. Bela Ljubljana se je v petek že navsezgodaj zjutraj • odela v na jsvečanej-so obleko, slovesno razpoloženje v naši prestolici se je stopnjevalo od i ure do ure. Iz vse Slovenije so se zgrnil« v Ljubljano na ta dan neštevilne množice, zastopstva in deputacije, preko 2000 članov in članic Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov — katerih ogromna udeležba pri slavnostii je. še posebej bila močno poudarjena, dalje gasilci in druge organizacije. Odkritja spomenika t Ljubljani-ise je udeležila vsa Slovenija,, vsi kraji so bili zastopani in -po-kanalo.se je, kako srčno vdani, so Slor venci svojemu kralju. PbtTin.IIt in i vsej kraljevski hiši. S slovesnostio .odkritja spomenika kralju Aleksandru., v Ljubljani je slovenski narod z veliko pieteto do mrtvega .kralja in s še več-jo ljubeznijo do mladega-kralja Petra IT.' proslavil njegov. 1?. rojstni, dan, ki bo ostal v neizbrisnem spornimi tisoče-rUi množic in mladine, ki je ta dan gle- dala svojega kralja iz obraza v obraz. Po svečani službi božji v stolni cerkvi in v pravoslavni cerkvi, kjer so cerkvenemu opravilu prisostvovali visoki gostje z Brda, Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kne-ginja Olga s kneževičema Aleksandrom in Nikolo, se je vršilo slovesno odkritje spomenika v Zvezdi. Po slavnostnem govoru predsednika odbora za postavitev spomenika g. dr. Pipenbacherja je Nj. Vel. kralj Peter II. odkril spomenik in položil krasen venec ob velikih manifestacijah kraljevskemu domu. Nato je bil spomenik izročen v varstvo mestni občini Ljubljana, katere predstavnik župan dr. Adlešič je tudi imel lep govor. Ko so bile svečanosti v Ljubljani1 končane, so se visoki gostje vrnili na dvor Brdo, množice ljudstva pa so še ves dan ogledovale spomenik — kralja-Aleksandra na konju— ki je bil • ves obsut s prekrasnimi venci. Lik kralja Aleksandra I. Zedinitelja naj bo vsem Slovencem danes in vedno simbol zedinjenja bratskih jugoslovanskih narodov, simbol svobode in Ijfube-zni do domovine. Okrog tega spomenika se bomo zbirali v veselih in slavnostnih. >kot prav tako. v težkih dneh, da se bomp ogreli, v,ljubezni do kralja Zedinitelja in si pridobili novih sil in moči ter narodne zavesti za veličino svoje države in domovine. Obenem pa.naj bo spomenik, še ppznim potomcem in rodovom pomnik in. svetilnik iz dobe vstajenja in prebujenja Jugoslavije! Delavska,romanje v Ljubno Krščansko, delavstvo visoke Gorenjske je na praznik.Mar. rojstva minulo nedeljo poromalov okviru romanj, ki jih je za ta dan o.-ganiziru-la j.Zvcza združenih delavcev", k Udarjeni Mariji v Ljubno in k Marjji Pomagaj na Brezje. Tega romanja so se udeležili na^i delavci in njihovi svojci od Tržiča gori do obeh izvirov Save. Na ta dan, ki je znan romarski dan za Brezje, so sicer Brezje potegnile nase večji del romarjev, vendar se je tudi v Ljab-nem zbralo dosti delavstva. Najbolj verjetno so se odrezali Jeseničani. Ti sq rmelf i seboj tudi godbo Krekovega prosvetnega društva v močni zasedbi. Ljubno je bilo v počastitev gorenjskega delavstva slavnostno okrašeno. Opazili smo več zastav jn slavolok.z napisom »Pozdravljeni slovenski delavci!" Oder za zboro- vanje je bil okrašen z mlaji in venci. Romarska cerkev v Ljubnem je pa že itak izredno lepa in privlačna. Služba božja se je vršila ob 9. uri. Najprej je imel cerkveni govor g. kaplan Godina iz Jesenic, nato je daroval sv. mašo Svetokrižki župnik g. Frnnc Krasna. Med službo božjo se je nenadoma in nenapovedan prikazal v cerkvi voditelj slovenskega naroda in prijatelj slovenskega delavstva g. dr. Anton Korošec. Pripeljal se j« na naše romarska zborovanje z Bleda v spremstvu g. Grubišiča, ravnatelja ljublj. prezbiroja. Prav tako se je čutilo delavstvo počaščeno z obiskom g. pred-sedjijkja 1 Defovsk«,, zb#f-pV», g- K^ajmernika in tajnika g. Hafnerja.,Po službi božji se-je vršilo na idiličnem prostoru pred cerkvijo zborovanje, katerega je vodji to,v. France Rajner. go vprašanje,, Op zadnji" notranjerpelitičrtih spremembah in ob.! popolni, naslonitvi Romuni* je na,,os,Rim — Bar-Un sq časopisi poudarjali, da pomen j«„ ta, nasJ,oaHav,nasJop t,Nem£>tj» in Italije oUnuati« Donave. Ali- pomen ja 1 n«r stop in posredovanje osiščnih držav v Romuniji samo nadzorstv« nad gojpro proti J!jira,Ji«|»eEJQ*r degedke v ,R<>-rnt^iji, smatrajcir,nel(jajjBrj kot njihov t«fc>k dijiiimrtični pora«.-, ttf-je čudno in nerazu«£>-.tembolj ker vemo, da so bili le spomni <>dj»»ša ji med Sovjeti jo tn Italijo sele ns#$i inj^so se^iele j>ozjuxJB nejs^li^ zb^ljjlaj^. Ob^kratkflflfcin povr^n, pcegjpdu.^n .ob re,-k»p,ii«^afliji, dogodkov,, lq,.so, se, zadnja ča<»e pr,ip(^ili,(na ,Bajian,u, videno* , da, na$„nurini raj^jde^ea^vPORBton, anWWfeiv8P1*VMft*z* n*-katere ^a^jdrž^ivavie^fe ^oliti^tej^ojcialM u i j saj.. svrnuti*, is&fr rTft,wgrfar*-ifflte Priporočil je krščanskemu delavstvu Gorenjske, naj bi si zbralo Marijino božjo pot v Ljubnem za cilj vsakoletnega delavskega romanja. Nadalje so pozdravili zborovanje domači župan g. Marčnn Ivan in predsednik gorenjske Kmečke zveze. Nato je imel govorniško in vsebinsko prvovrstno podan govor tov. Jože Langns iz Ljubljane. Za njim je govoril tov. Jordan iz Jesenic. Z navduševalnim sklepnim nagovorom je tov. Rajner zaključil lepo uspelo prvo romarsko zborovanje. Z zborovanja so bili poslani pozdravi obema slovenskima škofo. ma, ministrskemu predsedniku Dragiši Cvet-koviču, velikemu prijatelju slov. del. ministru dr. Kreku ter banu dr Marka Natlačenu. Naš voditelj dr. Anton Korošec je pa bil med zborovanjem navzoč in ga je delavstvo kar na kraju samem1 iskreno pozdravilo. Delavstvo je nato posetilo bližnje gostilne, da se je za opoldne okrepčalo. G. dr. Anton Korošec se je skoro eno uro mudil med delavci, ter se domače z nJim! razgovarjal in odgovarja! na stavljena vprašanja. Posebno živahno je Mlo v gostilni, kjer je bila godba, ki je od časa dd časa kak-feno veselo zaigrala. Ob 2. ura so se romarji poslovili od prijaznega kraja in se napotili k Mariji Pomagaj na Brezjah. Tja so dospeli malo pred; 3 uro. Godba je ntMtrgn pred cerkvijo eno zaigrala, nato so se pa vsi spravili pred čudodelno podobo Marije Pomočnice v cerkev. Bivši jeseniški kaplan g. katehet Janko Žagar je v spremstvu duhovnikov prenesel Naj. svetejše k Marijinemu oltarja Godba je zaigrala rvharistični komad. Sledile so pete litanije Matere b6žJB Za zaključek - jo zopet za-itrrnUi .godiMu i rho/nn« na..Brezjah! je mečno vplivala nai.vso-.udelerJeaee-in jim je ostala .v najlepšem speorinn.-! Vskudeleženci so bfli ■ ro. manjem, kar. najbolj zadovoljni. T mame .vtis, dai-.jo. ideja delav.skih-roma.nj- posrečena in se l>o v bodočih .letih 1 na same obdržala... ampak tudi' kar- najlepše raavila. Pozdrav novemu-trmSkemu" ssmpnikmt ..Cerkveni, glasnik"? je,prvi pozdravil novega župnika (£. Alojzija Žitka- Za ..Glasnikom" v*g<* pozdravlja vsa Jata. Skoraj.sleherni, farmi upira. ■ svajtei. duhovne in telesne oči . v , novega župnega.pastirja. Mnogi so,zaskrbljeni, kakšon bo novi gospod Ali, b*.. imel doirolji meči, valje in. drugih. posobnasUV da .bo, vodil vse. to, kar so mu./apusfrM. njegovi predniki? Kak« bo de ped, njegorint vodstvom■, uspevale razne ustanove,, kaka se. bo razvijalo cerkveno in drugo javno živ-ljenjai-v .Tižjiču ,same«i in v fari splob. Od.ipra«ega .duhovnega V3dsivia je vso,odvisno. Da,, ros je tako!. Dr> sedaj, smio imeli, hvala Bogu, z župniki res sr\ečo>., Prav vsak,- od šp«ndala, pa da Vov-ka je vršil svoje posebno poslanstvo. Pokojni g,- Speudai jo znal organizirati cerkveno gospodarstvo. Pokojni g. Potokar je znal s svojim nastopom in govorom pridobiti svoje faraon. Ou je bil, tata -odWSw,,d*,Je^poit^^očiJ.duhova in., zbi^ »kjjog .seJUe,Jvse,,ka^(,je: kaMižko nvsmo... Nas^ptnikA, ni*o mwM vefi, ved^fji^pod firmfk ^.^eprjptranopti". Za niim,rje, prejvzel, de-d'o,ohipia.wm časM. S'aprt je^r^,ja>^o^kot(jd<)!^Kk. dar^TJd«^ in.pbeft^id^e* gVBpd^jKatr^^fei^hanie ju .I'Qfltp.vil, ..trdflo gospodai#ka ,podlW> Gp-s»sd»iv«nffr«»e pa toi<:>#ka„icV jils je «a»a4U «. Skt«l'->a*nAa.- Ni* ur V nedeljo, dhe 15; septisnUra, U: ob 3, u& Rop^lii^ W W P©1TO1» STRAN 2 Ing. Jože Erpič, v. d. referenta za mlekarstvo Kako je % gradnjo mlekarskega obrata in mlekarske šole v Čiriičah Gorenjske mlekarske zadruge grade v čir-čicah velik mlekarski obrat, ki bo obstoja! iz obratnih prostorov, laboratorija in stanovanjske hiše. Poleg mlekarskega obrata je v načrtu tudi gradnja poslopja za mlekarske šolo v Kranju. Od vsega tega lepega načrta je se- daj dograjena le stanovanjska hiia in poslopje za mlekarski obrat v surovem stanju. Vse drugo delo se je ustavilo. Naša javnost se upravičeno vprašuje po vzrokih. Zdi se, da bo možno v doglednem času pojasniti vse vzroke. K femu perečemu vprašaju se še povrnemo. Naši spodnji dve »lihi nam breg vsakih komentarjev najbolje kaseta: Kako bi morala hiši — in kako je! Kaj je novega v Tržiču Z ozirom na težke in resne čase> v katerih živimo, smo z resno voljo in popolnim razumevanjem razmer skušali pustiti ob strani vse razprtije in strankarska nesoglasja. Živeli smo v iskreni želji, da bi v teb dneh, ko se narodi uničujeje med seboj, vsaj pri nas prenehalo medsebojno sovraštvo in prepiri, kateri niso prav nikomur v korist, pač pn v škodo vseh nas. To je bila in je še naša iskrena želj«. Nekaterim -lašim političnim nasprouiikom v čast moramo priznati, da so znali ceniti in upoštevati ta stremljenja. Niso pa vsi taki. V Tržiču imamo človeka, ki je bil svoj čas velik gospod in v javnem življenju precej vplivna oseba. Danes pa ta človek pomeni in koristi d imovini manj, kot vsak tovarniški delavec. To ve in prizna sleherni Tržičan, samo on sam ne. Vse mogoče stvari je že poizkusil, da bi' prišel zopet med „zvezde", p.i ni imel drugega uspeha, kot da je pognal svoje premoženje na boben in pri pošttenih ljudeh izgubil še tisti ugled, katerega je po svojem padcu med navadne smrtnike še neupravičeno užival. Zadnji čas so njegova posebnost predvsem družinski očetje. Kaj zato, če ostane druž-ina brez hranilca, ali celo brez kruha. Ker pa s svojo avtoriteto ne opravi ničesar, s{ je poiskal, Bog ve za kakšno ceno, pomagača. To je pa precej vplivna oseba na srednje visokem položn ju, kateri ni v čast, da mu služi. Prepričani pa smo, moremo prerokovati, na kakšen način mu je odločeno opravljati svojo službo, kako bo nadaljeval delo svojih prednikov. Vse je v rokah Večne Previdnosti1. V težkih časih prihaja k nam. Vojna in z njo združeno vse hudo, pomanjkanje, draginja, brezposelnost itd. Vse to so vprašanja, katera bodo vplivala na potek delovanja novega župnika. Pogled v bodočnost n\ preveč razveseljiv. Vendar pa, kadar je stiska največja, je pomoč najbližja. Veren kaio-ličan je vedno optimist. Zaveda se, da nam dobri Bog pošilja preizkušnje zato. ker nas ljubi. Če zna človek, ali človeška družba trpljenje prav razumeti in voljno prenašati, se to spremeni v blagoslov. Tržiška fara se je več tednov pripravljala za sprejem novega župnika. Mnogo faranov je gore. če molilo in prosilo, da bi nam dobri Bog naklonil dobrega dušnega pastirja, ki naj ga spremlja Božja Previdnost in da bo po njegovih rokah prihajal nad nas in nad vso faro blagoslov. Gospoda Zitka pozdravljamo z željo, da bi se čimprej in čimbolj nž.ivel v naše razmere, da bi tako postali v fari čimprej vsi eno, ena družina, katere gluva In župnik. tla ta pomagač svojega „naredbodajalca" ne pozna niti toliko, kot vsak tržiški otrok, s'ccr bi se spričo svojega položaja s prezirom obrnil od njega ali pa bi po svoji službeni dolžnost moral storiti še kaj drugega. Čudimo pa se t'embolj, da ima še pogum, spuščati se v take posle, kaj.ti kolikor se spominjamo, je doslej še za vsak tak posel prejel plačilo v tej al! oni obliki. Če bi bil količkaj pameten, bi bil Inhko prepričan, da ga bo ta sreča spremljala tudi v bodoče. Frantar Rudolf vodnjakarstvo in vodna Instalacija Poženk = Cerklje se priporoea zn vsa v to s troko spadajoča dela. Župna gasilska vaja gasilskik čet v Škof ji Loki škofjeloška Gasilska župa je odredila v nedeljo 1. septembra popoldne v Škofji Loki veliko gasilko vajo vseh čet v našem okraju s sodelovanjem1 vojaštva, da se ugotovi vse možnosti pasivne obrambe v slučaju zračnega napada na mesto. Vaja, pri kateri je sodelovalo 15 čet in sicer: Škofja Loka, Stara Loka, Sv. Dnh, Zabnica, Godešič, Sora, Reteče, Poljane, Gorenja vas, Železniki, Bukovica, Selca, Zali log, Sorica in Trebije, je bila že preje prebivalstvu naznanjena. <« Ob četrt na eno uro je plat zvona iz stolpa župne cerkve naznanjal alarm. Takoj je voja-švo zameglilo z umetno meglo vse tri mostove in velik del mesta. Pri napadu je ..bombu" zadela tolvarno „šešir", kjer jfe izbruhnil požar, in že so hiteli na lice mesira gasilci1 iz vseh strn-ni. „Gasili" in ..reševali" so tovarniška poslopja in sosednje stavbe. Druga „bomba" je padla na Glavni trg. Tn je bilo zlnsti zanimivo reSeva-nje iz starega gasilskega doma. Vaja je izpnd-dla v splošno zadovoljstvo pod poveljstvom župnega poveljnika Bozovičar Pavln. Po vaji je bil defile vseh čet pred predstavniki oblasti in gasilstva. — Romarski skod na sv, Joštu V nedeljo 15. septembra bo na Sv. Joštn veliki romarski shod v počeščenje Žalostne Matere božje. ?.e na predvečer v soboto bodo romarje spovedovali trije spovedniki, enako v nedeljo zjutraj do poznega dopoldne. Sv. maše bodo ob 6, 8 in poli 10. Popoldne ob dveh bo za člane bratovščine Zal. M. B. govor, pete litanije in procesija okrog cerkve na sv. stopnice, kjer bo pobožnost rožnega venca Marije sedem žalosti. Tega dne moremo dobiti popolni odpustek tolikokrat po vredno prejetih svetih zakramentih obiščemo sv. stopnice in molimo v papežev namen. Ob tej priliki naj bi se priglasili tudi novi člani za sprejem v bratovščino Zal. M. B., ki letos obhaja 38 leto svoje ustanovitve. Vsepovsod prirejajo mirovne procesije in spokorna romanja k Mariji, Kraljici miru. V nedeljo se v istem duhu zberimo v romarski cerkvi Sv. Jošta nad Kranjem in obnovimo pobožnost v čast Zal. M. B. z gorečimi prošnjami, da nas in našo domovino obvaruje vsega hudega. Uspeh obrt. tombole v Kranju Prteteklo nedeljo popoldne je živel Kranj v znamenju obrtniške tombole. 2e takoj po eni uri so se pričele valiti v mesto velike množice ljudi iz kranjske okolice, iz Gorenjskega in iz ljubljanske strani, da poizkusijo srečo na obrtniški tomboli v Kranju. Prihajali so peš, s kolesi, z vlaki in avtobusi. Prostorno športno igrišče „na Planini" se je do poli štirih skoro v celoti napolnilo in še zadaj v gozdu je bilo precej udeležencev tombole. Udeležbo na tomboli bi cenili 5—5000 Ijtudi. Tombola se je pričela okrog poli štirih in jo vzvalovila množico v napetem ptičakovanju. Na tribuni, kjer se je nahajala komisija, so imeli bobenček, v njem pa številke. Kovač Gabrič iz Nakla je zavrtel bobenček, da so se številke dobro premešale, potem pa je mali Hlebšov Rudi s svojimi drobnimi prstki posegel previdno v bobnič in prinesel ven številko, katero je mikrofon razglasil ljudem. Da ste videli Rudija, kako imenitno b modro se je vzvalovila množico v napetem pričakovanju, velikih v njegovih rokah Predno je vlekel številko, je pokazal komisiji prazno roko-, da ne bi kdo mislil, da ne vleče pošteno. Igralci, ki so si želeli drugačnih števik, so seveda vzpodbujali Rudija, katero številko naj potegne. Tako so bile srečno razdeljene ambe, terne, kvaterne in činkvine. Z zadovoljnimi obrazi, obenem pa razburjeni so srečni igralci prihajali pred komisijo rn predložil.', karte. Vznemirjenje med množico je nastalo še prav posebno, ko je napovedovalec ob mikrofonu naznanil, da se igra na polno tablico. Do'go časa je minulo, predno je pritekel prvi na oder. Ker pa je vlekel številke, ni dobil glavnega dobitka. Se je bilo treba sklicati nekaj številk, nakar se je vsula cela truma ljudi na oder. Najprej so jim pregledali tablice, potem so pa vlekli številke. Vsak izmed njih je upal na glavni dobitek. Vsega skupaj je. bilo ruzdeljenih iS lepih tombolskih dobitkov, katerih tudi zadnji so bili vredni več sto din. Glavni dobitek moderno spalnico s posteljnino je zadela Umnik Marija, služkinja pri zdravniku dr. Bežku. Drugi dobitek moderno spalnico iz kombiniranega lesa je dobil Brešar Jože iz Čirčič, moško sobo Verbič Vinko čevlj. pom. iz Novega mesla, kmečko sobo Markič Marija iz Tržiča, moderno kuhinjsko opravo šifrar Franc dijak iz Stražišče, samsko spalnico Hrovat Franc kovaški vajenec Cerklje, drugo samsko spalnico Mozel Ivan čevljarski pomočnik iz Domžal, couch Janežič Zalka iz Kranja, kmečki voz Hafner Franc delavec iz Trate pri Škofji Loki itd. itd. Večinoma so prišli dobitki v roke potrebnim, malim ljudem, katerih marsikdo si bo na ta ali drugi način z denarjem ali z dobitkom nekoliko pomagal. V ostalem pa je tombola potekla v najlepšem redu, vreme je bilo kot naročeno, dosti obiska pa je bilo tudi pri paviljonih, kjer so prodajali jedačo in pijačo. Prihodnje leto pa na svidenje na ITI. obrtniški tomboli. Posluiujmo se »PUTNIKA« V KRANJU Vozne karte stanejo točno toliko kot na postaji, dobite jih dan, dva ali več pred odhodom, ako ste zadržani, lahko karto vrnete. Preden se podaste na pot, pridite na brezplačen posvet k »PUTNIKU« Podplat je koža ... De'avec, miren, skromen in poSlen. ni rao-%r\ plačati najemnine v določenem roku. Tn kuko h' jo? Dela malo. plače še munj, lačnih uslcc pa polno! Gospodarju }0 dejal, da b) plačal stanarino, čim bo mogel, sedaj da se bo preselil v cenejše stanovanje Gospodarju je zavrela krf, zagrabil je ubogega delavca za grlo in mu z nohti in pestjo obdeloval ubogo, zgarano lice in telo. Pa se nekateri še čudijo, če žanjejo sovraštvo. Po Kranju, črnem Kranju se sprehaja dekle, špor.ni tip bi kdo dejal. Hlače nosi in to tako kratke, da komaj pokrije široko ozadje, jopico pa pretesno. Opozoril sem jo na red in dostojnost, pn še opozoril gospode oblastnike. Kaj so oni ukrenili ne vem, le to vem, da mi je zabrusilo v obraz: „Kaj nisem fest?" Neka dama je hodila češče nego je bilo potrebno na sprehod v Čirčiče in lepe okoliške gozdičke. Da, ni bila sama, tega ni treba ravno praviti, toda čo greš na sprehod sam, ti je rado dolgčas... Mož je bil namreč na orožnih vajah. Otročiče je pustila doma. Tudi verske dolžnosti je vneto izpolnjevala, da celo zakramente je prejemala. Pripetila se ji je pa nesreča. Da, da, zgodila so je nesreča! Ste čuli kdaj ono Gospodovo prispodobo o volkovih v ovčjih kožah? Ne? Preberite si joj Cvetje je okras narave. Današnja doba pa pravi, pojdite v naravo! Pa gredo vsi, gre vse kar leze in. gre, gre na gore. Redko cvetje pa je tembolj iskano in čislano, ker ga je malo in ker je prepovedano uničevati planinsko cvetje. Otovorijo se ti ljudje z redkim cvetjem in se okitijo, da so podobni bikom ki se vračajo na jesen s planine. Prosimo, rotimo, grozimo, nič ne pomaga. S cvetjem narave pa žal odmre in vene cvetje deklištva in čistosti srca in duše, zakaj v naravi se „sproste" vsi, na kakršenkoli možen način. Če je pa ta način človeka dostojen, tega nihče ne vpraša. Dejali so nekoč: Dekleta bežimo, fantje gredo. Danes je obratno. Če pogledate obnašanje deklet danes, potem morete priti do tega zaključka. Na sprehodu, cesti, vlaku, kjerkoli! Lovijo poglede, prodajajo sebe! Vseeno je, ako je dekle delavka, študentka ali uradnica ali „za-el)nica". Vsakomur prijazen, mnogo obetajoč posmeh in pogled! Tudi po obnašanju ne ločiš več, kaj je katero dekle. Po obleki seveda še manj Vse so enako opravljene. Če so elegantne, to je pa vprašanje zase. Kratko krilo, ki komaj pokrije, najnujnejše pokrije več ali manj stasite oblike in odlike posameznih teles, butiea vsa v kodr-čkili, čevlji z grobo peto, podstavkom tako da je danes ženski čevelj že skoro verna podoba koturiin. Če je že čevelj podoben koturu u so tudi ženske — igralcem Vse, vse, le resirce ne! Primernemu čevlju, primerna nogavica, rnjčevina! Možje zmajajo in morda kdaj, kdaj robato znkolnejo, trgovci si manejo roke in se smejejo v pest. Saj so vsak teden potrebne nove nogavice za 50.— — SO — in več denarjev! Še nekdo se bo kmalu smejal — zdravnik. Prav gori do vrha bodo ozeble te „rev'ee", ki nosijo pozimi in poleti pnjčevinastr nogavice in lahko, svileno perilo. Gospod urednik in draga čitavščinn, naj mi oprostita, če sem tako malopriden, da še celo tega ne pustim pri miru, kar običajni smrtniki ne vidijo. Gospod urednik! Ali še trdite, da je na naših telesih kvadratni centimeter kože še občutljiv? Nikar ne trdite tega, saj se boste osmešili, kot sem se jaz oni dan, ko sem dal beraču, ki stanuje v Kranju v mestni ubožnici dinar, pa me je nahrulil! — Stop! VSAKOVRSTNO POH IŠTVO dobite najceneje V ZAL06I POHIŠTVA J PA" KRANJ - Layerjeva ul. it ►GORENJEC« 1^.».^.*.^.».^.»^^^*^^,^*^%^»^^%^^ STRAN 3 D £ H S K £ N M i c i Perttki koncert tenorista Lukmana Drobne novice x Jesenic Občinsko gospodarstvo. Račun dohodkov in izdatkov naše občine za proračunsko leto 1939-40 znaša prebitek okrog 300.000.— din. Proračun je znašal 3308.939.— din, dočim je imela občina 3.405.732.-— din dohodkov. (Sicer je b-1 proračun zvišan za dve postavki in sicer za združevanja cest za 43.595.— in za zavet.šče 70.000— din, toda ta dva zneska sta se krila iz presežka prejšnjega proračuna.) Marsikatera postavka dohodkov je višja nego se je predvidevalo. So pa tudi pri nekaterih postavkah dohodki manjši nego se je pr.čakovalo. Tako na primer se je prejelo na občinski trošarini na alkoholne pijače samo 578.115.— din, dočim se je pričakovalo 639.072.— din. Davščina na premog je skoraj do pare toliko znesla, kot je bila predvidena (325.000.— din). Meščanska šola je nvnuli ponedeljek začela s poukom. Vpisanih je 518 učencev in učenk Učno osebje šteje 16 oseb. Šolarji na vlakih. V torkovem „Slovencu" beremo dopis z Dovjega, ki obravnava razmere šolske, mladine na vlakih. Iz okolice Jesenic se vozi na Jesenice zlasti v meščansko šolo mnogo otrok (s Hrušice pa tudi Šolarji v o-snovno šolo). Dopis izraža bojazen staršev, da se bodo otroci med vožnjo z vlaki veliko bolj pokvarili kot se bodo pa v šoli izobrazili. Ne- varnost za otroke je v tem, kar prihajajo v družbo odraslih pokvarjenih ljudi, ki se vozijo s temi vlaki. Vlakovno spremno osobje ima sicer zakonite pravice in dolžnosti, da nastopi v slučajih, če vidi, da se potniki nekulturno obnašajo, toda to osobje je zaposleno s pregledovanjem voznih listkov in drugimi službenimi opravki in more le redko intervenirati. Sicer bi bilo želeti, da posvete nadzorstvu nad obnašanjem potnikov več pažnje, vendar od te strani ne bo mogoče zavarovati otrok. Predlog, da bi se otroci vozili ločeno od starejših, bi veliko bolj zalegel. Sicer pa menda obstoja tovrstna zakonita določba! Mnenja smo tudi, da se z vlaki vendar vozi več poštenih in kulturnih ljudi kot pa škodljivih propalic. Ko bi ti kulturni potniki znali in hoteli takoj na mestu samem nastopiti proti pokvarjencem in evenutelno opozoriti nanje vlakovno osebje, bi kar kmalu izginili umazanci, ki kvarijo našo mladino in so v kulturni škandal našemu narodu. Jeseniški dispanzer v sredo dne 18. septembra ne posluje. Sv. Križ, naša izletniška točka, obhaja danes na dan povišanja sv. Križa, svoje jesensko žegnanje. Delavski obzornik.. Zvesta združenih delavcev za pravice delavstva! V težkih časih, ki jih danes delavstvo doživlja radi draginje in radi izigravanja socialne zakonodaje in vseh uredb kr. vlade, ki imajo namen zavarovati siromašne sloje pred izkoriščanjem verižnikov z življenjskimi potrebščinami, je Zveza združenih delavcev dne 6. septembra 1940 sklicala plenarno sejo funkcionarjev ZZD. Te seje so se udeležili tudi zastopniki tovariške organizacije Zveze združenih nameščencev. Posebnemu povabilu pa so se odzvali in so zboru prisostvovali: Zastopnika Kmečka zveze: Janez Brodar, senator, I. Fine, tajnik zveze: bivši poslanci Smersu Rudolf, Teuerschuch Ivan in dr. Šmajd Albin. Bivši poslanec prof. Bitenc Mirko, je pismeno pozdravil in poslal zanj nekaj predlogov. Od Glavnega odbora Jugorasa iz Beograda je zboru prisostvoval centralni tajnik Jugorasa Raka Milutovac. Plenarno sejo je vodil prvi podpredsednik organizacije Zveze združenih delavcev Langus Jože. Referate o organizacijskem delu, o nevzdržnem položaju delavskega stanu in o smernicah in potrebnih rujnih ukrepih za varstvo delavstva, za ohranitev socialnega miru, za spoštovanje zakonov sta podala Križman Andrej in Smersu Rudolf. Centralni zastopnik Glavnega odbora Jugorasa Milutovac Raka je v lepem in prepričevalnem nagovoru na prisotne nakazal prizadevanje Jugorasa in ZZD za normalizacijo razmer in za enakopravnost delavskega sloja z ostalimi sloji v državi. Podčrtal je dejstvo, da je s skupnimi močmi Jugo-rasu in ZZD uspelo, da je podpisana nova U-redba o minimalnih mezdah, ki določa najnižjo plačo 4— din na uro. Prikazal je, kako se Jugoras in ZZD prizadevata, da ob 12 uri na merodajnih mestih dosežeta takojšnje ukrepe za varstvo delovnih slojev in kako ne nosita prav nobene odgovornosti ter to odgovornost za bodoči razvoj stvari izrecno odklanjata, če njunim upravičenim zahtvevam ne bo zadosti hitro ugodeno. Delegati, kakor tudi gostje na zborovanju so živahno posegali v debato in izkristalizirali za čas najbolj važne zahteve, ki jih mora na vseh merodajnih mestih kot zatopnica slovenskega delavstva postaviti Zveza združenih delavcev. Posebno z radostjo so pozdravili delegati ZZD zagotovilo načelnika Kmečke zveze senatorja Brodarja Ivana, da bo Kmečka zveza po svojih močeh povsod podpirala zdrava stremljenja Zveze združenih delavcev in da si bo prizade-vula, da med kmečkim in delavskim stanom po skupnem sporazumu ustvarimo pravo soglasje in skupnost interesov. Kmečki stan ima velik interes, da delavstvo doseže svoje upravičene zahteve. Čim boljše bo delavcu, tem boljše bo tudi kmetu, ker je delavec njegov glavni odjemalec, Prav zaradi prenizkih dohodkov delavstva zato tudi slovenski kmečki stan ni za svoje delo prejemal primerne odškodnine. Po končani debati so zborovale! soglasno sprejeli celo vrsto sklepov, ki naj zabranijo sedanje nevzdržno stanje. Sklenili so, da bodo te sklepe kot posebno resolucijo predložili kr. vladi, predsedniku vlade, slovenskima inini-troma in slovenskemu banu. Naprosili bodo Delavsko zbornico v Ljubljani, da tudi ona te sklepe osvoji za svoje in še s svoje strani skuša doseči njihovo popolno uveijav-Ijenje. Navajamo nekaj važnejših točk iz resolucije, ki zahteva: 1. Znižanje cen življenjskih potrebščin iu prilagoditev istih kupni moči delavskega stanu. 2. Dvig delavčeve kupne moči z novo uredbo o minimalnih mezdah za vsa dela, javna in. privatna za vso državo na din 4. na uro s pooblastilom posameznim banovinam, da to osnovno minimalno mezdo morejo povišati še za 50%. 3. Zagotovitev dela vsaj po minimalnih mezdah vsem delazmožnim z javnimi deli, ki naj jih izvajajo z zadostnimi najetimi krediti: država, banovina, občina. 4. Preskrbo industrije z zadostno količino surovin. Zahteva raj se surovine v zameno za naš izvoz. 5. Preprečitev selitve naše domače iudustrije na jug. 6. Vsem brezposelnim podpore v višini dveh tretjin minimalne mezde. Sredstva za to naj se zbirajo s progresivnim davkom in prisilno enkratno oddajo premoženja bogatejših. 7. Točno izplačevanje podpor družinam vpo-■ klicancev v izven-kadrsko vojaško službo, dvig podpor na višino minimalne mezde ter stanarino, če vpoklicanec nima svojega stanovanja, 8. Po vseh občinah vpostavitev posebnih prehranjevalnih odborot, ki istočasno tvorijo ak-cijke odbore za pobijanje draginje, občinam pa zadostne kredite za uspešno poslovanje teh odborov. 9. V prehranjevalne odbore proporcionelno po odsftoltjkjh delavskega prebivalstva zastopstvo delavkega stanu, zastopnike delavcev določijo delavski sindikati. 10. Dokler ni izvedena točka 9 teh sklepov, proglašamo odbore strokovnih društev ZZD za kontrolne odbore nad ljudsko prehrano. Centrala ZZD jim daje za njihovo poslovanje točna navodila. 11. Vabimo ostale delavske 'indakaie, da se pridružijo našim zahtevam v točkah S. in 9. Kjer se temu povabilu odzovejo, smo pripravljeni z njimi sodelovati in za skupno akcijo stvoriti meddruštvene kontrolne odbore nad ljudsko prehrano. Delavstvu so doslej mnogi tako radi očitali, da je revolucionarno, da je leglo protizakonitih akrij in stremljenj. Sedanji čnsi pa dokazujejo ravno obratno, da je delavstvo po svojem prizadevanju, zlasti deiavsivo v Zvezi združenih delavcev, odločen hrnnittlj reda in zakonitosti v državi Vse zahteve plenarne seje ZZD to ugotovitev močno poudarjajo. Slavko Lukman operni in koncertni pevec, tenorist nastopi v prostorih hotela ..Stara pošli" s svojim obširnim programom v soboto 14. septembra ob 9. uri zvečer. Na programu so razne narodne in umetne pesmi in arije, pomponistov; Schuberta, Pavč ča, Fleišmana, KonjeviČa, Flotova, Curtisa itd. Vsi vljudno vabljeni I KRANJ Pričele so se redne pevske vaje moškega zbora Prosvetnega društva. Vaje bodo vsaki torek ob 20. uri v pevski sobi v župnišču. Vabijo se vsi stari člani. Sprejemajo se novi člani, pevci, ki imajo veselje do lepega petja. Jatno čistilno in medicinsko kopališče pri Poslovalnici okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Kranju bo od 15. septembra 1940 dalje zaprto, dokler bodo trajala popravila kanalizacije. Redni pouk na Glasbeni šoli se prične v ponedeljek 16. septembra. Na šoli se poleg klavirja in violine poučujejo vsi orkestralni instrumenti in teoretični predmeti, šola nudi najfeme.ljitejšo izobrazbo, zahteva pa mnogo temeljitega študija in je najboljše, če pričnemo z njim v mladosti. Starši do 1. oktobra je še čas, da vpišete našo mladino v Glasbeno šolo. „Prosvetno društvo" v Kranju vljudno sporoča svojim članom, da se bo ta mesec pobirala letna članarina in prosi članstvo, naj se nabiralcem rado odzove. Teden rdečega križa. Sreski odbor društva Rdečega križa opozarja občinstvo, da se vrši teden Rdečega križa od nedelje 15. do sobote 21. septembra. Prav posebno opozarjamo občinstvo, da priredi društvo Rdečega križa v tem tednu v svoji režiji kino predstave v obeh kranjskih kino dvoranah in v kinu Šmartin-ski dom. Na sporedu so prvovrstni filmi, kakor so že najavljeni od navedenih kino podjetij. Predstave se vršo ob navadnih urah in ob običajnih cenah z dodatkom po 50 para na vsako vstopnico za Rdeči križ. Podprite v tem tednu humanitarna prizadevanja Rdečega križa s svojimi prispevki! Podružnica SPD v Kranju sporoča, da bo Prešernova koča na Stolu odprta le še v nedelja 15. septembra, naslednji dan 16. se koča zapre Planinci, ki hočejo pohiteti na Stol, naj izkoristijo to priliko. Poštno poslopje v Kranju tudi v svoji notra-tranjosti lepo napreduje. Montirali so že vodovod, elektriko in hišni telefon. Sedaj orne tavajo notranje stene. Tlak so pričeli delati v kleti, dočim je na podstrešju že dovršen, V podvozu so v zemljo položili cementne cevi za kable da bodo potem lahko izvrševali druga dela. Ob vrhu stavbe ne bo profiliranega venca kot je bilo predvideno še do nedavnega časa, marveč pride surova opeka, ki bo zaprla odprtino do strehe. Državna cesta skozi Kranj. Dela na omenjeni cestS sedaj kažejo vendarle upanje na končno dovršitev. Cesta je namreč tlakovana po vsej širini od Prešerna do „Stare pošte". Sedaj tlakujejo že polovico ceste pred Andraši-čem in „Jelenom". Ko bo urejen še Jelenov klanec, bomo vendarle rešVni težav, ki so bile z modernizacijo ceste združene. Igra narave. G. Rangus zlatar in juvelir v Kranju je prinesel v naše uredništvo pokazat vejico cvetoče jablane s svojega ivrta. Pač čuden slučaj v tem času. Ljudski dom pokrivajo. Čeravno ta teden zidarska m tesarska dela ovira deževje, so vendar na stavbi Ljudskega doma te dni postavili ostrešje, včeraj pa so že pričeli streho pokrivati; s salonitnimi ploščami. V sredo so zidarji p'!' Jikof", ker so prejšnji teden stavbo dovršili do vrha. ŠKOFJA LOKA škofjeloški Prosvetni dom prenavljajo. V „Gorenjcu" srao že večkrat poudarili nujno potrebo gradnje novega oziroma prenovitev in razširitev starega Prosvetnega doma pri nas. Poudarili smo že tudi nujnost in. navedli vzroke, zakaj je ta stvar nujno potrebna. Zlasti smo poudarili, da je dom premajhen in nima več primernih prostorov, da bi mogel uspešno zadovoljiti vse potrebe današnje prosvete Vse te nedostatke je uvidela tudi današnja uprava in je začela, zbirati sredstva za prenovitev doma. Dokupili so sosednjo hišo št. 29 in vrt za društveno dvorano. Ta teden pa so začeli graditi prvi del nameravanega načrta. Ta del bo dovršen letos v jeseni. Spomladi se bo pa nadaljevalo, tako da je upanje, da bo sredi prihodnjega poletja Škofja Loka dobila krasen nov dom, ki bo v ponos vse naše prosvete. „Naša kri". Po krasno uspeli komediji „šinm-kovi1" in drami „Luč z gora" pripravlja naš gledališki oder za nedeljo 22. septembra krasno narodno igro „Naša kri". Rezervirajte vstopnice, ker bo gotovo velik naval. Občina je začela graditi na klancu med nunsko cerkvijo in Tbalerjevo hišo monumentalno stopnišče, ki bo močno olepšalo in praktično preuredilo vhod v Klobovsovo ulico iz te strani. Tudi vsa ulica bo regulirana. VODICE Slovo. Grenka je ta beseda, a še hujše zade. ne, če se poslavljaš od takega človeka kakor je bil naš gospod Janez. Gospod kaplan je odšel čeprav ne tako daleč, a vendar daleč za farane in posebno za društva. Potihem je odšel gospod Janez v drugi vinograd Gospbdpv. Tako pa tiho se je ločil, kot je bil zase skromen, a toliko živahnejši pri delu. Predobro vsj farani vedo, kako je znal vršiti visoko dušno-pastirsko nalogo in težko je nam laikom to delo dosti vredno oceniti. Lažje pa presojamo drugo plat njegovega dela, njegovo pridnost, skrbnost in izredno zanimanje za naše društveno življenje Fantovski odsek v Vodicah, čuti to slovo najtežje, saj j>e bil gospod Janez ne le duhovni vodja, ki opozarja na dolžnosti, ki jih imajo fantje kot katoličani, gotovo to predvsem, a še dalje je šel gospod Janez v svoji ljubezni do fantov, bil je duša vsakega dela, bil je organizator vsake prireditve omenimo samo tako lepo uspel tabor 1938 leta. Najmanj poi uspeha je njegova zasluga in to je bilo vedno tako. Odsek se je od svojega člana br. Janeza lepo poslovil. Z odkrito gorenjsko besedo brez bobnenja, a zato tako prisrčno, kot je to samo na zdravi deželi še mo-| goče. Ko nam je gospod Janez zadnjič položil j na srce, naj bomo vedno in povsod popolni ka-I toličani, so tudi naša trda gorenjska srca čutila težo tega slovesa. Gospodu Janezu Dolšini pa se še enkrat toplo zahvaljujemo za vse njegovo prizadevanje ki ni bilo prazno, zlasti kei ga je vršil s tisto veliko ljubeznijo in skrbjo za dušo fantovo. Naj z nezmanjšanim uspehom nadaljuje to delo tudi v Šenčurju, tb želimo njemu na pot in voščimo šenčurjanom, ki so ga sprejeli. TRBOJE Tombola. V nedeljo 15. septembra bo velika prosvetna tombola, na kateri boste lahko postali za malo denarja lastnik krasne kuhinjske oprave, treh koles, 2 vreč mokt; ovce itd. Pohitite z nakupom tablic, da se ne boste pozneje kesali, če boste šli brez lepega dobitka domov. Začetek bo ob poli 3. uri. Bodite točni ker se je dan že skrčil. Na tomboli bo tudi z jestvinami in pijačo dobro preskrbljeno. Zato pohitite v nedeljo vsi v Trboje! Za slučaj slabega vremena se vrši tombola prihodnjo nedeljo. GORICE Občni zbor. V soboto 14. t. m. se vrši občni zbor Fantovskega odseka v Goricah in sicer ob 8. uri zvečer v dvorani „Našega doma" z običajnim dnevnim redom Udeležba pa vse člane je strogo obvezna. Vabimo pa tudi vse druge može. in fante, ki mislijo in čutijo z nami, da se občnega zbora udeleže. — Bog živi! PODBREZJE Tombolo priredi naše Prosvetno društvo v nedeljo 15. t. m. ob 3. uri popoldne na vrtu Gasilskega doma. Glavni dobitki so: pitan prašič, kolesa, dve vreči moke, zaboj sladkorja, posoda olja, lanene tropine itd. Tablice so po din 3.—. Vabimo vse! NAKLO Predavanje. V nedeljo, na praznik Žalostne M, B., 15. septembra bo imel v Stari šoli bogoslove« g. Markič Janez predavanje: Marijine božje poti. Predavanje spremljajo lepe barvaste skioptične slike. — Predavanju sledi še film: Dogodki iz naše škofije in domače župnije. — Vstopnina za odrasle 1 din, za šolsko mladino 0.50 din. Lepo vabljeni vsil STRAN 4 ►GORENJEC« K R 4 M .1 Občni zbor kranjskega Fantovskega okrožja se vrši v nedeljo 22. septembra v pevski sobi v župniSču" ob 9. uri dopoldne.' Udeležba strogo obvezna. ' " ' ' r ~ /tu. y«n«• Občni zbor FO Kranj bo v torek l?. septembra'on 8.' uri' žvefer t bivšem ..SloveričeVem" lokalii pri n'ovem mostu. Vse člane tn prijate lje mlad'ne" vabimo, da se1 polhoštevflrio udeleže dbčncg_ zbdfd. " < ' ' "' • nt «ino Gorenjska podzveza v Kranju. Podzvezne odbore že imamo v Celju, Mariboru, Ljubljani in Novem mestii. Podzvežnegu odbora še ni za gorehjšku" okrožja, ki so soglasna v tem, da naj lx> sedež gorenjske pod-zveže v Kranju. 20. avgusta letos je bil na pobudo predsednika ZFO v Kranju sestanek, na katerem je bifa končno'ustanovljena osnova, za podzvezni odbor v Kranju. Odbor bo kot pripravljalni odbor začel takoj poslovati. V novo gorenjsko podzvezo spadajo sledeča okrožja: kranjsko, radovljiško, škofjeloško, triglavsko in tržiško. ' Gorenjska okrožju in odseki z veseljem pozdravljajo' ustanovitev gorenjske pod/veze ter šo pripravljen" s požrtvovalnim skupnim delom, pomagati; da bo njihova jvodzveža v najkrajšem času v polni življenjski moči. Pa tudi za ZFO samo in /n našo organizacijo je ustanov tev gorenj ke podzve.ze nujno potrebna. Kar pa je potrebno, je treba lakoj poklicati v življenje. (Po „Krešu"). Atletski dvoboj representanc OFO Kranj in OFO Kamnik v Mengšu 22. septembra. • ;, ,( ■ H .ih h '» Po uspelih lahkoatletskih tekmah ZFO v Ljubljani, prirejajo tudi okrožja medsebojne atletkske tekme ka'ere obetajo postati priljubljene, prave narodne tekme med Slovenci. Tako zanimivo srečanj? omenjenih reperezentanc med Kranjem in Kamnikom bo dvoboj precej izenačenih moči, ki bo zaradi svojega nejasnega izida vseskozi zanimiv. Za Kranj bodo nastopili znan.i okrožni atleti, kateri so nedavno USpelno tekmovali v Ljubljani na tekmah ZFO. Na zanimivost ter pomembnost tega prvega srečanju občVnstvo že danes opozarjamo Gospodarstvo= t >t tfl I jI i* • Vir. 6 < II i 1- — •-" ....... Zaključno poročilo Ijiihljannke&b rrlesejmn Prihcdtfji'veie*ej#in"bo že' v'rfbVih zgradbah. Jesenski Ljubljanski »elesejeni od 31. avgusta do 9. septembra pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II., katerega je v imenu kraljevske vlade odprl ban dravske banovine g- dr. Marko Natlačen, je bii prirejen v izredno težkih razmerah. Daleč okrog nas besni vojna, industrije bnogih narodov so preurejene ' za koVarija orožja ali pa so padle kot žrtve tega orožja; ■ Balkana doslej vojna vihra ni zajela in tako tudi naša država uživa mir in se trudi, da obdrži v pogonu svoje obrtno, industrijsko in poljedelsko udejstvovanje. Navzlic temu je bil velesejem dobro založen z blagom. Mnogoštevilni interesenti so prihajali izbirat in naročat Hlago he satno iz dravske, ampak tuđi"Iz drugih banovin. Na velesejem prihajajo' kupovat, kr fri vidijo in preizkusijo razne'izdelke mnogo bolje kakor drugače. Mimo tega primerjajo konkurenčne izdel ke med seboj, pa je izbira in odločitev lažja. V vseh panogah je na velesejmu sodelovalo 538 razstavijalcev. Od teg jih je bilo 50 z nemškimi, 3 z italijanskimi in I s češkimi izdelki. Velesejem si je ogledalo okrog 12U.0O0 oseb. S svojim obiskom sta ga počastila tudi g. predsednik vlade Dragiša Cvekovič in g. mmister zu telesno vzgojo naroda Dušan Pantič. Z zaključkom tega velesejma smo se poslo-■v i 11 tudi od štirih razstavnih zgradb, ki so videle toliko snovanja slovenskega duha in dela slovenkih rok. 47 velikih razstevnili prireditev je bilo v njih f teTcu zadnjih 2dTet. 'Sedaj jih bodo' podrlf''in nadomestili i novimi modernimi zgradbami, v' katerih se ho^ze'vrsil'prihodj nji mednarodni velesejem od 31. maja do 9. junija 1911. 1 Vloge v slovenskih hranilnicah. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle v juliju 1940 pri 29 slovenskih sumoupravnih hranilnicah vloge na knjižice za 7.3 mil. din na 763,684.597 din, vloge v tekočem računu za 16.7 mil. n;i 223.514.609 din, skupno vloge pa za 23.1 mil. din na 967.-199.206 din. Tudi število vlagateljevVo je gibalo ugodno ter je narastlo število knjižic pri II tekočih računov pri 4. skupno število vlagateljev pa pri 9 zavodih ter znaša sedaj 125.220 Povečanje vlog ni morda samo slučajen pojav pri eni ali drugi hranilnici, temveč, je splošni, ker je narastlo stanje vlog na knjižice pri 18 zavodih, na tekoči račun pri 13 zavodih, skupno stanje vlog pri 20 hranilnicah (od 28, ki prejemajo vloge). Po spomladanskem vznemirjenju vlagateljev dokazujejo te številke znatno izboljšanje na denarnem trgu ter veliko zaupanje vlagateljev v hranilnice in denarne zavode sploh. Zbiranje želoda. Da bi se zbralo dovolj surovin za izdelovanje, mila bodo letos tovarne nakupovale znatne količine želoda, posebno bukovega, iz katerega se da dobiti mnogo tehničnega olja. Zato je potrebno organizirati veliko nabiralno akcijo ki bo nabiralcem prinesla lepe denarje. Ravnateljstvo za prehrano priporoča zbiranje posebno' šolam.' ki naj bi tako nabrani denar porabile za osnovanje šolskih knhenj za prehrano siromašnih učencev v težkih ' zimskih dneh. o J^flloibanH, spiai__ idfto i h po*nizki cei Kupim rabljen klavir ali pianino. Semen Jože, gkazrta, ' '\ - ^ j** Odda se lokal. Istotam enosobno stanovanje, primerno za delavnico. Vpraša se pri Novak Blevveisova ulica 29. Lepa črna zimska suknja se ugodno proda. ..EUta" 'Kranj, Todrtina. Dvosobno stanovanje s parketi se odda na Primskovem. Poizve se pri Antonu Ropotar-ju, Jezerska cesta 10, Kranj. Dijakinja dobi vse šolsko leto dobro hrano ''ih stanovanje za din 5.000.—. Naslov v upravi 1.sit a1. 1 ' 9 i Stanovanje sobo in kuhinjo oddam na Pla-ptoft. M, ...... nitij—k--.-____________ Dvosobno stanov« ^tt-lHt t ItpViU '_______ Soba, meblirana. sončna se odda fcoljjSj' oS'b na Zlatem fiBju ši 7. * 3 «*" !| posPipiV. jNasjov v ffpravj l|sta ' ŠTEFAN ČENČIČ in FRAN. KOŽELJ Stanovanje treh sob z vsemi pritiklinami in vrtom se odda na Jezerski cesti. Naslov v upravi lista. Ako hočete b'ti vsestransko zadovoljni s po- h'štvom, izberite po vzorcih ali po svojem okusu in naročite solidno izdelano, moderno in najcenejše pohištvo edinole pri mizarstvu Planinšek Kranj — Klane 43 poleg mostu na Primskovem. pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarnl v Ljubljani, Frankopanska ulica \\. Dijakom sem znižal ceno slikam za legitimacijo. Prvovrstna Izdelava din 20— za 4 komade. FOTO JUG-KRANJ Ure, zlatnina, kristal, očala in druga darila se dobijo najceneje pri B RMGUS - KRANJ KR. DVOR. JUVEL1R IN DOBAVITELJ Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom Poštne hranilnice in so Ylagq}e|jepa te polozni.ee, aa rgzjpplago, Hranilne vloge se obrestujejo po 4% in so vlagatelj eai vedno na razpolago*. Vezane, vfage s tri mesečno odpovedjo se obrestujejo po b\ RaNILNICA IN POSPJftHrCA V KRANJU (t. ?. z n. i. UUDSWDQM Joža Herfort: }8 SIN ČRNIH GORU _____________ JM^^^^^U Almi in Marku ni bila polnočnica še nikdar tako lepa, kakor tedaj. Se nikdar preje nista občutila toliko miru in tople ljubezni, prihajajoče od malega, novorojenega Boga. Bila je zanju lepa. prelepa božična noč. „Z grajsko se poznaš!" je začel pogovor oče, ko so šli od polnočnice. Molk. Kako sta bila vesela, ko sta se zagledala. Kaj misliš Marko?" je vprašal dče, toda njegov glas je bil moški; poln ponosa, saj sb ga sltžali tudi sosedje.' ■> • »*"■ „Očfcd," silno se je začudil oče, ko mu je dejal očka. «,ZaJsed_fr še ne mislim veliko, morda pa že-'vse. Oovorii pa fle bora veliko!" » ;Kdo- _o'pa govoril?" je'ot*e Vprašal resno, vendarle — radovedno. „Kdo neki — "si«e!" Marko se je ujel i— izdal, V"sVtrtf božični^hoci *f.''zdvriskal^ da" je odttleValb tfreko ^ra_u'in- da stf l(_đje postali in prftftflfffiU M kdTj'-fe'd-heJfifB Ikia svetr.večer ^m%b%mjfhcF% p^ešete^, vriska1, Ito Vrisku, nt ftfeM fH«r ,!hdlftV..HFftirtje Wso de^Lda je to Marko, da ni__e _Vufe rie Vrfi/ka t^n* Postavili so, da moro bfti že kaj posebnejjft.^da^vri-j ska sicer tako lite Mjufo,idfl^VfflJtf in to celo na tihV, _V_lq> V10Č. t^e^ga ie^ošorno m?hkp pokaral. di\e 16; pač"^ne spojni, na fa^'o velikBpM|iiiKt Si?Sf »___^P^'HtttČ* iMKte'Še«W.;z#:-„GTffrjarjW ima pa dekleta." \Legla po dolini, ivje po gričih jn sonce na temnomodrem nebu. Marko si je prijjel, smuči in zdrknil po opojni belini izpred domače hiše. Mati je radostno gledala za njim, oče je pa zadovoljen mežikal, in žulil svojo preljubo pipo. „Lej ga, kako je živ in kako «a nese, ko gre k grajski v posete! Pa še boljše obleke ni vzel!"' je govorila mati. „Kaj bi tisto," je povzel, oče. „Za, v sneg ne more vzeti zakmašne obleke. To bo pa že v,i(l(?la in sprevidela!" Marko jima je zginil izpred, oči in urno vozil, nizdol, da je pršal za njim drobni suhj snejg, lyot, oblak prahu. Z nagljm obratpm je obstal, si zasenčili oči tn gledal, proti gradu. Smučar! Kdo neki bi, bil, Spet ga je ztjodfo in zaskrpelo. Še upneje se, je, pognal, in kmalu bi podrb drjigega sn^i^čarja, kj, mu je privozij nasprotj, podrl,bi kmalu ,,zajčk,a'. sinu.čarl^o — AJmp! !,Snio prišli?'' ga, je pozdravila. %"sm'o"se pripeljali," ji je s^je :pdYrmJ, Marko,- ^ep prostor .in, doljer, sneg imajte tu,, pod gradpni, prav prjjetnp je, tu z^, s_gyu|p)? „t)^ tp^a,dan.es.se, ne bova več smučala. Kaj n^ej'MIprla je vaijj .svoje vejike o.gi,; s,.til?p ,W9fc nj'9 in m^loi^o, nilajU srnice- >\,Pf$lA$v#skp1fQJc želite!" je^revirop o^rpjil M^arkp l^^skjipnp st*,,odšla,.v grad..| ,Lj(^ouć^\si.itt<_j^mljala, kamin je prijetno nurnrf_«iifc4pfit( ^na dya PAstitt rQjr»#U Pft.g&lsrin ja\spomino^fc Od^C^h gor* dp Ži.Y»kk£R»_vi;W_ MSe43I ,n%ju, bft, gptov«„pos^il,v Kaj. -neki ,bo. dejal,,kpjnvjj^.pcj tqU|cih-pusti}iida_bh»pa| .pot«** tev*kp s^speLpsniejem?" U_ao je govorila, njen glas, sicer tako žalosten in otožen je imel, veseh zadovoljen prizvpk- Mar,ko se je čudil Almini gQ-stopesednostj, in, skoRQ je slu tik da se krije za temi besedamj vse kaj drugega, kot pa je to, kar ona, pripoveduje. „Alma, pekaj bi vas rad v^rasjal," jie dejal Murko previdno, sk.oro lipjpče. „Noi Marko, pfosipi va.s celp, vprašajte!" „Zakaj ste jpseni prekinili z, mejipj vsako zvezo? lega, vprašanja se,, je bala,, že, ves. čas obiska. 2iyq je zardela, ipnqgo pplj kot sicer. in. mu tiho skorg šepetajp dejaja; „Marko, bala. sem se!" „Čemu?" Odgovorile, sp mu. njene. oqi, takoj nato pa je povesila težke, žametne trepalnice, Tudi Marr ko je molčal, lq src,e mu je: vrjskajq. tišino je, prekinil, stari, grasčak, ki, je prišel v sobo.. „Mo,tim?" jp jaspp, vprašaj, ..Nikakor, n*». qčkai',' je. odyf|Ml«t, Aluja« Oba z.Markpm sta vst-ai^ in,ru.y..šk n^sprpti, ,.fp^en.jex,. M^rkp. Grj&u:,' se. j?.. pxp4sta,vil Maxkpf „A, vi ste. MArkpi" je. v^kliik*^ stari t Zui?-A|wa jja je zardel^ kptn *■__J_iefja^5o^aTJ_^ertov-e_ ijaT_n**v Tfranjn \t, A m ' .»'^ B • • *»^tt_.„. ._^» "_,-m t«. ž*lq,. kjer j*_ n^jrtpnari ^v&fc' T<4». H sediJi »St* veiiftiji.n^sUžbp il«Mli>*Bii TODO V^JVr* nA!ffiLk^)r naP xm jefu^no4^pyocil.Nl^ky., „Ppljire b_,vM provUaf n^ppjpl^piftjrza?, n»te_ v^dstv©., nwji^h gttW*ctarsifiy, zU^j, gQfid(^ Ppt??lJrl»; muJ^^^d^SBeiftbeB .»DRMiteU^n.. kfcjss^zum«^ _n« timmnii.ro*4„ .bt^biij,,^^- laife raje dftaM^n^tS-,' „Na.uslug««sam ,Vami1 je dejal