Leto IX.
V Celji, dne 23. junija 1899. 1.
Štev. 25.
vsaki petek v tednu. — Dopisi naj se asvolijo pošiljati uredništvu m sicer fr&nkirano. — Rokopisi ee ne vračajo. — Za inserat* se plačuje 50 kr. temeljne pri-iA*jbin» ter od vsake peti t-vrste po 10 kr. sw vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno mseriranje primerni popust. — Naročnina za celo leto 3 gld., ;»
pol teta 1 gM. SO kr , za četrt leta 80 kr., katera naj se pofiilja: CprtirniStvu .Domovine" v Celji.
Sloga jači, nesloga tlači!
Doživeli smo nesramen napad na slovensko naarodnost, Efijaltov Judežev pečat so si pritisnili n;a čelo slovenski tržani lepega savinskega trga. Grdo so onečastili samega sebe, osmešili vse nsapoie slovenskih rodoljubov, širna Slovenija je ormadeževana, vse se zgraža z gnusom nad to-lilko perfidnostjo in zaslepljenostjo ter kliče: Siram vas bodi Vrančani, izdajalci svojega rodu!
Kaj se je zgodilo?
Že pri zadnji občinski volitvi se je zavezalo nekaj narodnih mož z nasprotniki; jeli so 8»e bratiti z njimi ter sklenili nekak kompromis. ZZasedel je vsled tega županski stol nemčurski stedlar Anton Ottenschlager.
Od tistega časa so se zbirali nad sloven-slkim trgom nevarni oblaki; šumelo in sikalo je na vseh straneh, toda ni se vedelo kaj se kuha.
Par tednov sem pa se je zbralo toliko r;azstrelivnih snovi, da je bilo vse nekam poparjeno, vsem je bilo tesno pri srcu, slutili so, da xm«kje nekaj poči. Dobrega ne bo nič, ker od nnemčurjev in zveze z njimi še niso Slovenci mikdai kaj veselega skusili.
Pri&el je glas: šole 80 se lotili, za ustano-vvitev nemške šole se agitira in podpise pobira. INemčurski sodrgi je vse mogoče, vendar si še požrtvovalni rodoljubi niso hoteli slikati skrajnega. Dobrodušnim narodnjakom ni šlo v glavo, da bi si upala nemčurska drznost s takšno nesramnostjo na dan; verjeti pa tudi niso mogli, cda bi bilo v trgu in v okolici kaj slovenskih Ifcalinov, ki bi šli brezvestnim nemčurskim ka-Cam na limanice.
Struna je počila, dobrim narodnjakom so se odprle oči in pred seboj so zagledali pošastno žžrelo nemčurskih spletkarij.
Dobili smo famozno prošnjo župana Otten-schlagerja na okrajno glavarstvo v Celju.
Prošnjo je sestavil in spisal v svoji zelo omejeni modrosti župan Ottenschlager sam.
V tem nestvoru mrgoli vse križem bedastih fraz in — ovaduštva. Ker pa je tudi pravopis in slog iz — prejšnjega sloletja, ne upamo si cele prošnje priobčiti.
Utemeljevanje o Bpotrebi" nemškega pouka na Vranskem, bi bilo že pred 50 leti izzvalo — posmeh in obžalovanje. Tako kakor Ottenschlager in njegovi pristaši so se ogrevali za nemščino najbrž le — sodobniki germanizatorskega cesarja Jožefa II.
Po pristnem nemčurskem običaju seveda ni mogel provzročitelj drugače, kakor da je na prvem mestu podlo denunciral slovensko učiteljstvo na Vranskem, češ, kako so se Vrančani razveselili pred kakimi štirimi leti, ko se je on-dotna šola razširila v štirirazrednico v nadi, da se bo v novem razredu zdatno učilo .za Štajarsko neobhodno potrebni (!) nemški iezik"
Pa nič o tem, zdihuje da.je, dasi je predpisano učenje drugega dežurnega jezike baje že
v 2. in 3. razredu
Doslovno to le Ottenschlagerjevo obreko vanje: „Res je, da se v II. in III. razredu učijo pisati nemške črke, pa to samo toliko, da se predpisi površno izpolnijo ne pa, da bi se od učiteljev pomen (?) teh pismenk šolarjem raz-tolmačil in razložil, kar se da sklepati, da se učitelji ogibljejo poučevanju, da se ja otroci ne bi naučili nemškega. Ali se to iz lastnega nagiba dela ali ako se dajo učitelji od drugih me-rodajnikov k temu napeljevati ne sodimo, da ima pa bolj politični okus, to je „nedomljivo".
Nam je sicer tudi nnedomljivo" kako si upa enako nemčursko človeče denuncirati celo
zaslužno učiteljsko osobje, pa okrajnemu glavarju in višjim šolskim oblastnijam je vsak tak de-nuncijant dobro došel. Peticija tudi zahteva v poznejši točki, da se bo tukajšna šola nadzorovala tako, da se bodo učni predmeti tudi po predpisih spolnovali.
Peticija ne zahteva nič več, kakor da naj vpliva okrajno glavarstvo na kompetentnem mestu na to, da se bo v 2. in 3. razredu na Vranskem učila nemščina in slovenščina, v 4. razredu pa se naj vpelje izključno le nemški pouk.
Potem motivira prošnjo s šestimi nagibi, ki pa se priležejo v naše stoletje in na naše politično in gospodarsko razmerje, kakor — pest na oko.
Vsega je po vodenih možganih teh. par nemčurčkov krivo neznanje nemščine: da se ne doseže visoka cena pri sadju, hmelju in drvah, da se živina ne spravi v denar, da so sejmi slabo obiskovani, da se obrtniki opeharijo pri naročevanju od nemških tvrdk, da se daje lah-.bogetao ljudstvo
agentih itd. Neznanje .nemščine še .ti bedaki najbrže napravijo odgovorno, če toča pobije,
voda. poplavi, če pridejo gosenice nad drevje, če kokoši jajc ne neso itd.
Priporočali bi pač trškemu županu na Vranskem in njegovim podrepnikom, da si sna mejo desko, ne, bruno z nad čela ter pogledajo par korakov pred se, kako se razvija socijalna beda ali napredek, zakaj zaostajamo v trgovini in prometu, zakaj niso naši sejmi tako dobro obiskovani, kakor so bili morda pred 30 leti. Pa naj se vranski tržani in okoličani naučijo razun nemščine še turški in kitajski, ne bodo prodali repa živine dražje nego sedaj, ako se ne poprimejo racijonalnega gospodarstva, kar pa se da doseči edino le na podlagi materinega jezika.
LISTEK.
Fran Skubic f
Umrl je mož,
Kje tak je še med nami!
Dne 11. junija t. 1. sprejela je mati zemlja 'v svoje naročje moža, za kojim plakajo ne le ]njegovi bližnji sorodniki, ampak vsakdo, ki ga ; je poznal. Bridka smrt pretrgala mu je nit živ-U/eaja nenadoma v noči od osmega na devetega junija. Zadela ga je srčna kap. Bridko tu-guje za blagim možem osamela žena, tožno pošiljajo za pokojnikom zadnje pozdrave njegovi drugi sorodniki, potrtega srca žalujejo ob njegovem grobu prijatelji in znanci; vsaj ga pa menda tudi ni v Šaleški dolini, ki bi umrlega ne bil poznal kot vedno šaljivega, za vsakogar prijaznega Skubičevega gospoda. Poznal ga je zadnji igorski kmetič, vsaj pa tudi ni hiše v Šaleški dolini, kjer bi on ne bil imel kakega bolnika, kojega je tolažil s prijazno besedo in s svojimi vedno pristnimi dovtipi.
V družbi je bil on duša cele zabave in je bil absoluten nasprotnik tistega stanovskega separatizma, ki se v nas Slovencih žal vedno bujneje razvija. Bil je v obče priljubljen, čemur 1 dokaz je, da je zavzemal vsa častna mesta v
domači občini. Bil je pokojnik pravi pokrovitelj šol in kjer je le bilo treba, pokazal je svojo ljubezen do učeče se mladine.
Kot zdravnik je bil neumorno delaven; še v svojih zadnjih letih, ko ga je starost že mučila, privoščil si je malokedaj miru. Nikdar mu ni bila pot pretežavna, in zadoščal je svojemu poklicu, če je le mogel. To se mora tembolj upoštevati, ker je bil pokojnik zadnja leta nekoliko nervozen in res malo nadležen. A temu se ni čuditi, prebil je bridke ure v sedanjih političnih in gospodarskih borbah, in kdo pozna razmere v našem trgu, vedel bo to najbolje presoditi. On je bil takorekoč steber naše narodne stranke, in z njim nismo le zgubili moža zdravnika, ampak tudi moža-voditelja slovenske stvari. S tem je menda rečeno dovolj. On je bil muče-nik svojega poklica; kajti odkar se je pri oni katastrofi v domačem premogokopu pri nesrečnih ranjencih zastrupil, ni mogel skoro svojega imena več pisati, nikar pa še recepte. To je tudi vzrok, da je bil zadnja leta malo občutljiv. To bodi omenjeno radi tega, da se zavežejo jeziki nekaternikov, ki so mu predbacivali preveliko občutljivost. Vsak pometaj pred svojim pragom!
Najboljši dokaz njegovega dobrega srca pa je njegova slovanska gostoljubnost. Brez vse napetosti, brez vse formalnosti počutil se je vsakdo,
ki je imel prijetno priliko občevati s pokojnikom, popolnoma domačega v njegovi hiši. Posebno njegova velika prijaznost napram dijaštvu bodi tu pred vsem omenjena. Vsi šaleški dijaki se ga bodo s hvaležnostjo spominjali, vsaj jim je bil pravi oče. Vsak mu je bil dobro došel, in rad je občeval z njimi. S tem si je on pridobil ogromne zasluge, kajti za slovenskega dijaka, ki se muči v šolskem letu z ukom in se mora boriti z lakoto in siromaštvom, je pač edino dobro in tolažilno, če ima vsaj v počitnicah priliko občevati z nekom, ki ga duševno nekoliko razume in da si pridobi nekoliko zunanje izobraženosti, ki se ravno slovenskim dijakom tolikokrat odrekuje. Kaj je temu krivo?!
Najboljši dokaz pokojnikove priljubljenosti je bil njegov pogreb. Udeležili so se ga vsi domačini, a tudi iz Celja in drugih oddaljenih krajev prihiteli so mu znanci izkazat zadnjo čast. Takega pogreba še Šaleška dolina ni videla. Vsaka hiša v Velenju izobesila je črno zastavo, domači graščaki udeležili so se korporativno sprevoda in za krsto šla je nepregledna množica domačega ljudstva.
Spavaj mirno blagi pokojnik! Ni Ti bilo usojeno, da doživiš starost, ki si jo zaslužil, a Tvoj duh živi nepozaben v naših srcih. Blag Ti spomin!
Ena kriza rešena, druga grozi.
Nad mesec dni so že trajali hudi diploma-tični boji zaradi nagodbe z Ogrsko. Pri tem je bil vojskovodja za Avstrijo grof Thun, za Ogrsko pl. Szell. Vsak je imel za seboj svoje ministre, le minister Goluchowski je igral nejasno vlogo. Kmalu je bil kažipot za avstrijske čete, kmalu je svetoval Ogrom. Izid je bil jasen. Saj že zmaguje mažarska ideja nad 50 let avstrijsko; tudi tokrat ni moglo priti drugače.
Povdarjali smo že, da je imel grof Thun zelč težko stališče. Imel je proti sebi priznane mažarske spletkarje, neizprosne diplomate, ki so stali kot eden mož. Opirati se ni imel za nesljivo na nobeno stranko. Opozicija mu je naravnost nasprotovala, desnica mu ni mogla popolnoma zaupati, ker se ni nikjer pokazal, da misli odkritosrčno z njo. Proti sebi je imel deloma zunanje ministerstva, da, celo krona ni bila brezpogojno za njegove nazore.
Dne 10. t. m je sprejel skupni ministerski
svet od obeh ministerskih predsednikov izde- ) lano sporazumljenje. Po tem sporazumljenju je Avstrija naravnost podlegla. Mažarske zahteve so večinoma nespremenjene prodrle.
Sporazumljenje sloni na kompromisu. Dasi je nek vladni list skrivnostno prorokoval, da bo obelodanitev tega kompromisa prinesla prijetno presenečenje v smislu patrijotizma, ni imel naj boljši optimist najmanj povoda biti prijetno presenečen.
Preveč smo že vajeni presenečenja, ki ni bilo skoraj nikdar nam v korist.
V celem usodnem pogajanju se je šlo za skupno carinsko, bančno in trgovinsko zvezo. Dognalo se je tako, da se podaljša carinska pogodba do leta 1907, dočim je hotel imeti Szell v svoji formuli samo do leta 1903 ali 1904
Tudi bančni privilegij bo trajal do 1. 1907. Nadalje je popustila avstrijska vlada, da se sklene trgovinska pogodba z Ogrsko, ki poteče leta 1903 samo do leta 1907.
V	ogrskem zboru so vse stranke te pogodbe z veseljem sprejele, dasi se je slišalo navidezno mrno^vnje. Svoje zadovoljstvo nad „ne-	— Ui uma, ua [ umnimi Švabi" seveda ne smejo pokazati, ""ako" sltmnrH^t»rafcakih hočejo tudi v bodoče z uspehom več tirjati. Tako stori tudi židovski mešetar, ki pri najbolj šem dobičku tarna in javka, da je kupil ali prodal pod zgubo.
V	sredo dne 14, t. m. se je sešel ogrski drž. zbor. Ker že traja zasedanje skoraj sedem mesecev, rešil bo to zadevo hitro, da se lahko potem v zadovoljstvu razide.
V	Avstriji ne bo treba sklicevati državnega zbora, ker to nmalenkost" kakšnih sto milijonov lahko reši § 14. K čemu še vsakojake neprijetnosti!
Grof Thun je rešil — Mažarsko in — sebe. Koliko usluge bo imela Avstrija, se še le pokaže. Grof Thun je imel na izbero: ali vztrajati pri avstrijskih zahtevah ali pa — odstopiti. Kot
l
t
dober diplomat si je izbral tretjo pot, in dobro bo — njemu.
Slovanski poslanci v desnici so bili, dasi malo nezaupljivi, vendar edini v tem boju. Odrekli so se vladi na ljubo najlepši priliki, da bi bili nastopili s svojimi zahtevami glede jezikovne uravnave.
Posebno jugoslovanski poslanci so se s težkim srcem odrekli nujnosti jezikovne ureditve, ker nam sili res že voda v grlo. Ker pa sta tako želela velika bratska naroda Čehi in Poljaki, so se udali, da se jim ne bi predbacivalo, da kršijo vzajemnost. Obetalo se je, da pride za nagodbo z Ogrsko takoj pereče jezikovno vprašanje na vrsto, ki se mora pri vzajemnosti ugodno rešiti.
Merodajna češka zastopika Pacak in Engel sta istočasno zajamčila slovenskim in hrvaškim tovarišem, da Čehi ne odjenjajo, dokler se jezikovno vprašanje ne reši ob enem za vse slovanske pokrajine. To nas je razveselilo in navdušilo.
Sedaj pa so prišli po prestani krizi Poljaki s svojo neodločno politiko. Voditelja poljskega kluba vitez Javorski in vitez Bilinski sta se izrekla proti zahtevi Jugoslovanov za istočasno rešitev jezikovnega vprašanja ter stojita na stališču, naj se isto reši za sedaj samo za Češko, češ, to bo šlo hitreje,
Slovenski poslanci so pri splošni krizi izigrali svojo vlogo za vlado, zdaj pa lahko zopet gredo.
Ako se to spletkarenje Poljakov uresniči, napočila je nova, še usodnejša kriza, ki bo stala desnici življenje. Kaj bo z nami, s Slovenci, primorskimi Hrvati in Malorusi! Pričeti se mora obupni boj na življenje, zgubiti nimamo ničesar, ako bi se res našli izdajalci v bratskih četah. Nasprotnik pred nami in za nami, a mi duševno in gospodarsko izžeti do oslabljenja. Z obupnim klicem: „Varuj nas Bog prijateljev, sovražnikov se bodemo že sami obranili!" vrgli bi se v usodni boj.
Upajmo, da nas vse mladeniško idejalni nazori o slovanskem pobratimstvu vendar tako grozno ne razočarajo. Bodočnost v Avstriji je Slovanov — da bi ne bila ta bodočnost morda
bo jovj^
Celjske novice.
(Kedaj je praznik sv. Cirila in Metoda?)
Nekateri listi vedo poročati, da je papež preložil ta naš vseslovanski praznik od 5. na 7. julija.
S'cer imajo vsi letošnji koledarji god sv. Cirila in Metoda še 5. julija, vendar se moramo pokoriti ter zažigati krese zvečer 6. julija, da ne bo razcepljenja.
(»Delavsko podporno društvo v Celju") naznanja vsem udom in prijateljem, da se v nedeljo dne 18 t. m. vsled neugodnega vremena izostali izlet ne vrši prihodnjo nedeljo, dne 25. t. m., kakor je bilo po povabilu razglašeno, ampak še le v nedeljo dne 2. julija t. 1. z jako zanimi-
194
Obrtnik, ki si naroča svoje surovine od nemških zalog, je baš mlačneš, nezavednež, ker imamo vse takšne vire pri sosednjih bratih Slovanih.
Pa tudi vsaka nemška tvrdka radevolje sprejme slovenska pismena naročila ter je na ta način prisiljena sprejeti vsaj po enega slovenskega uslužbenca ali uradnika. Zopet le našim sinovom v prid.
Kmet pa, ki se sploh spušča z židovskimi agenti v kupčijo, najsi pa ti govore nemško ali slovensko, pa je itak le obžalovanja vreden, če hoče vkljub večkratnim našim svarilom biti opeharjen.
Najbolj gorostasno kratkovidnost, če ne škodoželjnost, imajo pa točke 4, 5 in 6 omenjenega skrpuceta.
Vrančanom je treba nemške šole: 1. Ker potujejo često vojaške čete skoz trg, 2. ker nemški uradniki pri sodišču in davkariji morajo svoje otroke drugam pošiljati v šole ali prositi za premestitev in 3. ker ne morejo pošiljati sinove v poljedelske šole, ker isti ne znajo nemško. Res duhoviti vzroki! Vojaštvo potuje po celi Avstriji, tukaj nemško, tam slovansko, mažarsko itd. Nele, zaradi tega se bodo vsi hribovci učili mažarsko, nemško, poljsko itd. Nemški uradniki nimajo na Vranskem ne pri sodišču ne pri davkariji nič opraviti. Če pa nam vendar take usilijo, pa je le pošteno, da zaprosijo preselitev z vsem svojim zarodom vred. Ko bi imeli vranski rogovileži srce in odprte oči za našo stvar, morali bi znati, da je največja krivica za štaj. Slovence, da ima poljedelsko šolo na nemški podlagi. Ta krivica pa se bo odpravila še predno bo Ottenschlager s svojim nem-čurskim štabom imel nemški pouk na Vranskem
To je zapopadek najnovejše nesramnosti med nami se preobjelih nemčurčkov.
Podpisalo je to prošnjo dosedaj baje nad 300 strank v trgu in okolici med njimi župan, prvi občinski svetovalec in dve tretjini občinskih odbornikov. Mnogo teh niti otrok nimajo. K zavednim narodnjakom se niso upali, poiskali so le nezavedne mase in prodano meso.
To je sad osebne samoljubnosti in bratske mržnje.
Človeka popade sveta jeza nad toliko nesramnostjo nemčurjev in nad bebstvom zapeljanih duš. Kaj nam koristi ves napor, požrtvovalnost do siromaštva, če se nam pa izzivalno podira pred nosom vsled brezbrižnosti onih, ki bi nas morali krepko podpirati. Revnemu težaku izbe-račimo krvavo prislužene krajcarje, katere tudi z navdušenjem daruje, samo da si vzdržujemo par slovenskih razredov pod žezlom sv. Cirila in Metoda, da rešimo slovenski mladini srce in narodnost. Tukaj pa drvijo slovenski tržani za nemčurskim kozlom v žrelo ponemčevanja.
Kdo še naj ima potem idealno veselje za delo in žrtve!
Tolažimo pa se, da — oslovski glas ne sega v deveto vas, temuč mu bo končna postaja — pri celjskem okr. glavarstvu.
Strah je znotraj votel, zunaj ga pa nič ni.
(Dogodba — Zoran.)
I.
(Konec).
Vsem seje nekaj zdelo čudno, čutili so, da ne kaj ni prav, pa pravega le ni mogel nihče zadeti.
Slednjič je pretrgala Urša molk in rekla: »Kaj pa vam je, da ste tako tihi nocoj? Vas je li krompir tako utrudil in izmučil?"
»Moj Bog!" je vzdihnila Mica, »ali nič ne vidiš?"
„Kaj pa je?"
»Tudi meni se nekaj ne zdi prav, pa ne vem kaj je."
»No kaj pa je, jaz ničesa ne vidim?" je dejala Urša?"
In tudi njej je prihajalo nekako tesno. — — Nežika in Minka sta se bojazljivo pritisnile k materi. — —
»Kaj pa je vendar?--Ne bodite taki,
da se otroci ne prestrašijo.--Saj ni nič,
nič se tako ne bojta Nežika in Minka!"
»Jezeš! Ali res nič ne vidiš, kako vse miga?"
Zdaj je bila počila tista struna, ki jim je toliko tesnobe naredila, vedeli so kaj je.
»Da, miga vse, vse se gunca."
„Kje?«
„Kaj?"
»Saj ni nič! Kako bi se vse zibalo? tedaj bi nam juho razlivalo, pa nič ni," se je oglasil Franček.
»Res da miga," je djal in se rogal, »pa je vendar vse pri miru."
Pa res je migalo vse, vse: postelja, miza, škrinja, vse, vse, še celo peč se je zibala.
Mica je odložila žlico in prebledavala strahu. Tudi Tina se je že nekoliko bal, tudi on je opazil skrivnostno gibanje.
Zdaj se je vse zazibalo sem, zdaj lepo počasi tja, a vendar je bilo vse pri miru.
»Jezeš Nazarenski! Kje imate kaj blagoslovljene vode?......Molimo, molimo! . . . .
In vse svetnike in vse nebo je klicala Mica na pomoč, da bi pregnali strah; pa nič, zibalo in gugalo se je vse. Celo korajžnemu Frančeku in Urši ni bilo prav pri srcu.
Toliko se je le ohrabril Tina, da je šel po sobi gor in dol, da bi kje zapazil strah,
Pa nič! Senca je šla sem, je šla tja v jednomer,
»Zdaj vidite, ,strah je znotraj votel, zunaj ga pa nič nito je očitna kazen božja za vaše predrzno besedičenje! O — Bog — Jezeš!--"
Vse se je gibalo, še celo Razpelo tam v kotu in sv. podobe na stenah so se guncale.
-----»Znabiti pa kdo trese," je
rekla Urša, »idita in poglejta?"
»Kaj pa če je v podstrešju? V temi ne grem gor, in sam še celo ne!"
»Otroka se mi preveč zastrašita, pa skoči po soseda! — —
Mica se ni ganila ne, mislila je, zdaj pa zdaj je njena zadnja ura. Otroka sta jokala in se stiskala k materi. — Tina si ni upal iti; slednjič se je vendar ohrabril in mahnila sta jo s Fran-čekom k sosedu.
Vedno pa še je bilo tisto skrivnostno gibanje.
III.
». . . . Njena srčnost jih rešila, Njena bistrost sramotila. ..."
Pri sosedovih so že odvečerjali, ko sta pridrvila Tina in Franček tja. Kar planila sta
vim sporedom. Upamo, da se bodemo, ako nam bode nebo milo, jako izvrstno zabavali. Torej k mnogobrojni udeležbi!
(Kje se se nahaja uzorno vzgojena mladina v Celju?) Naša okoliška deška šola je nemškim Celjanom od začetka trn v peti. Koliko ovaduških oči je vedno pripravljenih najti na učencih te šole najmanjšo napako ali le otročjo veselost. Celd redarji imajo baje nalog posebno paziti na deško mladež iz okoliške šole. Ko so lahkoživi dečki — kakršnih pač nikjer ne manjka — nekaj pohabili kljuko na zapuščeni hiši protestantovske občine, drvil je ves policijski in magistratni aparat za zločinci, katere so tudi kaznovali, kar je seveda potrebno za vsako lahko-mišljenost in razposajenost, Nesramna nemčur-ska predrznost pa je, da se za take razposajene čine nekaterih dečkov, katere so doprinesli v prostem času, podtika odgovornost šolskemu vodstvu. Spominjamo pa se še, kako je lansko leto razdivjana tolpa učencev nemške deške šole Ziastamovala pri belem dnevu po ulici mirno ido-Č5ega častitljivega kapucinskega duhovnika. Med dlečki jih je bilo več iz najvišjih celjskih »aristokratskih" rodbin. Klicali so sivemu duhovniku »rjVeT .... Pfaffi." ter mu kazali svoje umazane jtezike. To je opazovalo več nemških prič, ki so sie zgražale nad toliko popačenostjo smrkavih paglavcev. Žalostni slučaj se je naznanil vodstvu nemške šole z imeni vseh malovrednežev in prič. Toda voditelj je odvrnil, da njega nič ne briga, kar se na ulici godi ter je prepustil kaznovanje idečakov — staršem. Ker pa vemo, da so se Itakšnega zaničevanja naučili smrkolini le doma od staršev — v šoli menda vendar ne — si tudi lahko mislimo, kakšna je bila domača ka-:zen. Tukaj ima magistratna in mestna šolska gospoda kupe gnoja 1! Tega naj kida in brska, našo slovensko deško šolo pa naj pusti na miru. Celjski in okoliški Slovenci smo na našo šolo, na njeno uzorno vodstvo in vestno ter strokovno usposobljeno učiteljsko osobje vedno ponosni. Samih angeljčkov pa ne morejo vzgojiti in ohraniti, saj še Bogu so so posamezni spuntali v nebesih. Dasi ne potrebuje naša slovenska šola, niti nje učiteljsko osobje naše obrambe, ker si je vedno svesto, da izpolnuje svoje stanovske dolžosti natančno, vendar si ne moremo kaj, da bi ne povedali, kako neprijetno nas je dirnilo, ko smo čitali v »Slov. Gosp." dopis iz Svetine o izletu šolske mladine naše dekliške šole. Za to šolo, ki je pod vodstvom čč. šol. sester, veljajo istotako naše pohvalne besede, toda za uzor naši deški Soli je pa vendar ne smemo staviti, ker s tem se jemlje ugled drugi ter je sploh netaktno. Dopisnik pa se je postavil na to stališče. Najprej pripoveduje o razposajenosti nemške mladine ter pristavi: »V tolažbo vsem dobrim Slovencem moram povedati, da se v Celju nahaja še tudi šolska mladina, katera je vzgojena ne tako su rov o, ampak v pravem krščanskem duhu; in to je šolska mladina dekliške šole celjske okolice, katera stoji pod
v vrata in butnila v sobo, tako, da so se ju res ustrašili.
Z velikim naporom je povedal Tina, kaj se je zgodilo, kako vse miga, in je kar v jedni sapi pristavil:
»Dragi Andrej, pojdi z menoj; znabiti ti najdeš, kje tiči. — Prosim pojdi!"
»Veš dragi, ni mi iti. Na večerjali smo se že davno, hlapci in dekle so že odšli spat in tudi jaz sem utrujen."
»Prosim te za božjo voljo, saj ne zamudiš toliko!"
»Jutro bo rano. — — In veš, — kakor
si pravil — — no ne upam si prav,--
kaj....."
»Eh, ve šleve moške, ve! Škoda, da .dače nosite! — Če suh list zašumi, pa že bežite po zajčje," je dejala srčna Lojza, tista, ki ni hotela verjeti v Micine strahove.
Te pikre besede ženine so pomagale — Šli so.
Ko je prišel Tina s sosedom Andrejem v kočo, se je še vedno vse gibalo. Preiskali so vso sobo, in vsak kotič prevrgli, pa le niso našli ničesar.
vodstvom čč. šol. sester." Oho! Vsa čast tej šoli in nje voditeljstvu, toda mi povemo, da se nahaja v Celju še tudi druga šola, na kateri niti pošten nasprotnik ne sme ničesar kritiko-vati, in to je deška šola celjske okolice! Čast, komur čast — bodimo pravični!
(Roke in srce) Gorje onemu, ki mora iskati zaslužka pri nasprotniku; kajti nemškim in rene-gatskim delodajalcem ne zadostuje le pridnost in točnost svojih uslužbencev, nego prodati se jim morajo z glavo in dušo. Evo dokaza! V Zagrebu je nedavno umrl sloveč slovenski zdravnik dr. Fon, kateri se je vedno čutil Slovenca ter kot tak tudi zvesto spolnoval svoje narodne dolžnosti. Slučajno pa je bil rajnega oče v službi nekdanjega notarja Sajovica v Celju, kogar potomci se »čutijo" Nemce. Za svoje mesečne gol-dinarčke je služil zvesto, bil je vesten uradnik ter tako le bogatil svojega gospodarja. A sedaj slušajte logično moralo naših renegatov! Ker ni oče Fon za svoj težko in pošteno zaslužen denar pustil svojega sina ponemčiti, ne morejo uskoki okoli »vahtarce" preboleti ter izzivalno kličejo: »Das ist slavischer Dank!" (To je slovanska hvaležnost.) Žalobne prikazni naših rene gatov menijo, da ima vsakdo tako ceno dušo in narodno prepričanje kakor oni in njih očetje, ki so prodali sebe in svoje otroke za vsako pet-goldinarsko povišanje.
Kres o vanje na veeer pred sv. Ivanom.
Arijski, duranski in semitski rodovi so od pamtiveka častili luč in ogenj. Od bogate Indije in Himalaje do Skandinavskega severa, od grških obali do belih peči angleških — povsodi so oboževali plamtečo nebeško zvezdo, netečo iskro, ki živi v kamenju in v lesu Ni čuda Solnce, duša, vsega, kar se giblje in počiva, moč življenja, duša življenja je vredno, da je spoštuje in obožuje — mali človek. Indi, Perzi, Egipčani, Grki, Rimci, Slovani, in končno tudi Germani — vsi ti narodi so imeli iste nazore v tem pogledu in vsak teh narodov si je za čudotvorno moč žareče nebesne oble stvaril svoje božanstvo. Temu božanstvu so določili posebne praznike ali svetke.
Naši pradedi, poganski Slovenci, so slavili sosebno dva taka praznika v slavo solncu in solčnemu bogu (Svarogu. Svarožiču.) Pozimi, o času solnčnega rojstva, je bil zimski solčni kres. Ta čas se krije z našim Božičem. Letni solčni kres, to je početek pred krajšim dnem, se je obhajal ob času našega kresa. Na večer pred obema praznikoma so naši praočetje zažigali grmade po gričih in vrtih, krog ognja so plesali ter ga preskakovali. Vriskanje in vesele pesmi so se razlegale od ognja do ognja ter oznanjevale solčnemu bogu udanost in hvaležnost bornih Zemljanov. Božična in kresna noč sta postali bajni noči, v katerih se gode čudesa, govore živali, kresne rastline pa zadobe posebno čudotvorno moč.
Slovencem je bila zasijala luč prave vere. Pa hudo bi se bili zamerili poslanci rimske cerkve, ko bi bili skušali kar na mah zatreti in udušiti vse prastare navade in običaje spre-obrnjenih rodov. Navada železna srajca. Vsaka žrtev bi jim bila ljubša, kakor da bi bili opustili le eno svojih tisočletnih navad. In cerkev je bila
Prižgala je tedaj Urša kuhinjsko luč, in iskali so po veži in kuhinji. Ker tudi tukaj niso našli ničesar, Sli so v podstrešje.
Med tem, ko so ti iskali, prišla je tiho Lojza pod okno; hotela je videti strah, da bi tudi ona »dobila vero". Prignala jo je pod okno radovednost in tudi samozavest, da se ne boji strahov, — ker jih ni.
Pogledala je tedaj radovedno skozi okno v sobo in opazila skrivnostno gibanje. — Urša je tolažila deklici, Mica pa je strahoma sedela na klopi in prebirala molek. — Takoj je bil Lojzi jasen ves položaj, in nasmehnila se je.
»Naj le bo, prav se godi tem strašljivcem, posebno pa tej strahopetni Mici," si je mislila in komaj se je vzdržala, da se ni giasno smejala.
Tina, Andrej in Franček so vse preiskali, pa nič in nič. — Ko so zopet prišli v sobo, se je še vse skrivnostno gibalo, kakor prej.
»Ničesar nismo našli! Kaj le more biti? Vse smo preiskali, pa nismo našli ničesar sumljivega."
»Kaj bode, kaj bode," je trnala Mica?
»Čudno, v podstrešju, v kuhinji in v veži pa se ne giblje, torej tiči hudir v sobi."
previdna, pametna učiteljica. Da bi razne solnčni službi udane narode v Aziji in Evropi bolj pridobila za novi uk, je sklenila, pustiti narodom stare običaje in navade, a iste prikrojiti po svoje in v svoje namene. Nevažno obliko je pustila nespremenjeno, dala pa je krščansko notranjost ia vsebino Tako čitamo, da je papež Gregor Veliki sam okoli leta 600 po Kr. r. ukazal, da naj se poganski prazniki s časoma prevračajo v krščanske svetke, da pa treba one kolikor toliko posnemati, zato, da so se preobrnjenci laglje privajali nove vere. Ia res uspeh ni izostal, spreobrnjenje poganskih rodov je bilo s tem postopanjem močno olajšano in je napredovalo neverjetno naglo.
Na ta način sta bila stara slovenska praznika prekršena v narodni Božič oziroma v praznik sv. Ivana. Živo nas spominjajo nekatere božične in kresne navade nekdanjih poganskih običajev, ki so se ohranili, četudi kolikor toliko iz-premenjeni, do današnjega dne. Sosebno je zaži-ganje grmad ohranjeno prav iz paganske dobe. S časoma je to zažiganje samo dobilo ime: kre-sovanje, to se pravi kuriti kres In danes imenujemo že vsak tak ogenj tudi ob drugih večerih kres. Po nekod mečejo v zrak takoimenovana kresna kolesca, da se vidi kakor bi žareča obla letela po zraku: Solnčna podoba. Še danes plešejo krog zadnjega ognja ter ga preskakujejo. Koliko bajk hodi od ust do ust o kresni noči. Kdor hoče slišati in vedeti kaj govori živina to noč, mora imeti sabo praprotno seme, ki cvete in zori na Ivanovo noč ter iti poslušat v hlev.
Ti običaji so se ohranili izza predkrščanske dobe povsodi koder so prebivali Slovenci. Na kresni večer so plamteli »kresovi" in ravnine beneške preko Istre, Kranjske, Koroške, Štajarske do Visoke Tatre, od ogrskih štep do gor tirolskih.
A danes---. Tudi dandanes se še držimo
lepih običajev svojih praočetov — in držijo se jih narodi, ki so pregnali domačega ratarja in roparski zasedli slovansko ognjišče. Slovenec jih je učil. Poitalijančeni Slovenci ob Jadranskem morju, ponemčeni na Koroškem, Štajarskem in deloma na Tirolskem in pomažarjeni brati slovenski še dandanes hranijo stare slovenske običaje, zažigajo na kresni večer kresove, ter jim hodijo od roda do roda stare slovenske bajke. Boli pa naše poturice, da bi njihovi običaji nosili ime: slovanski običaji. Narediti hočejo iz njih germanske običaje, češ, da smo se jih Slovenci naučili od Germanov, katerih pa v slovenskih deželah nikdar ni bilo. Ne vedo uboge pare, kako se smešijo. In če bodo naši posili — Nemci na kresni večer zažgali svoj kres nad Celjem, tedaj jim bodo veseli zublji slovenskih kresov daleč krog in krog klicali: pozdravljen slovenski kres, četudi te zažigajo potujčeni in sovražni nam rojaki, vendar ti si naš, ti si nam jasna priča, da se v žilah tvojih zanetilcev pretaka slovenska kri!
Spodnje-štajarske novice.
(Birmovanje.) Dne 1. julija v Stranicah, 2. v Zrečah, -3. pri Sv. Kunigundi, 4. v Skomarju, 5 v Vitanju. 6. pri Sv. Joštu na Kozjaku.
(Imenovanje) Finančnim ravnateljem v Gradcu je imenovan baron Mensi-Klarbach, mi-nisterijalni svetnik v finančnem miniaterstvu. — Okrajni živinozdravnik v Ljutomeru, g. Alojzij Pavlin, je imenovan veterinarnim koncipistom pri deželni vladi v Ljubljani. Nandinžener g. Fr. Pernič, je imenovan državnim stavbinskim svetovalcem za Štajarsko.
»Molimo rajši, molimo, in ne kolni, da nas Bog reši te kazni! Da, to je očitna kazen božja za vaše prejšnje govoričenje; noč ima svojo moč!"
»In za tvoj dolgi jezik," si je mislila Lojza
zunaj.
Vsi so bili prepadli.....
Že so mislil' moliti, kar se je oglasila Lojza pod oknom, rekoč:
»Strašljivci, svetilnico rajši ustavite, da se ne bode več gugala, — in ni vam treba moliti!"
»Saj res," vzkliknil je Franček vesel, da se je vendar našel pravi vzrok. Skočil je in ustavil svetilnico, ki se je gugala na dolgi žici, za katero je bila pripeta k stropu, — in minilo je skrivnostno gibanje sence.
Vsi so si oddahnili; odvalil se jim je kamen od srca. Smejali bi se bili najrajši, pa jih je bilo samih sebe sram.
Mica pa jo je kar pobrisala domov; ni je bilo treba spremiti, čeravno je bilo ponoči, in nikoli si ni upala več praviti o svojih strahovih, posebno pa se je ogibala Lojze.
(Učiteljske premembe.) Nadučiteljem pri Sv. Križu pri Ljutomeru je imenovan odotni podučitelj Ivan Pušenjak. Premeščen je na I. mestno deško šolo v Maribor učitelj Franc Moser iz Feldbacha.
(Promocija.) V Gradcu je bil dne 16. t. m. promoviran doktorjem prava g. Mirko Grasselli, c. kr. avskultant v Ljubljani, sin bivšega ljubljanskega župana.
(Razširjenje šol.) Trirazrednica v Polzeli ter v trgu Konjicah se razširite v štirirazrednici.
(Za kmečke sinove.) Opetovano opozarjamo vse one ukaželjne poljedelske sinove, ki čutijo veselje in sposobnost za kmetijsko izobraževanje, da je s prihodnjim šolskim letom na poljedelski šoli v Grottenhotu (žal, le z nemškim poučnim jezikom) razpisanih več prostih mest. Prosilci, ki so dovršili 16. leto, naj pošljejo svoje prošnje ravnateljstvu do 15. julija.
(Prodajalcem dopisnic-razglednic.) Na pritožbo zoper nekega gostilničarja, češ, da prodaja nepostavno razglednice, je sodišče razsodilo, da smejo gostilničarji le tedaj prodajati razglednice, ako je njihova gostilna, ozir. okraj na istih, sicer pa morajo za dovoljenje prositi.
(Na Teharjih) so praznovali letos šolski otroci god sv. Alojzija posebno slovesno. Blagoslovila se je ob tej priliki krasna šolska zastava. Pomenljivo slavnost opišemo prihodnjič natančneje.
f„Kmetijsko bralno društvo v Slivnici pri Celju") zboruje dne 25. junija t. 1. po popoldan ski službi božji v šoli s sledečim sporedom:
1.	Izročitev družinske premije, (40 K) Jožefu Salomonu, 57 let službojočemu hlapcu pri eni hiši, namreč pri Matiji Želiču, kmetu v Voglajni. i
2.	Kmetsko vprašanje. 3. Vpisovanje novih udov. 4. Slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi	odbor.
(Klub savinskih kolesarjev) naznanja svojim p. n. članom, da ima dne 25. t. m. kol. sestanek na Grobelskem mostu ob priliki koncerta, kojega priredi »Godbeni klub" celjske nar. čitalnice; dne 29. t. m. na dan sv, Petra in Pavla pa bo kol. sestanek v Mozirju, kamor napravi „Šoštanjska čitalnica" izlet in priredi tam koncert s petjem in tamburanjem. Odhod v Mozirje ob 3. uri popoldne iz Žalca. K mnogobrojni udeležbi vabi vljudno	odbor.
(Št. Janž na Vinski gori.) V jutru, dne 13. t. m. uničil je ogenj le za malo svoto zavarovano hišo posestnika in dolgoletnega župana g. Balta v Glušici. Kako da je nastal ogenj, je neznano in predno da se je opazilo, bila je že vsa streha, krita s slamo, v plamenu. Nevarnost je bila velikanska za vsa v bližini ležeča poslopja in le ugodnemu vremenu in bližnjim sosedom, ki so prihiteli na pomoč v obilnem številu, se je zahvaliti, da se ni ogenj dalje razširil, predno je mogla dohiteti izdatna pomoč si. požarne brambe iz Velenja. Akoprav je Velenje celo uro od pogorišča oddaljeno, bili so gasilci v precejšnjem številu v najhitrejšem času na mestu in rešili svojo nalogo izborno. To prostovoljno gasilno društvo je res od gospoda stotnika pl. Adamoviča pa do zadnjega moža na svojem mestu. Bog plati trud, od nas pa najsrčnejša zahvala!
(^Čitalnica v Šoštanju) priredi dne 29. junija t. 1. izlet v Mozirje in se vrši tam koncert s petjem in tamburanjem. Mnogobrojni obisk se pričakuje.	Odbor čitalnice.
(V Škalah) je imel dne 4. t. m. g. Kač iz Žalca predavanje o zboljšanju kmetijstva in snovanju kmetijskih zadrug. Nato se je tudi osnovala kmetijska zadruga za Šaleško dolino s sedežem v Škalah. Pristopilo je takoj prvi dan 51 udov. Navdušenje za kmečko organizacijo je splošno ter je tudi pričakovati uspehov.
(Iz Velenja.) Večkrat sem že nastavljal pero, da bi Vam kaj naznanil o velenjski poštni upraviteljici, a vselej sem odnehal, češ, se še zna poboljšati. Pretečeni teden je pokazal, da se še ni. Oddajal sem tamkaj dvojezično nakaznico s popolnoma slovenskim naslovom: „C. kr. okr. glavarstvo v Slov. Gradcu". Ker prave poštne upraviteljice ni bilo v uradu, napisala je recepis praktikantinja (nje sestra) in sicer nemškega, jaz na to: »Prosim nimate dvojezičnih recepisov?" Ona: Ne! „Na tukajšni pošti pa večkrat nimate
dvojezičnih recepisov", rečem jaz. Pri teh besedah bila je že prava upraviteljica v uradu in začela čisto po gorjansko rohneti nad menoj, in kaj mislite, da je še tudi povedala!? Da sem jaz edini na velenjski pošti tako neolikan (dass ist eine Gemeinheit), da zahtevam dvojezične recepise(!) 0 Velenje, o Velenje! Tedaj res, če bi bilo tej oholi poturici verjeti; in v vseh petih občinah, spadajočih v okrožje velenjske pošte, ni jednega, ki bi dvojezične recepise zahteval?!
Res ne?--Radi tega naj še jaz umolknem
in se kopljem v nemčurskem valovju. — In če bi bilo tako, znalo bi se nekega dne v velenjski pošti čitati: „Ker že toliko in toliko časa ni nihče zahteval dvojezičnih recepisov, je od danes naprej pod kaznijo prepovedano na slovenske poštne nakaznice zahtevati take recepise." Lani začetkom leta se je poslala prošnja na trgovinsko ministerstvo za dvojezični poštni pečat v Velenju, in preteklo jesen zopet — podpisane od vseh avtonomnih uradov, a še do danes nimamo takega pečata. In večkrat se ugiblje, kako da se dotični prošnji še ni ugodilo. Vsi ti naj bi šli velenjsko poštno upraviteljico vprašat, pa bi se jim lahko kar kratko odrezala: „Če nihče od vas še niti dvojezičnih poštnih recepisov ne zahteva, čemu vam bo tedaj še tak pečat.
(V Letušu) obdržuje »Sadjarsko društvo" v nedeljo, dne 25. junija t. 1. ob 10. uri dopoldne v šoli izvanredni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Nagovor. 2. O zelenem cepljenju amerik. trte.
3.	Pogovor o nakupu vinograda za nasad amerik. trte. 4. Predlogi. K obilni udeležbi vabi najvljudneje	odbor.
(Gornjegrajsko učiteljsko društvo) zborovalo bode dne 6. julija t. 1. na Rečici. Začetek ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja in došli dopisi. 2. Meseca i maja izostalo predavanje gosp. Franc a Praprot-nik „0 sadjarstvu". 3. Konferenčna vprašanja.
4.	Nasveti.
(Iz Laškega trga) se nam poroča, da še ni gotovo, da bi se preselil odvetnik dr. J. Kolšek iz Laškega v Sevnico. Nameraval je pač to, a razmere so se sedaj nekoliko predrugačile.
(Na Frankolovem) bo prve dni meseca julija volitev v občinski odbor. Pokazalo se bo vsemu svetu, na kakšni stopinji stoji Frankolovo in njega prebivalstvo. Da se ne osmešite, treba bo izbrati take može, kateri so se kaj učili, kaj znajo ter imajo resno voljo, pa tudi sposobnost v prid vseh občanov delovati. Občinam je naložena velika naloga, mnogo težavnih opravkov ima izvrševati. Novemu odboru bo priskrbeti treba veliko boljšega tajnika ali pisarja, kakor pa je do zdaj. Zdaj je čas, da si izboljšate, kar je bilo pomanjkljivega. Zato se vam gorko priporočajo razumni zastopni, skušeni in pošteni možje, katere si enoglasno izvolite. Torej na dan volitve pridite vsi in kakor hrast stojte za na-svetovane kandidate: č. g. Gregorij Presečnik, župnik; g. Dragotin Zupančič, nadučitelj; Anton Škoflek, Rakova steza; Adam Gojšnik, Bukovje; Dominik Bezenšek, trgovec; Gašper Šoster, Dol; Gašper Čretnik, Lipa; Anton Bučar, Loka; Anton Operčkal, Lindek; Jurij Selčan, Selce; Vincenc Vrečko, Stražica; Janez Bezenšek, Bukovje. Živela edinost! •
(Na Frankolovem) je v nedeljo, dne 4. junija t. 1. zjutraj zborovalo „BraIno društvo". Potovalni učitelj g. Ivan Belč je govoril in razkladal o zelenem cepljenju, škropljenju, žveplanju. Da je vsak ložje vse zastopil, podali smo se v bližnji vinograd, kjer je praktično pokazal zeleno cepljenje. Zbrano ljudstvo je z velikim zanimanjem sledilo zbornim prednašanjem. Zahva-ljajoč gosp. podavatelju, razkropili smo se potem vsak na svoj dom s srčno željo, da nam gosp. potovalni učitelj prihodnjič zopet kaj razjasni. Torej na svidenje enkrat v avgustu ali septembru.
(Požar.) Dne 12. t. m. je pogorelo na To-polah pri Slatini poslopje posestnikoma Lenci-garja in Antonu Ogrizku.
(V Ptuju) je umrl dne 15. t. m. gospod Iv. Sedlaček, knjigovodja ondotne posojilnice. N. p. v m.!
(Ogenj) je nastal dne 4. t. m. v prodajalni Karola Špirka v Negovi ter uničil skoraj vso blago in premičnino. Škoda znaša 7500 gld. Bil je zavarovan.
(Iz Moravec pri Malinedelji) se nam javlja, da je v ondotni sosednji občini Radoslavcih bila dne 18. t. m. volitev novega župana itd. Voljen je bil soglasno že sedaj petokrat Anton Božič, kateri pa je to čast odklonil, a vendar na občno prigovarjanje celega odbora začasno prevzel to službo.
(Kmetijska organizacija.) V nedeljo 25. junija t. 1. pride ob 4. uri popoldne g. Iv. Kač v Radence in bode pri g. J. Zemljiču razlagal o kmetijskih zadrugah. Okoličani, posestniki m vsi, katerim je mar za napredek kmetskega stanu, udeležite se tega shoda v prav obilnem številu, da se tudi tu v kratkem osnuje toli potrebna kmetijska zadruga.
(Iz Št. Lenarta v Slov. goricah) Novo politično društvo. V nedeljo dne 25. junija t. 1. ob 4. uri popoldne se vrši pri Sv. Lenartu v Slov. gor. v posojilniškib prostorih ustanovitev novega „Kat. političnega društva" za okraj Sv. Lenart v Slov. gor. z naslednjim sporedom: 1. Nagovor začasnega predsednika osnoval-nega, odbora. 2. Govor o namenu in pomenu . društva ter razlaganje društvenih pravil. 3. Snre-jemanje novih udov in volitev odbora. 4. Poročilo državnega deželnega poslanca g. Fr. Robiča. 5. Razni predlogi in nasveti. Slovenci! Komur tli le iskrica ljubezni do materinega jezika in rodne zemlje v srcu, naj pride na shod.
Osnovalni odbor.
(Slovenska zmaga.) Pri občinskih volitvah v Jarenini so zmagali Slovenci v 3. in 1. raz redu z večino 18 glasov, dočim so v 2. razredu zmagali nasprotniki le z enim glasom večine. Ta zmaga je za slovensko stvar v Slovenskih goricah, pa tudi za mariborsko pokrajino sploh, velikega pomena. Vsa čast volilcem in zavednim domačim in mariborskim narodnim buditeljem'
(Roparski umor razkrit po sedmih letih.) Pretečeni teden je obsodilo mariborsko porotno sodišče 311etnega; oženjenega hlapca Antona Belec, doma iz Ločičke vasi, v petletno poostreno ječo, ker je leta 1892 ubil in oropal na Bišu 701etnega Jakoba Fras.
(Nadravnatelj moške kaznilnice v Mariboru), gosp. Anton Markovič pride vsled lastne prošnje na enako mesto v Gradec, dočim pride v Maribor g. Jos. Reisl, dosedaj nadravnatelj v Karthausu.
(„Narodni dom" v Mariboru) je že baje popolnoma dovršen ter so že tudi prosili za gostilničarsko koncesijo. Seveda je nemški magistrat prošnjo takoj odklonil. Ako vse pritožbe ne pomagajo, osnovati si bodo morali mariborski Slovenci omejeno društveno gostilno, kakršno ima n. pr. ptujska čitalnica.
(Mariborski Nemci v zadregi.) Imeli so sejo mariborski kazinarji, pri kateri sta predlagala dva slovenska renegata Possek in Glantschnigg, naj se spremenijo pravila tako, da smejo pristopati v kazino le pristni Nemci. Večina premišljenih odbornikov je predlog odklonila, ker se je sicer bati, da ostanejo kazinska vrata za večino sedanjih članov — zaprta; kajti mariborsko nemštvo se baš kakor naše celjsko, rekrutira le iz slovanskih odpadnikov.
(Zapovednik štaj. žandarmerijskega poveljstva) podpolkovnik Oto Rehn je poklican k ministerstvu dež. brambe. Zapovednikom 6 žand. poveljstva v Gradcu je imenovan dosedanji zapovednik kranjskega poveljstva, podpolkovnik Adolf Smole.
(Bismarckovci v Gradcu) so predlagali v občinskem svetu, naj se prekrsti najlepši del Gosposke ulice v „Bismarckplatz". Ker pa je še baje celo v Gradcu več pametnih mož v občinskem zastopu, nego je napetih norcev, najbrž iz te pruske moke ne bo kruha.
Druge slovenske novice.
(Imenovanje.) Gosp. Karol Lubec, finančni ravnatelj v Ljubljani je imenovan dvornim svetnikom.
(Osebna vest.) Cesar je podelil novo sisti-mizirano mesto dvornega svetnika v Ljubljani dosedanjemu titularnemu svetniku, gosp. Aleks. Schemerlu. Notarska kandidata Anton Galle in dr. Andrej Kuhar v Ljubljani sta imenovana notarjem, in sicer prvi za Logatec, drugi pa za Žužemberk. Galle je bil edini nemški, sloven-
ščine nezmožen prosilec za slov. Logatec, med mnogimi izvrstnimi slovenskimi kandidati. Dobil je mesto. Pravica!?
(Umrl je) v Ljubljani dne 17. t. m. 711etni upokojeni ljudski učitelj in ravnatelj, g. Leopold Bel ar. Bil je vrl učitelj ter posebno vnet za petje in glasbo. Blag mu spomin!
(Ljubljanske novice.) Deželna vlada je potrdila pravila „Trgovinskega in obrtnega društva". Organizacija tega društva je bila že skrajno potrebna. — To leto se bodo vsled sklepa deželnega zbora pričeli na več krajih po deželi graditi vodovodi. — Vsled mraza in toče ne obeta letošnja letina po deželi po nekod nič prida; tudi vinogradi so po nekod po Dolenjskem bili hudo prizadeti. Draginja že zdaj pritiska skozi vse razpoke v mesto, a še ni pričakovati boljšega. — Dne 18. t. m. je obiskal Ljubljano nadvojvoda, komi poveljnik Leopold Salvator iz Zagreba. — Stolna cerkev je dobila od knezoškofa Antona Bonaventure za velik' altar krasno sliko Srca Jem^ovega v dar. — Prof, Hraski v Pragi je : izražal za Ljubljano glavni katializačni načrt. — Ljjubljanska mestna hranilnica si zgradi prihod njw leto svoje lastno poslopje. — Ljubljana dobi lettoa Ofcit. prihodnje leto šest javnih in deset t priivatnih poslopij. Akcija za odpis potresnega državnega posojila se v kratkem prične. Stvar ■ je vzel v roke župan Hribar.
(rSlavec") klub slov. kolesarjev iz Ljubljane (oddelek pevskega društva „Slavec") priredi sredi meseca julija velik celdnevni izlet v Čeije. Dan in spored izleta se naznanita pravočasno.
(Shod slovenskih lesotržcev) se bode vršil dne 2. julija t. 1. v Ljubljani. Interesovani v naši Savinski dolini in na Pohorju, zanimajte se za to važno stvar! Razgovarjalo se bo o ustanovitvi prekmorske družbe za kupčijo z lesom.
(Samomor.) V Zgošah pri Radovljici se je obesil Jurij Meterc. Zmešalo se mu je.
(Cigan Held) res ne bo obešen, temuč je ddcmlilo graško nadsodišče obnovitev kazenskega pcosčopanja. Ker pa je Ciganova krivda jasna, ses bo obsodba pač zavlekla, a najbrže ne izostane zoppetna smrtna kazen.
(Iz Metlike) nam je poslal prijatelj dve litografirani vabili tam bivajočega nemškega gltedališčnega društva, takozvanih nemških „kinst leirjev". Metličani vseh stanov in spolov točno zaihajajo k nemškim „predstavam", polnijo „di-reiktorju" vsak večer mošnjo za kakšnih 70 gld. SlUovenci smo Nemcem na lastnih tleh neljubi goistje, slovenski meščanje v Metliki pa spre-jermajo sleparske nemške glumače z odprtimi rolkami. Naš okus!
(Graščino Čušperk) je kupil dunajski ve leiiindustrijalec A. Dub, tast našega rojaka gosp. Ptukla na Dunaju.
(Družba sv. Mohorja). Po smrti veleza-slmžnega predsednika dr. V. Mullerja in dolgoletnega odbornika B. G. Rossbacher-ja je bilo pri dr užbi sv. Mohorja izpraznjenih dvoje odborniških meest. V smislu družbenih pravil se je zbralo dme 18. t. m. nad 40 celovških udov, da izvolijo nova odbornika. Volitev je vodil dosedanji družbeni podpredsednik preč. g. stolni školastik in pooslanec Lambert Einspieler, ki se je v iskrenih beesedah spominjal zaslug pokojnih odbornikov zai našo družbo. Odbornikom sta nato bila soglasno izvoljena g. c. kr. profesor Jož. Apih in g. č. g. stolni kaplan Jož. Hribar. — Odbor je izvolil dosedanjega podpredsednika, preč. gosp. Laimb. Einspieler ja predsednikom in gosp. blagajnika Šim. Janežič a podpredsednikom Mohorjeve družbe. — Število udov je letos nekoliko doraslo!
(Zdravišče Cirkvenico) je kupil nadvojvoda Josip na javni dražbi za 250.000 gld.
(Hranilnica in posojilnica v Glinjah na Kooroškem) je imela v pretečenem upravnem letita prometa 63.276 gld. 70 kr. Čistega dobička je e imela 491 gld. 53 kr., od katerega se je raz-delelilo v dobrodelne namene 365 gld., ostanek 12(26 gld. 53 kr. se je pridjal rezervni zakladi, ki znaaša dosedaj 3202 gld. 57 kr. Posojilnica ura-dujije na Trati pri Glinjah vsako nedeljo dopoldne.
(V Velikovcu) so blagoslovili dne 14. t. m. nowvo kapelo v ondotni „Narodni šoli" čč. sester.
(Odlikovanje.) Profesor in slovenski pisatelj Ivan Jesenko v Trstu je dobil povodom svojega umirovljenja naslov šolskega svetnika.
(Italijanski strah.) V Trstu se mislijo na seliti redovniki iz reda salezijancev, ki bi usta novili tudi zavod za preskrbovanje in vzgojo zanemarjene in osirotele mladeži. Proti temu so napravili italijanski nacijonalci in socijalni de-mokratje protestni shod. Bojijo se namreč, da bi na ta način izmrla tržaška mularija in brezposelna, za vse uporabljiva fakinaža, katera jim je sedaj edina zaslomba pri volitvah in demonstracijah.
(V Barkovljah) se vrši dne 9. julija t. 1. blagoslovljenje nove zastave pevskega društva „Adrija".
(Kardinal dr. Missia.) Dne 19. t. m. je
bil v Rimu tajni konzistorij, dne 22. t. m. pa javni glede imenovanja kardinalov. Takoj po tajnem posvetovanju se je podal papežev nobel-gardist ter nečak grof Pecci s poročilom v Gorico. Po javnem konzistoriju mu sledi papežev odposlanec Celli. Po oddaji rudeče kardinalove čepice spremljata oba papeževa odposlanca novega kardinala na Dunaj, kjer izvrši cesar slovesno pokladanje bareta v dvorni cerkvi.
(V Gorici) se vršijo občinske dopolnilne volitve dne 24, 27. in 30. t. m. Slovenci se tudi letos volitev ne udeleže.
(Učiteljišča na Primorskem.) Vlada baje namerava razdeliti moško učiteljišče v Kopru ter žensko v Gorici v slovenski in italijanski oddelek. Zaradi neznosnih učnih odnošaiev je v Kopru v zadnjem letniku letos samo devet slovenskih, ozir. hrvaških učiteljskih kandidatov, kateri bodo delali dne 30. t m. zrelostne izpite, vsled tega se konča šolsko leto že 28. junija.
(Tisočletnica Pavla Diacona) se bo obha jala letos v Starem mestu v slovenski Benečiji. „Slov. Matico" bodo zastopali gg. prof. Laharnar, prof. Rutar in arhivar Koblar.
(Hrvati gospodarski učitelji Italijanov.)
Iz Vodnjana v Istri, kjer je prebivalstvo izključno italijansko, toda nepokvarjeno, je prišla deputa-cija kmetov k poslancu dr. Laginju v Pulj, naj jim ustanovi posojilnico ter jih reši iz krempljev italijanskih birokratov. Dr. Laginja jim je prošnjo uslišal in že imajo v Vodnjanu svojo posojilnico pod pokroviteljstvom hrvaške posojilnice v Pulju.
(Imenovanje.) Dalmatinski poslanec vitez Vukovič je imenovan dvornim svetnikom. — Svetnikom pri namestništvu v Dalmaciji je imenovan g. Rih. Malnič, tajnik pri najvišjem dvoru na Dunaju.
j Druge avstrijske novice.
(Cesar obolel.) Pri nekem vojaškem nadzorovanju se je cesar prehladil ter mora vsled trganja mirno ležati. V par dneh se je nadjati popolnega ozdravljenja.
(Zvišanje plač državnih službencev) Zakon o regulaciji plač državnih slug, finančnih stražnikov in slug ter uradnikov pri državnih železnicah se aktivira s 1. avgustom t. 1.
(Prememba učnega načrta za višje gimnazije) S prihodnjim šolskim letom se premeni učni načrt za gimnazije iz leta 1884. Tvarina aritmetike in fizike se skrči, za to pa se upeljejo v petem razredu po tri ure za naravoslovje.
(Maščevanje Dunajčanov.) Mestni svet je sklenil krstiti neko novo cesto na Dunaju „Hentzystrasse". Generalmajor Hentzy je bil namreč oni avstrijski junak, ki je leta 1848 mažarske ustaše pošteno naklcstil, vsled tega ostane Mažarom najbolj sovražno ime. Dovtipni Dunajčani pa se hočejo na ta način maščevati | nad ogrskimi predpravicami v sklenjeni nagodbi. Duhovito, a ne — boli.
(Rodoljubni hrvaški učitelj.) V Krapino je prišel nadzorovat šole okrajni nadzornik iz Varaždina, ki je oboževatelj mažaronstva. Proti ondotnemu učitelju je nalašč smešil domače hrvaško ljudstvo Zagorjance, češ, da so glupi. Ker pa je tudi krapinski učitelj L. Zagorjanec in vrli rodoljub, je tožil svojega nadzornika, ter je bil naduti obrekovalec tudi obsojen na pet dni zapora. Tako odločno je treba nastopiti
vsakemu rodoljubu napram vsakomur, ki si drzne obrekovati naš jezik ali našo narodnost, bodisi pa obrekovalec sam minister.
(Uvoz italijanskega vina v Avstrijo) Dalmatinski dež. odbor je podal vladi prošnjo, naj se pri obnovitvi trgovske pogodbe z Italijo postavi na uvoz italijanskih vin colnina po 8 gld. od kvintala.
(Nemci na Češkem in Moravskem) so si zopet v laseh. Takozvana „gemeinburgschaft" je le na papirju in pri posameznih idealistih. Radikalni nemški voditelji pobijajo in sramotijo nemške naprednjake. Če izrazi ena občina, ki je v rokah naprednjakov, kateremu svojih poslan-cev zaupanje, pa pride sosednja občina pod vodstvom kakšnega radikalca ter mu odreče ne le vsako zmožnost, temuč ga še zasramuje. Najbolj razume posel razpora Wolf s svojim glasilom. Tedaj ni nesloga le slovanska bolezen.
(Za preskrbo* anje moštva pri bosansko hercegovskih polkih) je izšel nov zakon. Prostovoljno aktivno službujoči podčastniki in vojaki pri bosanskem vojaštvu bodo vsled tega zakona deležni vseh pravic n. pr. pokojnine, odpravnine, preskrbovanje udov in sirot, kakor je to pri naši stalni armadi. Za nas čudne so določbe tega zakona, v katerih se govori o več udovah in otrocih, raznih ženah upravičenega vojaka. Večina vojakov v bos. herc. armadi je namreč mohame-danskega veroizpovedanja, vsled česar sme mož imeti po več žen. Zakon določuje, da je v vsakem takem slučaju razdeliti pokojnino, odpravnino itd. na toliko jednakih delov, koliko udov je zapustil upravičenec. Istotako dobi vsaka udova jednaki delež odgojevalnih prispevkov le za svoje otroke.
Ogled po širnem svetu.
(Na Balkanu postaja resno) Dne 14. t. m.
so napadli srbski okraj Jablanico Arnavti in 200 turških vojakov. Razvil se je pravcati boj, Ki se je nadaljeval do 17. t. m. Arnavti so divje bojno ljudstvo, katerim je prepustila turška vlada razne „predpravice" nad slovanskim prebivalstvom, da smejo tuintam slovanska selišča tudi pleniti in požigati, samo da pazijo na vsako slovansko gibanje ter ga naznanijo turški oblasti. To pot so se jim pridružili celo stalni turški vojaki. Srbija je poslala napadenim dva bataljona vojaštva v pomoč. Turki so zgubili pri napadu enega štabnega častnika, 40 vojakov pa je ranjenih. Turški viri hočejo dogodek zasukati, kakor da je srbsko prebivalstvo prestopilo turško mejo. In tem poročilom tudi verjamejo evropske velevlasti.
(0 črnogorskem knezu Nikoli) so raznesli njegovi nasprotniki obrekovalno vest, da je obolel na umu. Iz Črnegore se te vesti odločno pobijajo, češ, da so nastale po srbskem in avstrijskem vplivu.
(Velikanski vodotok) nameruje delati Nemčija. Spojiti hoče namreč reki Reno in Labo. Ta kanal bi bil dolg 466 km. ter bi stala naprava približno 250 milijonov gld. Razun katoliškega centruma so to osnovo sprejele vse stranke nemškega državnega zbora. Če se projekt izvrši, bo po vzdignjen promet nedosežno. Tudi češke pokrajine bi bile močno interesirane.
(Razoroževalna konferenca v Haagu) si ne bo zaslužila tega imena; dosedanje delovanje ni vredno niti mirovne konference. O uspehu se lahko govori, ako se bo sploh doseglo sporazum-ljenje glede mirovnih razsodišč, katerim pa se bo v vojnem slučaju podvrgla le ona država, ki bo to — hotela. Obveznega tudi pri tem ne bo nič.
(Na Francoskem) se deluje vsestransko na to, da se red jezuvitov izžene iz cele države. Glavno agitacijo za izgon vodi sloveč govornik, duhovnik pater Hijacint, kateri piše: „Jezuvitje so v mojih očeh najnevarnejši sovražniki očet-njave." Tudi to so le posledki Dreyfusove zadeve.
(Na Filipinih) so se začeli bojevati z za-vratnim orožjem. Agiunaldovi vojaki so umorili filipinskega vodjo generala Luno, a Lunini somišljeniki so baje iz maščevanja isto storili z Aguinaldom. To bo Amerikanom kaj po volji in ni dvoma, da imajo sami skrivoma pri tem roke.
(Dva slovenska novomašnika v Ameriki)
V Št. Pavlu je posvetil škof Trobec v mašnike med 21 bogoslovci tudi dva Slovenca, in sicer gg.: M. Stukelj in Fr. Rant.
Dopisi.
Iz Žalca. (Hausenbichler-jevakoča na Mrzlici.) V Žalcu se je osnoval odbor udov »Slov. plan. društva", kateri namerava na Mrzlici postaviti planinsko kočo in jo v hvaležen spomin na rajnega »očeta Savinske doline" imenovati »Hausenbichler-jevo kočo".
Mrzlica je v vsakem oziru znameniti hrib. Visoka je 1119 m ter leži deloma v griški, deloma v dolski in šentpavelski župniji. Mrzlica je takorekoč Triglav Savinske doline, ker ima tri vrhe ter obliko hriba ognjenika. Med tremi vrhi, ki stoje v polukrogu, se nahaja na severnem pobočju takozvana mrzlica dolina. Na južnem pobočju Mrzlice, katero je golo, nahajajo se najlepši planinski travniki. Severno pobočje pa je zaraščeno z drevjem. Na najvišjem vrhu se bode to drevje posekalo, da ne bode zaviralo razgleda. Na severno-vzhodni strani tega vrha — na prav primernem in lepem kraju — kake tri streljaje od studenca — bode stala »Hausen-bichlerjeva koča". Med šentpavelskim in najvišjim vrhom je dolgo sedlo, na katerega južnem pobočju raste znamenita rastlina — afodil — ki se najde le na obrežju Sredozemskega morja. V obče pa je vse rastlinstvo na Mrzlici alpinsko in jako zanimivo. Na Mrzlico zahaja vsako leto prav obilo ljudi. Največ jih pride iz Hrastnika iu Trbovelj, potem iz Celja, Št. Pavla, iz Žalca in drugod. Prostor, na katerem bode stala H. k. je 464 m velik ter stane 10 gld. — a koča sama bode stala nad 400 gld. V pokritje te precejšnje svote obrnil se je odbor do vseh prijateljev rajnega gospoda Hausenbichler-ja zunaj Žalca s prošnjo, naj bi blagovolili v ta namen darovati primerne prispevke. Razposlalo se je 120 prošenj, od katerih je dosedaj komaj 27 ugodno rešenih — 93 pa še ne.
Darovali pa so: gg. Peter Majdič v Celju 5 gld., dr. Juro Hrašovec v Celju 3 gld., notar Jezovšek na Vranskem 1 gld. 50 kr., Val. Južna v Št. Juriju ob Tabru 1 gld., dr. U. Lemež v Slov. Bistrici 1 gld., v. č. J. Dekorti na Ljubnem 1 gld., Jos. Polanc v Petrovčah 5 gld., dr. I. Dačko v Celju 5 gld., gospa Terezina Širca v Grižah 1 gld. 50 kr., R. Vrečer v Št. Petru v Sav. dol. 1 gld., Franc Cukula v Gomilskem 1 gld. Karol Petriček v Celju 2 gld, J. Pečnak v Teharjih 5 gld, J. Apat na Kapli 2 gld, v. č. Anton Lednik v Ločah 5 gld, nadučitelj Vidic v Št. Pavlu 2 gld, notar Detiček v Celju 5 gld, I. Katsch v Slov. Bistrici 5 gld, N. Zanier v Št. Pavlu 5 gld, M J. Lipold na Rečici 1 gld, prof. Miholič v Zagrebu 2 gld, šolski svetnik m profesor v p. I. Krušic v Celju 2 gld, z opombo: »Kamen do kamena palača. Blagoslov božji!" F. E. Fridrich v Mirasanu 1 gld, I. Petrak v Št. Petru 1 gld, J. Janežič v Grižah 1 gld, Naprudnik v Grižah 3 gld. in Ropaš v Celju 1 gld, skupaj 69 gld.
Ostali prijatelji rajnega gosp. H. se vljudno prosijo, da blagovolijo tudi kaj darovati. Vsaki tudi najmanjši znesek se hvaležno sprejme. Za trg Žalec se priredi posebna nabiralna pola in se bodo imena darovalcev pozneje objavila.
Izvrševalnemu odboru se je posrečilo pridobiti slavno »Vransko Vilo", ki bode dne 2. julija t. 1. v Žalcu napravila koncert, kojega čisti dohodek se porabi za zgradbo H. koče. Na ta koncert se tem potom opozorijo in vabijo rodoljubi slovenski in prijatelji gosp. Hausenbichler-ja.
Vsakojaki primanjkljaj — brez katerega gotovo ne bode — skušal se bode pokriti z dohodki ljudske tombole.
Omeniti je še treba, da je les za kočo že kupljen in posekan; otvoritev pa — ako bode vse gladko šlo — vrši se meseca avgusta t. 1.
Rodoljubi slovenski! pomagajte, da izvrše-valni odbor za zgradbo »Hausenbichler jeve koče" častno izvrši stavljeno si nalogo.
Žalec, dne 18. junija 1899.
Za izvrševalni odbor: Josip Širca 1. r, Franc Roblek 1. r, Ivan Kač 1. r.
Anto Petriček I. r.
Iz Laškega. Kaj pa še naš »fajerber" dela? Poglejmo si ga no! Nameraval je napraviti izlet že pred nekaterimi meseci. Kolikokrat se je zbral, tolikokrat ga je dež (iz ljubezni do njega) močno napral. Čakal je od tedna do tedna lepega vremena, a zaman. V nedeljo, 29. majnika, se mu pa vendar posreči, si izpolniti svojo željo. Da bi se pa vsa reč bolj sijajno obnesla, povabi mnogo ljudstva in tudi — mladino šulferajnske šole. Kaj? tudi šolska deca se udeležuje tacih nacijonalnih izletov, kateri nimajo druzega namena, kakor slovenski narod zaničevati. Da, da, saj to ni nič posebnega na Laškem. Da bi pa napravila mladina tem večji utis na ljudstvo, bila je »lepo" okrašena s hrastovim perjem in z modrišem, tudi zastave ni manjkalo. Godba zasvira, heil klici nam donijo na ušesa in »fajerber" koraka čez trg. Prišedši izven trga, pa začne dihati bolj sveži zrak. To tudi povzroči, da mu več ne ugajajo navadne koračnice, ampak zahteva bolj domače pesmice, kakor je n. pr. »Die Wacht am Rhein". Tu se je pa videlo, kako so že znane takšne pesmice tej mladini, s kakim navdušenjem jih je pela. Kje se jih je le naučila? »Oče naš" bi se naj raje učila (saj polovica ga tako ne zna), pa ne takšne pesmice. Kaj bo s takšno deco, ko ima že zdaj take hudobne misli! Kdo je pa temu kriv? Odgovora ni treba, saj je dosti jasen in oči viden, mar li menijo s tem širiti nemškutarijo? Žalostno sredstvo, a prihodnjič bomo Slovenci pazili, da se bode za vselej prepovedalo šolski deci udeleževanje tacih izletov.
Čisto drug veter pa je pihal zvečer. »Fajerber" je bil že malo vinjen ter je šel v »Hotel Horjak. Star pregovor pa pravi: »V vinu je resnica". In glej! namesto robate nemščine se je slišala od slovenskih »fajerberkarjev" mila slovenščina, namesto „Wacht am Rhein" so se pele slovenske narodne pesmice in namesto »Heil" je donel po dvoranah krepki »živio". Živio, slovenskim »fajerberkarjem"! Nekateri nem-čurski »fajerberkarji" s« radi tega vznemirijo, ter hočejo pomiriti množico, jo hočejo poučiti, naj se dere »Heil". A v tem stanju se ne zmeni nobeden za svoje predstojnike. Videč, da je vse zastonj, izginil je hitro nemški duh skozi »zaprta vrata" da bi ne bil osramočen.
Slovenski »fajerberkarji! Ne pokažite svoje narodnosti samo v takem veselem stanju, ampak vedno, ne pustite se prigovarjati za nemško reč od nekaterih nemčurskih »prenapetnežev" in »fajerber" bo imel od dne do dne vedno bolj slovensko lice. Saj jedro je slovensko, samo lupina je nemčurska.
Nemčurskim voditeljem pa ta dan zopet ni bil všeč. Poprej jim je nadlegovalo slabo vreme, zdaj pa — sladko vince. Bog pomagaj!
Iz Koroškega, Mislil in čakal sem, da Vam spretneje pero poroča nekaj o naših razmerah ; a ker se ne oglasi drugi, evo Vam nekaj novic od nas. Koroški nemški listi, večinoma glasila znanih renegatov in izdajic Dobernika, Lemeža in drugih liberalnih ter nemškonacijo-nalnih voditeljev, zalagajo naše koroške Nemce z budalostmi, po katerih se lahko sklepa na znano nemško bistroumnost. Nedolgo temu so prinesle celovške »Freie Stimmen" v uvodnem članku stvari in neumnosti, da bi res lahko dvomili, imajo ti ljudje le še nekaj masla v svojih renegatskih buticah ali ne. Pogrel in objavil je ta list zadnjič znano abotno trditev, da smo baje mi Slovenci neolikan in surov narod, naši voditelji, naši poslanci, naši pesniki in učenjaki so po njihovem mnjenju skoraj izključno nemškega pokolenja. In tako je nastalo ime našega pesnika Aškerca, ki je baje spisal najlepše slovenske sonete, (kdo bi se ne smejal tej nevednosti !) iz nemške besede „Aschkerze". Pogrele so tedaj naše »Freie Stimmen" še mnogo drugih zvečenih tropin, ter spražile svojim častitim bralcem prismojeno cvrtje, po katerem so tudi hlastno in poželjivo posegli. Pošteno se s takimi ljudmi prepirati ne more, zakaj proti neumnosti tudi Bog ne ve leka, a obžalovati moramo, da skvasijo takšne budalosti navadno le c. kr. uradniki.
Dne 8. junija spremili smo k zadnjemu počitku stolnega prošta dr. Valentina Miillerja. Progreb je bil prav slovesen, udeležba je bila
ogromna, le nekaj mi ne more iz spomina. Predsedniku Mohorjeve družbe, ki je branil družbo ob mnogoterem sovražnem napadu odločno in neustrašeno 39 let, predsedniku zavoda, ki je največje važnosti za celokupni slovenski rod, se ni spregovorila niti jedna slovenska besedica v slovo, niti jedna slovenska žalostinka ni zado-nela ob grobu njegovem. Tužna nam usoda!
Mnogo nekaljenega veselja in užitka podali so nam slovenski celovški bogoslovci, ko so priredili 15. junija slavnostno akademijo. Spored je bil mnogovrsten, govorilo in deklamovalo se je poučljivo, jedrnato in navdušeno, a mogočen pevski zbor zakrožil je iz jasnih in čistih grl nekaj najboljših in najlepših slovenskih pesmij. Kako ubrano in vspodbujevalno se je glasil Nedvedov »Pozdrav", kako mogočno in čvrsto je donela izborna pesem Foersterjev »Pjevajmo", kako milo ob enem pa tudi melodijozno ruska narodna pesem »Sarafan" ter Satnerjeva »Pogled v nedolžno oko". Rodoljubi iz duhovskega in posvetnega stanu, ki so v prav obilem števila počastili omenjeno slavnost, odšli so zadovoljni, želeč, da bi nam priredili bogoslovci skora; enalco veselje in užitek.
Vsegamogočni pa daj tem navdušenim mla-denčem pri njihovem poklicu svoj obili blagoslov, I delujočim njihovim rokam čilost in žilavost, — narodu trpinu pa končni uspeh in zmagoslavje. V to pomozi Bog in sreča junaška!
Narodno-gospodarske novice.
Pouk o strupeni rosi (peronospora viti-cola) in o sredstvih proti njej.
Razun trtne uši (phylIoxera va3tatrix) pu stoši nam vinograde bolezen, katero povzročuje majhna glivica; to glivico imenovali so učenjaki: »peronospora viticola", — a naši vinogradniki nazivajo jo: »strupena rosa".
V kmečkih krogih je često razširjeno mnenje, da to trsno bolezen povzročajo mrzla rosa, megla, preobilica dežja, ali celo rrmetna gnojila; ta misel je popolnem napačna! Kakor že omenjeno, je vzrok strupeni rosi glivica, koje življenje je natančno znano. Kali (trosi) peronospore prezimijo kot tako imenovano »zimsko trosje". — To zimsko trosje je okovarjeno z močno, trdno (roženasto) kožico, je zelo vztrajno, ter tako majhno, da ga je opaziti le z močnim povečalnim steklom.
Kakor vsako rastlinsko bitje, kali tudi ozimno trosje le v dovoljni toploti in vlagi; dolgotrajna vročina ali huda zima ugonobi ozimno trosje. Odtod prikazen, katero je menda že vsak vinogradnik opazoval, da se strupena rosa v zelo vlažno - toplih spomladih posebno razširjuje.
Ozimno trosje kali v spomladi, ter izcimi v kratkem času kaljivo trosje (seme) = »poletno trosje", To zelo majhno, nežno in mehko poletno trosje raznosijo vetrovi na vse kraje; na ta način popada trosje na gornjo stran trsnega listja. V suhem vremenu ohrani poletno trosje kaljivost le osem do deset dni, potem pa pogine; iz tega si vsak lahko raztolmači, zakaj se bolezen v suhih letinah ne more zelo razšir jati. Ako je pa vreme vlažno in ob enem toplo, razdeli se tros v štirih do šestih urah na pet do osem »roječih trosek", a vsaka teh trosek zarine se v notranjost lista, kjer se razvije glivično podgobje (mycelium). Čez osem do deset dni opazimo na spodnji strani lista bele proge, podobne soliterskim marogam na vlažnem zidu (pod povečalnim steklom vidijo se na teh progah cele tratice belkastih glivic). — List porujavi in se posuši.
Škodo povzročuje ta glivica s tem, da njeno podgobje listno staničevino razdere ter tako kroženje soka, o kojem glivica živi, prepreči. Če si prej omenjene belkaste glivične tratice z drobnogledom (mikroskopom) natančno ogledamo, vidimo mnogo šopkov glivičnih nitic,
—	»trosonosov" — a na njih hruškicam podobno poletno strosje. To trosje veter na enak način raznaša, kakor se je omenilo glede prvih,
—	iz ozimnega trosja vzklitih trosov, — in tudi ono pride na tak način zopet na listje. Ako je listje ob času, ko trosje pada, z znano bakreno
apneno zmesjo že poškropljeno, pogine trosje, kadar se imenovana zmes razstopi v dežju ali rosi (torej sploh v vlagi); če pa list ni bil poškropljen, kali trosje (kakor je bilo gorej povedano) v petih do šestih urah, ter prodre v no tranjost lista. Poznejše škropljenje hasne sicer večkrat, ako je bilo listje po peronospori le malo napadeno, je pa zastonj, če je okužba zelo huda. O ogromni razploditvi te glivice dobimo pojem, ako zvemo, da en sam list more zaploditi do pol milijona trosov! — Iz rečenega je tudi
umljivo, kako pride, da vinograd, ki je bil en dan prej oškropljen, ostane zdrav, medtem ko je sosednji vinograd, katerega so samo za dan pozneje poškropili, po peronospori zelo napaden;
_ v prvo omenjenem vinogradu pokončali so
s škropivom trose, ki so bili na listju, v drugem vinogradu je pa medtem — vsled ugodnega vpliva rose ali dežja — trosje sklilo! Vinogra-darji pa napačno mislijo, da dež in rosa ali megla zakrivijo strupeno roso. — Vlaga je le vzrok klitja glivičnih trosov ; vendar p e r o n o-apere ne prinese dež, ne megla, temuč ista nahajala se je za časa dežja že v listju!
Strupen učinek bakrenih soli na kali pe-roinospori je tako velik, da zadostujejo za njih uničevanje zelo majhni deli tega sredstva. Vendar si pa moramo pripravljati primeroma močne rasztopme zategadelj, ker bakrene spojine, ki se driže listja, redfci in izpira dež. Pripomočki zoper pesronosporo obsegajo tedaj pokončevanje glivičnih kali — poletnega trosja — na listju. Za to ne smemo čakati, da se bolezen na listju že vidi, temuč s sredstvi proti peronospori, torej s škropljenjem, se bolezen le odvrača s tem, da gUivične kali, padajoče na listje, tam smrtonosne bakrene spojine že najdejo in po njih konec store.
Najprimernejši čas za prvo škropljenje je kadar so poganjki (mladike) 1 do P/a čevlja, t. j. 50 centimetrov visoko zrasli; v drugo se škropi z ozirom na to, kake so vremenske razmere, osem do štirinajst dni pozneje. V letu, sledečem takemu, v katerem je bila peronospora mlo huda, zatem po pohlevni zimi ali topli, vlažni pomladi, mora se že pet do šest dni po {prvem škropljenju v novič škropiti, ker so v ttakih slučajih razmere rasti in razmoževanju šškodljivca zelo ugodne. Prvo in drugo škrop-lljenje vrši se pred, oziroma neposredno po cvetu.
Ako peronospora zelo močno nastopa, ter ]po mnogem deževju, mora se trikrat, štirikrat, ;ali celo petkrat v letu škropiti; če kratko po škropljenju dežuje, mora se škropljenje ponoviti, ker je dež bakreno apneno zmes opral iz listja.
Kot načelo naj velja: Škropi kolikor mogoče rano; to delo hoditi pred vsem važno; vsi deli listja naj se z raztopino skrbno opraše!
Zamuda in nebrižnost v tem oziru morate se drago plačati, ker vsled odpadanja neškrop-ljenega listja ne trpi škode samo letošnji vinski pridelek, — temuč tudi trs sam vsled nepopolne zrelosti lesa v prihodnji zimi lahko pozebe. Razun tega je neškropljen trs zelo občutljiv za druge bolezni, sosebno pa za koreninsko gnilobo (trtni koreninoses), ter njega rast v prihodnjem letu navadno zaostaja; zanemarjanje škropljenja krati tudi pridelek drugega leta.
Za škropljenje proti peronospori rabimo bakreno apneno zmes. — Mnenja glede sestave te zmesi so različna; nekateri jemljejo več, drugi manj bakrenega vitrijola (modre galice). Izkušnje zadnjih let dajo sklepati, da množina bakrene soli v zmesi ni tako merodajna, kakor to, da se zgodaj, tedaj pravočasno in večkrat škropi; tudi je zadostno, ako se vzame na 100 litrov vode 2 kilogr. modre galice (bakrenega vitrijola) in 2V» kilogr. ugašenega, mehkega apna.
Da se zagotovimo, da tekočina ni premočna, da bi listje oškodila — ožgala, — rabimo rudeč lakmusov papir, katerega je dobiti za malo krajcarjev v vsaki lekarni. Majhen, ozek košček tega papirja za to poskušnjo zadostuje; ko je škropivo (raztopnina bakrene galice in apna) zmešano, potopi se tak košček v tekočino; ako je škropivo dobro napravljeno, postane rudeč lakmuzov papir moder; če pa papir ostane tudeč, moramo škropivu dodati še apna, ker je
v tem slučaju tekočina še kisla in bi kot taka listje oškodila. To sredstvo je tako ceno, pri-prosto in zanesljivo, da se ga bode gotovo vsak lahko in rad posluževal.
Različna druga, v novejšem času priporočena sredstva za pokončevanje peronospore se dosedaj niso tako dobro obnesla, kakor bakreno-apnena zmes; zatorej naj se tudi naprej edino le ta raztopina rabi.
Priporočuje se, naj si društva, občine itd., ki modro galico v svrho razdelitve svojim udom v veči meri kupujejo, vsebino bakra v galici pri prodajalcih zajamčijo. Kupova,lci naj bi tudi trgovce napotili, da dajo modro galico v tem oziru preiskati; s tem bi se malovredni, z železnim (zelenim) vitrijolom onečiščeni galici, ki se večkrat v trgovini nahaja, izognilo.
Modra galica mora imeti 98 do 99 odstotkov bakra. Čisti materijal daje lepo, modro tekočino; z železom pomešana galica je zelen
kaste barve.
Preiskavanje galice v kakem kemičnem laboratoriju stane okoli 2 goldinarja.
Tekočina se napravlja takole: modra galica raztopi se v vodi; v to svrho dene se galica zvečer pred škropljenjem v vrečico, ista se obesi v kad, oziroma v sod, kjer si hočemo pripraviti škropivo, tako da je vrečica pod vodo. Ako bi vrgli galico na dno posode, potrebovala bi dolgo, predno bi se raztopila. Prihodnje jutro zarano doda se apno, tekočina se dobro premeša, napravi se poskus z lakmuzovim papirjem, ter ako se poskus vjema, more se s škropljenjem pričeti. Pred vsakokratnim nalivanjem škropilnice naj se škropivo dobro premeša. Raztopina naj ne bode starejša kakor k večemu dva dni; tekočine, katere se po teden dni hranijo, niso za rabo!
Škropljenje samo naj se vrši tako, d a s e poškropijo vsi deli listja enakomerno s fino delujočim pršilcem; za to je seveda potrebna pripravna škropilnica. Nemarno delo trto oškodi! Dobri reči je treba časa! Naj se ne gleda samo na to, da se delo brže, hitro opravi, marveč skrbi naj se, da se dobro poškropi. Zatorej še enkrat! Listje se mora popolno in na drobno oprašitijnaj skrbi, da škropivo ostaja na
salka se da, če je treba, vsak čas iz brente vzeti, ter je za goniti, kakor studenčna pumpa. Cena tej škropilnici je 12 gld. brez zavoja in tovornine.
Mnogokrat, najdejo se v porabi hidronete (priproste vrtne škropilnice), ki se pa morajo glede vinogradnega škropljenja zavreči, ker je njih delo malovredno, nepopolno.
Neizmerna škoda, katero je peronospora leta 1897 in 1898 zopet provzročila vsled tega, ker so vinogradniki zamudili o pravem času škropiti, bodi vinorejcem v svarilo, ter jih do-vedi vendar k prepričanju, da se mora smatrati škropljenje proti peronospori med vsemi vino-gradskimi opravki kot najvažnejše delo!
Koledar.
Petek (23.) Eberhard; škof; Cenon, škof. — Sobota (24.) Janez Krstnik (rojstvo). — Nedelja 5. pobm-koštna. Prosper, škof. — Pondelj (26.) Virgilij; Janez in Pavel, m.; Rudolf. — Torek (27.) Hema, vdova; Vla-dislav. — Sreda (28.) f Leon II., papež; Irenej spozn. — Četrtek (29.) Peter in Pavel, apostola. — Zadnji krajec 30. ob o. uri 50 minut zjutraj.
s e
listju, ne da bi kapljalo od njega,
kar se zgodi, če škropilnica, oziroma pršilec meče debele kaplje. V vinogradih, ki so zasajeni na vrste, vrši se delo seveda hitrejše in popolnejše, kakor v nerednih nasadih.
Stari viničarski pregovor pravi, naj se o cvetu ne hodi v vinograd. Dasi po glasu mnogih se vjemajočih skušenj škropljenje v tem času vinskega pridelka ne krati, priporočuje se vendar, naj se rajši, ako je le količkaj mogoče, o cvetu tudi to delo opusti, kajti s škropljenjem o cvetu bi se najmanje one žuželke, katere v tem času obiskujejo cvetje (cvetni obiskovalci) deloma odganjale, kar bi cvetni oploditvi v mnogih slučajih utegnilo biti na škodo.
Pri škropljenju po cvetu morajo se oprašiti tudi jagode, ker napada bolezen tudi grozdje, kjer povzroča tako imenovane „usnjate jagode". To se zgodi posebno rado takrat, ako se je prvokrat slabo in prepozno škropilo.
Škropilnic imamo dandanašnji mnogo različnih sestav ali zistemov, izmed katerih je več prav dobrih. V obče so se dobro obnesle pre naredbe Vermorelovega zistema, na primer škro pilnica BAustrija", katero izdeluje tvrdka „Brata Nechvile na Dunaju, V. Ziegelofengasse 5, in koji je cena 18 gld. C. kr. kmetijska družba na Dunaju pošilja te škropilnice kot podporo kmetijskim in bralnim društvom in občinam za 7 gld. komad; oddaje jih tudi za znižano ceno po 11 gld. V novejšem času iznašel je Jožef Wyhan na Dunaju, II. Taborstrasse 76, nov zistem: „Vic-toria škropilnico", katera se je po sodbi vseh, ki so jo rabili, tudi izvrstno obnesla. Sestava te škropilnice je trdna, trpežna, pri tem pa pri-prosta in pristopna; razpršenje tekočine se vrši na drobno, tisk sesalke (pumpe) je stanovit in močen. Zaradi zadnje omenjenih lastnosti je ta škropilnica posebno prikladna za pokončevanje „grozdnega sukača ali kiseljaka", kateri nekaj let sem v mnogih pokrajinah Avstrije pustoši v vinogradih. Ta škopilnica sestoji iz brente in sesalke z zaklopnicami (ventili) iz krogelj; se-
Loterijske številke.
Trst 17. junija 1899:	83. 82, 70. 4. 51.
Line „	71. 84. 85. 4 86.
Vabilo na naroebo!
Namenjen sem izdavati list za slovenske skladbe z naslovom »Glasbena Zora", kateri bo izhajal 16. dne vsakega meseca in prinašal v obsegu 8 do 12 straneh različne slovenske skladbe, ponajveč moške in mešane zbore, čveterospeve, samospeve in dvospeve s klavirskim spremljevanjem, klavirske točke itd. Naročnina za pol leta znaša 1 gld. 50 kr., katera naj se pošilja pod naslovom spodaj naznanjenim. Prvi broj bo izišel že meseca julija, ako se dovolj naročnikov priglasi, da se tiskovni stroški poravnajo.
Zatoraj vljudno vabim vse ljubitelje domače glasbe in pevska društva, da me blagovolijo pri tem podjetju podpirati in da se z naročbo podvizajo, da mi bode mogoče vse za tisk potrebno pravočasno ukreniti in določiti število iztisov.
Z odličnim spoštovanjem
Fran G-erbič
vodja šole „Glasbena Matica" Turjaški trg, štev. 1.
V	Ljubljani, dne 15. junija 1899.
Zahvala in priporočilo.
Midva podpisana Peter in Marija Velenšek iz Dobrove sva bila pri domači c. kr. priv. zavarovalni družbi „Dunav" na Dunaju zavarovana.
V	noči od 23 —24. maja t. 1. je v najino poslopje strela udarila, ter je vse popolnoma pogorelo. Zastopništvo omenjene družbe „Duaava je takoj vse potrebno ukrenilo, da se je škoda kmalu precenila, ter nama je danes po svojem glavnem zastopniku gosp^Aut. P. Arzenšeku v Celju zavarovano vsoto v znesku 730 kron a. v. v najino popolno zadovoljnost izplačalo.
Ker je torej ta družba nama tako točno in ugodno ustregla, se ji s tem srčno zahvaljujeva, ter jo p. n. občinstvu toplo priporočeva.
V	Celju, dne 19. junija 1899.
V. Schribar 1. r.	Peter Velenšek 1. r.
M.
Križaj 1. r.
priči.
Marija Velenšek 1. r.
(209) 1

Hranilno in posojilno društvo v Ptuji
regi slrovana zadruga
razpisuje s tem službo:
I. knjigovodje
C* II. praktikanta
ozir., pomožnega uradnika.
Glede prve službe se zahteva, da ima prosilec spričevala trgovinske akademije ali vsaj trgovinske šole, da je prosilec že dalje časa služboval pri kaki posojilnici ali hranilnici ter da je vešč slovenskega jezika v besedi in pisavi. Prva plača znaša letnih 1200 gld. — in se
služba lahko takoj nastopi. Glede druge službe se zahteva, da je prosilec z dobrim uspehom zvršil trgovin-ko šolo ali vsaj spod. gimnazijo,
spod. realko ali obrtno šolo. Plača po dogovoru. Obe službi sta razpisani do 15. julija t. 1. ter se imajo prošnje s potrebnimi spričevali vred poslati ravnateljstvu zadruge.	(206) 3—1
Na prodaj je v Žalcu
središču kupčije južnoštajarskega hmelja, v kojega bližini se nahaja 5 tovarn in 4 rudokopi enonadstropna hiša obstoječa iz 3 sob, 1 salona, kuhinje, velike prodajalnice z opravo, 4 skladišč, kleti in raznih shramb. V tej hiši, katera stoji na najugodnejšem prostoru žalskega trga se nahaja stara in dobro razvita trgovina z mešanim blagom, železom, janitom in smodnikom, tabakam in
žganjam na drobno itd. Še redkokedaj se naključi slučaj, da se proda pod tako tako ugodnimi plačilnimi pogoji tako dobra kupčiiska hiša. — Kupci se naj blagovolijo pismeno ali ustno oglasiti do 1 julija t. 1. pri (205) 3—1
Ivanu Kač "v Žalcu.

Otvoritev gostilne na Starem gradu.
Podpisani naznanjam si. občinstvu, da sem odprl svojo gostilno v lastni hiši na Starem gradu, kjer je skrbljeno za najboljšo pijačo in mrzle jedi. Priporočam se
J. Zabukošek.
MMMgHHMHgBlMMM
„Anti-Peronospora
Numa Dupuy & Co., Dunaj 6/1, Windm-iih.lgasse 33.
Lahko raztopljivo sredstvo, lahko prenes-ljivo ter ima isti učinek kakor bakren vitrijol mešan z apnom, je mnogo cenejše, prav nič ne zamaši brizgalnic. Eden zavoj zadostujoč na 1 hI mrzle vode, stane 30 kr.
Navodila zastonj in franko. Glavna zaloga za Celje in okolico je pri 6—5	Jos. Matiču v Celju.	(178)
Stavbeni risar
zmožen slovenskega in nemškega jezika, spreten v risanju. in praktičen pri stavbi, se takoj sprejme. Mesečna plača po pogodbi. — Dopisi se dopošljejo na
Jakob Miihr-a
stavbenega vodja, pošta Bad-Radein.
Kmečko konzumno društvo
na Frankokovem
bo imelo
izvanredni občni zbor
v četrtek, dne 29. junija t. 1.
ob 3. uri popoldne V svojih prostorih
s sledečim sporedom: 1. Poročilo načelstva. 2. Sprememba pravil. 3. Slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi	odbor.
Tombolo
priporoča
trgovina Dragotin Hribar-ja v
po sledečih cenah: proste 100 kom. 1 gld. 80 kr. 200 „ 3 „ 40 „ 500 „ 8 - „
Celji
fine vsekane 100 kom. 2 gld. 60 kr. 200 „ 5 „ - „ 500 „ 12 „ - „
1000 „ 22 „ - aa
Zunanja naročila izvrše se točno
Proizvoditelj M. HRNJAK, lekarnar.

1—3 O
s—,
<=>
Pravi Claven je dobiti v vsaki lekarni in drogueriji. 1 lončič 60 nvč., s pošto 75 nvč., Edino zanesljivo delujoče sredstvo
„C L A V E N"
s katerim si vsakdo v 3.-5. dneh brez bolečin za vedno more ozdraviti kurje oči, ozeblino, trdo kožo, bradavice, žulje, od znoja unete noge, pik čebele, ose, komaj-ja itd. Pošilja se le po poštnem povzetju
ali če se pošlje denar v naprej. Preprodajalci dobe velik popust. Glavna podruž. za Avstro-Ogrsko lekarnar "Winger, Uica 12, (155)	Zagreb.	12—7
Žulji
e-1 M-
B
Proizvoditelj M. HRNJAK, lekarnar.
Ozebline

Svoji k s-voji in. I

Rafael Salmič
= urar v Celji =
v „Narodnem domu"
priporoča svojo veliko zalogo zlatih, tula-, srebrnih in nikelpastih žepnih ur
za dame in gospode.
Velika izbera stenskih ur, budilk in ur z nihalom, najnovejše in najboljše, kakor tudi špecijalitete vsake vrste po najnižjih konkurenčnih cenah.
Istotako priporoča najraznovrstnejša, za vsako priliko jako primerna darila v zlatu in srebru, kakor: verižice, uhane, prstane, zapestnice itd. itd.
Vsa popravila izvršujejo se dobro in ceno. — Postrežba točna.

Proda
se takoj veliko posestvo tik farne cerkve v Šmartnem pri Litiji z enonadstropno hišo, kjer je že od nekdaj trgovina z mešanim blagom in gostilniški obrt. Hiša je prostorna in ima razun prodajalne dve skladišči, lepe gostilniške prostore, 7 sob za stanovanje, 2 kuhinji in kleti. Pri hiši je nadalje ledenica, velik gostilniški in jeden ravno toliki sočivni vrt, pokrito kegljišče, prostoren hlev, velik kozolec z obširnimi spravami za seno in poljske pridelke, več oralov njiv, velicih travnikov in 3 lepi gozdi.
Nadalje je tudi na prodaj še jedna hiša tudi tik farne cerkve s 5 sobami, 2 kuhinjama, kletjo, malim vrtom in nekaj zemljišča.
Proda se vse pod ugodnimi pogoji radi rodbinskih razmer; tudi na obroke.	(180) 3—2
Natančneje se izve pri lastniku
Josip Jakliču
v
v Šmartnem pri Litiji.
rS M
0 &
(* 'n
<D
01 >
0> ^
rt
m >
S
■H »i fj M
Postranski zaslužek,
trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, LJ deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1798" Gradec, poste restante.	(155)
Sp omladansk.
o sporočilo.
i
Svoji k. svojim 1
Anton Kolenc
trgovec v Celji v »Narodnem donm" in „pri kroni"
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega
špecerijskega blaga
po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno.
Naznanjam, da kupujem tudi letos, kakor vsako leto vsakovrstne cvetke, rastline in koreninice lepo v senci posušene, da lepo zeleno barvo obdrže, po najvišjih cenah. Kakor: lipovo cvetje, bezgovo cvetje, bezgovo gobo, arniko, kamilice, tisočrože, pepelnoveglavičke, malisno štupo, rožičke (Mutterkorn),plavice, malinove jagode itd., sploh vse rastline, cvetke in koreninice; tudi kupim vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, konoplje, laneno seme. Ob času vsako sadje, vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajca in kuretino. Kupim tudi suhe gobe, orehe, češplje, hruške, itd., vse po najvišjih cenah. — Častitim gg. duhovnikom naznanjem, da imam vsakovrstne pristno čebelno-voščone sveče v zalogir
Imam tudi krompir za seme v zalogi, rožni in beli

<
U1 p
iT (D
<s
►5 01
.,!I?ri dobrem pas+irju.c
HS*0<5»
MM
i©.«









MHir

Javna zahvala
naši edino domači pošteni zavarovalni banki
„SLAVIJA" v Pragi.
Dne 24. maja t. 1 opolnoči je udarila strela v moj kozolec in istega upepelila. Nevarnost je bila za vsa bližnja poslopja velikanska, katero so odvrnili požrtvovalni prebivalci iz Bočne, Šmartna in drugih bližnjih vasi, ki so prihiteli na pomoč, katerim se tem potom izreka zahvala.
Še le pred nekaj tedni sem pustil prvikrat moje posestvo zavarovati zoper ogenj pri banki „Slaviji", katera mi je celi zavarovani znesek kron 800 kakor tudi vse na bližnjih poslopjih nastale poškodbe v znesku kron 80 v 14. dneh točno izplačala.
Banka BSlavija" je še nadalje nakazala podporo s svoto kron 40 za namera vano novo brizgalnico v Šmartnem, katero do današnjega dne cela obširna dolina bridko pogreša.
Ker je imenovana Bbanka" slovansko podjetje na temelju občeznane češke
štedljivosti in radodarnosti, zavzema z ozirom na premoženje med vjemi zavarovalnimi
zavodi častno mesto; dobiva čedalje večje zaupanje vkljub zahrbtnemu obrekovanju
nekaterih židovskih agentov in časopisov, ki s tako slabim orožjem vplivajo na
nerazsodne ljudi.	„ . . ,	,„
.Svoji k svojim!"
junija 1899	Janez in Jožefa Remic 1. r.
Resničnost izplačila potrjuje farni urad Šmartno za Dreto. Jakob Kitak 1. r., župnik.
HrS

m
m

V Šmartnem, dne 13
Martin Zidarn 1. r Franc Filač 1. r.
m
priči
m

C faJ	Jcc JarcSS *
Oelzova
awa
Mf bolj priljubljena
zdravo, slastno in tečno, užitno in hranilno.

JjkC lrx£	3mat 3™t	1 ME Jan

ECjiKCaa