i Dova 1
letnik n. št 3
VELIKI PE lEK
Včasih se človek ..obrne in pogrezne'sam vase. Sebe samega si položi na dlani |in si pogl_e da v oči. Ce je junak, .ne odmakne dlani ampak samo zardi in povesi pogled. Kaj vse vidi! Tu je temna lisa, podoba surovega postopanja s prijatelji... Redkivso taki' trenutki<^Priznaj bratec, da.ne preisces in pe prezračiš svojih globin o';b-tedenski spovedi. Postala mi je for ma.lno.st, ' nepri j etno opravilo. In ko grem od .•spovednice, skorajda pozabim vse dobre sklepe. 'Oprosti/, ker sem dejal, da si tudi ti taki Mogoče s.em, 1e j a g? i
"Ne morem se prisiliti, preveč me je strah, da bi se vid kr at temeljito izprašal. To so trenutki milosti, ko človek spozna svojo nizkost, kone zave ovoj ega .po,dl e^a ravnanja in drgetajoč ^dr.knè. na kole-hc . Ne,:-rto ni sibkost melan-^olichera; srca ob majski 'Mesečini, ko se razne zi jo /celo : sjčeneta in bevskajo v l-*no. Takrat vem, d.& seg.- človek, majhen in nevi-eden, da- bi mogel yìsélod svojega življenja. In vendar...
L ari s k o leto smo se zmenili, da bomo na veliki petek popoldne za nékaj casa obiskali cer kev, vsak vv svoji fari .- Priznam ^ pozabil sem in sele zvečer, ko sem. se dolgočasil ob Pazce franih duhovitostih Nedeljskega, sem se spomnil n.a obljubo.
^Zunaj je bila/nòe. Porinil sem roke v hlač né žepe i.i zakoračil med polja. Bila je tema in pot je bila biatn?,. Zdelo se mi je, da sem . na Kalvariji. Na realnost n&p je spornin-jalo le.
. zamolklo brnenje telefonskega droga, na katerem. s:em-''slonel. Nenadom^1 sem 'pomislil na čuden nar&doks: Judež, ki Vsak dan tolikokrat rrcda'
.|aifl ■ Gospoda -vkje imam sre.brnike? Trideset jih je. dobil Judež. lij/j.az? S.em kaj dobi.l?
-jBil sem sredi'" pol j a invz"délo se .mi- je, da ...«- s era/n a 01 j,sk-i ■ gp’r i ,. &&'■ se z e plazim- -pròti Gol-■■—Oti. Na dlaneh sem videl samega sebe in dr -htel od gnps.a, Ali sem res to jaz?
Dolgo se' gledal ovoje zablode, trgal
sa-
me"? sebe. Ah, to me je bolelo, a bil je veli lei petek in, ko sem se napotil proti domu, je zame nastopilo velikonočno jutro, vstajenje.
Đoni? pa sem si vseeno opral dlani sem bil držal samepa sebe v njih.
&dlš& >	- 5»
/3^
J - 4 11 - r
w i i
ŽELIJO
j 1 S K P B
DM£5 tfoùujTS, fu/iti
•»Kako rad bitidanes voščil, draga mati!
Kako rad bi ti danes stisnil roko in ti želel vse dobro! Spominjam se, kako je bilo lepo vsako leto, kadar si ti godovala. Na ta dan sem se pripravljal, kakor na veliki praz nik. Ko je koncnovprisel, sem vedno vstal, ko je bila zunaj se tema.
Bilo je ledeno jutro, ko sem se ves zas pan stopil iz hiše in odšel proti cerkvi, \' sebi sem čutil tako veselje, kot pred dve-' ma dnevoma, ko sem stopal k polnočnici. Bil sem tako poln radosti, da ostrega mraza niti občutil nisem, čeprav mi je drgetalo celo te lo. Moje misli so bile drugje. Ko sem tekel oo cerkvenih stopnicah, je ravno zazvonilo. Cerkev je bila se vsa praznično okrašena in ni čudno, da mi je.to ugajalo, kajti ujemalo se je z mojim razpoloženjem, Morda ze dol p*o nisem molil kakor tist^ dan, ko sem molil za mamo. Vendar sem po masi prej cdsel,vkot navadno. Čeprav bi tisti dan rad molil se do_l go, me je neznapa sila vlekla iz cerkve in me ^nala dogsov. Počasi in previdno^sen vstopil -kozi hišna vrata in cez nekaj časa spet izstopil. Mati je namreč se spala in nisem je .otel buditi. roki sem stiskal tisočak z vso silo, kakor da bi mi hotel uiti, in z njim itekel po klancu navzgor. Bil je moj prvi tisočak, ki mi ga je nekdo poklonil. Ponosen sem bil, da ga imam. In vendar se me je polotila -i al o st in zaskrbljenost, ker sem pomislil, kaj jom lahko z njim kupil. Želel bi kuriti z njim vse, kar si zeli materino srce. Toda premalo je bilo. in to me je žalostilo. Porabil bom vse o zadnjega dinarja, sem si mislil. Kako veli-odusno je mlado srce! f*aj je tudi mati drla zavmene vse, kar jevimela. In ce bi ne imela ic, bi zame prosjačila^ Stopil sem v trgovi— o, Nič mo ni bilo sram. ko sc r.:.k i ; ,;.Do jt'
mi kavo, najboljšo, vk.i .io ; ito!r' Položil sem n51 mizo tisočak in z-e so st Le pred menoj tri vrečke nražene kave, Vzel s i jih in hitel prp ti domu. Tudi se^a.j nisem nu el počasi hoditic Tekel sem z vso silo in sti 'kal k sebi drobni paket. Bil sem vesel., da em nekaj le kupil, da sem kupil to, kar ima moj; mati najrajši.
Ko sem se približal domu, sc mi noce zastale. Da se mati ni nrebudila? Plah : sem odprl vrata kakor tat Mati je se spala, Nato sem po prsti!: odšel v izbo, kjer je bilo te dni tako lemo, kajti v kotu so stale .jaslic . in	njimi
basato drevesce. Bil je namreč bh £ december c Začel sem pripravi J itiVse1 sem- lep rdee„pa-nir in vanj zavil carilo, ki som pa ovil se s zlatim trakom, zraven pa vt ril se-smrekov« vejico. Kako lepo je bilo„darilo in kako zc^o sem bil vesel. Tedaj sem 'zel e J , <ja Di mati cpm prej vstala, kajti nestrpne som čakal. Zaslišal sem odpiranje duri/ Vstala je, sem si misi*L in rrijel darilo; toda zdaj, ko bivmoral storiti, ker sem nameraval, s.em se u s t r a s ' 1. i n d a, rl;l o oj. ločil. Toda ljubezen je večja Odjstrahu, ;v'ze'i sem darilo in stopil iz sobe in sel r-reko hodnika v kuhinjo, Da. mati je bila tu in stala ob oknu. Ozrla se je name in me zaeude.no-.pogleda-1--. laz pa sen: stopil k njej., nerodno in milo mi je bilo obenem/ Stopi la mi. je korak -naproti in, ko sem prišel do nje, oči pin.jenosti nisem mo^el covoriti. Nemo sem j:\ stisnil roko. jo poljubil„in ji dal darilo Videl spm solzo vv njenih očeh. In ko je odprla zavojček, je nežno dbjalas „Ravno včeraj sem zadnjo porabila in zu danes je nimam vec.v'
O mati, vedel sem, da vsako jutro rada po--siješ -kodo1lco kave ! Kako rad bi ti tudi danes mirravi ! isto veselje! Kalo. rad bi ti tudi danes s+1. roko 5 n ti kakor v trstih otroških ! rtih prane:';-J. mr.lo kave. Toda po.ilal sem ti .re ' -hi vi samo čestitko, saj dì*,ceca ne .no rem Tod« v - • i ,	, e prav me obdajajo zidovi kasu r
ic, so d »;.n e -* ■- 1 jo molitve in zelje pri te':;, m ain a. ,
vojak "n-
Nad mano boci se nebo, pred mano mesto se leskeče, življenje vabi me na dno, obljublja polno sladke sreče.
Kot zvezde na večernem nebu
pomikajo se v noe naprej, tako skrivnostno se^izteka življenje moje v božji rej.
A zvezde vračajo se zopet, na temnem nebu se njih sleč1 beli, življenje moje na le enkrat v naročje večnosti hiti.
Včasih se človek razburi obvnajmanjsi napaki, iveri v bratovem očesu, včasih pa je slep za usočne prestopke. Priznam, nisem se parburjal, ko smo kradli ministrant je n-„-posve cene hostije ali lovili v pomladanskih nočeh ri'’ .. Dolgo pa se nisemvpotolazil, ko sem sli sai sosedovo Mi^ko vprašati meznarjevega poba, ki je bil dalj casa na počitnicah v Bosni: „Ivica, sta delaš?” 0 sladka materina govorica, mili slovenskivjezik! Sram me je bilo, da se kg,j takega slišal. A to še ni bilo najhuj se. Včasih sem zelo rad obiskoval sorodnike, ne zaradi pohlepa, ampak iz čistih namenov. Z br tranci in sestričnami sem se rad tepel in to brez strahu pred kaznijo, ki ji doma nisem nikoli utekel.
Ob zimskih počitnicah, kakih sest let bo te-’a, sem bil tudi pri stricu. Snega je bilo do oasu in ves dan smo se podili po vaškem klan cu ja na polje - starejšim ljudem na jezo.
c. 1. v konrod.
- 7
Vès upehan sem se ustavil in sedel na sani prisedla je sosedovavAnica. Bila je dve leti mlajša od mene, jezična, prepirljiva. Posebno se nisva razumela, tisti večer pa sva se pcbo tala*
Skopnel je sneg, vrnile so se lastovice, pozabil sem na zimske počitnice. - Ne , pole ti mi je dejala sestrična, da je Anica odšla k materi v Italijo. „Bog z njo!” Žalosten nisem bil.
^olpti'j wko so se na njivah sevpriklanjali tepki pšenični klasi in je v senožetih ze zadišala rrvq otava, sem obiskal strica. Dolgo se nismo videli, vesel je bil pogovor. Rad po slušam kmeta, ko govori o voleh, o pšenici in pozdu. Kot bi bil sam bogataš, kot bi sam sto nal za rluffom. Primem kravo za rog: „Ej, pa saj se poznava! Mar te nisem tolikokrat podil iz Lukove detelje? Pa me je stari Luka stisnil za ramena: ,Fant, ko pases, pusti neumnosti!’” Šarec bije s kopitom ob hrastovi pod in gizd_a vo dvis'a davo: „Pozdravljen!”	v
Pogovarjali smo se o soli, o bodočnosti . Dekleti sta bili malce v zadregi. Oce se je smejal, mati mi je požugala,
Nenadoma je potrkalo na vrata. Mala Marija je stekla odpirat. Vstopila je v sobo s po stavnim dekletom ob strapi. Nisem spoznal za • tisto visoko frizuro in živahno postavo nekd_a nje drobne Anice. „Jo poznaš? Sosedova je. V Trstu je pri materi,” je razložilvstric. Vstal sem, da bi ji podal roko. Gospodična je stegnila fino rokico in dejala v pristni italijan sčini: „Sono Anna...!”
„Tako, punče,”sem si mislil in nalašč pre šerno potresel rdeče obarvane krempeljce in rekel: „Jaz sem pa Godnov !vSicer pa se poznava!” Neka j je še hotela reci. Sram jo je bilo in je obmolknila. Vsem je bilo nerodno, jaz sem bil pa jezen. Na hitro sem se poslovil in jo mahnil po beli cesti domov. V preski sem si odlomil vejico in jezno smukal zelene liste. ”Da bi te, kos potržacena! Ni tako dolgo,
v	v	v	#
kar si se prav po domače čebljalo, dete, sedaj pa: ,Sono, sono...1’”
Od takrat še bolj jezno gledam za potujce-nimi rojakinjami, ki so nekoč lovile metulje po naših travnikih. Sedaj pridejo s taunusom in „mio tenente” spremlja debelisasto gospo, ki v cerkvi začudeno ogleduje piskavega svetega Antona, s pajčevino odeto okno in se čudi: „Le kako sem mogla nekdaj tukaj živeti!” Fej!
-ami-
'• Prijetna
je vožnja po belih .	;
gozdnih cestah pod ' plešastim Snežnikom. v Af ho se dolina kuha v vroči separici, je poleti pod snež-
niškimi vrhovi prijetno hladno.
Vrhu vsega pa ima neizkušen vozač mir pred nemirnimi avtomobili in nadležnimi policaji.
Marsikatero nedeljsko popoldne sem ušel sestri, ki me je snubila za pomoč pri pospravljanju po obedu, in se zapeljal v ta košček notranjskih planin.vVČasih sem vozil uie in ure po neznanih snežniških cestah, ne da bi vedel, kod blodim, ali pa sem že na roba gozda legel v senco, poslušal prijetne gla-
sove gozda; tu se- .je oglasil .ptic, tam .je tekla čezvjaso ljubka srna. Nekoč se mi je tako približala kaca, dvignila- glavo in me z drobni mi, nekoliko izbuljenimi ocmivtako priliznjeno eledala, da bi jo skoraj pobožal.
Tudi tisto poletno popoldne sem užival v pozdu. Sonce se je ze pomikalo proti zatonu. Bela cec't0 je postala oranžna. Veselo je hrzal moj mali konjiček v klanec. Naenkrat je malo zakašljal, se nekoliko potegnil, kihnil in u-tihnil. Lepa je ta, sem si mislil in mirno raz jahal. Nisem se razburjal. Do vrha je bilo se nekaj sto metrov, pot'm je klanec navzdol do_o vinkp urei naso vasjo.
Ob cosM je stalo tv jhno kamenito znamenje. Nič več ni bilo videti, kaj je pisalo na njem, niti, kaj je predstavljala slika, od katere je ostalo le nekaj barvnih madežev. Le ob strani so bile na kamnu tri rdeče -črte, ki jih je veri etno zarisal losar. Sedel sem na štor po -lee- znamenja in gledal proti vrh Snežnika, ki
je kot starec nastavljal svoja pleča, da bi u-iel °e nekaj toplote zahajajočega sonca.
Nihče ne ve, od kdaj in z-kaj stoji tisto znamenje. Nekateri pravijo, da so tam gozdarja zasuli hlodi in ga zmečkali in .je sin kot spomin na očeta postavil znamenje. Drugi govore, da je tam peljal moz seno z Bičkih lazov in u-trujen nekoliko Zadremal pa pozabil zavreti na vrhu klanca in je vse zdrvelo s ceste ter se razletelo na kosce, le moz je ostal nepoškodovan in zato je postavil znamenje. Pravili so tu tudi, da tam strasi. Sosedov stric Andrej mi je pripovedoval, da je polhe lovil, pa je videl, kako je tisto znamenje gorelo; ”No, stric, saj se poznava,” sem si mislil,”sa.j ne gres nikoli polhov lovit brez zganja.”
Tako semvse spominjal raznih zgodbic in pl_e dal migljajoči zrak okoli razgretega motorja.
Pa. mi je stopila pred oci se ena zgodba: -
Še čisto majhen sem bil, ko eva sla s starim očetom v pozni pomladi ali zgodnjem poletju - ne vem natančno; vem le, da sva sla arniko
nabirat v laze pod Bičko soro, da'.je nebi prej pokosili. Star je’bil, pa sva vsake toliko casa počivala. Če sva videla gobo, mi je povedaL če je užitna ali ne; cud.il sem se mu, da je ta koj ugotovil, koliko let star jelenvje izgubil rog, ’ri sva ga nasla. In ko sva prišla do znamenja, mi je povedal o njem nekako takole:
Mara*je bila lepo dekle. Se čisto mlada je bila - komaj dvajset let je imela. Tudi pobožna je bila, ubogljiva in dobrega srca. Rada je pomagala. Delo .je imela doma vedno in nikamor ni utegnila. Sicer pa se ni. razlikovala od dru gih deklet v vasi.
Kdaj pa'kdaj je prišel k njej v vas mladi logarjev sin Tomaž. No, rada sta se imela. Neke nedelje sta-sla skupaj, od^mase, gledala Sne žnika kopasto glavo in si zaželela povzpeti se na vrh. - Tako lepo bi bilo gori, skoraj v oblakih, v soncu in - ljubezni. Njena mati niso akoj dovolili. Oba sta jih prosila; tudi Tomaža so imeli mati radi, pa vendar.... „Otroka, rMje ostanita doma!” „Saj bova prišla ze v mrj ku domov. Tako lep dan je, privoščitevnama, vm_a ti,” sta prosila. Mati so se dali omečiti, se enkrat svareče pogledali hčer in sta sla. Ona, ki ni nikoli nikamor sla, nikoli ni imela raz-.vedrila, se je veselila kot. otrok. Iskala je r'--dke cvetke in spotoma povezala venček in mu g1 posadila na glavo. On .je bil kot logarjevv sin vajen gozda in ji je pokazal vsakega ptičke,, veverico je takoj ugledal, i/se ji je pokazal.
Sredi popoldneva sta prispela na vrh. Kako klasen razgled! Toliko vrhov je bilo videti, vT es pa so se stiskale dol ine.vNjuna rodna dolina se jima je zdela kot prgišče. On pa ji je r zlagal imena gora v daljavi: na severu bele K havanke in Julijske Alpe - Triglav ji je po-k zal, pokazal ji je Učko in Slavnik. Celo ime n nekaterih vrhovvv Gorskem Kotaru je poznal. \/.sa radostna je občudovala naravo, saj toliko sveta se nikoli ni videla. Tako velik, tako lep je svet.
v
Malo sta se pokrepčala iz torbice, ki sta jo imela s seboj, se prijela za roke in se p_o •dala proti domu.
Ogenj mladosti je plapolal v njem, ona pa ae je sromnila materinega svarečega pogleda.. To je priklicalo oblake na njuni jasnivčeli, da nista videla oblakov, ki sovse od Učke po dili proti Snežniku. Črna oblačna zavesa, ki je zakrila sonce, je nQ robeh zveplenorumeno žarela. Tiho sta stopala drug ob drugem in jo hitro ubirala proti domu. \f daljavi je rooml pa joče zabobnelo in odgovoril je opotekajoč se odmev. Padle so prve kaplje, debele kot zrozd. ne jagode. Čedalje blize je grmelo. Stisnila sta ' s e rod kos°to smreko. V temnem gozdu je vladal z o nepoln mrak. Njo je postajalo strah in ^kor^j nn jok ji jevslo. On pa se je stiskal k njej in ji proseče nekaj šepetal: „Mara, Mapi c a..., samo enkrat, Marica vmo j a. . „Tomaž, ne!” je prosila ona. Prvič se j je nje— zev obraz, ki je bil tako blizu njenemu licu, zdel p-rd. 'J njej se je zbudil odpor, da je skoraj zakričala: „Ne, rajevnaj me takoj stre 1 avubi,je ! ” „Kaj nisi nič več moja, me nimaš’ nič vec rada?” „Saj veš, da pe imam, toda kljub temu ti svojega najdrazjega ne dam, ne, si slisal, ne!” se je razburila.
Gozd okoiivnjiju je ječal. 7 svitu bliskov so se mogočne smreke klanjale silni burji. Dez je lil kot iz škafa. Že sovsilile kaplje skozi gosto smrekov Ognjene kače so se žaga -njale v široka pleča Snežnika. Huda nevihta, ki navadno tako hitro mine, kot pride. Tudi v Tomažu je bila nevihta, morda hujša od one, ki je majalavnebovin zemljo.
„Dobro, če nočeš biti moja, p* ostani tu sama,” jevzaklical in sel izpod smreke.
„Tomaž, ne, ne nusti me same! 0 Jezus - ! Tomaž vrni se, saj...” - Obrnil se je - blisk od vzhoda do zahoda je razparal nebo. Krik gozd* je nrevpil stok uboge Mare; ognjena, kaca je onlazil* košato smreko in jo preklala n" ^ vo j e. ^rh se je odlomil in pokril telo
nesrečnega dekleta.
Nebo .je postalo cisto kot ribje oko invse odelo v svoj crni plasc, posejan s stotisoči zvezd. Vrhovi smrek so se lahno zibali v.poj_e maj očem vetru, da so kaplje dežja; tiho padale na mehka gozdna tla. ’Cernu taka tišina?’ se
v
je spraševal mesec in pokukal med vrhovi smrek. Tam je na mokrem mahu pod razklano smreko kle cal Tomaž obvtruplu svoje ljubljene Mare in skozi solze šepetal: „Le zakaj je Bog vzel te be, cisto in nedolžno, ko bi morala strela u-biti mene, mene, ki sem hotel grešiti?”
Morda se Tomaž takrat ni spomnil, dr Bos ni maščevalen, da noce smrti grešnika.
Morda res zato tam stoji znamenje ?!
- job-
Tiho stopim v temno cerkev, vse molči,
le ob božjem grobu svečka vztrepeta, gori.
Svetel plamen sence' rise, mrak se ga boji, iz objema svetega ognja v temen kot bezi.
v
Kaj naj rečem zdr-j Gospodu? Nem stojim pred njim.
Naj ga prosim, naj ga molim, ali naj molčim?
Prosil bi ga rad le eno, srce naj mi vžge, da gor-.ce bo pregnalo moje temne sle.
Otroci smo se radi podili pred staro. solo. Ali kg,kor nas .je mikalo, da bivse podali po ve tastih stopnicah za rumenim m.ačkom na podstres je, si nismo upali.vNismo se bali toliko tem -nih kotov na stopnišču, kot hude debelušaste Eme, ki nas je vedno podila z metlo, če smo se le pokazali na stopnicah. To je bilo že staro babse. Ali jezikava in prepirljiva je bila tako, da ji niti fprovskevženske niso bile kos.
Na tihem smo si otroci želeli, da bi mo^li v tisto veliko izbo, kjer je Ema stanovala, ker CTe je skozi oknice odondod cesto slišalo vpitje vin truse. „Ema tepe moža,” smo ugotovili in važno zrli na okna, ki so bila ponekod razbita in zadelana z ri javo pločevino. Ob takih tre -nutkih si njosel b^ez večje nevarnosti pognati s "raco v sipo kamen, ker je bil tak trušč, da se žvenket- razbitega stekla ni slišal.
^ma in njen moz stR živela pravo cigansko življenje. On j' ve^no porival pred seboj zeleno dvokolesno napravo za brušenje in vpil: „Brni simo s^rje, popravljamo lonce, kozice, marele! Sceneta so se podila za njim in zenske so ga gledale s pragov. Koliko je zaslužil pa ne vem. Veliko, gobovo ne. Ema pa je opravljala bolj človeške posle. V mesto je hodila 'in preprodajala jajca, maslo.vVčasih je iz njene torbe ?.v la preplašena kokoš. Ljudje so o njej marsikaj tovorili in če je komu kaj zmanjkalo, je naj -prej obtožil „cigane”.
Neko jesen me je ujelo na poti iz šole ne urje.vBurja mi je obrnila dežnik in ga polomila. Oce me je poklal k cisanu, naj pr popravi. Nerad sem se napotil po ves^stih stopnicah, ker sem imel z Emo se nekaj na rovašu. Ali kaj, oče je ukazal in ni, da bi se upiral.
Začuda je bilo tistikrat v stari šoli vse tiho. Previdno sem potrkal na vrata Eminegav stanovanja. Že sem bil vesel, da sem jo srečno odnesel, pa se je oplašil stari in mi velel napre j.
14
Ležal jevv postelji in se tresel od mraza, saj je bila že pozna jesen in je burja tresla okna, dp je pločevina drgetala. Stari je bil bolan. Hotel sem na kratko opraviti, a dejal je, naj sedem. Plaho ^em pomaknil vegasto klo pico k visoki postelji in se zastrmel v suhi obraz.
v T a ko sva postala s ciganom prijatelja. Ko je šel s svojo ropotijo mimo nasevhise, sem mu pomagal potiskati v hrib razsušena kolesa in kadar je b^1 doma, sem bil rad polegvnjega, Če se je le sitna Ema odpravila zdoma. Se ved no sem se je bal. Kako tudi ne, saj je bil se stari cig s n v strahu. Za moje usluge me je na_ grajeval s kosi žice, polomljenimi dežniki in oodobnim, kar sem jaz vse skrbno spravil. Naj raje pa sem videl, da mi je pripovedoval. Svo je dni je bil vojak in celo oficir. Se sedaj je imel v sobi veliko sliko: ml'd korporal, crnih brkov in iskrih oči. Ko mi je pripoved_o val o tistih časih, je naslonil roke na mizo in se zagledal skozi okno. „Ej, bilo je, bilo. Kaj sem hotel reči? No! Pa smo ne Ogrskem ure tepli kmeta, ki ni hotel dati sena za nase ko nje. Vojna je bila in moral bi dati. Zvedeli so na komandi in deiali:	,Franjo, dosluzil si,’
in sem bil ob službo. Zen*, navajena na ples Ln razkošje, me je. pestila in zahtevala svoja; tal') ' sem postal, kar sem.” Na hodniku so se zač ili Emini koraki. Cigan je prijel za delo, jaz sem pa pobegnil.
Nekoč se je običajen pretep pri ciganu z_a vi el čez običajno mero jn vsi, kj/smo stali ur. 1 šolo, smo nestrpno cikali konca. A Emin sl- ni hotel utihniti dovmraka in otroci smo se igubili domov, ker je ze zvonilo zdrnvama-ri jo.
Drupro jutro smo zvedeli, da je Ema zapodi la 'oža. Šel sem pred šolo, da bi nabral sveniti novic in obiskal ubogega prijatelja. V ve si ,e vezal v veliko rjuho svoje stvari. Tiho -oi mu pomagal. Potem svn zvlekla vse skupaj
V V	V	v
■ur vorisce. Stari je se s tresočimi rokami
y,?tezal voz1? in jaz sen . hotel domov po voziček, ker se odpre nad nama okno in skozenj je priletela velika slika: mlad korporal, crnih brkov... „Na vrag, to je tudi tvoje!” je za -vreščala Ema in zaloputnila okno. Slika pa je padla na tnalo, da se je steklo razbilo in sli ka sama raztrgala.' Cigan je zavekal, kot bi bil sam priletel skozi okno; pred njim je ležala raztrgana mladost.
Stari se je potem naselil v polpodrti koči z« vasjo in se le redko prikazal.
Lansko leto je bila na spomlad velika po-ledics, da so se trgale telefonske žice in marsikje so privlekli na mizo zaprašeno petro lejko. Utrgala se je tudi dal j no vodna, žica pr j mostu. Nihče se zaradi tega ni razburjal in nikomur sr n' zdelo potrebno zavarovati kraj p- ed naprovidnezi. In ko se je cigan vračal ir crosti ine, bilo je proti mraku , v j e vpri mosti' /note1 pobrati iz snezniee molečo žico; za dežnik bi-bila predebela, ali bogvedi za kaj bo prav prišla.
Tako je cigan končal svoje bedno življe -nje. Uosinjelo truplo so položili v mrtvašnico invko so o-5', ne^U mimo stare sole na pokopališče, je Eva b^je pljunila skozi okno. Tako zelo sta si bila s starim navzkriž!
-ami-
9 O -r? —
16
s pon ini
v
•Redar je- ugasnil lue. V spalnici je zavla dala tišina. Zunaj so zamirali zadnji zvoki trobente, ki so vojakom veleli spanje. Zopet je bil za mano naporen dan. Snes, na katerem smo imeli ta dan vaje, me je prisilil, da sem mislil na dom - Slovenijo. Čeprav sem bil utru jen,nisem mogel zaspati. Pusta umazana ravnina, polng, snega j nad katero so visele megle, se je počasi začela umikati. Pred oci mi je stopal lep pomladanski dan. Umazana voda Be-geja se je umikala bistrim studencem slovenskih gora: ravnina je vzvalovila in se spremenila v lepe hribe in gore.
Zadovoljni smo hiteli od drsnega protivva si Krn. Pot je bila na novo utrjena in razsir jena. V kamnitih stenah so bili še vidni sledovi vrtin, kamor so polagali dinamit} po tleh so se vlekle sledi gosenic buldožerja.
Ura je bila približno petdesetih. Sonce je že precej grelo, vendar so gozdiči širili prijeten hlad. Ozračje je bilo sveže in čisto. Žive zelena trava, posejana z rumenim cvetjem, je pričala, da se prebuja novo življenje. Pot s*- je vila mimo erap in kotanj, po katerih so šumeli studenci in potoki. S sten na levi stra ni je curljala ali kapljala voda. Ozelenelo d evje nam je na mnoeih krajih nudilo prijetna senco. Med pogovorom je pot hitro minevala.
Ko smo prišli izza velikega ovinka, se je n d n°!ni prikazala vasica Krn, nad njo pa sam K^n s svojimi ogromnimi pašniki, ki so bili ponekod se zakrpani s snegom. Kmalu smo bili mei hišami, kjer se je tu in tam cul otroški s. eh in'govorjenje ljudi. Z nami je bil tudi J Iko, ki je tu doma. Povabil nas je v hišo, k 'er nam je njegova mama prijazno postregla s s lamo, kruhom in čajem. Dobro smo se založila in po krajšem postanku odrinili dalje.
Po poti, ki se je vila med drevjem, smo hitel? navzgor. Nenadoma je pot izginila in
iz gozda smo prišli na plan. Pred nami se je prikazala mogočnavsoha Krna v vsej svoji razsežnosti. Pomlad še ni dosegla vrha. Zelena barva trave je proti vrhu prehajala v rjavo.
Sam vrh je siv - skalnat. Na desni strani Krna se je v soncu bleščal vrh Botognice, ki je mno go bolj skalnata kot Krn, je pa nekoliko nižja. Ustavili .smo se. Jelko je začel pripovedo vati o bojih, ki so se odvijali med prvo in med drugo svetovno vojno na teh tleh. Najbolj me je pretreslo, ko je povedal, kako so Nemci vrgli skupino ujetih partizanov cez stene Bo-to^nicp. Zdelo se mi je, davskale na desni se vedno odbijajo krike padajočih.
/ročina je bila vedno hujša. Od potu so nas začele skeleti oci. Postali smo redkobe -sedni. Le Tanezvse je tu pa tam opogumil in povedal kaj smešnega. Teren je bil precej strm. Koraki co restali bolj trdi in počasni, ^rh Krna in zavetišče ^ta izginila za obronek, po kap-erem smo lezli navzgor.
Nekdo je aredlaral kratek počitek. Seveda smo bili takoj za to, saj si ga je vsak na ti hem želel, čeprav ga je bilo sram poveda+i. ^spč’li smo se v travo. S pogledom sem takoj Qbjel leno pokrajino pod nami, ki se je bleščala v sonci1. Tu invtam sc je med grički sve til bel rrod. Tam teče Soca. \/idele so se vasice 's cervvami. Za vsem tem kraljestvom se kakor kulisa dviCTa veriga hribov, med katerimi kraljuje Matajur. Moj pogled je potem pritegnila rumena pomaranca, ki jo je Lojze privlekel iz torbe. Sočne rezine so se mi silno prilegle. Škoda, da jih je bilo malo. Nekoliko smo še poklepetali, potem pa se dvignili in krenili dalje. Naso pozornost je takoj pri legnila creda ovac. Ko so nas zi vali^ugledale^ so v divjem diru planile navzdol. Nas fotograf Lojze je hitro potegnil ven svojo „exo” in n_a redil posnetek.
Sonce je neusmiljeno žgalo. Koca se ni in ni hotela približati. Noge so nam postale tež ke. V takih trenutkih postane človek skoraj neobčutljiv za vse. Nagonsko premika noge in
se ozira proti cilju. Z rokami si otira pot z obraza} menca si skeleče oci. Na tihem se spra suje, čemu vse to.
Končno smo ‘tik nad seboj z.agledali kočo . Napeli smo zadnje sile in pospešili korake. Raztegnili smo se v dolgo vrsto. Na čelu je se veda koračil 'Pavle, tik za njim Lojze.
/ koči ni bilo nikogar, '/sa okna so bila dobro zaprta in čeprav je bilo zunaj zelo vro če, je bilo znotraj prav hladno. Oblekli smo vse, kar smo imeli, in se nas je zeblo. Na po lici smo odkrili v neki stari škatli nekoliko čaja in v predalu je bilo nekaj polstopljene-ga sladkorja; tudi v jeklenki je^bil se plin. Km al’: se je znašel na mizi vroč caj. Nekaterim je se kar ugajal, drugi pa smo se kislo nasmi h a li.
Zunajvnas je sonce zopet ogrelo. Izpred ■koce smo se'nekaj trenutkov zrli na sosko stran, ki se je grela na toplem pomladanskem soncu, potem pa smo skoraj tekli na vrh Krna.
Pogled z vrha proti severu je bil čudovit: neizmerna zasnežena skalnat a- plan j ava, polna kotlov j grebenov, planot, pogreznjen^ v zimsko tišino. Pogled je romal od za-ledenega Krnskega jezera dalje in se ustavil na zasneženih belih orjakih, ki obrobijajovta svet: od desne proti levi se vrstijo Tosc, Triglav, Talovec, Mangrt in daleč na levi -še Rombon,
Kpestreijenik in Kanin. Ko smo zrli na ta košček zemlje, smo se čutili močne, sveze in m'adostne.
Čas nas, je priganjal. Z vrha smo po robu } >‘enilivna desno' do Škrbine. Tu smo se spustili poševno po strmem pobočju navzdol. Noge £ o se krepko pogrezale v sneg. / začetku je s ! o počasi, ker je’ bil teren strm. Izpodvnog c~o se valile grude snegavin počeši naraščale v majhne plazove, ki so šumeli navzdol in se • z sirali na dnu kotanje.
Nenadoma se je na snežni belini nekaj zga ni lo. Hitro sem okrenilvglayo. Preko zasneženih melise pod stenami Šmohorja je v prekras-
nih širokih plaval gams. v„Gams, gams!” smo vsi naenkrat zavpili. Kot očarani smo gledali, ka ko se je počasi manjšal in končnovizginil spo daj med zasneženimi skalami in ruševjem. Postali smo razigrani. Spustili smo se v tek. Ska kali smo preko skal in jarkov kot otroci. Nekateri so vriskali. Skalnate stene so odgovar jale s stoterimi odmevi.
Svet se je vedno bolj ožil in končno smo mimo podrtih stavb Planine na Polju prišli do jezera, ki je imelo le ozek pas vode ob robu; vsa ostala rovrsina je bila pokrita z ledenim o^ierom. Napili smo se ledenomrzle vode, se slikali za spomin* nato pavkrenili mimo jezera rreko zasneženega melišča, ki je bilo na -redko norasle z ruševjem.
Narrej od jezera se dolina, nekoliko razširi. Tu je sneg ze skopnel. Skozi ostro, poležano travo so bodli zeleni listi nekih rast lin. Zemlja jc bila razmočena. Kmalu smo prišli do vraja, kjer se dolina nadaljuje v dve smeri. Na desno are v planino Duplje. Nas je pot vodila na levo.skozi gozd. Po dobro utrj_e ni CTozdni roti smo prišli do 'roba. 'Sonce je ravno zahajalo za ostro konico Lemeza. Globoko rod nami se je v senci razprostirala doli-n^fjepene. Čeprav nas je čakala se dolga pot do Soče, smo se za trenutek ustavili -in gleda li. Ko se je sonce dotaknilo roba, smo se sp_u stili navzdol. Zajela nas je senca, postalo •j* hladneje.
Zunaj se je oglasila piščalka stražarja, ki je svojemuvtovarisu na drugem koncu dajal znamenje. Ulična svetlikanje skozi okno metala na steno senco kasarniske ograje.sobi
Ob začetku nove planinske sezone
Lani je.bil v semenišču ustanovljen samostojen mladinski ójsek Planinskega društvaytfi pava. Ob letnem obenem zboru matičnega društva smo napravili račun za preteklo leto.
\/ letu 1970. je tudi naša planinska sekci ja aktivno delovala in dosegla kar lepeyuspe-he. Kot najvažnejše bi omenil naso pomoč pri gradnji Gradiške ture. Naredili smo večino na vadne poti in mnogo pomagali pri gradnji z ava rovane poti. Nasvpevski zbor je pri otvoritvi te poti zapel vec pe-mi.
'J okviru Planinskega društva smo naredili enodnevni izlet na ^rsic in enodnevni izlet v Hrastovlje. Sodelovali smo na dan planincev pri pohodu v neznano. Udeleževali smo se vseh predavanj, ki jih je organiziralo PD. Sest n_a sih elanov je uspesno napravilo izpit za gorske stražarje* trije pa so se udeležili, alpi- .. n>stičnega tečaja. Poleg tega gremo tudi sami večkrat na Nanos in Javornik. Sedaj zaznamuje mo pot - transverzalo - od Gojkove koce doyAb r.movih.vS tem pa naša dejavnost ni se konča-na. 'J nacrtu imamo se dokončno markiranje poti: pripravljeni smoytudi preurediti nekatere odseke poti na Gradiško turo. \/ nacrtu sta dva enodnevna izleta, eden spomladi, drugiyjeseni n' Čaven in Nanc-s, med počitnicami pa stiri -dnevni izlet na Triglav. Imeli bomo tudi svoja predavanja in oskrbeli si bomo oglasno des ko.
To so nacrti. Koliko bomo v resnici naredali, je odvisno predvsem od nas. No, zaceli sr o kar dobro, saj smo se z e v februarju loti li preurejanja vstopa v Gradiško turo in oskr b Li prvo svoje predavanje, ki ga je imel Jo-ž Rožic iz Tržiča. Popeljal nas je na Mt. Bj.anc, Kavkaz in z lepimi diapozitivi v čudoviti svet planinskega cvetja naših gora.
Da ne bomo ostali le pri tem ! 1 !
- Franc Kavčič -
Der Zug verliess schon die Staatsgrenze und eilte seinen Weg durch Osterreieh weiter. Nach sechs Stunden erreichte ich raein Ziel: Salzburg.
Die Stadt ist vero Sehen sehr ahnlich dem Ljubljana; durchs fliesst der Fluss Salzach und auf dem Eerg regiert ein grosses Schloss. In di eser Stadt verbrachte ich zweimal meine.Ferien um etwa drei Woehen. Ich v/ohnte bei einem Prie-ster, Direktor einer„grossen Buchzentrale ,,0s-terreichisches Boromauswerk”. Die Gastfreund -scha^t und Grossmut meines Gastgebers,,war gross un* so konnte ich meine Ferien sehr nutzlich und schon verbrlngen..
Meine Hauptsache und Arbeit„war das Sprach-lernen u'iid die Praxis. Dazu gehorte ver al lem d;as Gesnrach und,.das Stud^um. In einer Buchhan-dlune sin'5 die Pucher natu^lich k.ein Problem, und c0 standen mi^ viele Eucher zur Verfugung.
Meinen Arbeitstag verl^.bte ich sewohn.lich im Geschaf.t. Mit dem Geschaftsfahrer liefgrten wir die Pucher herum. Manchmal fuhrterr wir in die Puchdruckerei, um die Bucher zu holen. So waren wir z.'E.: In Deutschland (Munchen, Donnajr ort) und in Wien. Auf diesen modernen ^ierspur-autobahnm ist der Verkehr sehr rege. Man braucht da nicht mit der Geschwindigkeit zy sparen.
Aussep/ìem erkennte ich die Schonkeiten und die Denkwurdigkeiten der Stadt. Jede.s Jahr be-suchten "rir eine tforstellung am beruhmtgm Salz-burger Pestspiel, das einen Monat dauert. Da werden die -Verke aus Weltdramaturgie und Musik sespielt. Dabei muss man den Komponist W. ,.A. Mozart erwahnen, der hier geboren„wurde. Uberall in Salzburg kann man seine Denkmaler sehen und deswreervrn nennt man Salzburg auch Mozart odcr Pestspielstadt. Auch das Marionetentheater ist bekannt. Einen srosgen Tej.,1 zur Kunst der Stadt "•eben die Kirchen (^ber funfz-ig) . Aller^ines ist der Dom das schonste Barockdenkmal Oster -reichs. wpr zelebrierten gewohnlich im Knaben -seminar,.
Zum Schloss am Berge fuhrt eine Seileisen-bahn. Davon geniesst man einen weiten Ausblick. Die Leute besuchen im Schloss auch das Museum und geschichtsbedeutend-e Katakomben.
Eine grosse ^erzierung darstellt wunder-b&rer Mirabellgarten. Dieser Park, einige Ge-baude und bunte Umgebung ist vielleicht jeman-dem aus dem Film „Mein Lied, meine Traume” bekannt.
Einmal gingen wir auch unter die Erde, ins „Untergeschoss” von Salzburg. In der Nahe^ist nahmlich ein grosses Salzbergwerk. Es..gehort dem Osterreich und Déutschland. So kann^jeder Besucher die Grenze ohne Passierschein uber— schreiten. Davon kommt auch der Name „Salzburg?
Es gibt noch manche Interessantheiten^und Pracht, die zallreiche Touristen und Auslander an sich ziehen. ••
Meine<tFerienze.it ver-ging s.chnell, aber viele schone Gedachtnisse blieben mir an jene T rxge.
- T. Š. -
i
- ss -
tf ŠrODEt/T MA RfUÌO 4RE---, .
V-
Tudi tokrat mi je bila sreca naklonjena, saj mi je ustavil prvi, ki sem ga štopal. Bil je Slovak s Škodo. Opazil sem, da Čehi in Slo vaki radi ustavljajo, samo velikokrat imajo polne avtomobile in avtostoparja nimajo kam stlačiti.
Peljal sem se do Zelenike; tam pa sem moral spet cakativcelo večnost. Sonce jevžgalo, čeprav je bilobe sredi septembra; končno'se me je' usmilil šofer nekega tovornjaka. Zapeljal je na trajekt, ki vozi preko Boke Kotorske in kmalu sva bila v Tivatu, kjer me je od lozil.
Ta dan sera imel v načrtu priti do Titogra d" in obiskati Lojzeta v Danilovgradu. Resne sem se začel bati', vda mi ne bo uspelo. Kljub temu sera korajžnovstop~ 1. Za avtostoparja ni lepšega glasuvod škripanja zavor. Pred merjej je obetal rdeč kombi. Pozdravil sem in brz vprašal: „Greste v Titograd?” „Davin se dlje!1
Vstopil sem in brzeli smovpo široki cesti ob obali. To mi pi bilo preveč po volji, raje bi sel preko Lovcena in skozi Cetinje.
Za seboj smo pustili Budvo in se začeli vzpenjati n^> pobočja črnogorske obale., V kombiju je bil poleg šoferja, se nek pomočnik, ki si jevvncto žvižgal narodne pesmi. Šofer pa se je izživljal s tem, da je vsakih par metrov hupal. Čedalje vise smo bili. Vrhovi so b li v oblakih. Tik proden smo zapeljali v meglo, pom c-o s pogledom poslovil od morja, ki se je čudovito modro bleščalo globoko pod nami. Ko smo 'se zaceli spuscati na drugo stran, je iz nizkih oblakov ze rahlo rosilo. V daljavi so s° videle obale Skaderskega jezera. Kmalu smo se vozili med močvirji. Enolična pokrajina me je uspavala. Zdrcmil sem se sele, ko so mimo nas begale prv- titosrajske hiše. Izstopil sen v centru mesta, toda nisem mogel verjeti, d5? je to res center. Titograd je svojevrstno m-_s to. Mtse so nizke in raztresene. Verjetno zato.
ker je naokrog vse polno prostora za gradnjo.
Za podroben ogled mesta ni bilo časa, pa tudi ne vem, ce bi videl kaj posebnega.
Avtobus v Danilovgrad vozi vsaki dve uri. Pripeljal je, a je bil ze poln. Vanj se je na tlačilo se nekaj ljudi, da sta dva dobesedno visela iz njega. Jaz pa sem stopal. V Orni go ri to ni kar tako., Pa se mn j e po dolgem^casu le nasmehnila sreca: v nekem starem avtiču sem
V	V P	v
se ziv in zdrav, čeprav ves prestrašen, prige ljal v Danilovgrad.vSofer je vozil kot nor, ko lesa pa so se grozeče majala in avto je kar go skakoval. Danilovgrad’ je kakorvoaza v črnogor ski pustinji; vse naokrog je ožgano od sonca.
Ko sem prišel v kasarno, je stražar skoraj dremal. Dal sem mu Lojzetov naslov. Poslal me je čakat v sobo za obi-ske, kjer bi kmalu tudi jaz- zaspal, kajti Lojzeta ni bilo odvnikoder. Tisti, ki ga je sel iskat, mivje prišel dvakrat povedat j da bo kmalu prišel. No, končno se j p le znašel pri vrat ih - v uniformi in o-strizen po vseh pred'pisih. Veselo sva si segla v roke. Malo sva se pogovorila, potem se je' sel preobleč. Med tem sem govoril z vodnikom, ki je l5i 1 takrat dežurni oficir. Povedal mi je nekaj zanimivosti iz okolja, v katerem se bom kmalu tudi sam znašel. Lojze se je km^lu vrnil, preoblečen v boljšo uniformo. Z njim je bil tu di njepov kolega, ki je doma blizu mene v bliz nji vasi. Fanta sta dobila „dozvole” in brž sr'ovodsli v mesto. Sedli smo na vrt nekega go_s t'sca, ki močno spominja na Podskalo v Vipavi. Pivo se je v tej vročini kar prileglo.
Pogovarjali smo se o vsem mogočem in gleda Li fotografije; z Lojzetom sva se spominjala n.''danjih dni, Vipave.... Povedal semymu, kako j. bilo pri maturi, na izletu, na počitnicah.. Lojze mi je na kratko opisal svoje življenje v sivi uniformi. V takih pogovorih teče cas groz m hitro. Odšli -smo se v park, kjer smo se fotografirali. Poslovili smo se ob nekem mostu c* z Zeto. Lojze in Slavko sta se morala vrniti
- 25 -
v Vaglino., mene pa .je vodila pot nazaj v Tito prad, Pier sem nameraval prenočiti.
i/ecerilo ec je ze, ko sem ustavil tovor -n jak'. kabini je bilo ze polno, zato sem pro sil, ce smem na kason. Šofer je rad privolil. Gori sta bila ze dva delavca. Eden od njiju -Makedonec - je bil zpovoren in mi je povedal, d« so ^rnoeorci do zob oborožen narod. Že vsak netnajstletnik da ima italijansko pištolo. Se mnogo podobnih stvari mi je povedal, a se mi z*i, da vse ni moglo biti res. Ob osmih zvečer sem bil spet sredi Titograda. Kam zdaj? Lojze mi je povedal, da so pred kratki zgrad_i li v Tiiorradu novo cerkev in da tam župniku-je neki slovenski salèzijanec. Le malo ljudi je vedelo za novo cerkev. Končno mi je nekdo le pokazal pot do nje. Ponoči se oblike stavbe niso dale dobro razločiti. Le to semvtakoj yj,dol, da je stavba velika in moderna. Župnišče je spojeno s cerkvijo. Pozvonil sem. Odprl mi je prijazen duhovnik. Takoj sva ugotovila, da sva rojaka., Obljubil mi je prenočišče in me povabil na večerjo. Sestra mi je lepo postre-Plaj, Potem mi je župnik pokazal cerkev. Ni bi la se ci°to dodelana; vse sam beton. Skromno je, pa vendar lepo in veličastno. Nato serjsi ogledni ostale prostore. 7 stavbi je vse, celo majhna zelenica je sredi zidov. Steklene stene, moderna arhitektura... Končno mi je ž_u nnik pokazal se sobo, kjer sem prespal. Zdelo se mi je, kot da s=ra v hotelu. Za mano je bil narorm dan in dolera pot. Oci so se mi kar sa me zaprle.
Zjutraj semvvstal ob sestih. Po maši in zajtrku sem se župniku zahvalil za gostoljubnost invodsel dalje. Mimogrede sem si ogledal cerkev še od zunaj. Originalna zamisel. Zdela se mi je kot moderna letaliskavstavba.
Po železniški progi sem odšel na magistra lo. Spet sem stopal. Ustavil mi je neki Beograjčan, student. Pot je bila zelo zanimiva. Gesta se je kmalu dvignila med gozdove in pobočja. Reka, ki je žuborela spodaj, je bila
čudovito modrozelena. Spomnil sem se na Sočo. Sploh pa je ta crnogorska pokrujna zelo podo;b na Sloveniji. V motorju je bila neka napaka," grel se je,vda je vse smrdelo. Zato je šofer od casa do casa ustavil, da se je shladil motor. Stopila sva iz avtomobila in si ogledala čudovito pokrajno.
Začelo je deževati. Cest*, ki je vodila med skalami in prepadi, je postala vlažna. Na nekem ovinku bi se kmalu pripetila nesreča, a se je vse dobro končalo. Samo šoferja sta pre tila drue: drugemu.
Izstopil sem v Ribarevini. Šofer je zavil v levo, proti Beogradu, meni pa je pot kazala v desno, proti Kosovu. Deževalo v(je kot iv ška fa,.. Stopil sem v bife pri kriziseti. Pred njim
V
i ^
t
i
i
K*
c
]
je stalo p' Ino tovornjakov, naloženih z lesom. V bifeju pa so pilivšoferji, Vprašal sem onega, c-e bi mc peljal proti Peci. Rekel mi je, da lahko prisedem do Ivmgrada. Mimo-gede sem bil v bifeju priča (strahovitemu pretepu dveh črno gorskih junakov. Konca dvoboja nisem mogelvvideti, ker sva s ?	v šoferjem odšla. Med vožnjo mi
je pripovedoval o črnogorskih risticnih znamenitostih. Crna gora je lepa turizem bi se lahko močno razvil, le denar ni. Meni pa se je zdelo, da manjka Črnogor m poleg denarja tudi - iznajdljivosti in vo e.
•Peljala sva se nedaleč od lepega Biograd— s ega jezera, ki se skriva v starem pragozdu. S fer mi je povedal, da so imeli blizu jezera u praviti skakalnico. 'Joda inp1. Stanko Blou— d k je prej umrl in nacrt je ostal pozabljen. . Kar nenadoma me je vprašal, kaj mislim o S ptarjih. Nisem vedel, kaj naj bi mu odgovo-i 1. Potem sem rekel, da z njimi se nisem i— i; 1 opravka, zato no morem odgovoriti na vpra £ nje. Povedal mi je, da živo Črnogorci v več n m sroru z njimi.
- 27
7ila sva v Ivangradu. Zahvalil sem se mu za uslugo in odšel v center mesta. Deževalo vv je. Iz potovalke sem moral izvleci dezniwplasc. Na 3 vtostop nisem mogel niti misliti-. Odšel v sem na avtobus, ki .je peljal cez Cakor v Pec.
K meni je sedla neka gimnazijka. Pripovedovala tip je o življenju v teh krajih. 0 življenju ljudi, ki se borijo z zemljo in sami med seboj. 0 krvni osveti, ki kljub strogim zakonom se ni izginila. Govorila mi je o otr^ o ih ki ne vedo, ka.j je mladost, in O- velikih talentih, ki ostajajo pozabljeni. Mimo oken j° belala pokraj n a.. ludi ona jo govorila o življenju ljudi, ki jo obdelujejo. Zaceli smo se vzpenjati. Cesta je bila makadamska, ozka in polna ostrih ovinkov. Nekje je lez.ul prevrnjen tovornjak, malo vise sta.se zaletela avtobus in Volkswagen. Dolgo smo čakali. Pro-■£.j_ vrhu se je dežju pridružila se megla. Iz. mor j a oblakov pod nami sovgrozili, neznani pr§ padi. Kljub vsemu smo srečno prišli na vrh Ca kora. To jo eden naj višjih in verjetno najne varnejših sorskih prelazov v Jugoslaviji. Tudi spuščanje v dolino je bilo nevarno. Kontno smo pripeljali v Rugovsko klisuro. V ozki soteski je prostora levza reko in ozko cesto. Stene se čisto navpično dvigajo na obeh straneh.
Soteska se je nenadoma razširila. Rili smo v Peči. Na desni pod nami jevostal* slavna pa-triarsija. Ko bi ne bilo dež ja, bi si bil ogled al to znamenitost tudi od znotraj, tako p^*•• vMoker ^o koze s.em prišel v dom Počitniške zveze n3 Karasacu. Cenrav je bila ura sele polpetih	3? ,_p\" ' r
popoldne, sem moral nara^v ^ | nost v posteljo, _ saj ni,- ^	'
sem imel rezervnih hla.c. "


Bil sem edini post v domu. Upravnik pa mi je ves vesel pripovedoval, da je najavljena skupina Ljubijancanov.vHip nato sem zaspal.
Prebudil me je živžav. Doli v klubu sta hreščala televizor in gremofon. Kmalu se jev družba pripodila gor. Pred njimi je prišel šef doma in mi ves nasmejan pripovedoval, davje prišlo petdeset dijakinj ljubljanskega učiteljišča. Z mojo sobo sta prišla spat tudi neki profesor in šofer. Za njima se je pripodila skupina deklet, ki so takoj opazile moj „plakat zavQvtostop”. „Poglej, ta je tudi Ljubljan can!” Cebljalevso in pripovedovale, da gredo na morje - prišle so notisti poti, po kateri se bom jaz vračal. „Kakšen slučaj!” je še dodala. ena, ko so jihvprofesorice posle le spat.
Ugasnilivsmo lue. Šofer je začel smrčati kot motorna žaga. Spomnil sem se na Prešernove verze: „Temna je noe in stresa grom oblake’.’
Ze v prejsnji»številki Isker smo se malo r: .pisali o naših vojakih, spodbujalivk pisanj' v eno in drugo smer. No, moram reči, da ne po olnoma brez uspeha. Marsikateri od vojakov s*- je oglasil, in kolikor smo mogli zaslediti njihovih besed, nanašajočih se na skupnost, ji objavljamo.
v Ivan Blažič pravi, da je vsakemu hvaležen, c se ga spomni; tudi za Iskre ^e je zahvalil in rekel, da mu prinesejo košček domovine.vSi-c pa se ima dobro, saj pravi:	„Po zaključku
b> daste obuke sem zaposlen v ambulanti, kjer d- 1am pri zobozdravniku kot asistent. Godi se mb odlično, da sem pozabil, da sem v vojski.
S 1 er pa boste imeli večinoma priliko...” Za v iko noč pa obeta, da nas bo obiskal.
Ivan, hvala za pozdrave. Pa še kaj se ogl_a
(se nadaljuje)
ž vone
v
29
si. Iskre pa ti bodo hvaležne, ce jim bos ti daroval košček vojaškega zivljehja.(Nov naslov: I.B.,V.P. 4028/20, Prilep, Makedonija.)
Tudi Jože Cernevse kdaj pa kdaj kosa spoji nivin na duhovit način, kakor samo on zna, o-piše svo-1 položaj v kasarni (beri: v ambulanti!). Ostal je sam kot stari borac in dobil za družbo študiranega dohtarja nabitega .s teo rijo. Jože pa mu vliva poguma s prakso in tako se dopolnjujeta (saj vsi poznamo tisto ne-enačbo že iz matematike: teorija + praksa>0) Tudi nezdrave pošilja vsem.v
Obiskala sts nas v tem času tudi dva naša soldata; France Novak iz Bitolo in Jože Ipa-. vec iz Pj^lovara. Vesela sta bila kot le kaj. 0b^ sta ze stara borca. Novak skrbi zavklub - na tudi zase. Jože pa j' pomočnik nisandzij na samohodki.
Lojze Šinkovec pa se je preselil iz Dani-lov-grada v Split. 0 sebi bolj malo pove, iz njegovega veselega sloga pa se da sklepati na dobrovvoljo, saj zaključi takole: „...pa pri-ho^njiš kaj več, saj ina stari borac w vedno dovolj časa.” (Njegov novi naslov: L.S., V.P. 1545-3, Lora, Split.)
Tudi Jelko Šavli je v Splitu. Oslabil se je, n o s1 a1 pozdrave, zatarnal malo o koščku srca, ki ga je pustil v Vipavi, in utihnil. Zanj erovori Lojze S. in pravi takole: „Jelko sre na regato v Anglijo in Ameriko. Bo vsaj malo sveta videl in postal bolj pameten. Mo_r da bo še hudiča lahko presekal kot Krjavelj, saj je na nodobni jadernici kot on.” (Naslov: J.S., Šib „Jadran”, Lora, Split.)
Tudi stari Filter 57 (beri: Janez Jesenovec) se nas je spomnil in povedal, da so Slovenci v vojski vsi za enega, eden za vse; Marjan Pestotnik je pisal, kako si je v prazni bolniški sobi nazdravljal na Silvestrovo dokler ... (Novi naslov: M.P.,V.P, 2202/2.) Franc Mislej nam opisuje doživetje Božica in Novela leta v kasarni. Teodor Durnik se je'se rosebej snomnil Isker in z njimi v zvezi svo-
jim izletom na Krn. Nikakor pa nas ne more pozabiti nasvZvone. Kljubvtemu, da je kot urednik Isker ze upokojen, se vedno vneto skb‘ivzanj e z nasveti, spodbudami in delom. Po končani obuki v Sisku, se nam je oglasil iz Pirota in potem izginil neznano kam.
„ '/si skupaj pa nestrpno pričakujejo naše poste. Pa tudi vi, bratje na tujem, se spomnite vaših Isker; popihajte malo, ogrejte jih, da bodo zažarele z novim sijajem! Pisite nam kaj o svojih vojaških dogodivščinah, saj so na vadno silno zanimive.
Za nekaterimi pa je kar nekam izginila sled; vsaj bistra očala in dolga ušesa agenta od Isker niso mogla zaslediti njihove besede ne na papirju ne v etru.
No, za konec pa vsem, kiv„nosite suknjo be lo, sabljico pripasano invpuškico nabasano” lep pozdrav - Iskre in vasi bratje v domovini.
-Job-
lis e hi t/sib-jtrijO.
„Aleluja...”
*	‘	4
Procesija pre skozi vas in vsakdo poje naglas, da Kristus živi, da smrti vec ni.
Rože so zacvetele
in v Iofù so ptice zapele
n jemu v pozdra v,.
ki iz proba je vstal.
Zdaj vsi zvonovi zvonijo in pesmi slovesno kipijo v nebo.
Pre^ grobom odprtim zapoj se ti, brat moj, danes z menoj veselo pesem vstajenja:
„ A 1 e 1 u j a...”
-Z v.
■f «r
11 as a Kronika
Življenje srbske pravoslavne cerkve
Za zaključek ekumenskega tedna smo povabili doktorja Kostadinovica - vipavskega zdravni ka , da bi nam kaj povedal o pravoslavju; pos_e bej o srbski pravoslavni cerkvi. S pravoslavni mi imamo največ skupnega in vrhu tega živimo v njihovi neposredni bližini.
Življenje srbske pravoslavne cerkve danes organizacijsko životari, duhovno pa živi. Srbska. pravoslavna cerkev je avtokefalna - je samostojna; ima svojega ratriarha. Ima okrog deset milijonov vernikov živečih v Jugoslaviji in v tujini. Sedanji srbski patriarh je njegova svetost German, ki nosi tudi naslov peckega arhiepiskopa.vPod njegovo oblastjo-so trije me tropoliti in še dvajset drugih škofov, od kat_e rih so trije v Ameriki in Kanadi. Srbska Cerkev obsega petindvajset škofij. - Sodstvo ima sveti arhierejski sinod, ki mu.predseduje patriarh, člani sinoda se menjavajo vsaki dve ali stiri leta. Vrhovnovoblost ima sinoda, ki jo sestav-lj jo štirje škofje. Nato so še duhovniki; mir ski (svetni) in monahi (redovniki) in pa kalu-dž rice (redovnice-), iviirski svesteniki oskrbujejo fare, monahi pa so bili do zadnje vojne le v samostanih, sedaj pa morejo skrbeti tudi zaffare, ker je v zadnji vojni padlo okrog tisoč njihovih duhovnikov. - Sedaj se v Srbiji menasko življenje obnavlja, kar kaze, da se du hovno življenje razvije, V Beosraduje bogoslovna pr voslavna fakulteta z okrog sto bogoslovci.
Sr đnj^ bogoslovja (mala semenišča) so v Pri-zr nu, Krki, Ostrovu. Sem enisčnikov je 518.
Današnje življenje srbskih pravoslavnih ver niiov, njihove navade, običaji so trdno v zvezi s 'radicijo in zgodovino. Srbska pravoslavna
33
v
cerkev .je samostojna ze 750 let. Samostojnost je dosegel sveti Sava leta 1719. To je bila zgodovinska nujnost, ker je bila nevarnost, da bi se ^rški vpliv preveč razširil na Srbe. Začetek srbskega duhovništva je v Hilandaru vna At.osu. Od tam izhaja tudi sveti Sava, sin Ste fana Nemanje. Čeprav je bil §veti Sava kralje vi šin, je živ.el strop-o meniško življenje in nostavil pravilnik, po katerem se se sedaj raj najo menihi in ima za osnovo molitev in celo (ora et labora); Samostojnost srbske cerkve je sad dela. svetega Save. On se. je na to vec let *ripr a vi j al. Prva prestolnica srbskega arhie-piskon^ta je bila v Studenici. Nadškofija je obsegala osem škofij; ozemeljsko je segala od Dalmacije, nrèko raškega ozemlja do bolgarske meje, obsegala je tudi del Šumadije invMakeclo nije. Cerkev je hitro napredovala,. Za časa ca rja. Dušana dobi nadškof naslov vpatriarha. o sta no'vlj.ena je bila pečka patriaršija, na kar pri dejo Turki. Makarije Sokolović spet obnovi pa-triarsijo. Leta 1690. se ob prvi srbski selitvi ^reseli Arsenije III. Crnojevičjv Sremske Karlovce, kjer je bil sedež patriaršije do prve svetovne vojne. L. 1970. se patriarh preseli v Pooerad. v~em tem času s je duhovni -ski kader šolal v samostanih. Srbija je 500 1èt živela v samostanih, tam je bila srbska in telieenca. Zato ni čudno, da Srbi ljubijo samo stane in radi tja romajo. Med II. svetovno voj no je'bilo na Hrvatskom uničenih nad dvajset samostanov, mnoge cerkve oropane. V stoletni.h nreganja'.njih, vojnah, trpljenju .je srbska cer kev zvesto stala ob strani srbskega naroda, mu bila v trdno oporo, da je mogel zdržati vse pritiske in nasilja. Zato razumemo, da se pravoslavja se danes ne da ločiti od srbske na -rodnosti.
Življenje duhovnikov. Mirski svešteniki so oženjeni ze od začetka.vPo srednjem bogoslovju (pet let) se lahko poročijo, nakar so posvečeni. Skrbijo, za vsakodnevne potrebe vernikov. Menihi so čuvarji duhovnosti in so bolj cenje-
ni od svetnih duhovnikov. V dušnih stiskah lju dje radi romajo v samostane. Pravoslavje pozna s amovdvavmeniska reda: malo in veliko shimo. Meniško življenje jeyzelo strogo. Menihi se ne smejo striči, ne sleci kute, biti morajo vedno pokriti. Pomembni samostani so: Ravanica, Stu-denica, Manastir. Zraven samostana so votline, v katerih je Kristusova podoba. teh votlinah delajo menihi duhovne vaje, se urijo v „bezv-strastju” - zatirajo strasti in ^agone ter žive ob kruhu in vodi. Danes ni vec mnogo tega.
V	Hilandarju so samo se trije stari srbski menihi. Verujejo v brezmadežno spočetje Bogorodice. Zato je v-veliki casti celibat menihov.
Pravoslavni imajo dva velika posta. Pred Božičem traja sest tednov, pred Veliko nočjo pa sedem^tednov. Smejo jesti le nekatere jedi brez maščob. To je posledica vzhodnega asketskega življenja. Pred svetim obhajilom se morajo postiti sedem dnivin zjutraj pred svetim obhajilom se ne sme nič jesti. Spoved je ^z oči v oči, ne v celici. Glavni greh je kršitev posta in sovraštvo do kogar koli. Obhajilo prejmejo verniki pod obema podobama.
Navadna masa traja najmanj uro in pol, škofova stiri ure. Med maso se ves cas stoji.
V	začetku mase so molitve.s prošnjami. Odgovor: „Gospođine pomiluj!” Potem so prošnje za vse potrebe; za zedinjenje se moli pri vsaki masi. Sledijo tri pete antifone, nakar je in-tronizacija evangelija :— mali vhod. Sledijo p^smi in psalmi. Potem je veliki vhod, ko prinašajo darove - vino v kelihu in kruh, ki je kvasen. Mali vhod ponazarja Kristusov prihod med ljudstvo^ .veliki vhod pa Kristusovo žrtvo vanje na krizu. Sledi se darovanje in obhajilo. Na.jsvetejse je ie pri maši in se ne hrani
v tabernaklju. Pri bogoslužju ni instrumental ne glasbe; v cerkvah ne sme biti kipov.
„ Življenje, duhovnikov, post, liturgija niso nio spremenjeni od začetka. Čakajo še na pravo slavni koncil, ki bo stare odredbe prilagodil času.
Pri vseh Srbihvj e v navadi srbska slava,
To 0 1 česccnje družinskega patrona, kar traja tri cii. Slava je globoko ukoreninjena med ljuds voiD, celo med ateisti. - Srb nije, koji slave e slavi. Srbskih svetnikov je 58.
Za imivo je srbsko obhajanje Božica. V vs^, ki hiš:	sevkot simbol revščine razstelje slama.
Namesto božičnega drevesca imajo hrastovo velico, ka jo v cerkvi blagoslovijo.
Največji srbski nacionalni praznik je obletnica tcosovske bitke. Baje se je knezu Lazar ju rred bitko rrikazal angel in mu ponudil na izbiro božje in zemeljsko kraljestvo. Knez se 1e odločil za božje. Srbska cerkev je bila ved no eno z ljudstvom, kar tudi ostane.
Tako smo eloblje spoznali pravoslavje. Dr. Kostadinovicu smo hvaležni, da nam je k temu pomasal.
^red^vanje sta poživila pevski zbor, ki je nn začetku in na koncu zapel nekaj pesmi, in rrimerna scena.
- E.P. -
- 36
PUST - tudi naš praznik
Na pustni torekyse je tudi v našo 'hišo nas_e lilo veselje. Po hiši so hodili fantje okrašeni s pisanimi trakovi; celo nekaj 'maskiranih se je našlo.
Na pustno prireditev je ze na vse zgodaj va bil razgiban plakat. Fantje so nestrpno tavali okrog vse do- šestnajste ure. Njihovo nestrpnost je prekinil zvonec.
Z vseh hodnikov so hiteli glasni gledalci proti dvorani.vNa sreco jih organizatorji niso pustili dolgo čakati. Zastor se je kmalu dvignil Na pdruvsedeei harmonikar 'j^raztegnil svoj meh in cez sirne poljane dvorane se je oglasila pol ka. Toda kaj kmalu jevbiio te pesmi konec. Na ' dru se je pojavil možic s frakom in cilindrom. Pozdravil je zbrano občinstvo invnaznanil prvo točko: „Trije ptički”, last letošnjih četrtošol cev - maturantov. Možic je predstavil vsakega " nastopajočega posebej. Imenovani se je takoj pc> javil ha odru in nekaj zakričal iz svoje vloge. Po mimohodu nastopajočih je možic izginil invni ga bilo več videti. Sledila je igra Treh ptičkov Irrralci so podali svoje vloge doživeti.. Igra je fcllayna visoki dramatski ravni in ena izmed naj boljših. Nadglednice so napravilivnepozaben vtis Vrojac lo-lac, urar Zajec, lončar Štrmencelj. Nič manj pa ne Zaostajata gostilničar Jirm in kuhar Jaka.	; -
Prva sulh pa ima res dobre pevce. To so dolazni i z Ljubljansko polko. Bili so izvirni. 0 hranili so pola pola:^melodija je bila Slakova, b sedilo pa last prvošolcev.. V njej opevajo ljubezen do policajev, matematike,ycorbe in vode.
„ Tretjesolci so s svojima točkama navdušili obcinsvo. Prva je bil^ posebno divja» Stari po t ,puhvse je sijajno vživel v svojo vlogo Z din lok ti enim izgovorom je vzbujal pri strio g t Ta toč ''i je bila po mnenju občinstva najboljše» Po kvn ■ teti in pristnosti igre ni zaostaj 1-• nič mini i Jihova druga točka: „Nemi obtoženec" ’
_
Drugošolci pa so svoje junake„postavili za dve stoletji nazaj, kot je pričala slika Ferenca Jožefa Apostolskega. Svojo vlogo je junaško odigral občinski redar Količek ter kmeta Rabota in Robavs. Igralci so se vživeli v svoje vloge. Tudi drugošolcem se torej obeta kariera. Po tej točki je sledil obisk doktorja Zgage in zamorca Jumba Bumba. Kot potujoča komika sta občinstvu povedala nekaj vročih iz svoje popotne torbe. Na koncu je zamorec povabil občinstvo v Afriko. Leto mu je veselo obljubilo, toda ne vem, kdaj se jim bo ta vročavzel.ja izpolnila.
Prvošolci so imeli „dužnost” v naslednji točki „Stava”-. Pred nami se je odprla „sustar ska”vdelavnica, v njej pa stari mojster z rde celičnim vajenčkom. Igralci so svoje vloge odlično obvladali» Marsikaterega gledalca je oblila kurj ? polt. ko je na koncu gledal mo -krega, mojstra.
Slovenci ne bi bili Slovenci, ce ne bi na jj^ncu zapeli., /e potrjeni soldat je - nekateri ze odsluženi - so zapeli nekaj narodnih (ne yerodnih). '/osela in uglajena pesem je navdu šila občinstvo, ki je na koncu nagradilo pevce z aplavzom, '/sakdo je fantom želel cim lep si vojaški rok.
Tako se je predstava začela in končala s petjem. Občinstvo je zadovoljno zapuščalo dvo rano, saj je imelo priložnost videti res lepe
prizore. Upamo, vda bo prihodnji, pustvtudi tako lep kot letošnji ali morda se lepši.
Mi-hec
+ + + + + + + + + + + + + + + + +
Oj, velika nedelja!
Sestra Gospodovega poveličanja in pomladne moči !
To je dan, ki ga je naredil Gospod, radujmo se in veselimo se ga!
V jutranjo meglo plane glas zvonov in pesem radosti. Nad mlado polje se dvignejo bandera in od mrtvih vstali Bog hodi v zlati monstran civmed sadovnjaki.
S sumom se razpira nopj e in drevje zacenjacve teti. V potoku narašča voda in o;l gora vleče mrzel veter, ki razganja meglo.
Hiše so obsijane z lučjo in rozenkravt in rožmarin čutita pomlad.
Aleluja, aleluja!
Krepke roke držijo banderske drogove. Fantje gledajo v zrak, ker se banderovzadeva ob veje dreves. Počasi stopajo in obračajo bandero proti vetru, da lepše ninnola, posnemaje v svojem frfotanju glas ptičjih peruti.
Tn duhovnik zapoje z visokim glasom:
„Bratje! Postrgajte stari kvas, da boste novo testo, ker ste opresni; zakaj vase velikonočno Jagnje, Kristus, je darovano...!”
/Oznanilo 1947./
+ + + + + + +■+ + + + + + + + -!- + +
K K / X /9 /I/ K f)
'odoravno: 1. prevozno sredstvo, 4.^skupinevče bel, S. dobre karte, 10. posip, prašek, 11.zen sko ime (gen. pl), 12. sjestavina kruha, 15. pri prave na kolesih, 17. učenje, 13. zbor,y20.del duhovniške obleke (fr. pl), 22. domača žival, 7±. pravljica, 25. zensko ime, 26. pasje ime, 27, preveč (it), 29. oblika lat. pom. gl. biti r/ L. kem. prvina, 32. zabojčki (gen. pl), 34. v as vpri Ljubljani, 36. varnostno obveščevalna služba, 33. presunljiv glas, 39. zensko ime,
/r>. drevored, 42. zveza, 44. veleblagovnica,
'5. božja hrana.
- ,	. - 33 -
Mavrično: 1. nered', zmed*i,„ 2X 9dredba, 3. raztopljeno milo v vodi, 4. kemični element, 5. slovesna pesem, 6r Kristus, 7. država na Bližnjem Vzhodu, 9. poleg- priimka, 10 „ vrsta toaletnega papirja, 13. odevala (pen),v14. tu .je zensko ime, 15. uvodna beseda, 16. član st ar or a. naroda, 19, vrsta rumene barve, 21, nravnost, 23. okvara,-26. konjiček, 27.' spače no ime za trolejbus, 28. trije konsonanti, 30 vodilo (it), 31. mo.sko ime, 33. prska črka, 35. zimsko športno spedisco na Bavarskem, 37, Noetov sin, 39. enako kot 25, .vod, , 4ipritr dilnica, 43. kilometer«
'T
Ir
H—
1
U |J il
- ,(■

• F
----
i
! -
yy'
v
_ i
""is
%
n
p"
j,T
L- t
W
12
; H
a

~h»— L 1
ì'4
t—“ r
■~i -
4
,v-a- j2c
„4 r.
\
~i~
%
I'
"I
:
..... i;
ji
r/
J.
! //s, I
4-

-fe
ISO
\Ji
;iw

L:
ih

fa
j.S j •	!
4
'te;
\V/s, SH
/j h'
45’
■ .A •---------
Y/// >3?
>'4l
vrsf , .1
jp 'p i

Vs T

• G r-i z z 1 •
+ m + = + “ + ** + ’“ + "+ “+ i* + ,s: + *i + — +
Sporočilo uredništva
Prvotna zamisel, da bi Iskre izhajale^me sečno, seznam je ponesrečila. Zakaj? Mogoče paradi nase nedelavnosti — ali pa zaradi vašega nezanimanja. Greh je na obeh straneh.
Le da je pri enih izvirni, pri drugih pa ose ben. Nerodno mi je, ko me kdo vpraša, kdaj bodo izšle Iskre, odvsebe pa ni dal moz nobe ne fige* A kaj se hoče, ljudje smo!,
Ta številka je po obsegu najvecja, Naj 1)0 namesto februarske številke. S tem se tudi četrtošolci umaknemo od neposrednega dela za Iskre in prepuščamo urejanje in tisk naslednikom. Ne bomvse oziral nazaj, koliko smo na redili. Največ so gotovo vredne izkušnje, ki smo si jih nabrali - ne toliko s papirjem am pak z ljudmi. Novemu odboru želim, da bi dobival kaj vec prispevkov, da bi imel već delovnih uspehov, vec optimizma kot smo jih i-meli mi.
Pečino prispevkov, ki smo jih dobili, smo objavili. Le vecina^pesmi je bila nezrelih za objavo. A to je z e star problem in nebi rad pogreval starih naukov. Hvala vsem, ki ste pomagali tem Iskram na svetlo.
+ *= + “ + “ + «=+«*-e*s + “, + e= + >« + .«-f-*.-t-
I S K R E - gingilo slovenskih semeniščnikov v Pipavi; leto II., štev. ,3.; 24. III. 1970. Naslov:	tipava 149. p. Vipava.
Urejajo: Lojze Milharčič, Jože Bavec, Jože £trzaj, Boris Bandelj, Vid Furlan, L. Žagar. Odgovorni svetovalec: Dr,, Tone Požar Matrice : Lojze Milharčič in Jože Bavec Likovna oprema: Vlado Jaksetič Razmnoženo vv160 izvodih Razmnožil Jože Bavec £■ Co.
+ = + «= + *=-♦•■* + ■ + = + = + >« + *= + *: + ■.+