Anketa šolskih upraviteljev poverjeništva UJU iz mariborske oblasti. Velika udeležba s strani šolskih upraviteljev. — Resno delo učiteljstva za dvig šole in prosvete. — Ustanovitev šolsko-upravnega odseka po- verjeništva UJU v Mariboru. V sobto 7. jain. t. 1. >je sklicalo poverjeništvo UJU atiketo šolskih upraviteljev iz mariborske oblastl, v svrho razprave o šolsko upravnih vprašanjih in v svrho ustanovitve šolskoupravnega odseka pov. UJU v Mariboru. Ankete se je udeležilo nad 150 šol. upraviteljev in upraviteljic. Razprave so ib.ile stvarne Ln predtogi vsestranski. Iz vsega se je videlo, da namerava učiteljstvo redno samo izboljšati šolske raztnere^ in šolsko upravo. Šolskoupravni odbor je dobil polno nalog, ki jili bo moral izvršiti v svrho izboljšanja šolskih in prosetnfh razmer ter v zaščito stanovskih pravic in interesov. Poverjenik Andrej Skulj je otvoril anketo s sledečimi besedami: Poverjeništvo je eksekutiva želja in potreb svojega članstva v vseh potrebah. bodisi osebnih, kakor obče stanovskih. A ne samo to, njena naloga je zasledovati, delati in podpirati vse kjerkoli, kadar gre za dobrobit in razvoj našega šolstva i.n po njem obče narodove izobrazbe. To svojo nalogo pa more vršiti tačno in pravilno le tedaj, če je v željah in potrebah članstva, kakor o položaju stanu iti šole točno, hitro in nepristransko pouč^no. To pa je zopet le tedaj mogoče ako poverjeništvo podpira in z njim sodeluje čim večji krog intenzivnih. požrtvovalnih in pred vsem nesebičnih sodelavcev. Uspešno in popolno, tudi v vsakem oziru pravilneje, pa za oroamizacijo lažje bo naše delo, če se moremo z zaupanjem upreti na čim širšo bazo, na delovne skupine. Ta misel je rodila razne odseke prl poverjeništvu, ki naj mu boido opora pri težavnih organizaciiskih, izobraževalnih in šolsko upravnih vprašanjih. Oprti na požrtvovalno delo takih edimic moremo delo deliti in ustvarjati mekaj dobrega. Poleg sknbi z.a nas samih in napredek naše organizacije stremimo za zdrav razvoj naše šole da ji damo potrebnega razmaha med narodom; da uredimo njeno poslovnje tako, da bo rodila zaželjene uspehe in si bo z nami vred priborila trdnih tal med narodom. Žal pa, da pri vsem prizadevanju ne moremo prav naprej. Zdi se, da manjka v vsej naši upravi prave prevdamosti, pravega sistema, da oe vse od danes do jutri. Razni odloki in uredbe, katerim ne trnoremo odrekati dobrega namena, ki pa so žal največkrat izdielane' na brzo rdko, ki se ne ozirajo na naše prilike, nam uvajajo novosti, ki niso v skladu z našimi prilikami. Pogostokrat ovirajo uspešno delo, povzročajo meorijentiranosi: v nas samiii in vzbujajo nevoljo med narodom. Ker pa je naša naloga delati v skladu s potrebami našega človeka, pomigati mu vsepovsod, delatl za njegov napredek in 'dasti za dober in zdrav razvoj narodovega šolstva, je naša dolžnost, da svetujemo in pomagamo upravi pri tem velevažnetn «elu. Iz teh vidikov se nam je zdelo potrebno ustanoviti pri .poverjeništvu šolsko upravni odsek, ki maj prime za delo v vseh šolsko-upravnih vprašainjih. V tem odseku naj delujejo pred vsem preiskušeni šolniki kakor so naši nadzorniki, upravitelji in iskušeni učiteljt, oni ki na^jbolj poznajo potrebe naše šole na kmetih, ki so tudi najbolj prizadeti, in najboli čutijo škodo, ki jo povzroča šoli nepravilno delo. V ljubljanski oblasti smo osnovali v ta namen šolsko upravni odsek, ki ,pomaga poverjeništvu prav intenzivno in požrtvovalno. Odsek se je lotil z veliko vnemo dela in ie v soglasju z poverjeništvorn izdelal dokaj umestnih predlogov, predelal in s primernimi predlogi izpopolnil uredtoo o šolskih odborih. Poverjeništvo je podprto s člani tega odseka uspešno interveniralo pri oblastih v prid naše šole m .naših članov. Vsled delitve Sloveniue na oblasti, zlasti pa vsled kreacije oblastnih šolskih odborov je poverjeništvo od prvega začetka uv.idevalo, da je treba za mariborsko oblast ustanoviti enak šolsko upravni odsek, ki bo v okrilju poverjeništva, kakor v ljubljanski oblasti vršil svoje obile posle. Zata smo z veseljem pozdravili sklep celjskega učiteliskega društva, ki je le potrdil našo iiamero. Ko ie še seja zadnjega širjega sosveta v Celju temu pritrdila, je končno priš!o .do damašniega sestanka šol. upraviteljev in učiteljev, na katerem naj se ustanovi šolsko upravni odsek poverjeništva tudi za mariborsko oblast. Prepričani smo, da gledajo tudi šolske oblasti naše delo in skrb za zdrav razvoj našega šolstva z dopadenjem, saj je radevolje dovolil prosvetni oddelek pri vel. županu udeležencem današnjega sestarika prost dan. 2e dejstvo, da se ie tega sestajnka udeležilo toliko upraviteljev-učiteliev — iin to z izdatnimi materijalnimi žrtvamj — kaže, kolika je potreba našega sodelovaiija pri šolsko upravnih viprašanjih in na drugi strani, s kako vnemo in požrtvovalnostjo stremi naše učiteljstvo na delo za dobrobit šole In pravo narodovo izobrazbo. V to ime bodite tovariši v imenu poverjeništva .najiskreneje pazdravljeni. Čast mi je pazdraviti nadalje zastopnike prosvetne uprave navzoče sreske Solkse nadzoraike, nadalje zastopnike oblastnega šolskega odbora tov. obl. šol. nadz. Senkoviča, tajnika tov. Firraa rn blagajnika obl. šol. oidib. prof. Fr. Finka. NEUPRAVIČENA KRITIKA NAD UClTELJSTVOM. K besedi se ie oglasil šol. upravitelj tov. oblastni poslanec Grčar Viktor, ki ie v tem.peramentnih besedah in z viiharnim odobravanjem izvajal, kako se s stranj odlooilnih krogov in višjih funkcijo narjev neopravičeno kritikitje učiteljstvo, da ne stori svoje dolžnosti glede šole. Preden se izreče taka kritika, je treba ugotoviti vzroke, ki pa niso na strani učiteljstva. Ne bom se spuščal meritorno, v koliko šola danes ne odgovarja. Ugotoviti pa moram, da je mnogo krivde da šolstvo ne more ustrezati pevsem svoji nalogi v tem, ker prosvetna uprava neprestano danes preklicuje to, kar je včeraj komaj izdala in jutri izda zopet novo odredpo. Učiteljstvo potrebuje ¦miru za svaje delo in sicer miru, da dobe odredbe neko stabilnost ter tudi v tem oziru, da se učiteljstvo ne bo vedno premeščalo in izmenjavalo. Veliko krivde pa nosi tudi prosvetna uprava, ker odteguje učiteljstvo šolskemu delu iti ga sili v drugo delo. učiteljstvo je traba vrniti šoli! (Dalje prihodnjič.)