Natisov 15.000. izhaja vsaki a dnevom __ jedelje. [velja za Av-j za celo I, za pol in razmerno; jo stane za [6 kron, za kron; _ inozemstvo se IWnino z ozi-_Jta visokost post-MNiročnino je pla-^■nj. Posamezne ■»prodajajo po 6 vin. hitro in uprav-Hli nahajata v h, (ledališko po-Hdk Slev. .t. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V« strani K 32, za >/« strani K 16, za '/« strani K 8, za Vi, strani K i, za »/»« strani K 2, za »/„ strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. tor. 25. V Ptuju v nedeljo dne 23. junija 1907. VIII. letnik. Hujskanje. -Napravili ste iz moje hifie jamo morilcev..." St. Pismo. ur strupeni zmaj z neštevilnimi glavami, nam pripovedujejo starodavne bajke, le nam dozdeva hujskanje ... Povsod škoduje, dela zdražbo, trpljenje, bra- Nr, — povsod je in nikjer ga ne moreš usmr- lin premagati... Imel si pohlevnega sina, i delal v otroški hvaležnosti le veselje; nevidni zmaj strupenega hujskanja je I njegovo dušo in tvoj otrok te ne pozna ... Imel si dobro ženo, s katero si radovoljno I bremena življenja, ki ti je bila nevstra- I loboriteljca in sodelavka; ali temni zmaj ilnega hujskanja je odvrnil njeno srce od i vsilit laž med vajini osebi in potrosil ivraštva v tvoj hram .,. Prijatelja si imel, bi prelil svojo srčno kri, in vendar ! Tso ljubezen vsled tihega hujskanja ... ijljiv se nam zdi zmaj klerikalne huj- povBod okuži zrak, povsod uničuje mir poj, — in navajeni smo, da seje hajskanje strupeno seme že tudi raz prižnic in iz nic... Klerikalno hujskanje je postalo neznosno, ubija družinsko in občinsko omadežuje cerkev in vero, pljuje na naj- 'zore Človeštva, — kakor kuga je to kakor Btrašna bolezen, ki umori v ah tisočere bitij... lli nekaj je, kar bi moralo biti vsakomur o! Celo pri divjih narodih v sredini Afrike se neha sovraštvo ob — odprtem grobu. [več: celo divja žival čuti veličanstvo [in le hijena odpira grobove, da razmesari le... Vsakdo bi torej mislil, da mora tudi najbesnejše klerikalno hujskanje ponehati v hipu, ko pogleda človek v smrtnih mukah zadnjič žarke zlatega solnca, ko stopi duša v s vitlih višavah pred večnega sodnika. Vsakdo bi to mislil, — ali ni tako, kajti klerikalno h u j= skanje in klerikalno sovraštvo ne nehata niti ob odprtem grobu! Politični pregled. ivni zbor se je sešel 17. t. m. Velika ie je zbrala na Francensringu pred poraz katerega so plapolale v znamenje nasedanja cesarske zastave. Dvorana kiavne zbornice se je kmalu napolnila. Kleri-med njimi dr. Lneger, so bili označeni z nageljČki in so zasedli svoje stare prostore jni levici. Tudi nemško-narodna zveza in prednjaki, okinčani s pravicami, so za-stare prostore. Cehi so prišli v narodni Socialni demokratje z rdečimi nageljni so i t sredi. Poleg njih so sedeli tudi zionisti. In potem so prišli tudi ministri. Malo po i je pozvonil ministerski predsednik pi. Beck ,bil najstarejšega poslanca dr. Funke, da sejo. Dr. Funke je pozdravil poslance in .Pozdravljam zbornico splošne in ednake ie pravice, ki ima nalogo, da postane resni-iboniica ljudstva". Omenil je pomen splošne lolilne pravice in izrazil nado, da bode zbornica dolžnost storila. Končno je omenil delo cesarja in zaklical trikratni „IToch" na Poslanci so vstali in isto zaklicali. oslanec Fresl je napravil medklic, zakaj tonke češko ne govori. Kakor se vidi, je že nekaj fantičov v zbornico, ki bodo ne-nganjali! Starostni predsednik je pokli-nato 8 najmlajših poslancev kot zapisnikarje. Potem so napravili poslanci vBak v svojem materinem jeziku obljubo. Ob Vsi. uri je bila seja končana. V sredo ob 12. uri je imel cesar pre-stolni govor v .Hofburgu", v četrtek pa se je vršila druga seja, ki je izvolila predsednike. O tem poročamo prihodnjič. Zopet vojaški umori Soc. dem. poslanec Tomašek je dobil te dni iz Welsa grozno pismo. Pisal mu je dragonec Job. Wallisch, da si hoče vzeti življenje, ker ne more več živeti v takem zatiranju. Mož je pisal m. dr.: ,.Ustrelili se hočem. Oficirji me mučijo, najbolj pa stražmojstri, ki nas psujejo pse, svinje itd. Pretepavajo me" ... itd. Poslanec je šel hitro k vojnem n ministru, da bi se dragonca morda še rešilo. Ali bilo je že prepozno, kajti iz Welsa je prišlo poročilo, da je mož mrtev. Radovedni smo, ksj bode preizkava dognala. Davki V Avstriji. Za leto 1907 so znašali direktni davki 843 milijonov 385.400 kron in se razdelijo tako-le: Žganje K 87,000 000 Denat. žganje „ 750000 Pivo „ 77,600 000 Sladkor „ 121,950000 Petrolej „ 19,900 000 Vino „ 12,370 000 Meso in klalna živina „ 16,100 000 itd. K temu pride še čez 123 milijonov za col-nino, čez 49 milijonov za koleke, čez 108 mili- Popisali smo slučaje, ko se je od strani brezvestnikov obdelovalo umirajoče starčke zaradi našega lista. Popisali smo slučaje, ko se je zabranilo umirajočemu človeku odvezo zaradi politike. Popisali smo opetovano, da so duhovniki padli tako daleč, da so postali podobni hijenam... V današnji številki pa poročamo o brezsrčni pridigi na Koroškem ob odprti gomili. Povedali smo nadalje že svoj čas slučaj iz Podgorja na Koroškem. Delavcu Resmanu je žena umrla in bila na podgorskem pokopališču pokopana. Resman ni premožen in zato je napravil ženi leseni križ, kakor ga kaže današnja slika. Na križu je bilo v nemškem jeziku sledeče napisano: Hier ruhet Antonia Ressmann geb. am 14. Jiinner 1876. gest. am 14. Jiinner 1906. Ruhe in Frieden! Die ewige Liebe ist das ewige Leben. Ruhe santt teure Gattin bis wir uns wiedersehn. Ta nemški napis je tamošnjega fajmoštra Drnnecky tako v oči bodel, da je pustil križ po Bvojem mežnarju dvakrat iz groba iztrgati... Tako daleč je prišlo klerikalno hujskanje! Ponatisnili smo to sliko v večni spomin na hujskanje brezverskega političnega duhovništva! Hujskanje bode delovalo i naprej. Zmaj je nepremagljiv in za vsako odsekano glavo mu jih zraste dvanajst novih. Ali bodimo trdnil Prišel bode tisti sveti Jurij, ki predre srce tega zmaja, — prišel bode čas rešitve ... jonov za druge pristojbine itd. Na loteriji dobi država čez 12 milijonov, na soli čez 34 in na tobaku čez 137 milijonov. Na vsako osebo prebivalstva pripada od teh indirektnih (posrednih) davkov 313|j kron. — Direktni davki, katere plačujejo večinoma kmetje in obrtniki, pa so znašali 1. 1907. sledeče svote: Zemljiški davek.......K 53,700.000 Davek na poslopja......„ 95,021.500 Splošni obrtni davek.....„ 36,221.500 Havzirski davek.......„ 198.000 Obrtni davek javnih podjetij . . „ 53,970.000 Davek na rente.......„ 8.978.000 Osebni dohodninski davek . . . „ 5&,870.000 itd. Za leto 1907 znaša le državni davek 1.152 milijonov in sicer 26%% direktnih in 7311°'o indirektnih davkov, človek se mora vprašati: Kako se porabi te velikanske Bvote? Za vojaščino plačujemo skoraj 400 milijonov kron. Državni dolg znaša 9.000 milijonov in plačujemo zanj le obresti čez 390 milijonov. Polovico vseh davkov se porabi torej za vojaščino in državni dolg. Za razne penziji se porabi 96 mi-milijonov. Kako se davki razdelijo na blago, kažejo sledeče številke: Pri 1 kili mesa plačujemo davka . . . 2—5 1 , sladkorja „ „ . . . 38 1 „ kave , , . . . .95 1 „ soli , , . . . .22 1 „ popra „ „ . ... 60 Pri 1 kili cimeta plačujemo davka . . . 100 v „ 1 litra petroleja „ » . .24 , n 1 . P"™ n . . 8 , „ 1 . "na a • • 6 „ » 1 . zganja , » • • . .3« . , 1 kubi-smodki „ » • • 6 , , 1 šport-cigareti „ n • • . . 1 , „ 1 zavoju tobaka „ ?) • • . . 5 „ Objavili smo te številke, da dobijo na§i či-tatelji pravi pojem o davkarstvu ia da izprevi-dijo nujno potrebo zdravega gospodarskega dela! Konec vremenskega streljanja. Poljedelsko ministerstvo je ostavilo podporo za vremensko streljanje. S tem je znanstveno dokazano, da nima vremensko streljanje nikakoršnega pomena. Že na mednarodnem kongresu 1. 1902 niso mogli ničesar poročati, kar bi govorilo za streljanje. Vkljub temu so uresničili v Slov. Bistrici postajo za vremensko streljanje, katero je nadzoroval učenjak profesor Prohaska. Ali Prohaska je moral poročati, da nima streljanje nobene koristi. Do istega zaključka je prišel italijanski profesor Blaserna. Tako smo danes lahko tega prepričanja, da je denar ki se ga porabi za vremensko streljanje, naravnost skozi okno vržen. Nemška kmetska stranka se jo združila z nemško ljudsko stranko. V svojem programu pravi m. dr.: Pri ureditvi trgovskih razmer in davčnih preosnov naj ima domače kmetijstvo prvo besedo. Poleg tega treba uresničiti starostno preskrbo kmetskih poslov, uredbe proti zadolženju posestev, saniranje deželnih in občinskih financ, zmanjšanje kmetijskih davkov, znižanje vojaške dobe itd. Poslanci po Stanovih. V stari državni zbornici so imeli graščaki in veleposestniki 102 sedežev, zdaj jih imajo pa le še 22. Nasprotno imajo zdaj mali gospodarji in ekonomi 110 sedežev (preje 46). V novi državni zbornici sedi adaj 60 advokatov (v stari 63), nadalje 45 duhovnikov (preje le 23), javnih uslužbencev 42, privatnih uradnikov 45, profesorjev 43, pisateljev in redakterjev 46, fabrikantov 7, inženerjev 3, obrtnikov 21, delavcev 7 itd. Koliko je med temi poslanci — postopačev, to izvemo šele pozneje .. . Novi planinski vojaki. „Salzburger Volks-blatt" poroča, da se uresniči v Avstriji 800 mož brojoči k6r obmejnih planinskih vojakov. Ta kSr bode imel nalogo, stražiti italijanske meje in bode obstal iz samih podčastnikov ter podložen naravnost vojnemu ministerstwn. Krvava Rusija Na Ruskem se pripravljajo iz novega resni dogodki. Te dni je prišel minister Stolypin v zbornico (dumo) in izjavil, da je prišla policija veliki zaroti proti carju in državi na sled. Voditelji te zarote, kateri pripada tudi mnogo vojakov, so socialno-demokratični državni poslanci. Zato je zahteval Stolypin, da izroči duma takoj vse soc.-demokratične poslance policiji. Zbornica je zahtevala en dan časa, da pregleda akte. Ali medtem je že prišel carjev ukaz, da je duma razpuščena in da so vrSijo nove volitve na podlagi nove volilne pravice dne" 1. septembra. Vso mesto Peterburg je zasedeno z vojaščino. Zaprlo se je že nad 700 oseb. Iz vsega je razvidno, da hoče vlada krvavega carja zopet z enim udarcem vse uničiti, kar je pridobilo rusko ljudstvo v 3 letih boja. Vlada je iskala le povod, da bi zategnila ljudstvu zajako okoli vratu. In tako bode zopet napočil boj, potoki krvi bodo tekli, revolver in vislice postaneta znamenje ruske kulture ... Somišljeniki! Novo polletje prične in obračamo se do naročnikov s prošnjo, naj ponovijo naročnino. Naš list nima podpor iz bogatih farovŽkih blagajen, — nima podpor od oderuških pr-vaških dohtarjev, — naš list je odvisen edino od svojih prijateljev in naročnikov. Zato pa naš „Štajerc" tudi ni odvisen ne od polititiknjočih duhovnov ne od prvaskih dohtarjev, ne na zgoraj in ne na sprodajl Neodvisni smo in neodvisni hočemo delati i zanaprej! „Stajerc4t _ 2 — je odkritosrčen list, katerega program je b o j proti klerikalizmn in prvaški gonji ter delo za gospodarsko zboljšanje! Opozarjamo torej zaostale naročnike, naj poravnajo svojo naročnino. .Štajerc" stane za Avstrijo in Ogrsko celo leto 3 krone, za Nemčijo 5kron in za Ameriko ter drugo inozemstvo 6 kron! Delajte za svoj list, naročajte, razširjajte, priporočajte »Štajerca"! Vsaka gostilna, kjer zahajajo naprednjaki, mora biti naročena na naš list. Vsi na delo za »Štajerca"! Dpravništvo in uredništvo. Dopisi. Iz Novecerkve. Našemu župniku, dekanu, kanoniku, doktorju bogoslovja, Lorenc Gregorecu priporočamo mi farani s tem najtoplejše, naj že vendar enkrat s to hudobno, grdo, cerkev pogu-bonoono politiko na svetem mestu konec napravi; ako pa on svojega jezika ne bode brzdal, potem pa naj ve, da pride cela njegova črna politična preteklost na svitli dan, potem smemo vse staviti, da bo rad obmolknil. Zadnjo nedeljo nas je dolžil, da mi zaradi Roblekove izvolitve za raz-vezitev zakona delujemo. Ta predrznost že vse meje presega. Razvezitev zakona je sicer že v mnogih kulturnih državah upeljana, in se povsod dobro obnese, ker se le isti zakonski ljudje postavno ločijo, ki se nikakor ne morejo razumeti in v miru in ljubezni med seboj živeti, kar se pa prav redko zgodi. Zato se v tistih državah ne nahajajo moritve med zakonskimi, kakor ža-libože pri nas na Avstrijskem. Ali ne beremo vsako leto v obravnavah celjske in mariborske okrožne sodnije, da je mož ženo, ali pa žena moža umorila? Taki vnebopijoči zločini bi izostali, ako bi se poprej ločili, in njih otroci bi ne bili pohujšani in pokvarjeni, kateri bo potem za se in za druge kot hudo del ni ki velika nesreča. V ta dokaz naj sedaj naš zviti Lovro svoj nos porine, potem pa jezik za zobe! — Dalej pravi, kdor duhovnike kot namestnike božje črti, ta samega Boga zaničuje. Na to vprašamo, ali se duhovniki nikjer ne pregrešijo ?! Mora pa to vse tiho in zakrito ostati ? 1 Ali se njih laži, obrekovanja, zapeljivosti, tatvine, goljufije, (na Moravskem celi milijon), ne smejo omeniti in razglasiti ?! Taki ljudje so zgrabljivi volkovi v ovčji obleki. — Dalej trdi, kdor duhovnike ne spoštuje, ne bo nikdar srečen, nikdar zveličan! Ali Vi g. doktorček, res mislite, da smo mi sami ,revčki neumneži", kakor ste nas na shoda imenovali? Po vašem gre samo duhovnikom vsa čast in spoštovanje, vsi drugi smo ničle in smeti! Ali res menite, da smo še vedno v tistem nesrečnem srednjovoškem času, ko je bil duhovnik, četudi skoro nič učen, kakor sam Bog, vsak ne-dnhoven pa kot snžen in živina? Znani grešnik niti ni smel v cerkev iti, ampak je moral zunaj cerkve klečati in se celo na trebuh vreči, kakor tndi pred duhovniki in kralji. Mari mislite, da Vas bodemo na rokah nosili? Ali stori duhovnik kaj brez plače? Na Dunaji nečejo duhovski poslanci o stoli in o poljedelstvu skoro ničesar vedeti. Duhovnik je sicer 12 let študiral, pa neizrečeno malo jih je, kateri potem svojo cerkveno učenost nadaljujejo in po svojem poklicu živijo, ampak raji z vdanimi dekleti teatre igrajo, da tamkaj priložnost najdejo, na prižnici pa sv. Evangelij v kot in politiko sem! Oni hočejo po starodavnem kopitu še vedno naprej zapovedovati, gospodariti, kmet pa naj dela, molči in plačuje! To si zapomnite, gospod dohtar, in pridigo vali boste drugače! Sicer pa še enkrat: ne dražite nas, ker bi lahko kaj druzega izvedeli. Brežice na Savi. Znano je, da so delovali na izvolitev dr. Benkoviča farji in farčki, orga-nisti in mežnarji z vsemi žegnanimi in nežeg-nanimi sredstvi, po dnevi in po noči. Manj znano pa je, da so tndi pripadnice lepega spola z deviško čisto preteklostjo v tem ozira delovale. K znamenitemu shodu v Kapele sta se peljali tudi dve precej težki dami iz Brežic. No, shod sicer ni imel zaželjenega uspeha, ali dami sta imeli vsaj upanje, da bode Ivan hvaležen, še, ker sta se zanj tako potrudili in da se '^ morda le vjel na zanjke lepe Micike. Takt imajo žalibog možje, ki peljejo življenje ko bi imeli njih možje hlače, zapeli bij drugo pesen . . . Sevq St. Rupret. Župnik Mojziček vendar ni angeljček, kakor se dela. Le poslušaj, „fc>tajerc!* Ti si našel v novejšem času pri veliko milost. Prejšnje čase Te je sovražil »j svoje duše, kar dokaže lahko nekdanji Tvojj ročnik iz Trobendola, katerega je obdelai vse načine tako dolgo, dokler Te ni c žal Ti ni treba biti, namesto onega dobil druga dva naročnika. Da pa Te prepij da vživaš sedaj res veliko milost pri žu vedi da Te je nesel pred kratkem zoper ] piše iz urada okr. poštne nabiralnice v k k Oblaku ter Te tam pivcem in nepivcemj lagal. Sedaj menda ne bo več hud na I bralce, ko še njemu tako zelo ugajaš, da bere sam in to še celo pred množico ljudi.| namesto pridig v cerkvi bi Te bil mogoče i citati, a smola je smola. Poštni komisar, ki je pred kratkem pri njem kot voditelju poštne nabiralnice mudil, mu je povedal sme le tiste časopise iz urada nositi ia <5t na katere je on naročen in ne tndi tistih, katere so drugi naročeni. Ker je obljubil (kakfl majhni šolarčki v šoli), da se bo v tem in nekaterih drugih ozirih poboljšal. Tebe ima vendar zelo rad, dobiš v kratkem od njega ročbo (z naročniDo seveda), ako se to še zgodilo. (?) Še o njegovi nedolžnosti in mi ljubnosti zvedi nekaj: ..Razupit je kot ™ To pa ga silno boli. Na binkoštno m rekel zaradi tega v cerkvi iz prižnice (pridig takrat seveda radi svoje nevarne bolezni mogel), da se je imel sam do tedaj za na, dolžnejšega človeka in da dokaže, kako m ljuben je, je učil koj pri tej priliki tudi n; farane miroljubnosti s tem, da jim je vsakega, ki bi zoper Benkoviča agitiral, pose pa ptujce odstraniti. Ta lep nauk miroljubno se je glasil z besedami. ^Odstranite jih, 6e bo beseda pomagala, pa drugače" (i. žni razložite „Stajerčevim" bralcem, kaj ste mi povedati z besedo „ drugače." Da s tem ni mislili hujskati, vemo; saj bi itak smrtno p grešil, kdor bi o Vas kaj tacega mislil, sta mu mežnar in organist pri srcu se kaže, če se premislijo njegove besede s kal ju je priporočil faranom za tisti čas, ko po zbirc prišla. Rekel je pred kratkem t zbranemu ljudstvu: »Dva mežnarja imam, nimam hostij dosti za obhajance, cerkev ni bila včeraj (v soboto) pometena, le za; nite si jih, kadar prideta po zbirci." Sira tako odjeda pičlo skorjo kruha, njemu, ki mastno plačo pa nikdar dosti ni; pobin kar mu le na misel pride, še celo krmo, ne redi niti repa in čeravno ima sam ler ljišče, katero pa vsako leto v najem da. miroljuben je ta župnik, o tema bi pa učiteljstvo njegove fare lepo pesenco Torej, dragi fajmošter, poboljšaj se reenii dobro bode! Črna vas v Šmartno pri Slovenj-gr predzadnji „Slovenski cunji" se nekdo dela, kak lepo in veselo je bilo na Telovoj nas. Svetile so pri maši in pri procesiji, device", same „sauber" dekleta. Nekaj t je negodnih šolaric, večina pa jih že težko da bi prišel kak ženin in jim prižgal njih tilke, pa sirote čakajo zastonj, ker jih fantje ne marajo; ostale po so zarjavele z zakajenimi laternami, katerim je davno zmanjkalo olja in nimajo na tem nič več pričakovati. Samo fajmošter še jih ma", da mu včasi posvetijo, kadar se mu dela pred očmi. — Svetili so tudi možakarji z belimi rokavicami, dolgimi in debelimi bakljami; sami „fein mojal naši trije „purgermojstri", „cekmojstri" in stri podrepniki, pod komando mojstra Ji kateri je pri zadnji volitvi letal s svojim matšajnom" in raztrganim cekarom okt popal plakate in letake, kjer je bilo le praznega prostora. Ti junaki se bahajo, da 2 krat ali 3 krat na leto vtakniti roke v bele faroške rokavice ter fajmoštnj belem dnevu svetiti za hrbtom s pli bakljami. Mi sicer pozdravljamo vsako pe ne jet no ko Ija na mi Ta za mi Le cu V8I lai in g'* ob do Ke čei on ni< ne spi »g s tu. bil da ke reč po Za po da ti pa h P" te pit 80 tel ms Lu mi kr; zb dr: Ne se je Ta iz je, Zb: jih nil na Je: tis. olt in pe nn kil pri sir bič tu vri te. nn Ne va: zal dif ve _ 8 — >tov; jim iT. tak iragi ijem dna oa-I na No, i, si Cam, lika, •red-črno razvoje iTe Se sačelj ^~ okr. da tati, Da akor ip»| na-i ni liro-kač. o je gati ni •jue-liro-voje oval >bno tosti i ne ni! isli' liste] prečko pori mi osta rkvi pa tudi omaka ima vse vno em-ako hko elo. ET .poli . i "j... irca pri jine jvic .ka, IT6- dni •ic« že etu šti-ma el" ovi iOJ- ba, iaj-ter kaj ejo Sne pri ;mi in navado, ali Tsaka stvar ima svoje meje pitah) tndi ta. Ljudstvo je že sito teh občin-ifck nežnarjev na županskem stolen čez glavo k po celi fari razlega se en glas: farški hlapci jhpjinli nam ne bodo več! Habtaht. St. Ilj pod Turjakom! Kaplan Lusker se renti in jezi nad tukajšnimi orožniki; zakaj ■lilo? Imenovani ima namreč večkrat nepri-ilii obisk od teh stražnikov postave. Glejte m, - ako Lusker n. pr. v Soli otroke pretepava (blkitehet, ali pa zaradi agitacije kakega črev-||uja zaklene, ter do krvavega pretepe, kakor Jnjkoji fantalin iz naše fare, je pa orožnik, ki ki postavno preiskati, kriv Lnskerjevih dejanj?! ft tah je orožnika Skergerta pri poveljstvo ■toiil, da ga je on po nedolžnem ovadil, pa ti imuno priče, kako je Lusker z otreci ravnal, |bker ee je na vse kriplje prizadeval. V nji (d 6. jnnija t. m. napada ta gospodek celo |ne orožnike iz misiinjske postaje, ter nesramno Uc, ca so agitirali za poslanca Vinko Ježovnika ■ to službeno. Orožniki so vzeli glede revizije prornic enega liberalnega in enega klerikalnega ISnalega odbornika kot pričo seboj, ker prepoznajo to hujskajoče Št. Ilsko kaplanče. iženec tako grdo napada orožnike ho-am mi na vrat stopiti, kajti naši mirni iti ne rabijo popovske cunje (Gospodar) t najhujši potrebi. Zato tndi na napade dgovoijajo. Torej poslušaj, ti žegnani ge-tvojo „himno". Dolžiš orožnike, da so niso imeli časa, ker imajo vedno i zadevami dosti opraviti, — in ko bi bi nikakor tako ne nastopali kakor lb, da fad si napravili namreč maščevanje z ogromno ttoiko v roki. Popišemo tudi malo tvoje paj-\i času volitve. Seveda napadaš orožnike, ker so takoj zasačili tvoje tti podrepnike, namili tiste hlapce, ki so liberalcem »majbaum" ptdrli in potem v Slovenjgradcu kašo pihali. I&kaj pa nisi pisal, da si enega krojača z vodo jpolil ter ga psoval ,falot" itd. Zakaj nisi pisal, i je bila sodnijska komisija pri tebi in pa da ti je tisto spleteno „bikovko" proč vzela? Zakaj !n nisi pisal, da si potem mogel iti z gospodi ig.Šflihalu, da se je tamkaj vse natančno po-jii'o in si šel za gospodami tako, kakor da bi k kdo za lasi vlekel? Oponašaš orožnikom pebiatce, a svojih pitnih bratcev ne vidiš, ki D te prišli stražiti, ter pili vino in kadili smodke tebi ,ni zdar", zato ker si se tako »krščansko" niievil nad liberalnim črevljarjem. — Torej Inker, posti orožnike pri miru, saj so drugače ■ni, lamo ti jih ne maraš, ker te morajo več-jkntobiskati. Pasi sam kriv; vedno z državnim jAorom preti, — siroče, kdo se bo dandanes v teraem zboru na tebe, kaplanče, spominjal? Saši poslanci imajo druge programe rešiti! Tebi l Je pri odpihanjn iz Št. Ilja razen tvojih ter-ifk niti žaba v mlaki ne bo spominjala. Farani. Sv. Križ pri Mariboru. Naš žnpnik Kocbek jt modra glavica. Baje zna tudi čudeže delati. |ftko si je vsaj mislil v nedeljo, 2. jnnija, ko je jiprižnice približno tako-le govoril: .,Mnogo vas na leto samo enkrat h spovedi greste in samo na pol opravite; tisti ste tndi le kristjani. Ven naj grejo tisti! Ven, ven!" je kričal, da so se celo njegovi kimovci ikdili, ki navadno med pridigo spijo, čeprav jb ima žnpnik za najboljše kristjane. Ker pa jiildo ni hotel zapustiti cerkve, začel je župnik indiljekričati: ,,Zdi se mi, da že vidim prihajati Jmsa v oblakih; pridi, pridi, Jezns, in kaznuj jate, ki ti nečasti delajo". — Obrnil se je k dtujo in in rekel: ..Stopi ven iz tabernaklna »napravi očitni čudež, kaznuj jih, pahni jih v peklensko brezno". — Lahko si mislite, gosp. Itdiik, kako so kihale tercijalke in trepetali klavci. Mi smo pa stali nevstrašeni, kajti pritaim se ni treba ničesar bati. Prepričani ao bik, ako pride Jezus, prinesel bode še večji K, kakor ga je prinesel, ko je nagnal baran-■b is judovskega tempeljna. Pognal bi v prvi mti Vu, g. fajmožter, za Vami pa kimovce in hajallel Mi Vam svetujemo, da nehate z ne-postmi, ker se nam je pričelo svetiti po glavah. Sepnsimo se več od Vas komandirati. Povemo I«!lice,g. žnpnik: Ako ste res tako pobožni, ■kij ste se izneverili stari šegi, da se po pri-i$ moli za verne duše očenaš? Ali so vam ume duše kaj dolžne ostale? Zakaj ne sprej- mete mrliča na pokopališče, ako se vam to ne plača? Prejšni župniki so vse to radovoljni storili. Menimo, da ste Vi pobožni le — za denar. Očitali ste nam, da pridemo le enkrat k spovedi. Ali mi še takrat prinesemo malo butaro; nekateri pa nesejo svoje grehe raje v Maribor. To so po vašem mnenju „dobri kristijani". Možje 1 Vzdramite se! Dokler bodete v cerkvi le spali, naprednih listov pa ne čitali, toliko časa ostanete farovški kimavci. Prihodnjič več. Več kmetov. iz Ljutomera. K nam se je naselil nov nrar Rudolf Ebner, izvrsten delavec, popravlja ure prav po nizki ceni in ima precejšno zalogo žepnih in stenskih nr ter obtičnih reči. Drugi nrar, Martin čagran, kateri je svoj čas sam postavljal konkurente biijačem in usnjarom (Voglar) se zlo jezi čez njemu nastalo konkurenco. Neotesanec napada na stezi ljude in se grozi s tožbami, naj se le kdo predrzne proti njemu agitirati. Marti-nek! pretekel je čas, ko so ti stotaki v žep leteli, večkrat si se bahal, da ne menjaš z nobenim uradnikom. Vržencev prijatelj! Iz Olimja pri Podčetrku. Za časa volitev je zavrela tndi našemu g. župniku J. Kotnikn kri, ter bruhal proti vsakemu, kateri ni popolnoma trobil v njegov rog! V tej razburjenosti je poslal šolski vodji F. Jelovšekn nradno pismo, v katerem ga poživlja, njemu naznaniti in se ob ednem opravičiti, kje je opravil letošnjo velikonočno spoved. Župnik olimski misli mogoče na čase srednjega veka ali pa na inkvizicijo! Toda časi so drugi, treba je ravnati z duhom časa! Tožil je tndi omenjenega šolsko vodjo radi strastne agitacije pri sodniji. Pa grožnje župnikove ga spraviti mogoče še v luknjo, so se spremenile, kakor sploh vse njegove tožbe z drugimi ljudmi radi različnih zadevah, v veliko ničlo. Tudi v tem ohičajn se je pri sodniji spravil z omenjenim šolskim vodjem, ker je dobro znal, da bi utegnila biti nadaljna tožba naposled njemu še v večjo škodo. Tožareoje ljudi je njemu že v navadi. Radi piškavega oreha naznanja ljudi sodniji, ter si nakopal s takim ravnanjem le sovraštvo in nenaklonjenost ljudi. Ljudi, došle v cerkev v priložnostih zmerja raz leče in bile so prilike, ko je rohnel nad ljudmi v svojih stanovanjih i. t. d., da je bilo groza. Kdo pa je večinoma vsemu temu kriv? Žnpnik sprejema različne neoanovane kvante svoje kučigazdarice, knharce Cilke. Žalostno pa je, da verjame veemn govoričenju župnik, in se da po svojem že itak nemirnem temperamentu pripeljati do dejanj, ki ne delajo dušnemu pastirju nikakoršno čast. Vam stavimo vzgled župnika sosedne fare Podčetretka, ki je pri tržanih, kakor pri kmetih vobče spoštovan. On se ne vtika v posvetne in politične zadeve, ne zatira nemščine, kar je razvidno iz njegovega občevanja a vsakomur. Dal Bog več takšnih vzgled-nih duhovnikov, gospodu župniku Kotniku v dober vzgled! Olimski kmet. Iz sotelske doline. Dragi „Štajerc", plamen volilne borbe je nekoliko pojenjal in Bog nas varuj, da bi se zopet kmalu povrnil, kajti potem bi hujskajoči farji brez vseh „framazonov" jeli cerkve podirati. No, dobro je, da smo se deloma organizirali in drng drnzega spoznali. Ali poslušajte! Takoj po volitvah sem šel nekega dne v Brežice po opravkih. Pred „Narodnim domom" vidim stati svojega prijatelja; kratko se pozdraviva in razideva. Ko se vrnem čez dalje časa, najdem prijatelja zopet tam stati. Hitro mi šine v glavo: kaj neki je, da moj prijatelj ki drugače rad pod streho stopi, danes zunaj stoji? — Stopim k njim in ga vprašam: Ali ne greš na kozarec vina? — In rekel je: „Zdaj skoraj nikamor ni za iti; se govori o volitvi, ali od kraja ne veš, ali govoriš z liberalcem ali klerikalcem in prideš lahko v zadrego". — Potolažim prijatelja in mu povem: Veš, kako izpoznaš klerikalca? Klerikalci večinoma brk ne nosijo, višjim se globoko klanjajo in odkrivajo, pri hoji gledajo le pod noge, le semtertja jim švignejo oči v stran; no, saj poznaš tercijalke in ravno tako se vedejo vsi klerikalci, govorijo tiho med seboj in obmolknejo, ako stopi drng človek k njimi. — »Prav imaš", odgovori moj prijatelj; „veliko pa jih je med nami, ki govorijo priliznjeno, v srcu pa drugače mislijo". — „Res je, tako potuhnjeni so skoraj vsi črnuhi. Ako prideš s ciganonvjsku-paj, veš kako se ravnati in zato niti cigan ni tako nevaren kakor klerikalec ..." Na te pogo- vore pride gosposko oblečen mož in vpraša prijazno v nemšken jeziku: Kako daleč je iz Brežic v Kapele ? Povedali smo mu to in mož je pričel praviti, da je prvič na Sp. Štajerju, da je fotograf iz Dunaja in da bode fotografiral najprve vse Kapelske tercijalke, potem vse tamošnje fa-rovške podrepnike itd. Priporočal nam je mož še marsikaj. Ali jaz sem jo odkuril in si mislil: Lepa bo ta slika!... Kmet. Borovlje. Preljubi naš napredni list „Štajerc" že spet te moramo nadlegovati, ker nam ti nesramni farški podrepniki ne dajo mira. Ti ne-sramneži si vsega dovolijo. Ker jim je bilo preveč od zadnjega jSchutzenfeata", ki je bil trajal 5 dni v Borovljah, in so pri vsaki hiši visele koroške deželne, zraven pa tudi lepe črno-ru-deče-zlate bandere, — zato ničvredni „Š-mirovi" pajdaši g. Maurerja napadajo in obrekujejo po njih navadi. Ko bi pa bili šli in po njih volji dali ven bandere, bi pa vse dobro bilo. Ali tako „fano" so le Dobrovši tamburaši obesili gori r staro lipo, da se je manj videla. No, tudi oni le od nemških zekaerjov živijo, še bolj kakor g. Maurer in Kometter od „slovenskih grošov." To bo jim glave visele, ko so videli ti prvaški revčki samo nemške napredne zastave. Lansko leto so bo tudi jezili in celo vrate so ponoči zasmodili taki nasprotni lumpje. Več naprednih, mladih puškarjov. Iz Koroškega. Gospod urednik, danes Vas prosim, privoščite mi malo več prostora v ,Štajercu' kakor sicer, in dovolite mi, da vzamem danes veliko krtačo, katera je pripravna same za take dnhovne, kateri niso radi v cerkvi, radi pa na shodih in zborovanjih. Ker hvala Bogu, naši na Koroškem rojeni duhovniki še niso vsi jfarji", začnem z privandranimi Cehi. Ne zamerite mi, če pišem malo bolj Bgrob", ker ljudje, kateri prebirajo ,S-Mir" bolj „fein" pisave niso vajeni. Če pride kak § 19 popravek, vrzite ga v koš, ker ta bo gotovo zlagan. Začnimo z velikim, debolim župnikom na Djekšah. Ta Karol Hraba je privandral pred nekaj leti iz Češkega k nam, da nas miroljubne in pohlevne Korošce uči, kako mora hantirati z revolverjem. Ta Bicer lep mož, nosi svoj revolver zmiraj v Baržetu", da more postreliti kmete, kateri ne trobijo v črni rog, kakor je hotel to v Knezi v Leitgebovi gostilni in pred nekaj leti na Mostiču, tudi v gostilni. Ta fini mož zna pa še več; priporočam ga v najem takim gostilničarjem, kateri imajo preveč glažov, kajti ta naslednik Kristusov zna pobijati v gostilnah glaže, da na ta način pokaže svojo sveto jezo. Kaj ne, gospod Hraba, povejte nam no sami, kako je bilo pri „ojsteti" v Knezi, ko ste pili v knhinji „č r n e g a" ? če je kak učitelj, da bi bil rad premeščen poskrbi to Hraba. Saj veš Hraba, kaj je Spangarr in Bohrcr in Nanteja tndi poznaš. Ellersdorfer je pri volitvah propadel, čeravno je Hraba agitiral za njega na vse kriplje. Hraba, Djekšani so Te že itak siti, oseči drugo faro s Tvojim debelim trebuhom. Tega Hraba bratec je župnik tivaton v Št. Vidu v Podjunski dolini; ta človek je nadlegoval pred letom dni farane v Št. Jurju in tamošnjega učitelja Marschniga, zdaj pa opravlja ta „nobel" posel v Št. Vidn. Da mu noben „nemčur" ni prav, je samoumevno, veliki trni v peti so ma pa tamošnji nadučitelj Privasnik in posestnik Taechek. Gosp. Svaton, pustite že enkrat tak© ljudi pri mira, ker mi poznamo Tascheka in gosp. nadočitelja že prej, ko ste Vi privandrali na Koroško. Politika je temu gospodu prva briga, če pa pride kaka babica h krstu pa nima časa. Svaton ne nadlegujte nas več z Vašo sitnostjo, saj Vas mi ne maramo, kompetirsjte v drugo faro, kjer vas bodo rajši imeli. Saj veste, tndi Vaša nekdanja dekla Vas ne mara več ... če gremo proti Celovcu, pridemo v prijazen Grabštajn; komaj se vsedemo v tamošnjo gostilno, že se privleče znani župnik Bayer, kateri je znan kot dober agitator in pevec, a pardon pivec. Elavil mn je nek znanec, da sedi ta mož vedno v gostilni in se ga včasih pošteno navleče, čeravno to Miciki ni prav. Napravil je ta mož tam volilno zborovanje in dejal, veliko bo dobil kmetov, kateri bodo volili njegovega kolega mon-signore Podgorca, pa, o joj, Bajer, kako si Be namazal. Pusti v Grabštajnu politiko, saj veš, da so tnkaj izobraženi kmeti, kateri se ne dajo za nos voditi, posebno od farjev ne. Gospod Bayer, ali že veste kako ste bili pohlevni v Doberlivasi, ko ste bili še kaplan ? Zdaj je Vam zrastel tak greben, da ga Vam mora od časa do časa skrajšati kak trgovec. Saj ga poznate in Vas, kaj ne; fletno je pa fletno pri vinn. Torej gospod počasi, če ne pa pride draga ... ,Ce me farani ne marajo, pa muziciram" misli se župnik Drnnecky v Podgorjah. Ta .žavbeni" mož spoštuje „svojega bližnega kakor sam sebe" posebno pa Nemca, če napravi kdo nemški napis na križ in ga vsadi na grob svojega otroka, ,marš ven ž njim" pravi — žnpnik Drnnecky avojemn mežnarjn, in križ rajža iz pokopališča (glej današnjo sliko!). O Nemci so tudi še koj nenmni, da ne vedo, da Bog raznme samo slovenski in bemski. Naš Drnnecky tndi zna Ijnbiti svojega bližnjega; vdova je prišla prosit, kdaj bi mogli pokopat njenega moža, ali žnpnik pa je moral vprašati .kdo bo pa plačal?'- Socije ima ta gospod tudi rad, in zavolj tega je moral vprašati poštenega delavca v cerkvi, ali je res, da je soci? Gospod, ste dobili po .šnobelnu", da Vas to ne briga, in da to ne sliši v cerkev, kakor Vam je odgovoril ta delavec možato! Drnnecky, ko bi Vi vedeli, kako Vas Vaši farani že težko gledajo, bi jo že davno popihali na češko. Saj veste, ko ste hoteli napraviti z .fajerbera" .planinske bike." Pojdite no, pa ustrežite faranom, topiči Vas bodo spremljali, in mi bomo „juckali". Omeniti moram še, da temu gospodu do sv. „gratala" politična tla že prevnoča da se ne upa več na volilni Bhod, katerega priredita župnik Ražun in dr. Pupovač. Ta križ, ta križ in „ferdamani Eisenbanerji" kaj ne, Drnnecky? — Dva para sem jih daneB pod krtačo, da pa dobijo štirje krono, pa omenim še župnika Kaplana v Medgorji, kateremu se bere že v obrazu, da je zelo prebrisan. Njegovi kolegi so ponosni na tega kaplana vsled njegove res prebrisane glave. „Dolga je, dolga, ali notri je malo" mi je rekel nek Pliberčan; on je mislil kaplanovo glavo. Nemščina in nemške šole temu človeku smrdijo. Saj veste Kaplan, ko ste bili še kaplan v Pliberku, kako ste prigovarjali kmetu Močilniku, da bi dal svoje otroke v slovensko šolo? Veste kaj ste govorili v neki šoli, da se otroci ne smejo nemški učiti? Veste, ko ste dvakrat „Tantum ergo" pri eni maši zapeli? Ali ste imeli Vaše misli v politiki? Sicer pa brez zamere, gospod župnik, saj veste kako priljubljeni ste, kjer ste bili in kamor pridite. Radi-šanarje in Reberčane vprašajte . . . „Ne hodite več k nam v Podjunsko dolino fare gledat, mi Vas ne maramo. Bodite tam v Med-gorjah, ker za Gorjance ste dobri, tam Vam tudi ne zmanjka pameti, in imate tudi na političnem polju še uspeh, kar ste se ja že sami prepričali. Za danes bom jenjal, obljubujem pa, da prinesem še zanimivega o župnik Jellenu, Ebnerju, kaplanu Smoleju, Perneju, kateri je popihal v Trst, Fuggerju in o tiBti Jerci, katera je tako priljubljena pri farjih in ji pravijo, da je „devica Marija na Radišah", in še nekaj zanimivega. Še eno prošnjo imam na novo izvoljenega poslanca Grafenauerja da predlaga na mero-dajnem kraju sledeče: „Mi vsi slovenski Korošci prosimo, da bi kupila vlada veliko brezovo metlo, katera bi pomedla te privandrane cehe v njih domovino, da bi nas ne nadlegovali tukaj na Koroškem". Kaj ne, gospod poslanec, ker ste naš ,,zastopnik", bodete nas ubogali? zakaj pa smo Vas volili, in Vi ste edini poslanec, kateri je obljnbil vse mogoče in nemogoče. Skoda, da je propadel Pupovač, da bi Vam pomagal! Hraba in bratci cehi, poberite šile in kopita in idite vsi peteri v Vašo domovino v češko kraljestvo, delajte tam nemir in pustite nas. Mi Vas nikoli nismo prosili sem, in Vas tudi ne bomo. Vi ne veste, kako je bilo fletno pri nas, dokler ste bili Vi še na češkem. Drnnecky, poBtavlajte Vaše križe doma, Hraba naj strelja češki krompir, Svaton naj zalezuje parčke na češkem in Kaplan, Ti pa prodajaj Tvojo modrost na reki Moldavi, kajti alkar Bayer ne bo več pil sladkega vinca. Vsevedež. Novice. Izdali SO volilce! Bodimo si odkritosrčni: Ježovnik in Roblek sta bila izvoljena edino zato, ker se je ljudstvo naveličalo prvaško-klerikalne — 4 — politike in je zahtevalo gospodarskega dela. Izvoljena sta bila od vseh tistih, ki so do grla siti črne nadvlade in ki zahtevajo od svojega poslanca dela, ne pa praznih besed ... Mi sicer nismo imeli veliko upanja, da bi postala Roblek in Ježovnik to, kar naj bi bil pravi ljudski poslanec. Vedeli smo, da je nova .narodna stranka" le stranka prvaških advokatov in da bodejo njeni kandidati tavali po močvirju neplodovite politike hujskanja. Bali smo se tega in svarili smo Robleka in Ježovnika, naj ne stopita v kakšni prvaški ali klerikalni klub. Komaj je bila državna zbornica otvorjena in že se je vidlo, da sta Roblek in Ježovnik le leseni figuri na vrvici prvaške dohtarske stranke. Vstopila sicer nista rose v Šušteršičev klub, v katerem sedijo Ko-pilac, Pišek, Benkovič e tutti qu*nti. Ali vstopila sta v t. zv. .Zvezo Jugoslovanov". V tej v pretežni večini klerikalni .zvezi" sedijo Hrvatje iz Istrije in Dalmacije, goriški Štrekelj, ljubljanski žnpan Hribar, ki je znan kot najhujši hujskač proti nemštvu, nadalje koroški orgljar Grafenaoer in nedolžni hofrat Ploj! Hrvatje so po večini klerikalni do kosti, ravnotako pa je Grafenau;r Btrupeni črnuh, Ploj pa gotovo tudi ni .liberalec". Kadar bodo klerikalci napravili naskok na šolo, potegnili bodo i Robleka in Ježovnika seboj... Tako so napredni štajerski kmetje zopet brez vsacega zastopnika, kajti Roblek in Ježovnik sta izdala svoje volilce in se izročila klerikalizmu na milost in nemilost... Vprašalo se nas bode: Kaj pa naj bi napravila Roblek in Ježovnik? Nato odgovor: Sama naj bi ostala, niti brigala naj bi se ne za bedasto .visoko" politiko, ki jo delajo kruha siti mogotci, delala naj bi edino za korist svojih vo-lilcev. Koliko je Wastian za svoj okraj storil in vendar ni bil v nobeni stranki! In kaj se sploh Roblek in Ježovnik razumeta na .visoko" politiko!... Vidi se pač, da se uresničujejo besede, ki smo jih govorili pred volitvami: ljudstvo potrebuje neodvisnih poslancev, — ali narodnjaki" imajo le drago ime, v vsem drugem pa so si ednaki s klerikalci. Volilci pa si bodo iz tega veliko priučili in dan obračuna pride... Plojeva mizerija Jje velika, tako velika, da bi se človek zjokal, ko bi ravno druzega opravka ne imel. Pred volitvijo je frfotal naš nedolžni hofrat od ene stranke k drugi kakor trava v vetru. Končno se je vendar-le odločil in bil nakrat grozoviti zagovornik laži-kmetske zveze. Vedel je namreč, da je njegova volitev izključena, ako ne porabi politikujoča duhovščina vse svoje neznosno nasilje. Vedel je, da zamore zmagati edino tedaj, ako grejo zanj v boj vsi farovški petelini, ako se porabi zanj misijone in peklenske muke... Zato je bil hofrat tako navdnšeni pristaš kmetske zveze. In v volilnem boju so na komando mariborskega nad-hujskača zlorabljali prižnice in spovednice, vBi popi so bo zavzemali za tega od svoje žene ločenega .nasprotnika razveljavljenja zakona"... Tako je bil izvoljen! Duhovniki so prisilili verno ljudstvo, da Bi izvoli moža za poslanca, ki stoji še danes v kazenski preizkavi zaradi posilstva. In ptujski Jurza, hvaležen hofratu, ker ga je ta naredil za .komercijalnega svetnika", vozil je hofrata v svoji ekvipaži po deželi... No, zdaj bo volitve minule, hofrat je postal zopet poslanec. Vsi bo mislili, da bode pristopil v zvezo klerikalnih poslancev, katero je uresničil vsemogočni kranjski dr. Žlindra. Ali veter je zopet zapihal in dr. Ploj je čutil nakrat svoje .neklerikalno" srce ter je stopil v klnb Hrvatov. Ia zdaj joj čez njega, — zdaj ga psujejo, mn grozijo, ga proklinjajo isti klerikalci, ki so pred mesecom dnij cerkev zanj zlorabljali! V državnem zboru je mladi kaplan Korošec hofrata oštel kakor da bi bil to smrkavi šolarček, ki mu gleda še srajčica izza hlač. In ljubljanski ,.Slovenec" piše, da se ima Ploj le Korošcu za izvolitev zahvaliti. Tako je imel Ploj klerikalce za norca. Ali s tem je pričela tudi Plojeva mizerija. In kmalu izgine ta čudovito predrzni hofrat v politični — penzijon... Iz Spodnje-Štajerskega. BenkOViČevi računi. Prinesli smo zadnjič vest, da si je zaračunil dr. Benkovič za en sam opomin svoto 3 K 90 v. Novo pečeni državni poslanec dr. Benkovič je nato v svojem zakotnem .lajb-žurnalu" razglasil, da plača 100 i odi očka K, kdor mu dokaže to. Seveda je to predrznost! Oglasilo se je tudi takoj aestnikov s še večjimi zneski od nov. Ker ponuja Cvenkovič že 100 K kaz naših trditev, objavimo tukaj ta doku, naši roki imamo pismo iz Benkovičove kleti jtj dobne kanclije, ki se glasi tako-le: Brežice dne, 12. aprila P. T. Andrej Šepec pos. v Jereslavcih St. 22 Memorandum. Jože Mion pos. v Brežicah zahtera od Va« tarino, ker je privabil kupca za Vaše vino, m 20. Opominjam Vas, da poravnale lo zadere i dozdajne stroške po K 3-90 v. skupaj po I 90 v. najdaljc v 3 dneh v moji pisarni v Brežicah,i ae ognjete sodnijskim postopanju. — Dr. Ivan Bi kovic. Tukaj je torej natanko dokazano, daje računil Benkovič za opomin posestniku Sep« 3 K 90 v. Torej, le sem z obljubljenimi 1 Kmetje vi pa premislite, kako ,vroče ima novi poslanec za vas.. . V Škorbi pri Ptuju je pričelo goreti I na 6. t. m. Ptujska požarna bramba je že na potu, da bi šla pomagati, ali vrnila ker je Skorba preveč oddaljena. Zdaj prvaški listi požarno brambo, češ da ima malo .ljubezni" do kmetov... Hm, hm! I naj se blagovolijo prijeti za svoj Prvič nima ptujska požarna bramba dol peljati se v Škorbo. Drugič pa se je vaškega hujskanja že opetovano zgodilo, dij bili ptujski požarniki pri rešilnemu delu rikalcev napadeni, da se jim je cevi porei se jih je psovalo. In to so plodovi farške Občinske volitve v Trbovljah se v: jesen. Upamo da se bodo Trboveljci vzdramili in pognali nesramnega sultana z vso svojo dobičkaželjno gardo tja, kjer poper... RoŠOVi pobje, o katerih smo pripoved«! razne ne preveč lepe povestice in katere smo rali že opetovano za ušesa prijeti, ne odi Zdaj se menda še bolj jezijo, ker je tako žalostno propadel. Da bi pokazali tički svojo oliko, klofatajo otroke in poštene ljudi na prav pobalinski način, hud izzivač je večni študent Franceljcek Fantek bi moral sicer še sedeti za kv knjigami in čakati, da se mu mokrota posuši. Ali ker ima očetovo ošabnoat v Žilicah, izzival in žalil je pred kratkim goste v Hrastniku. Zaslužil bi da se bi | lici mesta čez koleno položilo. Ali kdo pretepava! s sinovi tistega Rosa, ki laže in ima ubijalske šnopsarje v svoji slažbil so razžaljeni gostje raje tožili. Pri raz Laškem je bil obsojen Franceljcek dni zapora, odnosno 50 K plačilo sodnijskih troškov. Za enkrat Fantek bo šel v luknjo, ali pa bode moral Roš zopet v žep poseči in plačati, kakor veliko plačal za svoje čedne sinčke Kako so klerikalci zmagali? Kleri sestnik Kinzl iz sv. Jurja ob južni žel je imel pred aodnijo zagovarjati, ker raztrgal glasovnico nekega naprednjaka, 80 je izročilo drž. pravdniku in bedasti lec, ki se je pustil tako daleč bode v ječo. Pravi hujskači seveda »kriti... Nemška Šola. V Rogatcu je ustanovilo leti nemško šolsko društvo dvorazredno Solo. Zdaj je prevzela štajerska dežela Župan Koren v Kolpergu, o kaže poročali, da je pri volitvi postavo zdaj hudo togoti in jezi. Maja meseca mladi Bordnik malo dobre volje domu, kjer se; Čel nenavaren prepir. Nakrat stopi župan v hišo, brez da bi ga kdo klical in pl liti: .Jaz vam ne bom mira delal! je, dokler bote Štajerca brali, bo vedno itd... No, ti Koren, mi ti bodemo pa 1 zega povedali. V tvoji hiši se bere itkljti prvaške liste. Dekla in županov ain sta jih a dolgo čitala, da sta dobila novorojenčka, Jej božji žegen pri hiši, kjer se bere prvaške (^ kaj? Župan in njegov sin sta se že pretejd da bi morali kmalu orožniki priti, Bodnijskid ga se pa v hišo ni upal. Županov oče in n sta že tako stara, dabodeta kmalu zlato praznovala, vendar pa se doma Le! bol ■ikslni i je Prar J<" da bil ali pa ka se bo — 5 ■— i za- )eca K! rce" noji bila i«. ijejo pre-vaki dob! osti, pr- ■ 80 kle-o in »nje! to krat i že mo-lajo. Roš fan-ijejo lasti Roš. iimi išesi ojih lške na i ee .dno 5ato i t i 5 . na že! ička ) že pose jezi ievo ika-šel lajo )red .ško iolo. Brno pn-iren ta-■am pir« Irn-.čno ako pač nje, ala, Bla-oati oko ete- pnta. Tako se godi v hiši, kjer bo .Štajerca" 'm bere temveč se le prvaške liste časti... Kaj ju,Koren, to je vse res?! Brez denarja ni pogreba! Lsti poročajo o jitejt, ki označi „ljobezen" gotovih duhovniško?. V Pečicah nad Podsredo je umrla posest-lirt Godler, pobožna žena, ki je veliko za cer-brJrtvovala. Sorodniki pa niso plačali pogreba jmprej. Ia zato ni postil župnik Vavpotič groba .ti in ni postil kaplana k pogreba. Brez ifarja — nič! Lepo »krščanstvo" ! Napredna zmaga. 8. junija so se vršile v jlehani pri rflovenjgradcu občinske volitve. Doslej ji bila ta občina vedno v prvaško-klerikalnih tokih. Pri te volitvi pa so črnuhi popolnoma pogoreli. Izvoljeni so bili 3 pristaše naše stranke li narodne stranke. Živeli na- V Mariboru. Zaradi raznih nered-DOtti pri zadnjih državnozborskih volitvah se je iloiila pritožba. Zanimiva razprava, Svoj čas je prinesla ;er Zeitung" razne članke proti judov-ima živinozdravnikn v Marenpergu, g. Oto lluiiihoferja. Članke je spisal napredni trgovec j. Jwf dchober, da bi pomagal vbogemn ljud-'|atni, ki je bilo temn čudnemu .zdravniku* na ■iloet in nemilost izročeno. Thannhofer je pa b put židovsko predrznostjo vložil tožbo proti If&loberjn ter proti odgovornemu uredniku .Maiborger Zeitong", g. Norbert Jahnu. Toži-jelji je zastopal prvaški doktar Pipuš, ki se nmm! imenitno na velike ekspenzare, ker zna mko obravnavo zavleči. Toženca pa sta zasto-puu po g. dr. Mravlagu. Med razpravo so pfiSle stvari na dan, da so se človeku lase je-ile. Ear je počenjal ta živinozdravnik, presega p*! k vse meje. Posestnika Bauerju so zboleli potici TbanDhofer mu je garantiral, da jih drari, zahteval je 1 K za prašiča. Isti dan je posestnika že ena svinja poginila, vkljnb temu pije moral plačati 17 K 21 h. Thannhofer je opetorano čisto neopravičena plačila zahteval: ju roe mogoče načine je kmete odiral. Istemu posestniku Banerju je napravil živinozdravnik peri kravi 120 K stroškov! Posestnik Križej ji5 minut od postaje oddaljen; vkljab temu ji moral plačati Thannhoferju za ogled konja j# K. Osleparil je ta čedni „dohtar" tudi straž-nika v Marenpergu. Nadalje je oderuh. G. Eberle je posodil 320 K za 8 tednov; za to je jural g. Eberle 80 K obresti plačati. G. Kris-linger.n je poslal staro, rjavo železo, češ s tem jnj pomaga kravi, ki je imela tele vreči. Na-ililje je prodajal Thannhofer t. z. „Mylosan-Kikac", ki nima nobene vrednosti in je torej ■rirooBt sleparija. Za to sleparijo je dobival 1 mesečno čistega dobička od 600—700 K! Pri neki kravi je privezal na gotovem mestu špago, u drago stran „gviht" od ure in rekel, da (bode na ta način porodila... Osleparil je tndi jbfasrje itd. Toženca sta imela še celo vrsto . Erivda živinozdravnika je očitna in po bi moral on sedeti na obtožni klopi. i dr. Pipuš je po svoji stari navadi , da se obravnava preloži in tako se še enkrat s to zadevo pečala. Že duee pa lahko rečemo: Vsa h v a 1 a gre g. iSebsberju in „Marburger-Zeitung", da sta prekrili račnne tega judovskega požeruha, ki si je jjbiral zaklade na troške vbogih ljudi. Ali de-Jelni odbor naj izvaja iz tega posledice! Kako {ride dežela do tega, da bi plačevala take sle-ntike, ničvredne in oderuške jude? Župnik Tribelnik v Jurkloštru hoče postati n viak način naš sotrudnik. Žalibog da njegovi članki ne sodijo v pošteni kmetski list in da jih moramo vsled tega pogrezniti v žrelo juSega koša. Pred kratkim nam je poslal Tribelnik neko čečkarijo, katero nazivlja „popra-jnk po § 19". Brali smo čečkarijo in ni nam bilo jasno: ali se je župniku za hip zmešalo, tli je malo pregloboko v glažek pogledal, ali H je vedno tako — bolan. .. Jezi se čez vse, ur imo svoj čas o njemn pisali. Pravi, da se ni agittralo z grdimi sredstvi, da ni pel glorijo speljanim kmetom, da ni psoval naprednjakov, k je veliko daroval za cerkev sv. Trojice, da «ni iz prižnice hujskalo, da niso klerikalci bojhtiiali Smidovo gostilno, da ni Pregradova lil žnopsarija, da ne prihaja Pregradova gospa k njemn in da ni klepetava ter da Tribelnik ni „der schone Karlo"... O ti sveta nedolžnost! O ti deviška čistost! Kakor češplje debole solze bi jokali iz kesa, da smo napadli Tribelnika! Pa žalibog nimamo časa za jok! Vi fajmošter, lepo je Vaše pisanje, ali zlagano je od konca do kraja. Glejte, pot na sodnijo Vam je vendar odprta, — tožite nas in ako ste res tako nedolžni, nas bodo porotniki gotovo obsodili! Torej to je edino kar Vam moremo nasvetovati. Sicer pa: Adijo! Imejte ae dobro s prijazno Pregradovko in potolažite se! Adijo, schoner Karlo! Prvaški junak. Ob priliki otvoritve cesarja Franc Jožefa mostu v Brežicah je raztrgal po prvakih nahujskani kočar Koprive nemško zastavo. Obsojen je bil zato na 1 teden zapora z 2 postoma. Zahvali naj se pri prvaškemu gene-ralštabu! Hmeljarski shod. Z ozirom na hmeljarsko-provenijenčno postavo z dne 17. marca 1907 je vprizorilo hmeljarsko društvo dne 2. junija večji shod v Žalca. Sprejelo se je sledeče sklepe: 1. Južna Štajerska naj se razdeli v 2 hmeljarska okrožja; prvo okrožje naj obsega savinsko dolino (sodnijske okraje Celje, Vransko in Gor-nigrad), drugo vse druge kraje na Sp. Štajerskem, ki se pečajo a hmeljarstvom. — 2. Vlada naj dovoli, da se sme rabiti stare, že s signumom označene žaklje pri napolnjenju s hmelom. — 3. Vlada naj dovoli, da obdrži štajerski hmelj i za-naprej trgovsko ime, katerega je imel doslej in na katerega so kupci že navajeni. — 4. Nadalje se je sklenilo ednoglasno, da se uresniči v zvezi s hmeljskim skladiščem, v Žalcu še signir-dvo-rano za hmelj. — Razgovora v vseh teh stvareh so se udeležili: dr Bergmanu v Žalcu, oskrbnik Bergler iz Konjic, veleposestnik baron Cnobloch, Cvikl iz Žalca, oskrbnik Flucher iz Velike Nedelje, veleposestnik Jeschounig, M. Jost, E. Hukec, nadnčitelj Petriček, gdč. Bak, poslanec Roblek, veleposestnik Schauer, V. Vfabič in J. Žigon itd. Hmeljarsko društvo se bode udeležilo jubilejske razstave 1. 1908. Živinski sejmi. Dne 22. junija: Gradec (sejem z žitjem, slamo, mrvo lesom); av. Jurij j. Ž. (letni in živ.); Sevnica (elsni); Poličane (letni in živ.); Brežice (svinjski); Šoštanj (letni in živ.); — dne 23. junija: Hieflan (letni); — dne 24. jnnija; Fiirstenfeld (letni in živ.); Konjice (letni in živinski); Sv. Lenart Slov. Gor. (živ.); Ščavnica (letni in živ.); Crmobiše pri Rogatcu (živ.); Laško (letni in živ.); — dne 25. jnnija: Ormuž (svinjski); Lipnica (mesečni, konjski in goveji); — dne 26. junija; Gradec (žitje, mrva slama, les); Ptnj (veliki svinjski sejem); Maribor (živ.) Cmurek (letni in živ.); — dne 27. junija: Gradec (živ.); Breg pri Ptuju (svinski). Službo paznika razpisuje deželni stavbinski urad za uravnavo potoka med Vojnikom in Skofjivasi pri Celju. Služba prinese stalno plačo. Prosilec mora razumeti nemško in slovensko. Več glej danažnji inzerat! Od mariborske porote. Požigalec Matija Žinkovič, o katerega obravnavi smo že zadnjič poročali, je bil obsojen na 3 leta težke ječe. Soobtoženec Alojzij Žinkovič je bil oproščen. Hudo kaznovan je bil v Brezovu mladi po-rednež. Odrezal je neki brod in se odpeljal po reki. Brod pa se je zaletel v neko skalo m mladenič je utonil. Rešitev. Pekovski pomočnik Fakleš bi 12. t. m. kmalu v Dravi utonil. Rešil ga je z veliko nevarnostjo dijak F. Laibacher. Sleparija pri VOlitvi. Pri občinskih volitvah v Zakotu pri Brežicah je ponaredel davčni ekse-kntor Šepec pooblastilo posestnice Marije Šetina. Bil je obsojen zaradi te sleparije na 5 dni zapora. Med „burši". Radarji Laater, Barger in Kovač v Trbovljah so pretepli tovariša Jaka Majdiča, ker je ta v pijanosti razgrajal. Poškodovali so ga težko in bodo zato od 2 do 5 mesecev v ječi sedeli. Aufviks! Strela. Na Kamu je vdarila strela v gospodarsko poslopje g. Hansenhutl in ubila dva vola. K sreči ni vnela poslopja. Nevihta. 14. t. m. je divjala v Konjicah in celi okolici velikanska nevihta. Vodovje je grozno naraslo in peljalo cela dvevesa seboj; tadi več mostov je bilo uničenih. Pri posestniku We-sensehegg je stala voda pol metra v pekariji in živino so komaj rešili. Pri sodarju Eggenbaner se je podrlo poslopje s hlevi in je mož občutno oškodovan. Skupne škode je gotovo nad 100.000 K. Ziaj, vlada in poslanci, imate vi besedo! PiSek, na delo! Iz Sv. Duba-Loče se tndi o veliki nevihti in toči poroča. Cela dolina je bila jezeru podobna. Polja, travniki, sadonosniki in vinogradi, vse je uničeno. Vbogi kmetje so obupani! Istotako je divjala nevihta okoli Poličan. Odtrgal se je oblak in voda je uničila vse vrtove in mostove ter poškodovala ob potoka ležeče mline ter žage. Voda ni mogla odteči, ker je nanesla veliko množino vozov, dreves itd. Poličane so bile pod vodo. V nižje ležečih hišah je prišla voda skozi okna v stanovanja; ljudje so prestrašeno bežali. Požarna hramba iz Peklja je pridno pomagala; orožniki so stražili celo noč. Pri župnišču je prišla voda do okna in podrla debeli zid. Škode nad 100.000 kron. Umor. V Gornemgradu bo zaprli viničarico N. Križman, po domače Pasternjakovka. Dolžijo jo, da je iz ljubosumja svojo 13 letno pastorko umorila. Truplo nesrečnega dekleta so našli v nekem potoku. Bela zastava. Te dni je visela 5 dni bela zastava na okrajni nodniji v Ormužu v naznanilo, da ni bil nikdo v zaporu. Zaprli bo pismonošo Joh. Dvoršak v Šmarja pri Jelšah, ker je poneveril razne denarje. Iz Koroškega. Neznosno hujskanje. Niti šola, niti cerkev, niti grob niso črnim klerikalcem več sveti. Hujskanje jim gre čez vse in v divji Bvoji gonji pozabijo na vse drago. Iz Koberce (Afritz) poročajo listi o nečuvani, brezsrčne pridigi tamošnjega župnika. Umrl je 9. t. m. ključarski mojster Kari Braun, mož-poštenjak od pet do glave, ki je bil priljubljen v celi okolici. Ali eno „napako" je imel dragi pokojnik: klerikalni petolizec, hinavski tercijal ni bil. Zato so ga seveda črnuhi sovražili. Župnik ni mogel tega sovraštva niti ob odprtem grobu prikriti. Imel je govor, v katerem je naravnost strup bruhal na mrliča, ki mu ni mogel več odgovarjati. In pri tej pridigi ob cdprtem grobu je bila navzoča hči pokojnika, kateri bo se zasadile brezsrčne besede katarja kakor nož v srce. Čudno, da so se ljudje toliko nazaj držali, da niso skočili na tega „duhovna", ki si upa pljuvati na mrliča... Res, daleč so prišli katoliški duhovni na Koroškem! Kam plovete? Prvo kmetsko društvo v Labudu. Preteklo nedeljo so pokali možnarji in vihrale zastave, — v doslej tako klerikalnem „Lavantalu" so ae gospodarji združili in ustanovili prvo kmetsko organizacijo. Na ustanovnem shodu so govorili navdušeno gespodarji A. Domaingo, P. Dohr in E. Teuffenbach. Pristopilo je novemu društvu takoj 40 gospodarjev. Pričenja se svetiti! Najtemnejši kraji se budijo in napredna misel zmaguje! C. k. kmetijska družba za Koroško je imela dne 31. maja sejo glavnega odbora. Poljedelsko ministerstvo je dovolilo K 600 za poizkuse poletnega nasada žitja. Deželna vlada je naznanila, da bodo uradni živinozdravniki tudi odslej h kmetijskimi predavanji povabljeni, kar je v interesa povzdige živinoreje le pozdraviti. Po rešitvi raznih zadev se je podelilo t. z. „Erzherzog Johann - Preiae" sledečim gg.: šolski vodja L. Maggauer, nadnčitelj A. Martinjak in nadnčitelj M. Rinner; deželne dobitke za sadjerejo po K 40 bo dobili gg.: nadnčitelj A. Stummer, nadnčitelj A. Liensberger, nadnčitelj M. Stiessen, šolski vodja F. Breitegger, učitelj F. Sorgo, nadnčitelj Schwarz, nadnčitelj Lex, nadnčitelj Laufegger, nadnčitelj Jurkovič in nadnčitelj Berger. Razni posli so dobili srebrno medajlo za dolgoletno kmetijsko delo itd. Kmetje, pristopajte poljedelski družbi, ki je vaša zaščitnica in b katero si bodete zasigurili boljšo bodočnost. Klerikalci zopet propadli. Pri okrajni sod-niji bo vložili slavnoznani ..Joaefibruder", klerikalni tiskarnarji, kateri zlorabljajn vero v svrho protita in konkurirajo nepošteno, kakor se jim je pred porotniki dokazalo, — tožbo proti uredniku naprednega lista „Freie Stimmen" gosp. Lackner in proti dr. Messinerju. Toženi urednik je bil seveda oproščen. Dr. Messiner je bil sicer obsojen na 50 K globe, ali vložil je priziv. črnuhi se hočejo večkrat blamirati. enkrat jim je to premalo ... 69 — 6 — Železnico Lienz-Winklern bodo gradili čez goro Izel. Deloma bo to zobnata železnica (Zahnradbahn). Ponesrečil je v Beljaku malo slaboumni delavec Pirker. Padel je v Dravo. Napad. V Borovljah so zaprli nekaj delavcev in puškarjev. ker so napadli boroveljskega stražnika po noči in ga ranili. Nezgoda. V Mlinskem grabnu pri Velikovcu se je zgodila 6. t. večja nesreča. Pri žaganja dreves je padel težki štor na ženo gostača Zavedna, ki je bila takoj mrtva. Tat je ukradel nekemu fijakarjn v Celovci celo obleko. Samomor. V Welanu je skočil v vodo čevljarski pomočnik Franz iz Ruštata. Obesil se je 5. t. v svoji sobi zidar Ignac Zwiachenberger iz Beintala. Ustrelil se je 1. 1905 potrjeni infanterist 17. pešpolka Franc Krabek v Celovcu. Veselja do vojaštva mu je primanjkovalo. Po svetu. Kobilice so se letos na Ogrskem v tako velikanskem številu razširile, da pomenijo resno nevarnost. Na „puati" Hortobagy prišlo so ma-rokanske kobilice v velikanskem številu. Prebivalstvo je skušalo uničiti škodljivce, ali vse zamanj. Plemenitaži v državni zbornici. V prejšni državni zbornici je sedelo 96 plemenitažev i. s.: 4 knezov, 35 grofov, 21 baronov, 30 vitezov in 6 navadnih plemenitažev. V sedanji na podlagi splošne in ednake pravice voljeni zbornici sedi le 33 plemenitih poslancev. Bogate farovške kuharice. V Leipniku sta umrli dve farovški kuharici. Ena je zapustila vso svoje premoženje duhovščini; to premoženje je znašalo 120 tisoč kron. Vbogim svojim sorodnikom ni niti krajcarja zapustila. Njenega pogreba se je udeležilo 17 duhovnikov z dehantom. Druga kuharica je zapustila premoženje žnpniku, hišo pa nekemu klerikalnemu društva. Kmetje pa nosijo denar skupaj. Norija. Za znanega čevljarja, ki je sleparil kot „kopeniški hauptman" ia ki sedi zdaj v ječi, so nabrali znoreli bedaki okroglo svotico 35.000 markov. Neka stara babnica je izjavila, da bode šoštarja omožila, kadar pride iz luknje; ako pa umre preje, mu hoče zapustiti svoje premoženje, ki znaša 100.000 markov. Res, svet je velika norišnica . . . Klerikalna vzgoja otrok. „Arbeiterwille" prinaša grozna poročila iz otroškega zavoda klerikalnega ženskega društva v Gradcu. Otroci bo pobegnili iz zavoda in povedali kako se jih je močilo. Hrana je bila tako slaba, da so otroci iz pom i vn ice krušne skorje jemali. Kaznovalo se je otroke na nezaslišani način za vsako malenkost. Največkrat se je kaznovalo otroke s postom. Ako se je dekletca šivanjka zlomila, moralo je ostati celi dan brez hrane. Potem se je zapiralo otroke v teinne luknje, v katerih so prestale dolge ure trpljenja. Ako niso bili mirni, se jih je pa z bičom, ki je bil napravljen iz drata, pretepavalo. Več otrok je bil s tem bičom težko ranjenih. Tudi se je otroke obleklo v prisilno srajco, kakor se jo rabi v norišnicah. Neki otrok je moral pokrov na stranišču z nstami odpreti! Pobožne nune so zvezale otrokom roke in jim razdrobile krah po tleh, da so ga morali kakor psi z ustami pobirati itd. itd. In te be-stije v človeški podobi pravijo, da bo dobre nkatoličanke*. Treba bi bilo, da se te babure zdaj s tistim bičom pretepe ... Za dom in družino. Umazane bele slamnike očistiš zopet takole : obribati jih treba s sokom limone; potem jih položiš nekaj časa v temno skrinjo; nadalje jih zopet obribaŠ z zdrobljenim žveplom; ko obrežeš žveplo, so slamniki kakor novi. Gospodarske. Vrnimo se h grudi I Prejšnji francoski mi-nieterski predsednik M61ine je govoril pri otvoritvi mejnarodnega kmetijskega kongresa, ki se je vršil od 21. do 25. maja t. 1. na Dunaju o predmetu: »vrnimo se h grudi"? Njegova izvajanja so bila jako zanimiva in jih hočemo tudi našim čitateljem dati v posnetku. On je govoril prilično takole: Isti uzroki, ki so odvrnili delavci delavca od grude in so prouzročil beg v mesto, pouzročiti morajo radi neizogibnega nasprotnega udare* povratek. Deželani tekali so v mesta, ker se je nahajalo v tem času kmetijstvo v žalostnem položaju in je brez napredka več stoletij na revni grudi životarilo. Razun tega zmanjšala je vničojoča konkurenca novih od od narave ugodnih dežel, ki so se naenkrat pojavile, ceno kmetijskim pridelkom tako, da ni mogla več zemlja preživeti svojega obdelovalca. Opomniti bi bilo, da se je začelo ljudstvo upirati, ko se je pojavila velika obrtnija. čudeži, ki jih je ta poslednja zadnje stoletje pokazala, oslepila je ljudsko množico ter jo povlekla za seboj. Velike dnine, ki jih je obrtnija delila, tako naglo pridobljeno bogastvo, ki ga je povsod širila, raznovrstni užitki ki jih je nudila tudi nižemu človeku, delovali so na našega kmeta kakor sanje, kakor pravljica iz „Tisoč in ena noč", če se pomisli nadalje, da je bila ta »cvetoča obrtnija" obdana proti tuji konkurenci s zidom, ki se ni dal prekoračiti, a da je ubogo kmetijstvo obsojeno v nezavest, podleglo tujemu navala, potem lahko razumemo, kakšen je bil nagib, ki je odvedel zemeljske sužnje od ubož-nih koč in čemu so ti, kakor metulji, katere izvabi luč, pridrli v velika bliščeča središča, kjer se jim je zdelo, da je vse veselo in srečno. Bila je to zlata doba naše obrtnije in dokler je trajala, bilo je ljudstvo pijano in vsi resni opomini niso bili v stanu ustaviti toka, ki je odvajal ljudstvo iz uašega polja. Zlati dobi pa je morala slediti v kratkem železna doba, ki jo nastopamo. Brez dvoma prinese obrtnija, katero goni Še vedno znanost in dobičkaželjnost dalje, še novih čudežov, oni pa, ki napravijo te čudeže, nimajo že zdavno od njih tistih dobičkov, kakor nekdaj. Splošna konkurenca je vse vrav-nala in stremi vedno boli za tem, da bi zmanjšala obrtnijski dobiček. Število onih, ki gredo pod zlo se vedno veča. Življenje v mestih je vprašanje, ki se vedno težje rešuje. Prav za prav obstoji iz večnega pomanjkanja. Da pozabi delavec za trenutek na težave v delavnicah, proda se dragim in nezdravim. Od roda do roda se manjšajo moči, zdravlje se vedno slabša, dokler se ne pritepe bolezen v družino in potem sta minila razveseljevanje in užitek. V bolnišnici preneha zadnja domišljavost reveža, ki je zapustil domačo grudo. Tej podobi zamo-remo postaviti nasproti drugo, popolnoma drugačno. Že v trenotku, ko stopa obrtnija v železno dobo, zdi se, kakor bi prestopalo kmetijstvo v zlato dobo. Napredek v znanosti nam je pomagal, da se stroški za pridelavanje manjšajo in ob enem se. večajo pridelki. Iz tega sledi, da zamore prodajati sedaj kmetijstvo nekatere pridelke bolj poceni, nego nekdaj in dobiva pri tem vendarle veči dobiček. Iz tega se razvidi, da zamore dandanes razumen in priden kmetovalce, ki se spozna v svoji stroki, računati na to, da ne bo na svojem posestvu lahko samo izhajal, marveč se bo kolikor toliko lahko tudi dobro počutil. Jaz delam izjemo samo glede nesrečnih vinogradnikov, ki so prišli v mnogih deželah in posebno še na Francoskem v veliko bedo. Njihovi bedi so uzrek pa bolj gospodarski, politični in zakonodajni odnošaji, nego kmetijski. Življenje na deželi se boljša, kar se tiče gmotnega stališča, vedno bolj in razlika, ki je bila nekdaj med življenjem na deželi in v mestu, se vedno manjša. Dokazal sem dovolj, kako se prigiba tehtnica v prilog kmetijstva in v škodo obrtnije. Kar bo pa položaj predrugačilo, je povratek veleposestnikov h grudi in spoznanje, ki se širi v meščanstva, da ni bilo prav, ko se je ogibalo dežele ter je iskalo v mestu dvomljivo srečo. Tako je govoril slavni Francoz. Reči moramo, da je govoril prav. Sreča v mestu in v tvornicah je le mamljiva, pravo srečo iščimo le pri domači grudi! Zato ostanimo kmetje to, kar smo! Št. Še nekoliko o boju proti malemu pedicu. Na sploh se sedaj pripoznava, da so najboljše sredstvo proti malemu pedicu, ki dela po čreš-njah in drugem sadnem drevju škodo, s kako lepljivo tvarino namazani kolobarji, ki so se o pravem času (to je od oktobra dalje) pritrdili na deblo poškodovanega drevja. Na ta način se zamore vloviti in uničiti veliko število metuljev samic malega pedica in s tem zmanjšati na pomnoževanje. V ta namen rabljena tvario; je dala do sedaj najboljše uspehe, osobito dolgo trajajoče lepljivosti, je dobro znano " iz tvornice Pfropfe v Ustju, ki se imenuje [ Uporaba tega lepila se je vedno bolj | kar daje najboljši dokaz o njegovem Prešlo leto se je po petrini tako močno sevalo, da ni mogla tvornica o pravem časa| praviti naročene množine in zato so ostali i kmetovalci brez lepila. Ker so hoteli mnog jarji svoje drevje vendar le varovati s kolob] namazali so te z navadnim kolomazom v i da zamore ta nadomestiti petrino. Kolon kolobarjih pa se je hitro posušil in meto! ga prekoračili nekaznovani ter so prišli na dt«| kjer so dovršili od narave jim določeni j Uspeh je bil popolnoma ničev in stroški ia i časa brez koristi. Kmetovalcem priporočamo^ naj ne rabijo podobnih popolnoma brezusp nadomestkov iu naj se za časa prijavijo za | ročbo gori imenovanega lepila, ki v resnici i namenu. Fr. Gvozdenoi Prikrajšanje mladja na trti. Nekateri a vinogradniki imajo slabo navado, da prik ono mladje na trti, ki se nahaja na nape koj za prvim ali dragim členom nad gro To je napačno, ker nima potem trta listja, ^da bi zamogla dobivati za grozd, trebne redilne snovi. Pomniti je: mladike i penjalcih prikrajšati je šele nad tretjim; boljše nad četrtim listom, ki se nahaja i najvišega grozda. Race se na onih kmetijah, ki imajo | hiše vrt ali travnik, prav dobro izplačajo. poberejo po vrta vse polže in tudi gli pridejo prav. Razun tega se živijo od metuljev, gosenic in drugih žuželk. Vrtnih | lin navadno ne zrejo, ako niso ravno lačne. Našim posestnikom priporočamo to I pleme prav od srca. Posebno se še izplai rac tam, kjer je blizu voda. Žveplajte! — Nekateri naši vinog mislijo, ker se ni pokazala zadnja leta bolezen oidium tako močno, kakor nedaj, treba več žveplati. Dobe se celo po nekateri,« ^| pravijo, da žveplo ne koristi nič. Ne ven^Hh tem lažiperokom, marveč žveplajte. Radi dela pač ne smete staviti v nevarnost vin i pridelk*. Žveplati ni treba močno, marveč dostnje majhen puh. Prehuda sredstva za odpeljenje (Abfiihr) so Škodljivo. I rabite vied tega dr. Rosa balsam za želodec iz lekarne B. E c. kr. dvorni liferent v Pragi. To sredstvo ne vpliva H ne alterira prebavljeni e, temveč ga pospešuje in okrepti. se v lekarnah. Glej inzerat. Loterijske steyilke. Gradec, dne 15. junija: Trst, dne 8. junija: 27, 55, 1, 12, 90, 68, 72, 19 Sprejme se učenec! za trgovino z mešanim blagom z dobrimi j skim spričevalom zvest in priden dečko. Naj najde eno priletno dekle terpečo službo stilni Vpraša se pri gosp. Georg Kaiser (Monsberg) pri Ptuju. Svarilo. Jakob Riscbnig, posestnik pri Sv. in njegova Boproga Josipina, vdova Gassnerj skupno vse premoženje, ki bo nahaja v tega ali onega soproga, bodisi, da je to ženje na ta ali na oni način pridobil ta j soprog. Vsled tega gospa Josipina nima pravice, brez dovoljenja svojega od tega premoženja karkoli prodati, ali meniti z dolgovi. Jakob Rischnig svari ( tega vsakega, naj brez njegovega privolj« njegove soproge ničesar ne kupuje, ali : način ne pridobiva in njej tudi ničesar i juje, ali prodaja. On bi v nobenem sin priznal takih, brez njegovega privoljenja ž i soprogo sklenjenih opravil, zlasti tudi njegove soproge napravljenih dolgov, arap moral taka opravila, če treba, s tožbo izp ' laljno a, ki radi lepilo trina. ečala,. •inkn,. opra-l pri-nnoRt sad--barji, erjjrj, i na ji so> revo. fin. | s aba. oraj, Snih | na-•reza c. naši žajo ilcar lom. ■volj po- na-. I i še | oraj jleg 3 ne jim rov, ist-bno lrje ■eja likM inaj .jte alo Po-ner,. ivo. tiva Tovarna za poljedelske stroje = Prosch-a v Celovcu- [priporoča izboljšane —.3 vita le (Odpel) mlatilnice z najnovejšimi tečaji (lagerji), lahko tekoče. Dalje stroje arezanico delati, trijerje in mline za šrot. fan h postavi vsak stroj na njegovo železnično postajo voznine ptt, Prodaja se tudi na obroke, ceniki se pošiljajo poštnino prosto in zastonj. Ustna zaloga v Mariboru v Vikringhof ulici :!:>:! [Meščanska parna žaga. h »vem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju nnn klalnice in plinarske hiše postavljena je lova parna Žaga ysakemn v porabo. Ifakenu se les blodi, itd. po zahtevi takoj raz-fcp, Vsakdo pa sme tndi sam oblati, vrtati in »puhati i. t. d. 68 il- j« o- rg Tx KHorija-dijamantni prstan 5*° dubla pun-ciran — zlato je na srebru - K 2 40 v pravem zlatem kovanju K 5.— na-domeSCa do-Mljie najbolje pristne bri-[ fcple Doaiva se pri Hanns Konradu, Mirjn v Mostu (Brux) r SI 876 na Češkem. jftnto ilustriran cenik z nad H) slikani se dopoSlje na jahtevo zastonj in franko. špecerijsko trgovino j in gostilno 306 JBJkoljSem stanju v vetjem ua Sp. Štajerske v bližini k« cerkve na glavni cesti M n v oa'em pod ugodnimi Imp'.VečpoveJch Windisch, 'j«s:2i£ ia Bregu pri Ptuju. učenec |k takoj sprejme pri B£is Szmodi Egydt Tnnel ^05 Stanovalna hiša «;:*la Uizo Ptuja; kaže za puo ali vrtnarijo oz. pri-ktu n penzionista; '/, ure ■ Ptuja; }/i orala zemljišča. baoiMJe se izve v ured-ritrn „ŠUji*rciiK. 387 Pekovski učenec 'k Ukoj sprejme v pekariji iitann TortiČa v Gratweinu ffi Gradcu. 391 Žagar(Brettschneider) "a, trnen in neoženjen, t dobro službo v akord-a delu. Ponudbe prevzame i Kimst, gostilna v Žalcu ■ afeli. 888 [Vozniki lUodsin les voziti naidejo ikr usbžek pri A. Losch-m pri Sr. Lovrencu na kor. ^^^Heznid. 376 Pomožna natakarica (Unterlauferin) IK sprejm; takoj pri Hans I JMthillu na Bregu pri Ptuju. 3 trgovski pomočniki Ldciro iiSolaui z dobro Šolsko ibo ae takoi sprejme. "ljepove„Štajerc."403 zidana hiša ■ tobuni in dvema ku-l' s kletjo in z gospodar* I poslopjem, 2 dervarnici, Bjiki hlevi, pol orala J je vse pri hramu, se Adres: Gorni Poberž I pri Mariboru. (03 ws i m o S' 22 c? ^ Z sf M- 33 g s^ S lZ r ■si al ? g" V p o. Kb W In B tO W r" !• © «•■ B © i 2 kovaška učenca in 2 pomočnika se sprejmeta pri kovaškemu mojstru Alojz K o r e s Maribor, Kartner-314 slrasse 8*. Gostilna z mesarijo nekaj zemlje gospodarska poslopja 4 minute od velike železniške stacije se da v najem. Zganja se proda 4.500 lit. in piva črez 200 hectol. na teto Natančneje se izve pri „Sta-__________jercu" 40i Novozidana hiša 406 z lenim vrtom blizo ene to-varnice (Gewcrkochaft) se zaradi bolezni z prav dobro ido-«0 trgovino vred proda. Blago bi se moralo prevzeti in bi trebal kupec vsega samo 3000 gld. ker nekaj dolgov lahko na bisi ostane. Natančneje pove gospa Morija Kolic Gu-__________tenstein 4C6 Prodajalna na meji mesta Celje, glavna cesta St. 18 v Gaberju, lepi lokal s stanovanjem, se odda s 1. julijem za 40 K. Tudi se dotično hiSo proda. Izve se pri Viktor Nasko v Celju. ___________________ 369 Travnik 3 parcele 5 oralov v bližini postaje Račje (Kranichsfeld) za letoSnjo koSnjo se da v najem ali se proda. Ponudbe se sprejmejo ped naslovom „Wiese" piste restante Kram (Frauheim). 389 Učenec se sprejme pod ugodnimi pogoji pri g. Aloiz Pecnik, pekovski mojster v Celnici ob Dravi pri Mariboru. 308 Ženitna ponudba.396 KovaSki mojster in posestnik hiSe in grunta 34 let star, želi se z dekletom ali vdovo, katera je nekaj slovenščine zmožna in par 1000 kron lastnih ima, oženiti. Ponudbe sprejme posta Ziglence pod „Nr. 28" poste restante. E Nova velika trgovina 3 III se je pričela v Celju na kolodvorskem prostoru na voglu hiše hotela Stadt Wien od Johanna Koss-a Velika zaloga vsakovrstnega modnega in perilnega blaga za ženske, štofi in cajgi za moške obleke, a m e r i k a n-s k i h in tudi drngih svilenih robcev, zelo močno belo platno za perilo in prtiče, srajce, kravate, ženskega druka (od fiberja) vozičkov za otroke od 6 gl. naprej in vsakovrstnega drugega blaga po zelo nizki ceni. Postrežba zelo bo-lidna. ^^^^m Za obilni obisk se priporoča. Johann Koss, trgovec. Štev. II 22817 3288. Razglas. Tri deželne štipendije po 600 kron (šeststo kron) za na Štajersko pristojne poslušalce živino-zdravniške visoke šole na Dunaju se podelijo ob začetku šolskega leta 1907J08 in sicer se te štipendiji za celih pet let, kateia se za popolno izšolanje potrebna podelijo pod tem pogojem da je prosilec vreden in potreben te dobrote. « Prosilci te štipendije" se morajo z pravo-močnifr. reversom zaobljubiti, da po izšolanju te visoke šole vsaj šest let v živinozdravniški službi štajerske dežele ostanejo. Prošnje se vložijo do 31. julija 1907 pri Štajerskem deželnem odboru (steierm. LandeB-Ansechuss.) Gradec, 26. maja 1907. m Od štajersk. dež. odbora. Sprejme se 1 močan, trezen in zanesljiv konjski hlapec, nadalje 1 hlapec za hišne in trgovske opravke in 1 sobarico, katera zna šivati in je otrok navajena. Ponudbe na naslov Lebinger & Bergmann, Litija, Kranjsko. 399 Lepa mala kmetija blizo fabrike in blizo cerkve ter Sole 1/4 ure od Maribora, ravnem ležeča se proda. Taista obsega 4 oralov njiv in goSe, 1 hiSo za stanovanje, gospodarska poslopja, hlevi za krave in svinje, mlatilnica vse v dobrem stanu; nadalje en vrt, en sadnik itd. Proda se zaradi odpotovanja v Ameriko prav po ceni in je treba samo gld. 1000 naplatiti. Blizo je tudi več malih posestev prav po ceni. Natančneje se izvepri Franz Podlipnik Tesen Nr. 57. t Mariboru. 400 T7"re, z "verižico samo 2 K. Slezijska ekaportnabišaje nakupila veliko ur a jih razpošilja: eno prekrasno, pozlačeno 36 ur natančno idočo anker-nro z lepo verižico samo 2 K, obenem se pismeno tri leta jamči. Po poštne* povzetju razpošilja prnsko-šlezijska eksportna kila F. Windisch, Krakov, Nr. U|64. Opomba: Za ne«gajajočo ae deaar vtM. Svarilo! Vzdržanje zdravega želodca r- I I Kakor ima vse, kar je dobro, svoje posnemovalce, tako skuSa v novejšem času tudi neka nesolidna konkurenca porabiti za-se renome staroznanih Rogaških mineralnih vod (lastnina štajerske dežele). Omenimo torej, da sta le .Tempelquelle in „Styria Quelle" pravi rogaški kisli vodi. Pazi vedno na naSo znamko, ki ima poleg teh imen štajerski deželni žreb (panter) in na zamasku Rohitscher. 333 temelji v glavnem v vzdržanju pospeševanju, in urejevanju prebavljenja ter odstranjenju neprijetnega za-maSenja (Stuhlverstopfung). Dobro, iz zdravilnih ze-lenjav pripravljeno, apetit in prebavljenju, pospeSujoče sredstvo, ki odstrani znane posledice nczruemosti, napačne di-jet«, prehlajenje, zamaSenje, sestava preobilne kisline n. p. „Sodbrennen", napenjanje itd. in krčne bolečine odstrani in zmanjSa dr. Rosa balsam za želodec iz apo- ^-—-^ teke B. Fragner v Pragi. /?i2j<%, SVarilo! Vsi 4e,i *avi*k* nosijo po------------ stavno deponirano varstveno marko. =----- — = Glavni depot: Apoteka ^^^^^^^^ B. FRAGNER, c. kr. dvorni liferant „zum sohwarzen Adler" PRAGA, Kleinseite 203 kot Ncmdacestc. UC ro št na pošiljale v vsak dan. "*B 1 cela steklenica 2 K, ',', stekl. 1 K. Po posti proti naprej &h_ pošiljal vi K 160 se 1 malo steklenico. K 2-80 l~ T pa 1 veliko steklenico, K 4-70 2 veliki, K 8-— ^J I 4 velike, K 22— 14 velikih steklenic franko % I vseh stacionov Avstro-Ogrske poSilja. Depo.i I M l|__________v apotekah avstrijskih.___________II Jos. Kasimir, Ptuj trgovina a žpecerijo, materij al om, barvnim blagom, skladišče pive bratov Beininghaus. Priporočam: Dobri sir, najboljše salame, kisle vode, malino v sok, najboljša žgana kava! — Redilni prašek za konje, svinje, redilno apnol — Karbolinej, ter oljnate barve, lak, čepici! QtC* Peljem le dobro blago po najnižjih cenah in zagotovljam* vedno reelno dobro postrežbo; Omenim Se, da se nahaja moja trgovina le v lastni hiši, kjer je bila preje glavna tobačna trafika 1 TXa 120 Izpis. m Za uravnavo Kotting-potoka med Vojnikom in Skofjevasi pri Celju sprejme se za eno leto jeden paznik (Aufieher). Prosilci, kateri morajo nemškega in slovenskega jezika zmožni biti naj pošljejo svojoročno pisani ponudek, v katerem naj se omeni zahteva plače in zadnja služba do 28. junija na „Steierm. Landes-Bauamt v Gradcu, kjer se prosilec tudi sam lahko med uradnimi urami predstavi. Službeni pogoji so: stalna mesečna plača in 14. dnevno odpovedanje in dobijo tisti, kateri so ednake službe že imeli prednost. Štajerski deželei stavbinski urad (Steiermark. Landes-Bauamt) Gradec, 14. junija 1907. Rosmann m. p. Edikt o prostovoljni sodnijski dražbi posestva. C. kr. okrajno sodišče Dobrlavas, odd. 1, dovoljuje po naprošbi dedičov po dne 11. maja 1907 umrlem I.orencu Weidl prostovoljno dražbo istega kmetije (Weidlhube) v sv. Markešu (na Koroškem), E.-Z. 2, k. obč. sv. MarkeS pod sodnijsko določeno cenilno vrednost K 12.92089. Posestvo, ki pride na dražbo, z gospodarskim poslopjem in stanovalno hišo lezi 5 minut na strani državne ceste Velikovec-žel. Kaplja in cirka 5 minut od železniške postaje Sinčaves, ima lepo, ravno lego, 7 ha, 36 a, 05 mJ njiv, 1 ha 48 a 23 m2 travnikov in 4 ha 45 a 90 m' gozda za sekati. Dražba se vrSi dne 8. julija 1907 dopoldne ob II. uri na lici mesta posestva, ki se ima prodati, v Sent MarkeSu. t*ri&Ponudbe pod izklicno svoto se ne sprejmejo. Upniki, ki so zavarovani na posestvu, obdržijo svoje pravice brez ozira na prodajalno ceno. ij.n Svota razprodaje se izroči odposlancu sodnije. Pf. flPogoje se pogleda lahko pri sodniji in se tudi na dnevu dražbe razglasijo. C. kr. okr sod. Dobrlaves, odd. I., dne 14. junija 1907. Ura na perpendikelj z bilom (Schlagwerk)K10.50 v- lepo poliranem kostnu .z orehovega les», 30 ur idoča, z belo cifernico, 61 cm visoka K 10.50. Ista, 14 ilnij idoča, z bilom (Sehlarwerk) na uro in na pol nre . . . .K 14-20 Bilo sliono zvonenjn v stolpu zviša ceno Jri prvi uri za K 1.—, pri drugi zs ; i-5o. Te ure so vsled svoje vrednosti in krasoto elegantni predmet v pohištvu. Za vsako uro 3 leta pismene garati' cije. Razpošilja po povzetju HANNS KONRAD Prva tovarna nr v Mosta (Briii) St. 876 (Čejko). Bogato ilnstrovani ceniki z nad 3000 podobami se pjšljejo po zahtevi vsakomir zastonj in frank«. 549 Tranz Schiitz v sv. Trojici v Slovenskih Goricah naznanja slavnemu občinstvu, da je zdaj nova slatina pod imenom JU Dreifaltigkeitsquelle" r izgotovljena. Slatina je 1 uro od sv. Trojice ali '|aure od sv. Lenarta oddaljena v občini Zgornje Zerjavce in je zelo dobra. Vabi se torej slavno občinstvo na mnogobrojni obisk, da se vsakdo lahko prepriča o dobroti in oknsn slatine, katera se bode zelo ceno =^= prodajala! == D Čekovnemu računu št. 808051 pri c kr. poš-tao-hranttai«nem uradu. Mestni denarni zavod Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s btraakami ob delavnikih od 8-12 ura. priporoča se glede vsa- Imhhb«« kega med hranilnične zadeve spada-1 jočef a posredovanja, ietotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. ■■■■■■■^ Strankam se med uradaimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. OKtRje x mi. »gmk« Ravnateljstvo. ■V Samo se plača. "3BM 327 30 dni na poskus pošljem moj pravi, fino po-nikljan la solingenski stroj za striženje las,. Atlas" glasom pogojev mojega kataloga tedaj brez nevarnosti za naročevalca, da zaraoremo vsakega prepričati o izvrstni trpežnosti naSega stroja. Stroj za striženje las narel je iz la solin-genskega jekla, najfinejše ponikljan, z 36 zobmi, z 2 grebeni za pretak-njenje za 3, 7, in 10 mm dolge lase. Vse izvrstno izdelano z rezervnim perom v lepi Skatiji z navodilom za uporabo, da lahko vsak tako] lasi striže. Cena samo 6 kron. Il-a vrsta stroj plača se sam, posebno v familijah, kjer so otroci, ker se izdatek še doprinese v '/< letu. Navadne stroje za striženje las, ki so takoj za nič, nimam. Stroje za striženje brade režejo na 1 mm 6 kron. Škarje za konje in pse, ki so za vsakega ki ima konje in pse neugibno potrebno 6 kron. Pošilja po postnem povzetjem Hans Konrad v Brliks-u štev. 876 (Češko). Cenik z mnogimi podobami črez 3000 vsakemu zastonj in franko. Blago iz zlata, srebra in Kina-srebra ore in optične predmeti, 86 posebno in čudovito po ceni kupi samo pri M. Gspaltl Trgovina iz zlatom in optičnim blagom ^ZZ v Wegschaiderjevi hiši t Ptnju. ~ ~ Pisarno za posestYO in od oblasti dovoljena in protokolirana. Kari Križek, Maribor, Burggasse g preskrbuje nakup in prodajo graSčin in posestev, tovarniških podjetij vsake vrste, stanovanj, vil, letovišč, mlinov, prostorov za zgradbe, njiv, travnikov in gozdov itd., dalje preskrbuje poso- ------- jila na prvo in drngo vlogo. ------- Sam prodam v Mariboru jveliko število najrazličnejši lepih in jako cenih posestev, kakor tudi v raznih večjih krajih po spodnještajeraki deželi, Pojasnila dajem vsak čas in brezplačno. 327 Oblastveno varovano! TrtfftVCtfl hiča s konc. točenjem žganja,■ 115UI DM lllDtt in kave ter špecerijsko p jalno, z pohištvom v obeh prodajalnah se takoj iz proste roke zaradi bolezni. plačilni pogoji. Vpraša se pri N. Bn Maribor, Schmiedpla 2. W0T Jajca kupuje po prav dobri ceni And. Suppanz, povalec jajc v Ptuju (Rossmanova hiša blii sojilnice) in v Središču (Dečkova KKXKKKKXKKXKKKXJ Vsake ponarejanje kaznivo! Edino pristen je Thierryjev balsa z zeleno varstvene znamko z 1 12 majhnih ali 6 dvojnauh siel ah velika specijalna steklenica il tentnim zaklopom K 6'—. Thierryjevo centifolijsko nudi j za vse 3o za tako stare tane, i poškodbe itd. 2 lončka K 3'60.1 se samo po povzetju ali denar« Te dve domači zdravili ste koli boljši sploSnoEnani il stan Naslavlja naj se na lekarnarja A. Thierry » P« Zaloga po skoro vseh lekarnah. 1 ice s tisocuzvrnih zahvalnih pisei stonj in poštnine prosti). ] KTO000080000C080 Fabrika za poljedelske in vinogradniške Josef Dangls Wtw. Gleis^ Eriporočs najnovejše BGopelnu, mlatilne stroje, maSineaa. rine, Šrot-mline, za rezanje repe, nMaisrebler", tnbun, ■ za gnojnico, brana za d AlleinechterBalsam eus tu Sckullti ;tl-J; )thcfc* A. Thierry in Pregrada ki RohltKb-SHMrtnw. ke mrvo« ! ročne grablje, vile za n za travo in Žitje, najnovi mline s kamnitimi valjčki ■ cinarimi „Vorbrecherji". hj tične prefie [z original C Diff-Hebelprtsswerke I seher (z največjim se dobi j i le pri meni,) I Angleški ,, G n s stahb Rezervni deli. Prodaja mašin tudi na čas in | 1'ancijo. Ceniki zastonj in fiankcj xxxxxxxxxxxx: 334 Gumi = za zeleno cepljenje = (Rebengummi znr gciinen Vere najizvrstnejši prima-vrste, garantirano blago, priporočat* j njenim odjemalcem brata Slawit v Ptnjn. »©oooogooooooooo V ptujskem mestnem sop«{ nem kopališču m dobijo odsihmal kapele s hlapinom po i Sik jako znižanih cenah. Vsak navaden Al] I url popoldan in vsako nedeljo in vukj tb '/.H uri predpaldan za 60 vin.g (SO 1 carjev.) Vodstvo ptujskega mestnega kapallifia | Btdeanstalt). Za sv. birmo! Priporočava vsem cenjenim kupcem zalogo blaga. Posebno opozarjamo šivilje, d ogledajo naše razno blago in naglašamo, daj dobi vse po znani pošteni in nizki ceni pri^ brata Slavit*] trgovina v 1 XXXXXXXXXXXXXXXX) Izdajatelj in odgovorni nrednik: Kari Linhart Tisk: VV, Blanke» ftfi 2997