Velja po pošti:
..a celo leto naprej .	K 28'—
za pol leta » .	» i3-_
za četrt » » .	» 6*90
ia en meseo » .	» 2*20
sa Nemčijo oeloletno	» 29'—
ta ostalo Inozemstvo	» 35'—
e= V upravništvo: sa
Ia oelo leto naprej . K 22-40 sa pol leta » . » u-20 sa četrt » » . » 5-60 sa en meseo » . » 1*90 Za pošiljanje na dom 20 v, n. mesec. — Posamezne Itev. 10 v.
SLOVENEC
==== Inserati: mi
Enostolpna petltvrsta (72 ma):
sa enkrat......po 15 v
sa dvakrat.....» 13 »
sa trikrat.....» 10 »
sa več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih notloah stana enostolpna garmondvrsta 80 vinarjev. Pri večkratne« objavljanju primeren popnst.
Izhaja:
vsik dan, izvzemšl nedelje Im pr.aznike, ob 5. ul popoldne.
mr Uredništvo Je v Kopitarjevih olloab Stav. 6/in. Rokopisi ae ne vračajo; nefranklrana pisma m u ms sprejemajo. — Uredniškega telefona sta?. 74. ■■
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. 6. 1 as »prejema naročnino, inserate ln reklamacija. —— ^pravniškega telefona štev. 188. ===
Današnja številka obsega 6 strani.
Vseslovenska Ljudska
Za nami je dan, ki je bil najlepši v zgodovina naših bojev in naših zmag. In ne samo to — med vsemi tisočimi, ki so včeraj stali ob rojstvu najmogočnejše politične organizacije vsega Jugoslovanstva v Avstriji — ni bilo nikogar, tudi ue med najbolj osivelimi glavami, ki bi bili tak dan sploh kdaj doživeli.
Kako slabotna je beseda, kako okorno pero, poklicano, da v par stavkih vlije čustva vseh src. ki so včeraj bila, ko je predsednik razglasil, da je Vseslovenska Ljudska Stranka ustanovljena! Ali je sploh kaj na svetu, da bi se moglo dotakniti tiste svečanosti in sile, ki je takrat vela skozi dvorano? Angeljski jezik bi moral imeti, kdor bi hotel predočiti, i;ako je včeraj slovensko ljudstvo, kako so njegovi najboljši sinovi si podali medseboj roko in kako se je do neba cula obljuba in prisega:
Ni več meja med nami — eni smo v mišljenju in čutenju, edini bomo v dejanju!
In v vseh je ta zavest živela in si dala duška: Skupaj gremo k zmagam! To je bil prvi in poglavitni znak včerajšnjega dneva.
Drugi pa je bil dan po tem, da so nas brati Čehi in Hrvati pozdravili, da so bili priče našega največjega praznika in najbolj smo na to ponosni, da so bili to zastopniki kmečkega ljudstva. Pozdrav načelnika Poljske Ljudske Stranke, Stapin-skega, ki je bil zadržan, pa je tako politično pomemben, da je zborovanje povzdignil tudi v tem oziru do največje politične važnosti v sedanjem momentu.
Eno pa prav posebič poudarjamo: zastopnik češke agrarne stranke, državni poslanec Vaclav Kotla?, je prišel med nas resnično kot brat, poslan k bratom. Še nikoli ni bil na Slovenskem, pa se je našega jezika po naročilu vrlega načelnika češke agrarne stranke, poslanca Udržala, naučil iz slovnice, samo, da se bolje spozna s Slovenci in njihovim življenjem ter težnjami. To je živ dokaz, kako resno češka agrarna stranka razume solidarnost s Slovenci in zvezo z našimi ljudskimi zastopniki. Eden najbolj značilnih trenotkov na včerajšnjem shodu je bil, ko je Vaclav Kotla? v gladki slovenščini pozdravil naše somišljenike. Nepozabni pa ostanejo našim ljudem tudi bratje v kmečki raševini iz Hrvaške.
In končno ne smemo pustiti nenagla-
šcnega tega: Naše kmečko ljudstvo je včeraj ogromno prevladovalo iz vseh pokrajin! Do 4000 naših zaupnikov, ki so bili na opoldanskem shodu zbrani, je dal kmečki stan.
Po tem dnevu bo naše delo še lažje. Odmev njegov bo šel od Krkonoš do Adrije — v radost enim, v izpodtiko drugim. To pa bo odslej vsak vedel:
Slovenci smo odzdaj najmogočnejši faktor na jugu monarhije, smo z močno roko posegli v središče, koder se stekajo niti države in od včeraj naprej tvorimo veliko, združeno telo, ki komaj čaka, da pokaže, da smo veliki in da hočemo v tej državi še večji postati!
Bog živi Vseslovensko Ljudsko Stranko !
I o
USTANOVITEV VSESLOVENSKE LJUDSKE STRANKE.
17. oktober bo neizbrisen v spominu vseh tistih tisočev, ki so včeraj prihiteli v prestolico Slovenije, da zasnujejo novo, združeno Slovenijo, Slovenijo slovenskega ljudstva! Iz vsakega vlaka je izstopilo na stotine udeležencev, prišlo je zlasti mnogo! slovenskih županov v narodni noši. Po ljubljanskih ulicah je bilo cel dan, zlasti pa dopoldne izredno živahno. Najsijajnejše so proslavili naš dan kakor nekak spomin na oni dan, ki je bil temu dnevu predpodoba — vižmarski tabor — naši somišljeniki iz; Št. Vida, Vižmarjev in Dravelj. Pripeljali so se namreč na velikih, s trobojnicami in venci okinčanih vozovih in z velikimi napis: Živela združena Slovenija! Živela Vseslovenska Ljudska Stranka! Naprej zastave Slove!« Na vozu je bila nataknjena visoka slovenska trobojnica, ki je veselo plapolala v mlado jutro. Kjerkoli so se ti in drugi naši gostje pokazali, povsod jih je ljubljansko občinstvo simpatično pozdravljalo.
Izredno veliko pa je bilo gostov iz Štajerja, Koroškega in Primorja. Veliko zanimanje so zbudili hrvaški kmetje, ki so prišli v narodnih nošah.
Dvorana »Uniona« je bila priredbi primerno dekorirana in opravičeno pravi današnji uradni list o prekrasnih dekoracijah, zasnutku g. Rado Šturma, da je napravil zares mojstersko delo. Bili so z bogatim zelenjem obdani grbi vseh avstrijskih slovenskih dežela in njihovimi zastavami. V ozadju je velika skupina avstrii-sko-slovanskih zastav predočevala združenja avstrijskih Slovanov. *
Na odru, ki je bil tudi primerno okrašen in opremljen, so bili zbrani malodane vsi slovenski deželni in državni poslanci, na čelu jim dr. Susteršič in pl. Šuklje, nadalje vsi zastopniki slovenskih kranjskih
in izvenkranjskih političnih organizacij, g. državni poslanec Vaclav Kotla? kot zastopnik češke agrarne stranke. Stjepan Radič in njegov brat Ante, Janžabetič in kapi. Skrinjar, zastopniki Hrvaške seljač-kc stranke. Na galeriji je bilo vse polno dam in drugega občinstva.
Ko se shod prične, je bila dvorana nabito polna, vseh zastopnikov S. L. S. iz vseh slovenskih dežela jc bilo do 4000 — ogromno število! Pripomniti je treba, da je bilo med to množico duhovščine tako malo, da se je nek tuji poročevalec silovito čudil, češ, kje so pa tukaj »klerikalci«? — Jaz sem mislil, da bodo tu sami duhovniki,« Mož se kar ni mogel načuditi, kako resnično sloni in obstoji iz ljudstva naša politična organizacija.
Ko nastopi
DR. ŠUSTERŠIC
in hoče shod otvoriti, zagrmi po dvorani himna »Liepa naša domovina!« načelniku S. L. S. napravijo navzoči tako viharno ovacijo, kakor smo jih še malokdaj doživeli.
Ko se^vsklikanje in ploskanje poleže, začne dr. Susteršič:
Pozdravljam vas vse, ki ste iz vseh krajev prihiteli na današnji zgodovinski dan v belo Ljubljano!
Pozdravljam predvsem naše obmejne brate, pozdravljam zastopnike slovenskega Stajerja, vas, kojih boje iu delo občuduje ves slovenski narod. (Viharne ovacije.)
Pozdravljam junake, zastopnike slovenskega Korotana (Burno odobravanje in vsklikanje), ki bijete do vratu oboroženi titanski boj za tisto sveto slovensko zemljo, koder je tekla zibelka veličine in slave naroda slovenskega. (Viharni Živio-klici.)
Pozdravljam zastopnike solnčne Goriške (Buren aplavz), vas, kojih čelo diči sveži lovor pridobljenih, zmag (Zivio-klici), vas. ki ste zastavo S. L. S. zasadili ob obali jadranskega morja. (Živeli!)
Pozdravljam zastopnike Trsta in Istre (Živahno ploskanje — Zivio-klici). Malo vas je še danes, a ljudska misel se tudi ob tistih mejah, ki ločijo Vas od nas, ne bo ustavila (Klici: Tako je!) Tudi Trst in Istra bosta videla nad seboj zasijati novo zoro in jadransko morje bo morje našega naroda! (Nepopisen aplavz.)
S posebno radostjo pa mi je čast pozdraviti naše slovanske goste (Ploskanje, ki se dolgo ne poleže), ki se niso ustrašili dolgega pota, da so prišli počastit današnji dan. Pozdravljamo brate Hrvate, (Vihar aplavza — Zivio-klici — Živili Hrvati!), ki so nam najbližji! Prihiteli so med nas člani odbora Hrvaške Kmečke Stranke,
(Burili klici po celi dvorani: Živeli hrvaški kmeti!) na čelu jim naš dični, požrtvovalni Stjepan Radič (Navdušeni vskliki — Živio Radič! — Živela ljudska misel!), i
Iz dna srca pa sem hvaležen, da so1 nas s svojim prihodom počastili bratje Cehi. (Viharno ploskanje). Po sklepu svoje stranke nas je prišel pozdravit član one stranke, ki nam jc po svojem ljudskem programu tako sorodna in ki je v najhujših narodnostnih bojih zvesto ob naši strani stala, (Navdušeni vskliki: Živela češka agrarna stranka!) gospod Vaclav Kotla?. (Vsi navzoči začno gromovito ploskati poslancu, Zivio-klici zaorijo po dvorani, dame iz galerije obsipajo poslanca s cvetjem, članica »Ljubljane« pa mu izroči prekrasen šopek.)Naš bratski pozdrav velja vsemu njegovemu narodu.
Upali smo, da bomo danes pozdravili v svoji sredi načelnika Poljske Ljudske Stranke, Jana Stapinskega, (Gromovito aplavdiranje), a v zadnjem trenutku je bil zadržan, ko se je že v Ljubljano odpravljal. Čisto nenadoma je namreč v zadnjem momentu postavil deželni nadmaršal ga-liški na dnevni red včerajšnje seje gališke-ga deželnega zbora prevažno volivno reformo. Vsled tega Jan Stapinski ni mogel zapustiti Lvova, zlasti ker je volivna reforma za ljudstvo, ki ga on zastopa, največjega pomena. Tega pa kot vesten zastopnik svojih volivcev ne more in ne sme. Poslal nam je brzojavni pozdrav, ki je politično velepomemben in ki ga bo g. tajnik; S. L. S., dr. Rožič, potem prečital. Predlagam takoj zdaj, da pošljemo Janu Stapin-skemu sledeč pozdrav v imenu našega zbora:
Jan Stapinski, poslanec.
Lvov.
Ustanovni shod Vseslovenske Ljudske Stranke obžaluje iskreno, da ne more danes pozdraviti v svoji sredi Jana Sta-pinskija, modrega in požrtvovalnega voditelja bratske poljske stranke. Zato pošilja tem potom prisrčne pozdrave in kliče: Živela poljska ljudska stranka! Živio Stapinski!	Dr. Brejc, predsednik.
Zborovalci so to z viharnim navdušenjem odobrili.
Dr. Susteršič konča:
Vajeni zmag.
Bodite mi pa pozdravljeni tudi vsi, ki ste iz Kranjske na ta shod prihiteli. Mi smo se že velikokrat videli. Izvojevaii smo že hude boje, ako Bog da, bomo še druge — kakor smo bili dozdaj vajeni zmagati, tako bomo tudi v bodoče!
Te besede sprejmejo navzoči z gromov i ti m aplavzom iu ne prenehujočimi Zivio-klici!
LISTEK.
Slovansko pismo.
Koncert in mačja godba. — Ruske represije. — Židje v Sibiriji. — Izvoz sibirij-skega masla. — Črnogorske zadeve.
»Godba tudi divje zverine kroti«, uči prastara pravljica o Orfeju; »kjer se poje, tami dobro ljudstvo biva,« napisal je Goethe; Shakespeare pravi, da ljubezen do godbe je merilo dobrote človeškega značaja. — Toda nemški nacijonalci se malo brigajo za grški kulturni svetovni nazor in se ne zmenijo za Shakespeara in Goetheja. Prišli so k njim virtuozi, kakor je Janez Kubelik in Oskar Nedbal, prišli so, da jih povzdignejo do izredno krasnega, mednarodnega ozračja tonov — rjovenje plačanih kričačev jih je sprejelo, žvižganje piščalk, bojkot pri blagajnicah. Poslušati godbo čeških virtuozov je narodno izdajstvo. Kaj to nemške nacijonal-cc briga, da češke virtuoze z navdušenjem posluša Anglež, Američan, Rus. Rurtiunec, Lah, Francoz — nacijonalen Nemec ima druga načela! Razbijte češke gosli, zdrobite češke loke, sežgite češke partiture, četudi so v njih skladbe nemških glasbenih mojstrov! Nemško omiko je poizkusil »svetovni glasbeni kralj« Kubelik, in sedaj
v Solnogradu. Mozartovem rojstnem kraju, nameravajo nemški nacijonalci preprečiti koncert Nedbala s svojo mačjo godbo.
Pač nemška kultura!
* * *
'Poljsko občinstvo v ruskem zaboru še ni okrevalo po udarcu, ki ga mu je zadala ruska birokracija z razpuščenjem društva »Tow. wpis6\v szkolnych« (kakor je že »Slovenec« poročal) — in že stiska ruska birokracija Poljake z novimi represijami. Te dni je bilo namreč razpu-ščeno poljsko kijevsko društvo »Oš\viata« z vsemi njegovimi podružnicami. Ukaz, po katerem je bilo društvo razpuščeno, vsebuje toliko brutalnosti in cinizma, da se odlikuje od vseh doslej zoper Poljake izdanih ukazov. »Ošwiata« je imela po svojih pravilih pravico ustanavljati poljske šole, širiti prosveto v poljskem duhu in ker — kakor se glase besede ukaza, — je to v nasprotstvu s temeljnimi nameni državne politike, ki hoče v južno-zahodnem kraju stvoriti narodno-politično enoto v to svr-ho, da se poljski živelj strne z rusko narodnostjo, zato se je društvo razpustilo. — Skoraj istočasno jc bilo tudi razpuščeno katoliško poljsko društvo »Z\viazek kato-licki« v Varšavi, ki je bilo ustanovljeno leta 1907. Naloga tega društva je bila ustanavljati poljske šole, čitalnice, prirejati javna predavanja, sploh širiti prosveto v katoliškem poljskem duhu. Društvo jc
razvilo intenzivno delovanje ter je imelo 360 podružnic. Nedavno je proti društvu nastopil ruski pravoslavni sinod, ker ga je smatral kot vzrok svojih neuspehov pri svojem delovanju v holmski guberniji na Litvi in v Beli Rusiji, ter je zoper njega ščuval tako dolgo, da ga je ruska vlada razpustila. A na tem ni dosti. Ruska birokracija je v zadnjem času odstranila poljski učni jezik iz protestantskih šol v Varšavi ter ga je nadomestila z ruskim in nemškim jezikom. Na ta način je bilo 11 poljskih šol v Varšavi uničenih. Zdi se — piše »Kurjer Lwowski« — da polisko občinstvo po le-teh represijah ne bode imelo več nobenih iluzij in tudi jih ne more imeti, ker pod rusko brutalno pestjo pada vse. Padli so že davno zavodi, ustanovljeni od poljskih naprednjakov, potem jc prišla vrsta na narodne demokrate in sedaj na katolike in realiste. Zadnje represije bodo Poljake prepričale, da ruski vladi ue gre le za uničenje nekaterih poljskih »strank«, temveč da se ji gre za uničenje poljskega naroda in da ruska vlada sedaj postopa javno brez ovinkov in vrhutega še z izrednim cinizmom. Danes nc bo pomagal Poljakom noben panslavizeni, ampak notranja konsolidacija in prepričanje, da ruski naval hoče uničiti vse, kar je poljskega.
* * .».
V zadnjih letih so se židje v Sibiriji zelo pomnožili. Ne vemo, od kod so prišli, — piše »Ruskoje Znamja« — a dejstvo je, da jih je že v Sibiriji izredno veliko in da so že začeli razširjati svoje škodljivo delovanje. Pred kakšnimi sto leti so židje prihajali v Sibirijo Ic kot izgnanci, a sedaj srečaš Žida pri vsakem koraku,in to bogatega, samosvestnega in predrznega Žida. V židovskih rokah se nahaja sibirijska trgovina in obrtnija in v nekaterih krajih celo administracija. V severnih sibirijskih gubernijah židje gospodarijo po gozdovih, ki jih še postava ne ščit.i. tako, da gozdovi izginjajo z neverjetno hitrostjo. V Čelabin-sku je žid že mestni načelnik. Celo židovski izgnanci znajo svoj položaj tako izrabiti, da delajo dobre »kšefte«; dočim drugi izgnanci od lakote umirajo, židovski izgnanci živijo zelo dobro.
* * •
Izvoz sibirijskega masla v Evropo je vsako leto večji. Kakor »Mosk. Vjedo-mosti« iz Čelabinska poročajo, izpeljalo se je v zadnjih desetih dnevih po samaro-zlatoustinski železnici 215 vagonov s 138.888 pudi masla (1 pud = kg 1638). Od januarja dozdaj se je po isti železnici izpeljalo 2084 vagonov s 1.256.665 pudi masla. Razuu tega se je v zadnjih desetih dnevih izpeljalo po permski železnici 165 vagonov s 107.0S6 pudi. Od 1. ianuarja
Častno predsedstvo in predsedstvo.
V	častno predsedstvo se izvolita gg. Vaclav Kotlaf in Stjepan Radič. Za predsednika dr. Brejc, kot zastopnik koroških Slovencev in poslanec Grafenauer, za Štajerce dr. Korošec, za Goričane prof. Ber-buč, za Tržačane A. Čok. za Kranjce župan Zurc, za zapisnikarja pa dr. Rožič.
DR. BREJC
otvori zborovanje in izvaja:
Danes je zgodovinski dan in velika je čast. ki se mi je izkazala, da sem izvoljen za predsednika temu pomembnemu zborovanju. Ko jo sprejmem, hočem v prvi vrsti naglašati, da ta čast velja najbolj zatiranemu, a zato od vseli Slovenov tudi (najbolj ljubljenemu otroku matere Slovenije, našemu avstrijskemu Poznanju, Ko-rotanu. (Viharen aplavz.)
Grunevvaid.
V	znamenju najhujših bojev zboruje danes naš shod. Oholo dvigajo Nemci «lave; žalostni so dogodki, ki so se v deželnih zborih takozvanih nemških kronovin pravkar odigravali. Žalostni, pravim, •a žalostni najbolj za 'Nemce same, ker ka-.žejo popolno dekadenco njihove politične (morale. (Odobravanje.) S kitajskim zidom hočejo Nemci obdati svojo posest, da bi »z te varne postojanke kovali in naprav-'Ijali nove napade na slovanski živelj. (Tako je!) Na tleh so danes državno-temeljni zakoni (Burno pritrjevanje) in vlada sama pomaga, da se v grob devajo. : (Klici: Sramota!) Začenja se avstrijski hakatizem. Toda trdno je upati, da se Slo- j vani tega ubranijo. Naš današnji shod se ' vrši v letu, ko se praznuje petstoletnica slavne bitke pri Grunewa!du (Navdušeno ploskanje), v kateri je slavni poljski kralj Jagello (Živio-klici) uničil nemški viteški j red, tega skrunivca svetega Križa! (Vi- i harno odobravanje.) Upajmo in pričakujmo. da letos doživi tudi v Avstriji nemška oholost svoj novi, nekrvavi a nič manj občutni Grunevvaid! (Tako je.) Dvigamo zastavo zedm-jene Slovenije. (Burna na- : vdušenost), prapor Vseslovenske Ljudske Stranke, tc edine prave nositeljice ideje Slovenstva (Nepopisno navdušenje)! In da je ta dan kakor malokateri pomemben, to dokazujejo zastopniki bratskega češkega in hrvaškega naroda (Vihar aplavza), ki dajejo našemu zborovanju danes svoj pečat.
Ko nato stopa h govorniškemu odru državni poslanec.
KOTLAR,
žagrmi dvorana navdušenih vzklikov, z galerije se vsiipajo na zastopnika čeških kmetov cvetlice in zbor zapoje himno: >Kje dom je moj?«, ki jo zborovavej sto'e vsi pojo za pevci na galeriji.
Smo in ostanemo skupaj!
'Posl. Kotlaf govori v gladki in lepi slovenščini, kar fzzove nove neponehajoče aplavze. Dragi bratje slovenski! Prišel sem na shod k vam po klubovem sklepu poslan od češke agrarne stranke (Zborovalci ploskajo in kličejo burno živio!), da vam pokažem najprisrčneje in najiskre-nejše simpatije, ki jih ml do vas gojimo. Vi ste naši najudanejši prijatelji. (Klici: ln bomo tudi ostali!) Vi in mi smo izgubili na milijone bratov v germanskem morju, vi in mi smo zopet oživeli. Ta skupna zgodovina nas za vedno veže, prijatelji smo si in S| bomo ostali: tako je in tako bode! (Živio-klici.) Mi si bomo neomajno stali drug drugemu na strani, naj bo to gospodi na Dunaju prav ali ne! (Tu nastane pravi orkan odobravanja, ki traja par minut.) Mi Čehi gojimo do vas Slovencev, ki ste zbrani na tem velepomembnem shodu, globoko ljubezen, ker ste vsikdar delali za
moč Slovanstva, česar žalibog o vseh na Dunaju zastopanih Slovanih ne moremo reči. Instinktivno čutimo, da Slovenci so in bodo naši najsigurnejši soborilci. (Prekipevajoči vzkliki: Borno tudi vedno ostali!) — Kar smo mi na severu, to ste Vi na jugu — enak boj bijemo — in mi, to vas danes tu zagotavljam, vas bomo v vseh zadevah z vso odločnostjo podpirali. (Burno ploskanje.) Vaša zmaga, naša zmaga, vaša izguba, naša izguba! Edini so Ncmci, ko nas zatirajo, ko hočejo iz obličja zemlje vse zatreti, kar ni nemško, a vendar je ljubi Bog tudi Slovane po svojem obličju ustvaril! (Viharno odobravanje.) Mi pri vsaki priliki na vas računamo, bratje Slovenci — vi se pa tudi ne boste od naše strani odmaknili — potem bo zmaga naša in mora naša biti. Nazdar vzajemnosti slovensko-češki!
Aplavza, ki sledi govornikovim zad njim besedam, sploh ni popisati mogoče.
'Nato stopa k odru
STJEPAN RADIČ,
Cvetlice se vsuje:o nanj, pevci pa zapojo himno »Slovenac i Hrvat«. Vse je napeto pozorno na ljudskega delavca, ki je znan kot vznesen govornik, kojega beseda ima nepremagljivo moč do src.
Zaupanje v pravico.
'Dragi bratje Slovenci! Pozdravljam vas kakor le more Hrvat Slovenca pozdraviti! (Tu nastane pravi vihar navdušenja, kj se komaj poleže.) Bili ste nam, Slovenci, vedno najdražji. a §e dražji nam boste postali — še bolj se bodo naša srca v eno samo — v veliko jugoslovansko srce — spojila, kati, bratje, eno nas morda bolj kakor vse druge vezi veže, to je — mali smo, oziroma za majlrne se imamo, pa brezmejno zaupamo v pravico! (Dolgotrajno ploskanje.) Bračo — veliki narodi se naslanjajo na svoje meče in se podpirajo s kraljevskimi žezli, zanašajo se na svojo moč, a vi Slovenci črpate sile iz tiste lučice, ki gori pred oltarjem! (Silno odobravanje.)
Slovenski in hrvaški kmet — nooitelja bo-dočnosti.
Da bi danes imel pred seboj Slovence drugega mišljenja, pozdravil bi jih kakor brat Jugoslovan — prisrčno pozdravil -jih kot sinove onega naroda, ki čuvajo ono sinje Jadransko morje, brez katerega za Slovane ni bodočnosti! (Viharno pritrjevanje.) Ali Vas — prijatelji moji — pozdravljam ne samo z navdušenjem, marveč tudi z globokim spoštovanjem. V i ste bili tisti, ki ste prvi na slovanskem jugu ■postavili na tron kmeta, vi ste prvi kmeta napravili za najvažnejši Činitelj v politiki! (Nobeno pero ne more opisati, kakšno vzneseno navdušenje je pri teh besedah v dvorani nastalo.) Ne samo Nemec — Slovan se je sramoval kmečke roke in koliko jih je v jugoslovanski inteligenci, ki se še danes svoji kmečki materi, ki jih je pod srcem nosila, sramujejo v obraz pogledati. (Burni klici: Tako je!) Naša edina moč je naš kmet in zavoljo njega bomo veliki! (Burno pritrjevanje.)
Alf smo res mali?
Veliki bomo, pravim, a reči bi moral, saj bi že zdavnaj lahko veliki bili, ako bi se po popolnoma pogrešeni politiki, po kateri so nas svojčas vodili, ne bili sami sebe za male imeli. Bili smo Jugoslovani veliki politični otroci! (Viharno pritrjevanje.) Jokali smo se, kako smo mali — kazali na Angleže, na Nemce, na Francoze, češ, vsak ima svoje, le mi smo brez strehe. In glej — imeli smo in imamo velevlast, Avstrijo (Vzhičeno vzklikanje: Tako je!), a nismo se znali v njej nastaniti — težili smo bogvekam in sanjal, o državah — bo-
do zdaj se je po le-ti železnici izpeljalo 6,30
vagonov s 401.368 pudi masla.
* * *
Črna gora ima zopet afero. Sedaj se še seveda ne more reči, kako je nastala in kako velika je, ker se od kompetentne strani strogo taji vse, kar se o nji ve; toda že danes se more z gotovostjo trditi, da je cela afera sad tega, kar se je v zadnjih dveh letih na Črni gori zgodilo in da je sad nezdravih razmer, ki vladajo med knezom Nikolo in črnogorskim ljudstvom. Prisiljen po pritisku od spodaj, po pritisku, ki je bil vsak dan močnejši, dal je knez Nikola Črni gori ustavo. A ko je v.idel, da narod ni zahteval ustave samo radi tega, da se more reči, da tudi Črna gora ima ustavo; ko se je prepričal, da se mora z ustavo izpremeniti tudi ves prejšnji režim, začel se je knez Nikola kesati. In ni trajalo dolgo in Črna gora je imela svoje »afere«, v katere so bili zapleteni baš oni ljudje, ki so se največ prizadevali, da narod dobi največ svobode. In prišlo je tako daleč, da vsak, ki se je imenoval prijatelja naroda, je moral riskirati svojo osebno prostost. V dobi tega boja, ki se jc razvil nied svobodomiselnimi življi in med pred-stavitelji starega režitna. se ic zgodila najnovejša afera. Iz tega. kar se o nji doslej vč, in iz aretiranja, se more sklepati, da je cela zadeva zelo važna. Na eni strani
se trdi. da se je cela stvar zgodila radi tega, ker je nekoliko ljudi sklenilo oprostiti svoje, po nedolžnem zatvoriene tovariše. Če je to res — piše belgradska »Politika« — čemu potem delati toliko hrupa? Knez Nikola bi najboljše storil, ako bi vse ljudi, ki so sedaj zatvorjeni, izpustil, ker se na ta način obvaruje očitanja, da hoče le-to priliko izrabiti, da se iznebi nekaterih svojih sovražnikov. Če je pa res to, kar se trdi z druge strani, da je namreč na čelu zarote zoper kneza Nikolo prestolonaslednik Danilo, potem je seveda stvar zelo resnobna. In zadeva je še resnobnej-ša, ako imajo prav tisti, ki trdijo, da je prestolonaslednika te zarote obdolžil kne-ževič Mirko, ker že dalj časa ni več nobena skrivnost, da kneževič Mirko dela na to. da se prestolonasledstvo prenese na njega. Zadnjo afero je bojda porabil, da očrni svojega brata. Naj je že res to ali ono. gotovo jc, da na Črni gori ni vse v redu. V boj. ki se bojuje med narodom in knezom, začenjajo se mešati kneževi sinovi. Kaj iz vsega tega more biti, more vsak lahko uvideti. Samo korenite refor* me v korist narodove svobode morejo napraviti konec tej borbi in onim nezdravim razmeram, kar bi bilo gotovo ne le v korist črnogorskemu narodu, ampak tudi črnogorski dinastiji.	Fr. St.
dočnosti. Avstrijo imamo in ko bo Avstrija naša, bo drugače v njej! (Zborovalci vzklikajo v nepopisni vznesenosti in ploskajo govorniku.) To more in mora biti! V eni stvari pa smo res mali bili in tu govorim o nas Hrvatih — mali smo bili v ljubezni do malih. Vi, Slovenci1, ste danes v tem veliki! In kar moremo mi reči, •je: Mi z vami in za vami! Po modrosti vašega dičnega načelnika (Navdušeni živio-klici) in dobrega duha vaše stranke, našega dr. Kreka (Buren aplavz) ste umeli, da je naš kmet nositelj naše bodočnosti in da daste tej misli večen temelj, ste s plugom spojili Križ! (Viharno odobravanje.)
Živela Vseslovenska Ljudska Stranka!
In najlepši triumvirat vidim v vašem delu: delo za kmeta — zdravo prosveto in krščansko moralo (Klici: Tako je!). I3a-nes praznu emo konstituanto Vseslovenske Ljudske Stranke. In upam', da kmalu vidim dan, ko boste tudi vi prišli k nam in ko ne bomo samo peli »Slovenac i Hrvat, za uviek brat in brat!«, marveč bo resnično en duh vladal od Trsta do Ze-muna, od Celovca do Kotora! Sami na svojih nogah bomo in ne bo nam judovski tisk pameti solil! (Burni bravo-klici.) Skupaj bomo svoj slovenskc-hrvaški dom branili in v to ime iz dna srca zakličem: Bog živi Vses ovensko Ljudsko Stranko!
Ko govornik neha, se zopet vsujejo nanj cvetlice in iz tisoč in tisoč grl se razlega po dvorani: Zivio Radič! Zivio hrvaški kmeti!
Predsednik podeli nato besedo ljubljencu vseh Slovencev, našemu
GRAFENAUERJU.
V trenotku je tudi on s cvetjem posut in vse zre z navdušenjem v lice našemu prvemu junaku v borbi s prevzetnim tujcem.
Dovolite mi — predragi prijatelji — da se oglasi tudi eden iz rodu, ki je v tu'o sužnost prodan v deželi nemških Faraonov. Koroška se imenuje ta dežela, leži pa v ljubi Avstriji. (Veselost.) Kdo bo ponavljal te 'borbe, ki so itak že po celem svetu zaslovele, le to moramo danes še posebno poudariti, da se bije po nas celo v imenu krščanstva, pod krinko krščanske socialnosti! (Burni klici: Tako je!)
Predstraža Slovenstva.
Dobro vedo nasprotniki, zakaj nas zatirajo, Mi koroški Slovenci smo pred-s^ra^ Slovenstva (Viharni Tako je!-klici) in če bi mi padli, bi bila Nemcem pot odprta, do Jadranskega morja, v katerem vi-di-JO že svoje srce plavati. (Burna veselost.) Mi smo živi mejniki slovenskega "naroda, smo pa tudi izurjeni v boju in udati se nam ne bo nikdar treba (Zivio-klci), če bomo le eno imeli — izdatno pomoč od vseh slovenskih bratov. In ravno danes — prijatelji moji — je dan upanja v bojšo bodočnost Slovencev, je zora onega dne, ko napoči blagor za vse Jugoslovan-stvo in je tudi eden izmed porokov za zmago vsega Slovanstva v Avstriji! (Kakor en glas zaorijo zborovalci: Tako je! Tako bodi!) Res, veselim se, da je ta dan zagledalo moje oko in zato ga pozdravljam v imenu vseli koroških Slovencev!
Danes je poroka Slovanstva.
Vzajemnost slovanska se je začela udejstvovati. Postale so meso in kri besede naših pesnikov. In to naši nasprotniki dobro vedo. Jaz, ki sem blizu teh reči, vam povem, da se današnjega dne naš celovški zmaj hudo boji (Veselost), ali ta! strah bo še delj segal proti severu 111 prišel bo celo na cesarski Dunaj, če ga že ni! (Burna veselost.) Jaz mislim, da se veliko ne motim, če slutim, da je ta strah v pravem trenotku postavil na dnevni red gališkega deželnega zbora ono volivno reformo, ki je preprečila, da nas naš vrli Stapinski — moža, kojega zlato dušo in jekleno odločnost dobro poznam — ni mogel obiskati. (Viharno vzklikanje: Tako je!) Moč slovanske sloge se je danes pokazala, zato ni čuda, da so Nemci in vlada v hudih skrbeh, kajti če bi slovanske nesloge ne bilo, bi ne bilo nemško klasje nikoli tako visoko pognalo. (Pritrjevanje.)
Danes je zakon Slovanstva v Avstriji. Slovenec, Hrvat, Čeh in Poljak si podajajo roko, odpirajo se vsa slovanska srca. A ne v besedah in srcu samo, v dejanju se naša zveza kaži! Zato se nas dozdaj niso bali, ker se nismo poznali (Viharno pritrjevanje) — danes je spoznanja dan, vstajenja dan in zato iz dna srca zakličem: Živela Vseslovenska Ljudska Stranka! Temu so sledile ponovne ovacije prvoboritelju koroških Slovencev. K govorniškemu odru stopi
JALŽABETIČ,
podpredsednik Hrvaške Seljačke Stranke, mož iz naroda. Slovenski kmetje se ozira o vanj, z galerije padajo nanj cvctlice.
Bračo Slovenci! Kako pomnim tiste čase, ko sem bil s slovenskimi kmeti skupaj v hrvašk;h (šumah. kako smo skupaj delali in si pomagali! Poznani težave slovenskega kmeta in — moj Bog! — čisto take so kakor težave in jacli hrvaškega
! seljaka. (Pritrjevanje.) Oba sta služila ža sredstvo gosposkim željam — bratje moji! — nas m vas so lastni brati zatirali (Burni klici: Tako je!), lastni brati so nas zaničevali! (Res je! Viharno pritrjevanje.) Ali vj ste si pomogli s pomočjo vaših dičnih zastopnikov in upam, da se bo to tudi nam posrečilo. Kakor ste vi klicali, tako mi še vedno: Splošna in enaka volivna pravica! (Živahni živio-klici.) Brez nje ni rešitve za Hrvaško!
Mi se pri vsem našem delu zanašamo na pomoč bratov Slovencev. Eno je potrebno — da se spoznamo, da se drug drugemu bližamo in se drug drugemu potožimo. (Živalmi bravo-klici.) Priporočamo vam, poživljamo vas, da nas tudi nadalje v naši borbi podpirate! (Zivio-klici.) Zakratko bo slovensko-hrvaški narod ujedinjen v naši monarhiji in bo velik in odločujoč faktor v Avstriji!
'Nepopisen aplavz spremlja prisrčne besede hrvaškega kmeta.
Nato govori državni in deželni poslanec
DEMŠAR
v imenu kranjskih kmetov. Njegov nastop v krasni narodni noši je vse navdušil, pult je bil kmalu ves v cvetlicah.
Od III. katoliškega shoda nas še ni bilo toliko zbranih. Prišli smo iz istih namenov in hočemo priti do istih ciljev, kakor smo si jih postavili na katoliških shodih. (Tako je!-klici.) Hočemo poživiti versko in narodno zavest (Burno pritrjevanje) in v to svrho hočemo danes zbrisati zadnje meje, ki nas ločijo. Zažgati hočemo povsod, kjer Slovenci bivajo, v zadnji selški bajti, piamen navdušenja za one vzore, ki so jih postavili prvoboritelji, za tiste vzore krščanstva in demokratizma (Vihar odobravanja, dolgotrajno ploskanje), ki so našega kmeta rešili oderuškega jarma. (Tako je!) Naš kmet je danes že precej trden, trdnejši pa postane, ko se zveže s svojimi slovanskimi brati. Enkrat so se te zveze pri bogato obloženih mizah delale in z obilo pijačo so novokrščeuega otroka polivali, botri in botre pa so se gi-njeno jokali (Veselost. Tako je!), danes pa si podajo kmetje žuljavo roko in brat pogleda v oči pravemu bratu — bratu po resničnem trpljenju! (Burno pritrjevanje.) Da — ko vas gledam, zaklical bi ponosno: Kdo je to? Kdo je mar? To pogumne korenine je slovenski oratar! (Zivio-klici.) Bog živi vse Slovene, pod streho hiše ene!
Zopet padajo cvetlice, zborovalci pa vzneseni pritrjujejo in dolgo ploskajo govorniku.
Nato podeli predsednik besedo goriškemu deželnozborskemu poslancu, gosp. profesorju
BERBUCU.
Ko zagledajo zborovalci zast. goriške S. L. S., ki je pravkar po zgledu Kranjske in Štajerske telebnila na tla liberalno odt-ruhovlado, nastane uprav nepopisno navdušenje. Trdi kmečki obrazi žare v brezmejni radosti, ena misel užiga ta srca: Padel je poganski Kanaan! Naprej bogo-izvoljeno ljudstvo!
Ko navdušenje nekoliko poneba, pozdravi Berbuč zbor v imenu goriške S. L. S. (Viharni živio-klici.) Srčen pozdrav vam bratje z bregov naše Soče! Tudi mi bijemo liute boje tako z zunanjimi kakor z notranjimi sovražniki, zadnje volitve pa so pokazale, da stoji verno goriško ljudstvo v našem taboru. (Ponovljene ovacije.) Če kje kdo, čutimo mi goriški Slovenci potrebo tesnejše zveze. Skupno se hočemo ubraniti sovraga. V imenu goriškega krščanskega ljudstva pozdravljam iz dna srca Vseslovensko Ljudsko Stranko. Bog živi zedinjeno Slovenijo! (Viharni živio-klici.)
Za zastopnikom goriških Slovencev stopi na oder
DR. KOROŠEC.
Dame obsujejo govornika s cvetjem, veselo zro obrazi v mladega junaka iz štajerske dežele, moža, ki je hodil vedno roko v roki z našimi prvoboritelji in je pravkar dokazal, da je slovenski Štajer svo-jo stvar izročil izkušenim in Čilim rokam.
Buren aplavz se vzdigne, da govornik dolgo ne pride do besede. Nato pozdravi;
Prinašam vam pozdrave iz štajerske dežele. (Dolgotrajni živio.) Ali naj tu na-glašam, kar je tako znano, vsem vam že
v	meso in kri prešlo — kako smo se mi vsikdar z vami skupno in zvesto borili? (Klici: Bog vas živi!) Videli smo vaše boje, dragi prijatelji, in šli smo in se kakor
vi	bojevali — videli smo vaše zmage iu smo šli in zmagali! (Viharno navdušenje, ploskanje in odobravanje.) Kmalu smo se te umetnosti naučili — pomedli ste vi z nasprotniki naše ljudske misli, pomedli smo tudi mi ž njimi! (Burili bravo-klici.) Videli smo, kako pogumno, neustrašeno in zavedajoč se silne moči, ki stoji za njimi' iti z njimi, so vaši zastopniki nastopili v dež. zboru, in šli smo tudi mi v dež. zbor štajerski in se nobenega nismo bali. (Dolgotrajni živio-klici.) Vi, prvoboritelji ljudstva. ste dvignili zastavo, dvignil jo je naš dr. Šustcršič; (Zivio-klici, ki vedno in
vedno nanovo zaorijo po dvorani.) Vsi za menoj! — in mi se nismo nič pomišljali.
Vsi za Teboj (Orkan navdušenja) — obetamo vam Štajerci nezlomljivo zvestobo (Živio-klici; nepretrgano vzklikanjc jn aplavzi), zvestobo do groba m preko njega od roda do roda, dokler Slovenstvo ne zmaga! Pogumno naprej — že mi moramo dočakati to končno zmago!
Bog živi Vseslovensko Ljudsko Stranko!
Vse oči sc zaiskrijo, glasovi pregloboke radosti se vzdigajo iz vseh prs in vsa srca čutijo eno z vrlimi štajerskimi brati.
Predsednik podeli1 nato besedo dr. Kreku, da stavi in utemelji predlog, da se osnuje Vseslovenska Ljudska Stranka.
Splošna tihota nastane, ko stopi k odru
DR. KREK-
En čas se pomišlja silna množica — 4 delj svojih prekipevajočih čustev ne more premagati. Ne more! Na govorniški tribuni je on — prvi naš ljudski tribun v najplemenitejšem pomenu besede. Kdo bi molčal, kdo bi ne dal duška čutiloin, ko •vidi njega, ko-jega duh je oživil vsa ta srca, ki pod njim bijejo? Le en trenotek je 'bil — pa se ukreše iz množice plamen, sc razlije val, ki potegne vse s seboj s svojo mogočnostjo — ploskanja in vzklikanja ni hotelo konec biti'. Cvetlice, ki so padale z galerije na našega ljubljenca, so bile Ic silno skromen izraz silne ljubezni, ki jo slovensko ljudstvo goji do svojega najboljšega prijatelja.
Ko nastopi1 vnovič tihota, izprego-vori1 Krek sledeče:
.»Zrel je čas, nastopil je trenotek, ko morem in smem reči: Današnji shod izjavi. naj se ustanovi Vseslovenska Ljudska Stranka!«
Zopet zaori po dvorani.
Ločitve ne, zdaj združenja so časi.
»Očitalo se nam je večkrat od različnih naših modrijanov, vsegavednib prijateljev in iznajdljivih pesnikov, da smo Slovenci ljudje-Črtomiri, da smo vpodobljeni ,po junaku »Krsta«, ki je v 'odločivnem trenotku, mesto da bi udaril, odnehal.
Za en del so imeli prav ti leposlovci. Črtomir, ki je zbežal, ko je bil pravi čas, da se postavi, je bil dozdaj res naša predpodoba in veljala je pesnikova beseda: 'Ne združenja, ločitve zdaj so časi.
Prijatelji moji — danes je dan, ko lah-fco ta rek 'obrnemo in rečemo:
iLočitve ne, združitve zdaj so časi!«
Ni moč le približno popisati, kako so te foesede zborovalce užgale! Zdelo se je, da so vsa usta povzela to geslo, ploskati j c, vzkliki, radost
Krek nadaljuje:
i »Nečento biti Črtomirova četa, neče-frto biti' vojniki, ki gredo vsaksebi, ampak mi hočemo še v daljnje boje in zmage. (Tako je!) In to je prvi razlog, da smatram, da je prišel čas, da se politično vsi združimo.«
J
Naša zastava je zmag navajena. ^
(»Bili so časi, ko so se tu v Ljubljani tudi zbirale števrkie kmečke čete. Prišli so Korošci, Štajerci in Primorci pod' poveljstvom plenilcev in grofov. Pa so udarili vsi skupaj na Turka ter ga porazili. Toda danes — po tolikih sto letih — vidimo zopet zbrane kmečke čete, Kranjce, Štajerce, Korošce, Goričane, a ne vidim plemenitaških banderijev, ne vidim grofov, ki bi jih vodili. Vidim pa na čelu tem praporom sinove, ki so se v kmečkih hišah rodili — burno ploskanje govornika prekine — može, prave vojvode svojega ljudstva! (Živio-klici.)
In takrat so dejali: rAIi zmagamo ali pa pademo. Danes pa so te čete izurjene in baniderrji, ki jih danes dvigajo Kranjci, Štajerci, Korošci in Primorci — te zastave so že nad mnogimi poraženimi trumami vihrale! (Viharno ploskanje.)
Porazili smo mnogoter voj. Kajti, gorje tistim, ki so> stranke snovali samo s papirjem, ki so organizacije izvajali v časnikarskih člankih, ki so jih lepili' skupaj s ■frazami in jih ustvarjali s tjavendan vrženimi puhlicami (Burni klici: Res je!) — po.vsod in vselej so propadli in bodo!
•In ker so se naše čete že vsaka v bojih izkazale in pokazale, da kaj znajo, ker ima za seboj vsaka veliko zmagoslavnih dni — je to drugi razlog, da ustanovimo •vsesplošno slovensko politično organizacijo.
Slovenska zemlja ima še veliko grobov za naše sovražnike!
Pa tudi zavoljo nasprotnikov stranko ustanavljamo. Tisti, ki danes z nami iščejo boja. ti veliko tvegajo in tvegajo to na svojo odgovornost. (Živahni klici: Tako je! Res!) Mi nikomur boja nc napovedujemo (Burno pritrjevanje) in ga ne iščemo. Ali, če kdo misli, da nam mora nasproti iti, temu bodf današnji dan glasan opomin k pameti in delu (Vihar odobravanja), ker ta četa se danes ne uda nikomur pod božjim solncem!«
Ob teh besedah zagrmi po dvorani iz 'isočih grf: Nikomur! Nikomur!
Govornik konča:
»In to je tretji razlog, da stopi v živ-
ljenje Vseslovenska Ljudska Stranka. lit ob tem trenotku našim nasprotnikom kličem :
iV naši zemlji, na naših tleh 'je še vedno prostora dovolj za grobove za naše sovražnike!«
Te besede zbudijo pravi vihar. Kakor sveta prisega, kakor slovesna obljuba in kakor opomin, ki ga piše na steno silna roka ljudstva, ki stre vse, kar se ustavlja pravični stvari, zveni ta klic in zborovalci ga pretvorijo v gromovit aplavz govorniku.
SLOVESEN TRENUTEK
je bil nato, ko je predsednik shoda med sveto tišino — bilo je ob pol 2. — dal na glasovanje predlog dr. Kreka. Tudi predsedniku se je srčnih čuvstev prekipevajoči glas trese lin celo marsikatero staro oko je v tem trenutju porosila solza brezmejne notranje radosti, ki ni našla zunanjega izraza, ki bi bil njene lepote in moči zadosti vreden. Vsi od prvega do zadnjega so čutili svetost tega časa, vsi obrazi so žareli, bilo je slovensko ljudstvo, vsak njega posameznik, ta trenutek v viteza posvečen, v viteza za naše verskonarod-ne ideale, za boj za našo staro pravdo. In zagromelo je, roke so se dvigale, zabučalo je in zaorilo slovensko ljudstvo:
»Živela Vseslovenska Ljudska Stranka!«
Vseslovenska Ljudska Stranka je ustanovljena.
Svečano razpoloženje se bere iz vseh oči. »Presvečan je ta trenotek« — pravi predsednik — »da bi še dalje sklepali. Ne-simo, kar smo danes velikega sklenili, s seboj v svojem srcu, vsak na svoj dom, med svojce in razidimo se s trdnim sklepom, da bomo delali dalje zedinjeni v eno samo armado.«,
Nadaljuje:
Za cesarja.
Gospoda!
Slovenski narod je lojalen. Prelivali smo svojo kri za Avstrijo, za našo dinastijo. Ni nam treba tega še posebič poudarjati, ker udanost do velike domovine Avstrije in do habsburške vladarske hiše je vsakemu Slovencu prirojena. (Tako je!) Ne moremo in ne smemo v tako slovesnem in zgodovinskem trenutku, kakoršne naš rod še ni doživel, zdaj ko se delajo prvi koraki do združene Jugoslavije, pozabiti na staro geslo slovenskega naroda: Vse za vero, dom, cesarja! (Viharno pritrjevanje.) Zato, predno se razidemo, se spomnimo našega dobrega cesarja ('Burni Živipklici, vse vstane) našega sivolasega vladarja Franca Jožefa I. (Gromo-vito odpbravanje.) iZakličimo trikrat: Naš prfsvitli cesar Franc Jožef I. — Živio, Ži-vio. Žiyio!;;Vsi zborovavci se navdušeno pridružijo. £	%. "-.
In končno se čutim dolžnega, da izvršimo prvi svoj politični čin s tem, da izrečemo n^šim parlamentarnim prvobori-teljem svoje neomejeno zaupanje! Zborovalci zap6rijo: Živeli naši*poslanci! Živio dr. Šusteršič in"'se počasi razideip.
Dan, ki nam bo vsem ostal z ognjenimi slovi1 v srce zapisan!
XXX
Brzojavnih pozdravov
je na shod došlo 70. Vedikansko navdušenje je izzval brzojavni pozdrav
•j
Jana Stapinskega,
ki je politično jako pomenljiv in slove:
;.„•. Poslanec dr. Šusteršič	v
V.	Lvov, 16. oktobra 1909.
»Odloeivno vprašanje naše deželne volivne reforme je danes na dnevnem redu deželnega zbora. Vsak izmed nas je moral na krov! Moja osebna navzočnost pri Vašem narodnem prazniku je zato popolnoma nemogoča. Pozdravljam Vas tem potom kar najprisrčnejše in Vam iskreno čestitam na uspehih, ki ste jih že dosegii, in na novih. Zaupam v popolno zmago naše skupne stvari, ker živim v popolnem prepričanju, da po stoletnih dolgih in tru-•dapolnih bojih stoji Vam ob strani srce in mišljenje celega poljskega naroda. Zagotavljam Vas najsvetejše, da Poljska Ljudska Stranka ne odneha preje, dokler ne bo ves parlamentarni poljski klub opustil sedanjo trenotno oportunlteto in da bo tudi v politiki udejstvoval vsa svoja notranja čustva, da si pribore vse dežele popolno avtonomijo v blagor vseh narodov! Živela S. L. S. in njen splošno priznani m požrtvovalni voditelj dr. Šusteršič.
J a n S t a p i n s k i.« Od drugih br^ojavov, med katerimi jih je posebno veliko z Goriškega in Trža škega, omenjamo danes le sledeče:
Gorica. Pozdravljam in blagoslavljam osnovalce Vseslovenske Ljudske Stranke na katoliški podlagi. Živela katoliška zedinjena Slovenija! Frančišek B o r g i a, metropolit.
Sarajevo: Sa zanosom pozdravljamo osnutak Svcslovenske stranke, taj temelj bolioj zajedničkoj budučnosti slo-venskoga i hrvatskoga naroda. Bog bla goslovio plemenito vaše nastajanje! Nad-biskup S t a d 1 c r, biskup Š a r i č, nions. C a n k a r.
Brno: BratPm Slovencem navdušen Živeli! Viribus unitis za Vaše in naše pravo! Šilinger.
Brno: Zedinjeno vseslovensko krščansko stranko navdušeno pozdravlja če-ško-slovanska krščansko - socialna zveza. Š r a m e k.
O lomu c. Katoliško-narodni klub pozdravlja vseslovensko ljudsko stranko kot novo sobojevnico za krščanska in ljudska načela in prava in lepšo bodočnost avstrijskih slovanskih narodov. Živeli in Bog blagoslovi. Dr. H r u b a u.
Omenimo še pozdrav Hrvatov iz M o-stara, dr. Lončar i ča iz Zagreba, D o m a g o j a in dunajskih Slovencev.
Za načelnika
Vseslovenske Ljudske Stranke je bil izvoljen dr. Ivan Šusteršič. Po shodu se je vršil banket za poslance in goste.
Dnevne novice.
+ Na vsej črti pogoreli. Včetijšhji dan v Ljubljani je tudi najbolj neumne kranjske liberalce moral preveriti, da. so popolnoma bankerot. Ne moremo' si misliti tako luknjičavih možgan, da ne bi šlo vanje to spoznanje. V petek si izmisli brihtna glava ljubljanskega tržnega nadzornika, da bi bil dau ustanovitve Vseslovenske Ljudske Stranke za demonstracije pripraven. Iznajdljivi mož se vsede k telefonu in sporoči nemškim listom, da je v nedeljo v Ljubljani pričakovati velikanskih manifestacij za — Francisca Ferrera! Zraven pa si izmisli, da se bodo te demon-stiacije obračale tudi zoper Vseslovensko Ljudsko Stranko, ki da jo pravkar v kranjskem deželnem zboru trikrat pobita liberalna obstrukcija smatra za »provokaci-jo«. Da — ta liberalni magistratni veleum je djal v tržaški »Piccolo«, da je v nedeljo pričakovati, da bo v Ljubljani »kri tekla!« V soboto napKe znani »libre penseur«, ki pomaga v »Narodovem« uredništvu liste striči, članek za Ferrera in napiše par notic, češ, kako je Ljubljana užaljena, ker sj »klerikalci« drznejo v njej, ki je središče narodnonapredne stranke, prirediti manifestacijo in celo aranžirati »obhod« po mestu. Te krvave notice so imele ta uspeh, da so nekateri listi kar posebne po-ročevavce v Ljubljano poslali, da bi na lastne oči videli, kako bodo zopet šipe pokale, kako bo kri po ulicah tekla in kako se bodo »klerikalci« z liberalci sprijeli. In prišel je znameniti dan. V Ljubljano pri-vro tisoči somišljenikov S. L. S. iz vseh slovenskih pokrajin, pridejo' Hrvati in Cehi. Okoličani se pripeljejo na vozovih, okrašenih s trobojnicami in z napisi: »Živela zedinjena Slovenija!« — Ljubljančani pa jih pozdravljajo. Vrši se tako impozan-ten shod v veliki dvorani »Uniona«, kakor jih Slovenija od časov taborov sem nikoli ni videla — popoldan se igra v čast gostom svečanostna predstava, zvečer pa veselica, ki jo je posetilo na stotine in stotine ljudstva, .med temi iz vseh ljubljanskih slojev — liberalcev pa ni nikjer •nobenih videti! Da je umrl Ferrer, tega se živa duša ne spomni, le Zalar jc v soboto letal okoli s črno kravato, ki je bila spentljana iz pasu kake dame. Nekateri pravijo, da so ljubljanski Sokoli spomin na barcelonskega petarderja praznovali pri — »slepem Janezu« v Št. Vidu. Svetovni listi pa so kruto iznenadeni. Sedeli so včeraj njihovi poročevalci cel dan pri telefonu, da bi čimpreje ujeli krvave vesti iz Ljubljane, Ljubljana pa se je veselo zabavala v »Unionu« in niti nobenemu psu se ni na cesti na rep stopilo, da bi se moglo v liste dati. Naši mnogobrojni gostje iz Hrvaške, Češke. Štajerske, Koroške in Primorske so povpraševali, kje so neki ljubljanski liberalci, ki take strašne notice v »Narodu« fabricirajo. pa spaka! z nobenim liberalcem ni včeraj nobeden prišel skupaj — bilo je, kakor bi jih bila slana pobrala. Škoda, da se je deželni zbor tako hitro zaključil, naši izvenkranjski somišljeniki bi bili vsak saj pol vinarja dali, da bi bili šlivanjzadnji tucat liberalcev gledat, kajti kranjski liberalec je danes postal rariteta, kmalu jih bodo le še v muzejih kazali. Na vsak način pa naj nihče več ne gre liberalcev v Ljubljano iskat — 17. oktober je pokazal, da jih je ravno tu najtežje dobiti .. . ■	-T " •
H- Lep prijatelj kmetov! Med ob-
strukcionisti zoper lovsko postavo ie bi! tudi veletržec Knez, ki so ga liberalci naredili za — podpredsednika c. kr. kmetijske družbe, Kaj takega se ni še pač nikjer zgodilo, da bi bil podpredsednik kake kmetijske družbe obstruiral zakon, ki naj kmetu pomaga. Da je to mogoče, nam kaže, kako protinaravne in nevzdržne razmere vladajo v c. kr. kmetijski družbi. Knez nc zna govoriti prav nič. Samo grdo gleda in molči — to je njegova politika. V deželnem zboru je pa pridno podpiral obstrukcijo s tem, da jc ropotal s predalom v pultu. Knez je obogatclj od kmetov, pa zdaj obstruira kmečke zahteve. Knez je tudi načelnik Kmečke posojilnice za ljubljansko okolico. Kmetje, zapomnite si, da to ni kmečka posojilnica, ampak to je Knezova banka, v katero vi nosite svoje trdo prislužene groše, da potem Knez v deželnem zboru nasprotuje kmečkim koristim. Knez jc tudi nasprotoval deželni banki, ki naj bi skrbela za raz-dolžitev kmečkega stanu. C. kr. kmetijska družba, ki ima tako predsedstvo, pa je samo sebe obsodila na smrt. Za naslednico je žc preskrbljeno.
+ V Grahovem pri Cirknici se je vršil v nedeljo. 17. t. m. javen shod. na katerem jc poročal poslanec o državnem zboru in o delovanju deželnega zbora. Zborovalci so z velikim zanimanjem poslušali. Pritoževali so sc bridko proti temu, da bi dobil g. Žagar iz Rakeka pravico voziti z avtomobilom po cesti od Rakeka proti Staremu trgu. Ogorčenje med ljudstvom zaradi tega je tako, da se je bati v slučaju, da sc začne vožnja, izgredov in nesreč. Ljudstvo, ki ho vožnji zasluži kak denar, se boji, da bi ne potegnil Žagar vse vož-
Pred irbfMzborskim zasedanjem.
Ljubljana, 18. okt. 1909. ""•-,- V sredo se snide državni zbor. Dunaj-čani in ministri ž njimi si pa ogledujejo zrakoplov bratov Rennerjev in voditelji sedanje vladne večine, ki pravzaprav niti več večina ni, kakor tudi ministri Ritt, Stiirgkh in Vrba pripovedujejo časnikarjem, kake vtise napravlja nanje — luft-balon. Možje imajo popolnoma prav, da rajši podajo svoje mnenje o »luftbalonih«, kakor o položaju, ki jim je s sedmimi pečati zapečatena knjiga. Kako se razvije položaj, kakšna bo usoda zbornice in tudi — vlade, vse to so stvari, o katerih sklepa »Slovanska Unija«, ki je zahtevala zasedanje deželnih zborov in se je vlada morala udati. Vlada in njeni ljubljenčki Nemci bodo sami krivi, če državni zbor ne bo deloval. Onemogočili so Nemci delovanje češkega deželnega zbora, povzročili v svoji neomejni nadutosti najhujše narodne boje.	*
V zadregi so nemški vladni listi, ker jim o položaju ni nič znanega. Moric Benedikt pripoveduje, seveda po vladnem naročilu, da ni izključeno, da se v sredo državni zbor snide, v četrtek pa že raz-ide. V svoji orientalski domišljiji že vidi razbite pulte in čuje naprej obstrukcijsko godbo v zbornici. Bilinski je naročil listu »Die Zeit«, naj piše, da se bodočnosti ne boji. Nato pa izda, da je natančno sledil delovanju kranjskega deželnega zbora in naroči, naj list napiše: »Eden voditeljev državnozborske obstrukcije, dr. Šusteršič, je pokazal v kranjskem deželnem zboru, kako se s trajnimi sejami neusmiljeno potlači obstrukcija manjšine.« Iz globočine svojega srca vzdihne: »Ce bi se ljubljanski* zgled na Dunaju zvesto kopiral, potem bi se oprostili obstrukcije.« Pobožna želja! Drugačen je poslovnik kranjskega deželnega zbora, kakor oni državnega zbora, in z drugimi ljudmi, kakor z lenimi našimi liberalci ima opraviti Bilinski, ki je v »Zeit« nehote in ne da bi se izdal z imenom, povedal, kako da se boji in spoštuje obenem dr. Šusteršiča. Tudi »Reichs-posti« diši izprememba državnozborskega poslovnika po kranjskem zgledu. Bivši zbornični predsednik Pattai sklicuje na torek konferenco klubovih načelnikov, v kateri se bo razpravljajo o sestavi predsedstva, odsekov in o delovnem redu. »Reichspost« piše, da pač nimajo slovenski liberalci nobenega upanja, da bi zbornica sc ozirala na slovenske liberalce, ki po številu ničesar ne pomenjajo glede na njihov protest proti kandidaturi Pogačnikov: za podpredsedniško mesto. Liberalni poraženci dobivajo košarice celo pri strankah, katerim se mečejo pod noge, ker naše liberalce že itak cel svet pozna in se zato krohota spletkam slovenskega ljubljanskega liberalnega globusa, ki pošilja proti Pogačnikovi kandidaturi proteste na Dunaj.
Glasilo češke katoliškonarodne stranke, »Hlas«, piše z ozirom na postopanje vlade, da tudi zmernejše češke stranke ne bodo pripustile ,da se konstituira državni zbor z ozirom na Nemcem tako prijazno postopanje vlade.
Bukovinski deželni zbor je sklenil novo, jako zapleteno volivno preosnovo z narodnim katastrom, s podvojitvijo mandatov, z ustanovitvijo splošne skupine in z uvedbo večinskih in manjšinskih zasto-pov po mestih z nemškim in judovskim prebivalstvom.
Gališki deželni zbor je imel v soboto sejo. v kateri se jc sklenilo, da ostane odsek za volivno preosnovo permanenten.
HaSe vžigalice!
Skrbite, da pridejo v vsako hišo naše vžigalice! — Vsak trgovec, pri katerem kupujete, jih mora imeti, vsaka gostilna, v katero zahajate, vsaka naša gospodinja! — Dolžnost vsakega našega somišljenika je, da zažiga tobak in smod-ke le z vžigalicami »Za obmejne Slovence«, ki se dobe pri »Gosoodarski zvezi« v Ljubljani!
nje nase. /-ato je umevno tudi'razburjenje zaradi tega. Oblasti bi storile edino prav, da bi zabranile to vožnjo, za katero tudi cesta ni primerna. Sprejela se je v tem smislu tudi resolucija. Shod je izrekel zaupanje poslancem S. L. S. in jih pozval, da vztrajajo na zapričeti poti v obrambo naših pravic. Sprejela se je tudi resolucija za zgradbo ceste Grahovo-Stari trg. oziroma cestne zveze s St. Petrom. Dalje, da se zamašeni požiralniki v Cirkniškcm jezeru iztrebijo, ker je to nuino za kmetovalce potrebno. Z velikim navdušenjem so vzprejeli zborovalci nasvet, da ostanejo trdni za svojimi poslanci in ako bi vlada razpustila državni zbor, gredo z veseljem iznova na volišče. Gospod župnik Rajče-vi& ki je predsedoval shodu, jc z navdu-še,«»*i besedami na stranko in ljudstvo zak/jučil shod. Zborovalcev je bilo nad dvesto.
—	Zaupnica. Na javnem shodu zbrani zborovalci v Grahovem, dne 17. oktobra 1909. se najprisrčnejše zahvaljujejo poslancem S. L. S., posebno pa vrlemu načelniku dr. I. Susteršiču, ter izbornemu in nad vse objektivnemu deželnemu glavarju pl. Šukljeju, za njunin neumorni trud in delavnost v prid in blagor kmečkega ljudstva. Z veseljem zbor še posebno konšta-tuje in si jemlje v čast, da ima v deželnem zboru zastopnike, kakršnih do sedaj še ne pozna zgodovina avstrijskih dežehih zborov. — Zborovalci poživljajo poslance, naj vztrajajo v deželnem, kakor tudi v državnem zboru in ne odnehajo od svojih začrtanih potov ter naj še nadalje brezobzirno nastopajo proti liberalnim škodljivcem.
+ Statistični kongres avstrijskih dežela se je danes sešel v zborovalnici kranjskega deželnega zbora. Predseduje predstojnik statistične centralne komisije, sek-cijski načelnik dr. vitez Juraschek. Zastopane so Češka. Moravska, Štajerska. Ni-žjeavstrijska. Gorenjeavstrijska. Slezija, Goriška. Istra. Vlado kranjsko je zastopal predsednik Sch\varz. ki je shod pozdravil. V imenu vojvodine je ndcležence v slovenskem in nemškem jeziku pozdravil glavar pl. Šuklje. Za deželo sta kongresu prisostvovala odbornika dr. Lampe in Jarc ter več uradnikov. Jutri napravijo udeleženci izlet na Vrhniko ogledati si gospodinjsko šolo.
-j- Častnim občanom je soglasno izvolil dne H. oktobra t. I. občinski odbor občine Lukovica preblagorodnega gospoda deželnega glavarja Fran plem. Šukljeta.
—	Policijsko-detektivsko šolo so v
Zagrebu ustanovili. Njen namen je sistematična strokovna in splošna izobrazba detektivov.
—	Zagrebški aviatik Beševič je dal svoj izum patentirati in je že stopil v dogovor z vojnim ministrstvom radi nakupa njegovega letalnega stroja. Zlasti se zanj zanimajo zagrebški vojaški krogi, ki nameravajo Beševiča povabiti, da v vojaškem kasinu predava o svojem izumu.
—	Staro župno cerkev na Prozorju v Zagrebu bodo podrli, ker se je zidovje začelo rušiti.
—	Gospa Polakova ne gre na Dunaj. Zagrebški listi pišejo, da gledališčna in-tendanca gospej Polakovi ni dovolila dopusta. da bi na ljudski operi na Dunaju pela glavno vlogo pri premieri operete ■Baron Trenk«, in sicer z utemeljitvijo, da gospe Polakove ravno sedaj ne more pogrešati.
—	Dobavni razpis. C. in kr. vojaško oskrbovalno skladišče v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da kupi vojna uprava za svojo postajo v Mariboru 5900 stotov pšenicc in 5120 stotov rži. Pismene ponudbe je poslati do 27. oktobra t. 1., 9. ure dopoldne c in kr. intendanci .3. voja v Gradcu. — Nakupni avizo je v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani na vpogled.
—	Predavanja o avtogeneni obdelovanju kovin. Predsedstvo obrtnega pospeševalnega urada na Dunaju je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo v času od 8. do 18. novembra t. 1. priredilo predavanja in praktične vaje, pri katerih bo obrt izvršujočim kjučavničar-jem, kotlar-jem, kovačem, mehanikom in instalaterjem dana prilika, si pridobiti strokovno znanje in praktična izkustva v avtogenem obdelovanju kovin. Udeležba pri teh vajah je brezplačna; vsi udeleženci dobe pisalne potrebščine brezplačno. Manj premožnim se more udeležba olajšati z ustanovami, ki znašajo .TO K za mojstre, 25 K za pomočnike; zunanjim ude-ležnikom se vrh tega povrnejo vozni stroški za tretji razred na Dunaj in nazaj. — Prošnje za vsprejem k vajam je najkasneje do 1. novembra t. 1. poslati na c. kr. obrtni pospeševalni urad na Dunaj (k. k. Ge\verbef6rderungsamt, Wlen 1X'2, Sc-veringassc 9). Predmetni razglas, ki vsebuje program, določila in pogoje za vsprejem. obliko prošenj itd., je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na upogled.
—	Pri izdiranju zob se je zastrupil. V
Indianopolisu lnd. je Slovenec Anton Fak-
čič iz Senožeč'pri Divači šel k nekemu zobozdravniku, da bi mu zob izdrl, a pri tem se mu je zastrupila kri, da je umrl čez osem dni.
— K letošnji trgatvi. »Dolenjske Novice« pišejo o tem: Neprestano slabo vreme nas je prisililo, da smo sc zadnji teden sploh lotili trgatve. Vzlic raznim letošnjim neprilikam, ki so prišle nadnaševinograde, sc bo pri skrbnem in snažnem kletarstvu dobilo vendar dosti dobre kapljice, zlasti po vinogradih, kjer se je cepilo bolj žlahtne vrste grozdja. Grozdje je namreč v zadnjem času še dosti hitro dozorevalo in kdor ga jc pri trgatvi skrbno odbiral, bo imel tudi zadosti dober pridelek za letošnje malo ugodno leto. Nabralo se je pa toliko grozdja, da zmanjkuje marsikomu posode.
Zagrebška občim za aprovizacijo mesta. S prodajo v lastni režiji je znižala zagrebška občina cene živilom sledeče: krompirju za 2 v; kislemu zefu za 8—12 v in maroniju za 4 v pri kilogramu. Po enako ugodnih cenah prične te dni s prodajo krapov, fižola, jajc in jabolk.
Rešilno društvo snujejo v Zagrebu.
IittSjaA nmm,
jjjutri ob pol osmih predava v prostorih S. K. S. Z. v »Unionu« (vhod Frančiškanske ulice) g. K r h n e o »Stanovanjskem vprašanju in stanovanjski politiki«. Somišljeniki, prihitite v obilnem številu na to predavanje!
Ij Ljudska slavnost »Ljubljane«. Ko si stopil včeraj zvečer v prostrane »Uniono-ve« prostore, videl si takoj — še pred začetkom veselice — najživahnejše vrvenje v dvorani in v vseh stranskih prostorih. — Predno pa si vstopil v prelepo okrašeno veliko dvorano, pomudil si se v preddvorani. kjer so bili nagromadeni celi skladi krasnih, med temi veliko naravnost dragocenih dobitkov. Da, da. tempora mu-tantur! Nekdaj prezirana »Ljubljana«, sedaj napredujoče glasbeno društvo, se jc povspelo tako visoko, da uživa najtopleje simpatije ne le v Ljubljani, ampak tudi zunaj nje v celi deželi in izven njenih mej. Stopivšega v veliko dvorano te naravnost frapira pogled: kakor da si stopil v kak gaj. Povsod bujno zelenje, vse prepleteno z venci, med njimi pa grbi ter emblemi avstrijskih slovanskih pokrajin, okrašeni z zastavami dotičnih narodnih barv. Po dvorani pa, ki je bila mnogo mnogo premajhna za tolik naval občinstva, kakor tudi na balkonu veselo življenje, ki ni ponehalo do konca. Počastili so slavnost vsi voditelji stranke, vsi včeraj v Ljubljani sc nahajajoči državni in dež. poslanci. Najboljše občinstvo vseh stanov, od prve avtoritete deželne uprave do najnižjega uradnika, je bilo vse zastopano. Pa tudi naši delavski sloji, ki jih toplo pozdravljamo.
Program je bil preobširen, da bi mogli poročati o vsaki točki posebej. Omejimo se le na posamezne. Član slovenske opere, baritonist g. pl. Vulakovič jc žel za svoje čuvstveno predavanje cele salve aplavza povsem zasluženo. Sonorni njegov v vseli legah obsežni bariton jc pravi pevski dar, in slast ga je poslušati. Rav-notako je veljalo viharno odobravanje prof. A. Robidi za njegovo fino solo-peva-nje, zlasti arije iz opere »Zvonovi corne-villski«. — Posebno aklamirana sta bila naša znana vrla sopranistka gdčna Minka Bonačeva in dr. I. Robida za tnični duet znane Prešernove »Bliža se železna cesta«. G. Bajde je naravnost presenetil občinstvo s svojim svežim, polnim tenorjem in čuvstvenim prednašanjem. — Z lepim zanosom in pravilno dikcijo je predaval član »Ljudskega odra« g. Orehek Gregorčičevo »Zedinjena Slovenija«. Spevoko-mik slovenskega gledališča g. Povhe je pa resnim točkam pridejal nekaj šaljivih ter se je izkazal za napredujočega, talentiranega igralca. In zbor Ljubljane? Železna vstrajnost rodi krasne uspehe in materija! je izboren, tako, da jc napredek lahko umljiv. Naravnost občudovali smo mešani zbor: kot žgolenje slavčkov v zorni pomladi! Vmes pa krepki moški zbor, — vse skup zopet harmonična enota, ki pozorno sledi svojemu vojskovodju do popolne zmage. Po vsaki končani točki neče biti hrupnega odobravanja ne konca ne kraja. Omenjamo, da so posebno pozornost vzbujale krasne narodne noše gospo-dičen pevk. Splošna sodba je bila, da si včerajšnjo prireditev lahko zapiše »Ljubljana« med najčastnejše svoje dneve. — Kvarteti gg. Bajdeta. Božiča, Premka, Svetka so bili nekaj izrednega ter le želimo, da bi ta izborni kvartet še večkrat čuli. — »Slovenska Filharmonija« jc dobila nmogo aplavza.
lj Ljudski oder je včeraj popoldne na čast udeležnikom ustanovitve Vseslovenske Ljudske Stranke uprizoril prvikrat izvirno Medvedovo narodno igro >Crnošo-Icc« ob veliki udeležbi občinstva, »Ljud-i ski oder« jc dosegel velik uspeh. Več jutri v podlistku.
Ij Srebrno poroko obhajata danes gospod Jakob Milavcc, nadsprevodnik v p.,
' posestnik ln predsednik podružnice'»Pro-' nietne zveze« v Ljubljani, in njegova gospa soproga Marija Milavec, rojena Gla-žar. Castitamo!
lj Nočno vežbanje vojakov. Nekateri vojaki c. in kr. pešpolka se niso sinoči in v soboto nič posebno častno ponašali. Po Marije Terezije cesti jili je šlo pet in so silno kričali in razgrajali. — Po Wol-fovi ulici jih ie bilo tudi nekaj preveč razposajenih in so celo atakirali nekega pa-santa. — Glavno vlogo sta pa v soboto igrala prostaka Reiter in Reiner. Le-ta sta šla po \Voitovi uLicj v družbi štirih svečar-skih pomočnikov. Med potjo so se vojaško vežbali in je imel »oberkoinairdo« civilist. Ker je pa tako »vežbanje« nedopustno, je stražnik celo družbo opozoril na nočni mir, kar je posebno zaleglo. Ko so pa prišli poteni na sv. Petra cesto, so začeli zopet tako razgrajati, da je vpitje privabilo še dva stražnika. Varnostni organi so nato vso družbo zopet opozorili in ker so bili vsi opomini brezuspešni, so napovedali aretacijo. Ker se pa tudi temu niso hoteli pokoriti, so najglasnejšega prijeli, a sta jim ga vojaka izpulila iz rok, potem pa sta začela tako kričati, da so bližnje stranke začele odpirati okna ter povpraševati, kaj je. Stražniki so s pomočjo nekega domobranskega desetnika oba vojaka razorožili in ju odvedli v vojašnico.
lj Iz Ljubi aniee so v soboto potegnili ključavničarja Frana Klinarja, ki je minuli teden padel pri pleskanju železnocestnega mosta z odra in utonil. Voda ga je bila zanesla samo do Vodmata.
lj Sprememba pri orožništvu. Ritmoj-ster Rudolf B r e g e n z e r je iz Ljubljane prestavljen v Zader, v Ljubljano pa pride Titmojster Mat. Z e 11 e r iz Trsta.
lj V Ljubljanico ga je hotel vreči. Napadel je sinoči na Poljanskem nasipu neki Karol Kopivnik delavca Ivana Velkavrha in ga hotel vreči čez ograjo v Ljubljanico. Dva mimo idoča domobranska podčastnika sta mu prihitela na pomoč ter ga rešila usode. Kopivnika je nato policija aretirala.
lj Aretovan je bij dne 24. sušca v Moravčah rojen ter v Dolsko pristojni samski dninar Martin Tekayc. ker je preganjan v policijski tiralnici od okrožnega sodišča v Mokronogu zaradi nastopa neke kazni. — Tudi Ivana Presetnika, roj. 1866. v Šmartnem pri Litiji je policija sinoči vtaknila pod ključ, ker je bil zaloten pri beračenju. Ko so mu natančnejše pregledali obisti, so prišli na to, da ga ljubljansko okrajno sodišče zasleduje v'lanskem policijskem listu zaradi suma tatvine. Le-ta je obsedel v Mariboru že desetletno ječo zaradi hudodelstva požiga. Oba so oddali pristojnemu sodišču.
!j Izposojeno kukalo nekdo včeraj na balkonu ni vrnil biljeterju. Ako je to bilo pomotoma, naj dotičnik pošlje kukalo našemu uredništvu.
REVOLUCIJA V NIKARAGUI.
Revolucija v Nikaragui se vedno bolj širi. Vstaši so že v bližini glavnega mesta. Revolucijo podpirata Guatemala in Sal-vador.
lažne timl.
Slovo grških princev od armade. Da
preprečijo krizo, so vsi trije princi izstopili iz armade.
Trgovina z dekleti. V Budimpešti je policija zaprla nevarnega trgovca ,z de>-kleti, 29 let starega Josipa Bera. Pri1 njegovem poslu mu je pomagala neka M. Adam, ki je že dolgo časa dovajala Beru mlada, neizkušena dekleta. Ber je vsakem« dekletu obljtrboval ženitev ter jo pozval na •malo potovanje v inozemstvo. Vsaki se je 'predstavil kot bančni uradnik. Dekleta so mu v večini verjela. Odvedel je vse v Berolin ter jih prodal v javne hiše. Vsled neke ovadbe ga je prijela policija in izročila državnemu pravdništvu. M. Adam je srečno pobegnila, a je za njo izdana tiralnica.
Bivši učitelj roparski morilec. Iz Be-rolina poročajo: V gozdu pri Elbingu so našli umorjenega iu oropanega praktičnega zdravnika dr. Ernesta Krausta. Kot morilca so zaprli bivšega učitelja Stalzer-ja, ki je takoj po tem umoru pobegnil iz Elbinga.
MMm obramba.
-f Narodnoobrambna enketa v Ljubljani. Od vseh slovenskih mej se sliši gias: »Meja gori! Narodni nasprotniki prodirajo na celi črti. Pomoč!« Celo v osrčje slovenskih zemlja je stegnil sovražnik grabežljivo roko iu naskočil naše najtrdnejše postojanke. Slovcnci smo tarnali in tožili, pa resno sc nismo oprijeli obrambnega dela na ccii črti. Pač pa jc prevzela to nalogo »Naša Straža«, ki pa vsled pretežkega aparata kljub najboljšim namenom ni mogla prav razviti svojega delovanja iu je vsled tega zaspala. Da ustvarimo organizacijo, ki žc ob svojem rojstvu ne bi nosila v sebi smrtne kali, se je sklicala dne 16. t. m. v Ljubljano narodnoobrambna enketa. Zbralo sc je k tej enketi lepo število narodno delavnih mož. Po dolgi, zelo
živalmi debati, v kateri se je dalo obrambni organizaciji okostje, se je izvolil pripravljalni odbor z nalogom, da na podlagi resultatov narodnoobrambne enkete nadrobno izdela pravila in skrbi za ustano-vitev narodnoobrambnega društva.
Telefonska ln brzojavna porotna.
PRED OTVORITVIJO PARLAMENTA.
Dunaj, 18. oktobra. Češki poslanci imajo danes razgovor o političnem polo-žaju in taktiki. Dopoldne so imeli češki vodntelji konference z ministrom Začkom. Popoldne in jutri zboruje parlamentarna komisija zveze čeških poslancev. Jutri popoldne bo pri podpredsedniku Pattaiu konferenca načelnikov istrank. »Slovanska Jednota« pošlje h konferenci svojega zastopnika, ki bo izjavil, da imajo stranke, združene v »Slovanski Jednoti«, posvetovanja in da se pred završetkom teh konferenc ne more udeleževati »Slovanska Jed-nota« konferenc ne z vlado ne z drugimi parlamentarnimi strankami.
ODLOČITEV O OGRSKI KRIZI.
Budimpešta, 18. oktobra. Ogrskemu ministrskemu predsedniku je cesar sporočil, da se v zadevi ogrske krize odloči v sredo, 20. t. m. Prej zasliši še nekaj ogrskih politikov in tudi vse tri voditelje koalicijskih strank, grofa Julija Andrassyja, grofa Aladarja Zichyja in Košuta. Cesar bo poizkusil napraviti mir s koalicijo, a je za to baje jako malo upanja.
DEMONSTRACIJE V PRAGI.
Praga, 18. oktobra. Včerajšnji shod čeških svobodomiselcev, ki je bil napovedan v protest proti' usmrtitvi Ferrera, je vlada* razpustila. 500 udeležnikov je nato demonstriralo po cestah. Policija je demonstrante razpodila in jih nekaj areti-rala. Pri buinl u nemških dijakov na Pri-kopih se je včeraj dopoldne čeeško občinstvo opetovano sporeklo z burši. Nekate-rim buršem so bile strgane čepice z glav.
DEMONSTRACIJE NA DUNAJU.
Dunaj, 18. oktobra. Povodom bližnje otvoritve parlamenta je napravila socialna demokracija v ljudski dvorani na magistratu shod. Iz vseh dunajskih okrajev so korakali tja socialni demokratje. Cenijo, da je bilo vseh udeležencev okolu 60.000. Istočasno je okolu 10.000 nemških nacio-nalcev napravilo demonstracijski bumel od Schottenthora do Goethejevega spomenika. Nemški nacionalci so pred parlamentom peli »Die Wacht am Rhein« i« Bismarcklied. Ko sta se sprevoda srečala, so se »deležniki psovali in vihteli palice. Ob 12. uri je nastal mir. Na tisoče katoličanov pa je popoldne spremljalo prenos Hofbauerjevih relikvij v cerkev sv. Štefana.
Dunaj, 18. oktobra. Pri včerajšnjih demonstracijah je bilo aretiranih šestnajst oseb.
SLOVANSKO DIJAŠTVO NA DUNAJU.
Dunaj, 18. oktobra. Slovansko dijaštvo je javilo rektorju vseučilišča, da ne namerava uprizoriti nobenega bumelna slovanskega dijaštva in nobenih demonstracij.
RENNERJEV ZRAKOPLOV PONESREČIL.
Dunaj, 18. oktobra. Včerajšnji tukajšnji polet Rentierjevega zrakoplova je gledalo 50.000. Pri poletu se je zrakoplov zadel ob zrakoplovno lopo in mlajši Renner je padel z zrakoplova, ne da bi se bil ranil. Z velikansko hitrostjo se je zrakoplov, katerega ni bilo mogoče več dirigirati, s starejšim I^ennerjem vzdignil ter je izginil v oblakih. Med občinstvom je zavladala panika, ker se je splošno mislilo, da je Renner izgubljen. V oblakih se je starejšemu Rennerju posrečilo odpreti ventil in tako se je zrakoplov prj Strebendorfu srečno spustil na zemljo.
leteorologično poročilo.
Višina n morjem 306 2«, sred. zračni tlak 736 0 mm.
a rt a	Čns opazovala	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	lit
16	0. zve5.	738 6	110	Si, svzh.	jasno	
17	7. tjntr	737 7	08 1	brezvetr.	megla	00
	3. pop	736 8	13-7	si. jug	jasno	
17	9. zveč.	736 0	116	brezvetr.	w	00
18	7. zjutr.	37-3	64	si. jjvzh.	megla	
	2. pop.	356	187	si. jvzh.	jasno	
	Srednja	predvčerajšnja temp. 12-5° norm				104
Srednja včerajšnja temp. tri", norm. 10 2°.
TKŽJTE OliJINJE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 18. oktobra.
Pšenica za oktober......14-6I
Pšenica za april 1910.....14 40
Rž za oktober I. 1909............9 87
Oves za oktober.......772
Oves za april 1910......778
Koruza za maj 1. 1910 ....	697
Melioracija pašnikov.
V utemeljevanje zakonskega načrta glede melioracije pašnikov — zakon, s kakršnim se more prva v Avstriji ponašati naša dežela — je poslanec župnik Piber ■govoril v zadnji sejj kranjskega deželnega zbora sledeče:
Visoka deželna zbornica!
Deželni zbor je v zadnjem zasedanju, v seji 14. januarja t. I. dal v posebni resoluciji deželnemu odboru nalog, naj proučuje pašniške razmere v deželi in na ■podlagi proučevanj izdela in predloži zakonski načrt, po katerem se pritegnejo pašniki v akcijo melioracij.
Vi'soka zbornica!
Z veseljem konstatiram, da stremi vse delovanje agrarne politike pomagati in izboljšati vir dohodkov potoni zakonodaje onemu stanu, ki je važen, državo in deželo vzdržujoč faktor.
V tem oziru naša Kranjska ne zaostaja. V spomladanskem deželnozborskem zasedanju sklenili smo planinski' zakon, ki je dobil Najvišje potrjenje in je že v veljavi. Kranjska dežela je četrta v monarhiji, ki se more ponašati s to prekoristno postavo za povzdigo kmetijstva v planinskih •okrajih.
Isto tako važen je zakonski načrt postave, kojo imate gospodje pred seboj — o izboljšanju pašnikov — iza našega kmeta - živinorejca.
Visoka zbornica!
Kranjska dežela, je po veliki večini agrarna kronovina; konsekventno je torej, in samo ob sebi umljivo, da je prvj gospodar na njej kmetovalec - živinorejec. Našemu kmetu je prvi in poglavitni vir vseh dohodkov živinoreja in vse, kar je ž njo v zvezi, namreč, polje, travniki, zlasti pa paša. Največji nacionalen kapital je kmetu živinoreja. Pašniki pa so pogoj živinoreji; brez paše je nemogoča uspešna živinoreja. Pašniki so živinoreji kar je ptici zrak in ribi voda. Reja plemenske živine in naj si bo govedo-, konje- ali prešičereja, je na pašo naravnost navezana.
Skušnja uči, da živina vzrejena v hlevih že pri drugj generaciji upeša.
Naravno. Manjka jej življenjskih pogojev: svetlobe, zraka in gibanja. Te pa dobi le. na paši, na prostem, pod milim nebom'.
Žival, zrejena v hlevu, oslabi, dasi-ravno se navidezno z intenzivno krmo, nalik cvetlici.v cvetličnjaku razvija, toda brez moči in vztrajnosti. Mlada žival, vzgojena na paši, se utrdi, da more kljubovati vremenskim nezgodam. Prosto gibanje na paši stvari zdrave ude, močne kosti, pomnoži muskulaturo, razvije pravilno cirkulacija krvi, razširi pljuča, z jed-no besedo — živali da in ohrani, kar je najpotrebnejše: zdravje. V hlevu pa se omehkuži, naglo se prehladi in inklinira raznim boleznim, posebno turberkulozi. Tuberkuloze je največ v onih hlevih, kjer imajo živali kakor v ječi vedno zaprte.
Vzgled: Državna zavarovalnica za klavno živino saksonska je leta 1905. plačala -40 65 % odškodnine za tuberkulozne živali, po večini krave in telice. — Se hujši rezultat, ki jo posledica reje v hlevu, sporoča zavarovalnica z istim namenom v Alter.bergu; tam je morala celo 83 odškodnine plačati za krave in junce, pri kojfh je bila konstatirana tuberkuloza. Ta kričeča zgleda posnel sem po najnovejši knjigi: »Die Dauervveiden«, spisal jo je profesor dr. Friedrich Falke, V higijenič-nem oziru je torej paša velikanskega pomena; solnce na naši umori tuberkulozne bacile, telesno moč pa utrdi z dobro, zdravo hrano, kojo dobi v rastlinah. Gospoda moja!
Strokovnjaki so primerjali težo in mero živali v hlevu in na paši. Pa prišli so do rezultata, da spašena živina -- ne zaostaja za ono v hlevu. Ce pomislimo, da se žival na paši sama preživi, da ne potrebuje tolikega oskrbovalnega dela, kakor v hlevu, je zopet v tem oziru paša v ekonomičnem oziru velika prednost in pridobitev, zlasti dandanes, ko so posli čimdalj dražji in jih niti za drag denar ni dobit' Opozarjam še na jeden moment, ki je tudi sanitarnem oziru za konsumente, menim namreč one, ki morajo mleko kupovati, velike važnosti.
Zdravniško je namreč dokazano, — menim, da mi pritrdita oba gospoda tovariša z'dravnika, da po zavživanju slabega mleka od kake tuberkulozne živali kaj aliko dobi isto bolezen otrok, ki mora 'ako nezdravo mleko zaužiti. Torej tudi, dasiravno le indirektno, je paša goveje bivali velike važnosti tudi za zdravje člo-^ka, zlasti otrok.
Omenil sem žc, da je naša kranjska ežela agrarna, bogata na pašnikih, seveda doslej zanemarjenih. — Kranjska meri skupno 995.5.30 ha. Po odbitku neplodnih
-14.036 ha ostane poljedelskega ozemlja 5e 951.545 ha.
Po posameznem naravnem ozemlju Dcii se kulturna vrsta »pašnik« tako-le:
1. Ozemlje apneniške alpe 36.115 ha Ozemlje predgorje 66.019 ha
3. Ozemlje Kras	54.206 ha
Skupna ploskovna površina 156.340 ha
V teh številkah so označeni tudi oni pašniki, ki tvorijo del planin in so že deležni posebnega varstva in pospeševanja po planinski postavi, koja je žc sprejeta in pravomočna.
Iz teh podatkov je pač lahko posneti, da ima Kranjska radi obilne neobdelane travnate zemlje — pašnikov — v prvi vrsti vse pogoje za umno živinorejo. Pripomnim še, da meri ploskovna mera travnikov 171.200 ha, ki so za živinorejo itak, kar je samo ob sebi umevno, potrebni.
Kakor je razvidno iz prej navedenih Številk, pripada največ pašnikov predgorju, izvzemši 366 ha v ravutfl okrajih Idrije in Loža. Največ pašnikov ima Kras; velik del teh donaša le malo donosa. Z umnim, smotrnim izboljšanjem se bode mogel majhni čisti donos dvigniti in pašniki v višji meri izkoristiti za živinorejo dežele Kranjske.
Visoka zbornica!
Postave o izboljšanju pašnikov nima doslej nobena država.
Vse države so te vrste izboljšanja uredile le administrativnim potom. Priznati moramo, da je Nemčija za izboljšanje te kulturne vrste mnogo storila. Friderik Veliki je opetovano izdal kabinetne ordre. koji so pomnožitev krme olajšali in pospeševali. Pri njem je veljala maksima, čimveč je krme, temveč živine. Melijo-racijc pašnikov so se izvrševale vselej vsporedno z regulacijo rek ali osuševanjem močvirnih krajev. K stroškom prispeva država vselej v istem znesku, kakor dotična provincija.
Švica. Zvezni svet je izdal že 1893. (22. decembra, člen 9.), skupno postavo za melijoracijo vseh kulturnih vrst. Po tej postavi subvencijonira tudi izboljšanje domačih pašnikov v isti meri kakor planine. Prispevek znaša navadno, od 15 do 30%.
Francija. Ta država se doslej pač malo briga za melijoracijo paše; istotako angleška država. Tudi v naši državi še nimamo v nobeni deželi postave za izboljšanje pašnikov.
Pač pa je gališki deželni zbor v dveh deželnih postavah, in sicer v § 19., deželne postave z dne 15. junija 1904 o varstvu gozda in v § 9., tičočem se o pokončava-nju poljskih miši, izdal določila, ki so tudi v tesni zvezi z izbol;šanjem pašnikov.
Naš deželni zbor bo torej prvi med vsemi kronovinami v Avstriji, pa tudi v zgled vsem agrarnim državam v Evropi, imel zakonito urejeno melijoracijo pašnikov.
Breznik, »Slovanske besede v slovenščini«. Cena 80 vin. Za Slovence sploh in posebno jezikoslovce zelo koristna in važna knjiga o rabi besed in izrazov, ki smo si jih izposodili Slovenci od naših močnejših bratov in izpopolnili ž njimi naš jezik.
Prekrasne M. Baiukove narodne pesmi »Odmevi naših gajev« se dobe v založbi slovenskega glasbenega društva .»Ljubljana« izvod po 70 vin. Naročila sprejema tudi »Katoliška Bukvama«.
Priporočamo našim rodbinam ^
c3tolinsRo ciRoriio. S
^__U	ir>

2901
Globoko užalosteni naznanjamo potrtim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, dobri, nepozabni sin, oziroma brat, stric in svak, gospod
Franc Klinar
nenadoma pri svojem težavnem, napornem opravilu pri električni železnici v 24. letu svoje dobe preminil.
Pogreb predragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 18. oktobra t. I. ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališCe k Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah.
Predragega pokojnika priporočamo v molitev in prijazen spomin,
V Ljubljani, 13. oktobra 1909.
Žalujoči ostali.
' •■■•AN^V:- r A .H",
oženjen, išče službe za k malemu mlinu
Mlinar
na deželi ter želi obenem tud zraven stanovanje. - Več pove Jožef Gole, Spod. Dobrava št. 8, pošta Podnart.	2899 1-t
za dame, gospode, deklice in dečke se prodajajo vsako sredo in soboto na Vodnikovem trgu. Stari klobuki se vzamejo tudi v popravila. - Sc priporoča JI. Maček, Hrenova ulica št. 16. 2898 t-i
Prodajalka
išče službe v kako trgovino z mešanim blagom, vajena slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Sprejmem tudi mesto	2897 1 —l
: biagafničarke. ■ -.;
Naslov „Cvetlica" poštno ležeče Ljubljana.
Sprejme se takoj za večje delo
• v g »	v • i
pri g. Mikoliču, Novomesto. 2900 3-1
obstoječe iz 2 sob, kuhinje itd., je od 1. novembra naprej oddati. Dunajska cesta 32.
2848 3-1
17 letni mladenič
absolviran čctrtošolec, bivši mont. prakt. želi priti v pisarno kot začetnik ali pa v kako lesno trgovino, tovarno, parno žago kot praktikant in k zemljemercu kot figurant s primerno mesečno plačo. Kje in kdo pove upravništvo.	2902 3—1
posredovalnica v Kranju
ima na prodaj:
lepo hišo na Bledu
v Gradu. Hiša je enonadstropna, ima 2 kleti, 2 kuhinji, več sob in 1 oral vrta. Sezidana je na novo ter se proda po ceni. — Nadalje
m KMETIJO U NAKLEM
pri Kranju. V hiši je starodavna gostilna pri »Zgub-u«, ki je bila vedno dobro obiskana. Hiša sc proda tudi sama zase brez posestva. Z ozirom na lepo lego ter velike kleti je zelo pripravna za vinsko trgovino. Vsa pojasnila o tem daje protokol, posredoval^ niča L. Rebolj v Kranju. 2903 3-1
sprejme takoj v trajno delo proti dobri plači Josip Kikelj, Bohinj. Bistrica. 2863 t
Kuharica
pridna, zanesljiva in dobro izvežbana želi službe pri kakem duhovniku ali pa v župnišču. Ponudbe naj se pošljejo pod naslov: „Dobra kuharica" na upravo 2867	„Slovenca".	3—1
Sprejme se
učenka
in spretna prodajalka v trgovino mešanega blaga Peter Sifar, Jesenice, Gorenjsko.	3—1
jtifn:4
2890
Ustno vodi
Specialiteta za kadilce-
1
3265	Glavna zaloga:	(11)
Lekarna Ub. pl.Trnkozcy t Ljubljani
Proda se
lepo posestvo
najlepša prilika za veliko trgovino: dve hiši skupaj poleg župne cetkve v Smarji pod Ljubljano, le 4 minute od kolodvora. V hiši št. 20 je že nad 50 let dobro idoča trgovina špecerijskega blaga, tobakarna, žganjarna in gostilna z jedili. Zraven 11 oralov zemlje. Njiv okolu 20 mernikov posetve, sadovnjak in dobro zaraščeni gozdi. Natančneja pojasnila daje Janez Zaviršek, mesar v Smarji, ali pa Anton Perčič, posestnik v Paradišču, p. Šmarje — Sap, Dolenjsko. 2877 2—t
fRadi ogromne zaloge
prodajam že sedaj pod tovarniško ceno:
obleke, površnike, pelerine in zimske suknje za gospode in dečke; jopice, paletote, mantile, pelerine, kostume, krila in bluze za dame in deklice. - Velika izbira kožuhovinastih ali s kožuhovino podloženih predmetov kakor: kratke, mestne in potne kožuhe za gospode; jopice, boe, mufe in garniture za dame in deklice.
0. Bernatovič, Ani
is
(ni trj 5.
zo Šport Id promet
Zaloga koles
PucD, (StvrfD). Globus, Regent In dragih ipeclalnlb znamk ter posameznih delov.
Izposojevanje koles
prejim koles za emajllranje, : pcDlkloDje ter popravila :
solidno in oeno.
__Karol Čamernlk
LJubljana, Dunajska c. it. 9.
Razpisuje se služba
v Dolu pri Ljubljani. Letna plača poleg prostega stanovanja 600 K v žitni beri in denarju. Prednost imajo prosilci, ki so zmožni voditi tudi tamburaški zbor. Nastopiti jc službo do 15. novembra t. 1. 2882 2—1
Župni urad Dol pri Ljubljani.
Kroj. pomočnika
za veliko delo sprejme takoj Ivan Zvezda krojaški mojster Jesenice. 2893 4—1
ORGANIST
cecilijanec išče službe pri večji fari. Zmožen je poučevati tudi pevske zbore in prevzame tudi tajništvo. Naslov pove uprava „SIovenca\	2773 5-t
Lepo posestvo
z lastnini ribolovom v Ljubljanci in v Borovnici in jezerom v bližini Ljubljane se proda. Več se izve pri upravi „Slovenca".
2891 3-1
kuharic*
izurjena v vseh strokah gospodinjstva, išče službe v župnišče bodi v mestu ali na deželi. Naslov pove 2892 upravništvo „Slovenca". 2-1
STANOVANJE
z eno sobo in pritiklinami se odda z novemberskim terminom. Vpraša se v Gradišču 13, I. nadstropje pri gospej Fadljevič. 2872 3-1
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Roč v Istri, belo in črno (rudeče) tranko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 22 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 2474 26—1


»M—
Zastonj
torej brezplačno dobi vsak človek v lokami Trnkoozy zravoa
rotevža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo.	3257 52—


J\[ova hiša
blizo »Zvezde« se iz proste roke pod ugodnimi pogoji ceno proda; v pritličju pripravna za malo obrt s stanovanjem. Naslov pove upr. tega lista.	2124 (l)
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina, -
priporočano opetovano od knezoškoi. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vIč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko dru&tvo
v Vipavi. — Izborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40—55 K, črni .Karminet" po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 1*20 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje po 2 K liter.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča
Kmetijsko društvo w lfipavi.
Proda se hiša
v večjem trgu na deželi z dobro vpeljano trgovino pod ugodnimi pogoji, ali se da tudi v najem. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«.	2875 3—1
VINSKE SODE
iz hrastovega lesa, zdrave, močne 495 3—1 od litrov 56/65 100/120 „ 200/220 „ 600/800
nadalje 8 komadov prav močnih, zdravih hrastovih sodov z vraticarni v obsegu hit. 36, 36, 39, 39, 40, 46, 42 in 50 ima naprodaj po primerno nizki ceni tvrdka Hl. Rosner & Co, Ljubljana, poleg Koslerjcvc pivovarne,

L

Katoliška Bukvama
priporoča sledeče knjige: s
Wallace - Podravski, Ben-Hur. Roman iz časov Kristusovih. Vez. 4 K 50 v.
Ljudska knjižnica:
1.	zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest. 60 v.
2.	zvezek: Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. 60 v.
Sienkievvicz, Jernač Zinagovač. — Achtleitner, Med plazovi.
zvezek: Povest. 60 v. 4. zvezek:
_________ Detela dr.. Malo življenje. Povest, 1 K. voz. v platno 1 K 60 v.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. 1 K 60 v, v platno vez. 2 K 60 v.
6.	zvezek: Finžgar, Gozdarjev sin. Povest. 20 v.
7.	zvezek: Detela dr., Prihajač. Povest. 90 v, yez. v platno 1 K 70 v.
8.	zvezek: Pasieglavci. Zgodovinska povest iz Kristusove legende. 2 K 20 v, vezana v platno 3 K 20 v.
Spillmanove povesti:
J. zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. H. natis. 40 v, karton 60 v.
2.	zvezek: Maron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Družili. 40 v, karton 60 v.
3.	zvezek: Marijina otroka. Povest iz kav-kaških gora. 40 v. karton 60 v.
4.	zvezek: Praški Judek. Povest. II. natis. 40 v, karton 60 v.
5.	zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. 40 v, karton 60 v
6.	zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Povest. 40 v. karton 60 v.
7.	zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. 60 v. karton 80 v.
8.	zvezek: Tri indijanske povesti. 60 v, karton 80 v.
9.	zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. 60 v, karton 80 v
10.	zvezek: Zvesti sin. Povest za vlade A >~ barja Velikega. 40 v, karton 60 v.
11.	zvezek: Rdeča in bela vrtnica. 40 v, karton 60 v.	^
12.	zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. 60 v, karton 80 v.
13.	zvezek: Boj in zmaga. Povest iz Anama. 60 v, karton 80 v.
14.	zvezek: Prisega liuronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. 60 v, karton 80 v.
15.	zvezek: Angel sužnjev. Brazilska povest. 40 v, karton 60 v.
16.	zvezek: Zlatokopi. Povest iz misijonskega potovanja >po Alaski. 60 v, karton 80 v.
17.	zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. 60 v, karton 80 v.
18.	zvezek: Preganjanje indijskih misijonarjev. 60 v. karton 80 v.
19.	zvezek: Mlada mornarja. 60 v, karton 80 v.
Jurčičevi zbrani spisi:
1.	zvezek: Deseti brat. Roman.
2.	zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski jani-čar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda.
—	III. Jesenska noč med slovenskimi polharji. Črtice iz življenja slovenskega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3.	zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov iutrov-ske reformacije. — III. Dva prijatelja. —
IV.	Vrban Smukova ženitev. Humori-stična povest iz narodnega življenja. —
V.	Golida. Povest po resnični dogodbi.
—	VI. Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine.
4.	zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
5.	zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški vžlpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6.	zvezek: L Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako jc Kotarjev Peter pokoro delal, ker jc krompir kradel.
VII. Črta iz življenja političnega agi-itorja.
9. /,.'ezek: I. Doktor Zobcr. Izviren roman.
—	II. Med dvema stoloma. Izviren roman.
11. zvezek: I. Tugomer. Tragedija. — II. Berite Novice! Vesela igra. — III. Veronika Dcseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesmi. Cena: broširano a 1 K 20 v, elegantno vezano a 2 K.
Andrejčkovega Jožeta spisi:
1.	zvezek: Črtice iz življenja na kmetih. 30 v.
2.	zvezek: Matevž Klander — Spiritus familiaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregeli Koščenina. 30 v.
3.	zvezek: Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. 30 v.
4.	zvezek: Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi — Spomin na Dubrovnik. — Damberški zvon. 90 v.
5.	zvezek: Žalost in veselje. 30 v.
6.	zvezek: Nekaj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika zaporoških kozakov, 30 v.
7.	zvezek: Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. 30 v.
8.	zvezek: Emanek, lovčev sin. — Berač.
30 v.
Kočevar, Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali upleinenitb-a Teharčanov. Povest. 80 v.
Cigler, Dcteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. 60 v.
—	Kortonica, 'koroška deMica. Povest.
60 v.
Kržič, Anglejček. otrokom prijatelj, učitelj iu voditelj. Tečaj II.—XV. kart. a 1 K.
—	Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 95, 96, 97, 05, 06, 07, kart. ,a 4 K.
—	Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. L—III. del a 60 v., kart. 80 v.
•— Nedolžnim srcem. Pesmi s slikami, vez.
1	K 45 v, kart. 1 K 20 v.
—	Sveta Germana, izgled krščanske potrpežljivosti. 20 v.
Sinid Krištof, Roza Jelodvorska. Leon vest za mladino. S 6 podobami, vtet t
—	Mladi 'samotar. Povest. 30 v.
—	Timotej in Filemon. Povest fcfS&UU&ib dvojčkov. 40 v.
—	Nedolžnost, preganjana in poveličaafc Povest. 60 v.
—	Evstaliij. Povest. 40 v.
—	Cvetina Borograjska. Povest. 80 v. Tomšič, Vrtec. Časopis s podobami za slo-
venskn mladino. Letniki 1889, 1890'. Kart. a 4 K.
Zakrajšek, Ogljenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. 60 v., kart. 80 v. Malavašič F., Oče naš. Povest za mladino
in ljudstvo, t K 70 v. Mati božja dobrega svžta ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških bojev koncem XVI. stoletja. 80 vin. Krašovec F., Utrinki. Črtice in potopisi.
2	K.
Rihar F., Andrej Hofer, tirolski junak. Ljudska igra v petih dejanjih. 80 v, 10 izvodov 5 K.
Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih.
50 v, 5 izvodov in več po 35 v. Slovenski A. B. C. v koloriranih podobah s pesmicami. Priporočljiva knjiga otrokom v zabavo in za početni nauk v branju. 80 v., trdo vez. 1 K 20 v. Hitra vožnja. Knjiga s podobami za otroke.
—	1 K 60 v.
Leposlovna knjižnica:
1. zvezek: Bourget, Razporoka. Roman.
2	K. vez. 3 K.
2 zvezek: Turgenjev, Stcpni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. 1 K 20 v, vez. 2 K 20 v. 3. zvezek: Prus (Aleks. Glowacki), Straža.
Povest. 2 K 40 v, vez. 3 K 40 h. A. zvezek: Ponižani in razžaljeni. Roman. Broširan 3 K. vez. 4 K 20 v.
5.	zvezek: Sevčenko-Abram. Kobzar. Izbrane lirične in pripovedne pesmi z zgodovinskim nvodom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Broš. 2 K 40 v, vez.
3	K 60 v.
6.	zvezek: Champol-Levstik, Mož Simone. Broš. 1 K 90 v, vez. 3 K.
7.	zvezek: Sevčenko - Abram, Kobzar II. del Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini. Broš. 1 K 50 v,
6. in 7. zvezek skupno broš. 3 K 40 v, vez. 4 K 50 v.
8.	zvezek: Sheehaan-Bregar, Dolina krvi. (Glenanaar.) Povest iz irskega življenja, Broš. 4 K 20 v, vez. 5 K 80 h.
Sienkiewicz, Potop. Zgodovinski roman. I.
in II. del. Broš. 6 K 40 v, vez. 9 K 20 v. m- Križarji. Zgodovinski roman v štirih delili. Broš. 5 K 20 v, vez. 7 K 30 v. Z ogniem in mečem. Historičen roman. 1 deli. Broš. 4 K 50 v, vez. 6 K 50 v. Rodbina Polaneških. Roman. 3 zvezki. Broš. 10 K, vez. v dveh zvezkih 12 K 60 v.
—	Mali vitez, Pan Volodijevski. Zgodovinski roman, 3 zvezki. Broš. 7 K, vez. 8 K 40 v.
Medved, Poezije, 1. del. Broš. 3 K 80 v, vezano 5 K.
—	II. del. Broš. 4 K, elegantno vez. 5 K 40 v. Sardenko Silvin, Roma. Poezije. Broš. 2 K,
elegantno vez. 3 K 20 v. Prešerna Franceta,, Poezije. Uredil L. Pin-
tar. Broš. 1 K, vez. 1 K 40 v. Lcnard, Dr. Leop., Nemščina brez učitelja ali slovensko-nemška slovnica za samouke. 1 K 20 v.

Podružnice
Spilet, Cclovcc
	-___In Trst
-	Delxil&ka glavnica -
81 3,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulica 2
sprejema vloge na knjižice in na te-	I/ O/
koči račun, ter je obrestuje po čistih ~ : /2 /O
03T Kupuje in prodaja srečke in vse vrsts vrednostnih papirjev po dnevnem kurza.
Podružnice
Spllct, Celovec in Trst
Rezervni fond K 300.0 (0.