m
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA
* Štev. 259 n Q/i7\	Poštnina plačana v gotovini
'	/	Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, petek 2. novembra 1951
DANES OB 15. URI V RIŽARNI
počastitev spomina
mučeniške smrti številnih borcev za svobodo Ob 16. uri polaganje vencev na pokopališču pri Sv. Ani
Cena 20 lir
MJPflROflTTAEICOMP.?
Bologni se je včeraj kon-fcj£f?ce® Proti SS-ovskemu flederju. Eden izmed I ceu 2a grozodejstva, ki so .nacisti in fašisti počenjali v fli je bil obsojen na do-Itn*0 *n italijanski tisk tem poročal z velikimi nalit r_ Prav talcinimi naslovi "#i pred časom
>.uwm javljali z neprikritim zadovoli-O™"1, o rehabilitaciji R'<lolfa fci Qa je Mussolini *» «*** 20 maršala Italije in kot « abesirL'kega mesta, kratkotrajne slave *ktKu'V^<'e®a ^Perija, zaradi zaslug p razbojniški
10* tanfcj jn jgtal-i proti b0_
tfvii in neoi>woženemu Ijud-
namena nimamo, krthntZran^1 Rederja krivca Jr1 zločinov. Vendar se *St: i«	P°stavlja vpraša-
in ^ior, pa čeprav Nem v c
Iti ltatV-eC’ fcriu fcot mor-le ~	’3e’ J« odgovoren ne
<etc IJSt'3’ !car ®o italijanske »sj ,	v Abesiniji, tem.
hinov 1 vse zločine republi-Itojij.	Po kapitulaciji
nje s* nečloveško postopa-Za rePresalije toleln,-„ mm Prebivalstvom, za n^e 2 Nemci v vseh ka-dva z, ^^pedicijah? Gre za
doijj «* katerih prvega kritno ?°2,!’Ca krivde za en-*<%, d
POl
hi . dejansko odgovoren ?^likinletje Mussolinijeve re. Hak 'D . Vo3ske v Severni ^rtno™- 3e bil obs°jen na Pra«iciWo ~ Polinomi 4 tu >. -.	' . drugi pa toliko
. Twa J*1**«**™.
•eiti (jJ, Se ne ustavi pri vnj^^e^s,>VcL na^ civiln:m •'toin , , Vovi ^e niso doga:ala
, ’ krajevno omejeno de-0oyPa je kot vrhovni
^'Pa0^B® bilanca
J«U
in ne samo v le-
}«ih
okupacije Jugcsl^V'-
.	1941-1943	govori o
'Sini	mpd	tamkajš-
4i (j. ™valrtvom, o neštet'h % in brušenih vaseh, pozna-0 ittefc^^ošenih pokrajinah se’S0~ifl odgnanih, od ka. *3j j2 Premnogi niso več vr-Vf, £ .J^certtrari.jpk^h tabo-a	sirirti,	kot je bi.
u_ glede knter^ga se L^okljJ!., šovinistični list
S, i„ Zgraža samo nad
Jf ob	poveljnik,	ki	se
h’ !e*i	Italije	ustre-
"ilji P°Krrpnn v neposvečeni
vnjnih zloiircih n
. 1	so	<J««es	v	Ita-
s	Pozabljeni.	Se	več
vsem mednarodnim
tiif* •
1 er*ecra itdi ionskega
ž£* ,ZIo,«nca izročila deželi•	36l. aa°rr^''t tvoje zioči-
fti'. kl noua!“- Generalu f° osi'0).j .so CW u pru-h dn.»h ? ^On, ltvi marali aretirati,
pobeg, katerega JSe”;"111 vodijo v visoke k*nl Vclt!kanske kroge.
in riPra!i Robottitt, Gam-^	M. ki so o«i-
No tv,v^ °dde!(com, da «pre-ammazza
'**&»>• rasni GroziOliv %. « <*rVnvl,en{	k0.
“*C(
oj/. navedemo samo \ „	in
»oj,.,
se ne spušča--■'en.	neifet;h	po
A hj«x,? w f,ti hierarhičnem
sv°bodni
' ii^n.r't K', da jih bort-o
nikjer ob*
tUfff
odlikovali, in med
l% Z.',1. tl'tpaa knrabinjer-ki
Q* ^ 3l tre*« «v*e Slo.
k W v .• f pSe in brez
b	llienja».
^ t,rpd”osf fma po (.^»onv.1 ob,f,df)a w Bologni?
**Tnor"'no
*f>in
fcor
poudariti, ne pomeni obsodb-,, o3j ’®fce preteklosti, ki ° nemškega obeležji ^ da bi ta proc s do-C no-fn.ii 3e verjetno bil nje. IS?3<1	.	da Italija pre-
' °s*ir> ’. z°dnje vezi s pre-]e v
v°
suo.ii krčeči
Ste sanio še 50ij jasno % ,^fstrte "iti, ki v Italiji
^tle>li 171 danes.
K^ni ,„;Co se je proces t> C'« „ ,	a1,	s<? mtMjuie
kg^U Z.,cci. Marsikdo ?<? t«, 'iftn n na temelju vsega, lj ^0vedalii mu morami k,.* !ato Jda so Rederja sodi-o^- b.1 Poskusili isbri~
to^‘ iu«tictZla'. fci 0“ 3e ifa-vtisnili kazenski
Par1isanom-na~
•e L	*° hoteti Pri'
- 0 in sa državo, M demokratično, nar
'■2 ■!0,i fmanovan]u
>v^W* Vatikanu
oJ^CJk^eSih n Eno
»>'^rssi2sh sckt
^bo prot]
upiil5lr°)'
*s»:
yHaTg,*, »mtriKkeg^
H.Vavikan-
J1 ^ enec-^ TrUrnaT1 v “»S iw^d n;)i-
i ~p ebnlh
S^bo"^.^e g
:trajal pri syo.
ravnost nemogoče nasprotje med rehabilitiranim Graziani-jem in med srednjeveškimi železnimi rešetkami, za katerimi se vsak dan kažejo v porotni dvorani borci Za svobodo, pra« tisti, ki so s svojo krvjo reševali Italijo iz fašističnega močvirja.
S tem, da je bit za spremembo uprizorjen proces proti vojnemu zločincu, in še to nemškemu, so verjetno upali zakriti pravo sramotn? bistvo procesa proti garibaldincem, da bi ga laže speljali na Ur, ki ga je zahtevala potreba italijanske zunanje politike, da bi ga laže spremenili v orodje protijugoslovanske gonje, katere osnovni cilj je. s pritiskom uresničiti za. vojevalne težnje obujenega, italijanskega imperializma.
Jasnejše osvetlitve tesne povezave med preganjanjem antifašistov, strpnostjo (beseda je premila!) do vojnih zločincev in imperialističnimi pohlepi res H treba.
Vse to pa le preveč od blizu spominja m, nedavno preteklost, ki je še nismo pozabili. VsekaJčor pa bi bilo koristno, ko bi se tudi v Italiji navadili učiti se iz zgodovine.
R. C.
IZJAVE EGIPTOVSKEGA NOTRANJEGA MINISTRA
Egipt pripravljen na pogajanja ie če se britanske čete umaknejo
Pakistan ponuja posredovanje - Prihodnji teden se bo v Parizu sestal politični odbor Arabske lige - Položaj še vedno napet
LONPON, 1. — Pakistan.ik i zunanji mdnisiter Zaffrullah Khan je danes ponudil Londonu posredovanje Pakistana za ureditev spora z Egiptom. Pred svojim odhodom j2 Londbna v Pariz jie namreč med drugim dejal; «Ce |e mnenje, da lahko nudimo na kakršen koli način pomoč za rešitev skrajno težkega vprašanja, smo na razpolago ene ali druge strani. Pri-pomnil je, da ni stavil nobene uradne ponudbe britanski vladi in dla je mnenja, čto ta. ni potrebna. Poudaril j« dalje interes njegove države za varnost na Srednjem vzhodu in za o-bramito komunikacij na tem področju.
Medtem pa ja.vljajo iz Kara čija, da je tam 5.000 študentov demonstriralo pred rezidenco britanskega namestnika visokega komisarja in vzklikalo proti Britanceiri. Komisar je sprejel delegacijo, ki mu je izročila resolucijo, s katero se obsoja; bri-tamiska politika v Egiptu ter se
zahteva urnik britanskih čet s področja Sueškega prekopa ter združitev Nilove doline. Pozneje so študenti demonstrirali tu. d'i pred knjižnico ameriškega informacijskega urada.
Položaj ob Sueškem prekop« pa je še v>edn0 resen. Britanske vojaške oblasti so dianes ponovno prepovedale prevoz petroleja po oesti. ki veže Suez s Kairom, Danes zjutraj pa je neki angleški oddelek skušal zasesti most v El Gamil na cesti iz Port Kaida v Damjeto. E-giptovska policija in večja mno. žica se je uiprla term poizkusu in blokirala cesto v bližini mostu. Teda j so se Angleži umaknili. Ta cesta1 je še edini dohod na področje Sueza, ki ga Britanci še n» kontrolirajo, in odtod je mogoče dovažati orožje v Port Said. Poveljnik britanskih čet v Egiptu general Er-skine je opozoril egiptovsko vlado, da bodo razorožili vse častnike in straže egiptovske policije ter jih izgnali s podroc-
jja Sueškega prekopa^ če Se bo nadaljeval pritisk na egiptovske delavce, zato da bi jih pri. silili, naj pustijo delo v angleških taboriščih. Egiptovska vlada pa je odgovorila, da bo podi vzela »drakonske ukrepe«, čt ne bodo bgjtansfce čete prenehale s svojim «napadlaih'im stali-šfem» do egiptovske policije na področju prekopa. Egiptovski notranji minister ’ je "poslal s tem V zvezi odločen protest.
Britanske oblasti držijo v tajnosti položaj egiptovske delovne sile na tem področju, Vendar pa. je znamo, da je do včeraj od 70.000 egiptovskih delavcev zapustilo delo okoli 15.000.
Egiptovski notranji minister je nocoji izjavil, da je sedanji položai na področju prekopa zelo kvaren, ter je pripomnil, da se bo sedanja napetost nada. Ijevala, dokler bodo britanske 6ete ositafe na egiptovskih tleh. Dejal ie, da je e'toa rešitev izpraznite".'. Ce ‘boifo britanske če.
GOSPODARSKA VPRAŠANJA V OSPREDJU ob Harrimanovem prihodu v London
TAKO PREŠTEVAJO SLOVijiCE IZV P SVOBODNE DUMOVIME T* I•	/~»	...	n	.	•••
1 udi v uorici in Benečiji
Cemu zahteua Italija ukinitev določb mirovne pogodbe o jamstvih pravic narodnim manjšinam, ko teh določb ni nikoli spoštovalal
Skrbi zaradi primanjkljaja v plačilni bilanci - Pripravljanje kronskega govora - Morrison napoveduje skorajšnji povratek laburistov na oblast • Stališče sindikatov do konservativne vlade
LONDON, 1. — Britanska vlada se je danes y drugič sestala v tem tednu in Churchill je v velikih potezah obrazložil svoj program. Ko aei bo prihod, nji teden zopet sestal parlament. bo vlada sporočila, kak5. ne ukrepri misli podvzeti, da prepreči nadaljnji primanjkljaj v urekomorski plačilni bilanci. Anglija ima v tet bilanci okoli 600 milijonov funtov šterllagov primanjkljaja letno. Čeprav pa ima dolarski kredit, ki je mno. go večji kakor leta 1949, s^ ta naglo manjša.
Finančni minister Butler je danes na seji vlade poročal o gospodarskem položaju, kakršnega ie našel ob prevzemu svojega mesita. V parlamentu bo Butler načeli razpravo o gospo, darskih vprašanjih s poročilom o splošnem položaju. Obrazložil bo tudi svoje tozadevne načrte, domnevajo pa, da bo izdelava nove gospodarske politike zahtevala nekaj časa. Kakor zatrjujejo v političnih krogih, se Butler ne strinja s stališčem večine v ožji vladi glede znižanja kreditov za socialne služ. nosti jn za podporo proti dragimi.
Vprašanja gospodarske politi, ke bodo v ospredju v kronskem govoru, s katerim se bo prihod, nji teden uradno zafrlo zasedanje parlamenta. Vlada se bo jutr} ponovno sestala, da spo-polni dokončni osnutek govora.
Danes so r>a seji vlade poslušali poročilo zunanjega ministra Eden® o ameriškem stališču do spora o perzijskem petroleju, kakor ga je objasnil britanski poslanik v Wašhmgtonu Oliver
Frank:..
Churchill ie sklical ponovno sejo za juttri za razpravljanje o sledečih vprašanjih: 1. kronski govor, v katerem bo obrazložen program nove konservativ. ne vlade in v katerem bo vlada predlagala razveljavljenje nacionalizacije jeklarske industrije; 2. mednarodni položai spričo vprašanja, ki se tičejo Irana, Egipta in Kašmira: 3. goapc-darsko-firtanični položaj, zlasti pa vedno večji primanjkljaj v trgovinski bilanci.
Kakor poroča «United Press«, namerava Churchill posvetiti veliko pozornost razvoju atomske 'energije in izdelovanju a.
A a — 1 *- i.V« PvrvfrvvVv Ib.! iiVi co/1n: •
Veliki Britaniji še niso izdelo-vaili.
Medtem pričakujejo v Londonu prihod voditelja novega odbora za medsebojno varnost Harnmana, ki je nocoj odpoto. val iz New Yorka. Včeraj je Karriman izjavil, da se bo v Londonu razgovarjal s članj nove Vlade v zvezi z delom tega odbora. Dcial je tudi, da je prepričan, da bo Velika Britanija izpolnila svoje obveznosti glede priprav Za Obramibo Evre p e, pripomnil pa je, dani pristojen za kakršno koli odločitev elede britanske plačilne bi. lance.
Ob svojem odhodu iz New Yorka pa je Harriman izjavil, da bi iz njegovih razgovorov s Churchillom lahko izšlo «kaj koristnega«. S Churchillom se bo sestal n.a svojo pobudo. Novinarjem je izjavil, da «d0 sedaj« ni Velika Britanija zahtevala nadaljnje ameriške gt>-spodarske pomoči, pripomnil pa je: «Vendar smo vedno pripravljeni z njimi razpravljati o tem vprašanju«. Krožile so namreč govorice, da bi ZDA
vzpostavile pošiljanje pomoči f tomskih bomb, ki jih do sedaj v | Veliki Britaniji, ki je bilo uki-
KOROŠKI SLOVENCI ZAHTEVAJO
izplačilo odškodnine žrtvam nacizma
Posredovanje Zveze izseljencev Slovenske Koroške pri avstrijski vladi • Nesramne zahteve bivših nacistov, ki so med vojno zasedli posestva izseljenih Slovencev
DUNAJ, 1. — Avstrijski kmetje na Koroškem, ki so za časa vojne kot pristaši nacističnega režima zasedli premoženje izseljenih koroških Slovencev, so začeli v zadnjem času vrsto procesov pred avstrijskimi sodišči. Ne pomišljajoč na povračilo škode ljudem, ki jim je bilo odvzeto njihovo imetje, se ti bivši nacisti pojavljajo pred sodiščem kot stranka, ki zahteva odškodnino za svoje delo na teh premoženjih po letu 1945.
Ta položaj je proučila Zveza izseljencev Slovenske Koroške na svoji plenarni seji- Zveza zahteva, naj avstrijska vlada končno reši vprašanje izplačila škode žrtvam fašizma in naj zavrne zahteve bivših nacistov, ki sedaj zahtevajo zaščito. Na plenarni seji so sklenili, da bo delegacija bivših izseljencev odšla k vladi na Dunaj in postavila svoje upravičene zahteve.
Acheson v Parizu
PABIZ. 1. — Delegati iz 60 držav prihajajo vsak dan v večjem številu v francosko prestolnico, kjer se bo 6. novembra začelo šesto glavno zasedanje OZN. Dnevni red zasedanja še ni popoln, na njem pa je 63 točk. Vsak delegat ima pravico, ca tudi med zasedanjem zahteva vpis katerega koli vprašanja na dnevni red,
Zasedanje bo otvoril predsednik francoske republike Vincent Auriol. nakar bo sledi, la splošna politična diskusija. Nato bodo izvolili novega pred. sednika zasedanja; namesto sedanjega predsednika Nasrolla-ha En tezama (Iran) bodo verjetno izvolili tega ali onega južnoameriškega delegata.
Danes je prišel v Pariz ame riški zunanji minister Dean Acheson. Ob svojem prihodu v Le Havre k izjavil, da upa, do se bo kljub sedanji mednarodni napetosti posrečilo ohraniti mir. Dodal je, da ničesar ne ve o kakšni konferenci štirih in da »o Po njegovem mnenju zasedanja Klavne skupščine OZN zelo važna, Rekel je tudi. da »e
b0 s francoskim zunanjim ministrom Schumanom razgovarjal o maroškem vprašanju.
Iz Le Havra se je Acheson pripeljal v Pariz z vlakom. Na kolodvoru je izrazil zadovoljstvo, da se skupščina OZN se stane v Evropi in poudaril, da je «napredek, ki ga kaže Evropa dan 2» dnem«, velike važnosti za ves svet, kajti «Evropa postaja krepko jedro, od katerega sta v veliki meri odvisna svoboda in mir v svetu«. O bližnjem zasedanju glavne skupščine je dejal, da imajo Združeni narodi važno besedo pri graditvi trajnega miru. in da nudi sedanje zasedanje možnost za utrditev napredka OZN
v borbi za učinkovit s-stem kolektivne varnosti.
Warren Austin, stalni predsednik ameriške delegacije pri OZN, je napovedal, da bo Acheson imel na otvoritvenem zasedanju glavne skupščine zelo važen govor. Phillip Jessup, član ameriške delegacije, pa je izjavil, da je po njegovem kon. ferenca štirih mogoča, ni pa pojasnil, kdo bi naj zanjo dal pobudo. Vendar je opozoril na svoje vabilo Gromiku, ko sta se razšla na stopnicah Rožnate palače v Parizu zadnji dan konference naAestnikov. Takrat je Jessup dejal svojemu sovjetskemu kolegu: «Na svide. aje v Washingtonu ali drugje*. Gromiko ni odgovoril.
njraio v začetku tega leta.
Opozicija pa je medtem že pridno na delu. Nocoj je bivši zunanji minister Herbert Mor. nsc»n govoril v nekem londonskem predmestju in izrekel pr ve kritike na račun dejavnosti
Churchilllove viade. Objasnil je tudi stališče, ki ga bo laburistična stranka zavzemala v o-pozicijii. «Opozicija — ie dejal Morrison — bo .norala biti pa. metna, previdn ■. odločna in borbena, fje *u' zgubiti glave in tudi ne čuta odgovornosti. Potrebno je, da ne prevzamemo obveznosti, ali branimo nevzdržna staliiča, ker s-m mnenja, da ni daleč naš povratek na vlado.*
Poudaril je nato, da so konservativci med volilno kampanjo zavzemali nekako vojno razpoloženj-.- glede iranskega vprašanja, in dejal: «Videli bomo. kai bodo znali napraviti.« Ostro je nato napadel namen konservativcev d'a potvorijo volitve z obnovitvijo dvojnega glasu univerzitaroev. Poudaril ie. da so laburisti dobili na zadnjih volitvah več glasov kakor konservativci, in zaključil, da bo opozicija zaradi tega uživala velik moralni ugled1.
Tudi	predsednik liberalne
strank« Philip Fothergill je1 da. neg lizjavil, da' so volitve pokazale, diai se neodvisne struje polagoma orientirajo na levo. Da dal je. da konservativci niso imeli nikoli boljše priložnosti pridobiti si glaaove med' volivci.
Kongres trade Unionov je, kakor sir.o že poročali, sicer ob ljubil p odiporokonservaitivni vla. di, vendar pa j« poslal Attlee ju poslanico, v kateri mu izreka priznanje za mimo »revolucijo«, ki jo je izvedel v zadnjih šestih letih.
Glavni tajnik sindikata železničarjev Figgins predvideva v članku, objavljenem v glasilu tega sindikata1 možnost resnih socialnih neredov zaradi konservativne1 zmage: Fiiggins piše, de bodo ameriški kapitalisti zahtevali od Velike Britanije plačilo za vse koncesije, ker se Churchill kaže izredno popust. Ijivega do kapitalistov in zato ne bi smel nihče imeti dvomov glede posledic,
V istem listu piše predsednik sindikata Franklin med drugim: ((Sprememba politike v Veliki Britaniji nalaga sindikatu naj-večj*i napor« za obrambo pravic njegovih članov.*
te odšle, bodo nastale široke možnosti pogajanj za ureditev bodečih odnosov med Veliko Britanijo int Egiptom. Izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi prekinitve dobav petroleja s področja Sueza in dejal, da bo pomanjkanje petroleja imelo hude posledice za premet, za električno energijo in predvsem za pekarne.
Angleški glavni stan na področju Sueškega prekopa pa medtem javlja, da so britanske pomorske sile pripravile vse, da preprečijo, morebitne nerede na tem področju. Britansko vojno ministrstvo javlja, da je bil položaj dopoldne miren. S področja prekopa so izgnali nekaj Egipčanov in nekaj policijskih agentov.
Voditelj socialistične stranke Alimed Hussein, ki jte bil pravkar izpuščen iz zapora, je objavil proglas, v katerem izjavlja, da bodo egiptovski socialisti delali na tem, da izženejo Angleže ter da se bodo borili z vse mi sredstvi, ki so na razpolago, ob strani vojske, policije in j prostovoljnih formacij.« Sestaij se je tudi z notranjim ministrom in se z njimi dolgo razgovarjal.
Politični opazovalci so mne-. nja, da se skuša egiptovska vla. | efe za sedaj izogniti ukrep'.xr, ki bi ovirali plovbo prevoznih ladij po Sueškem prekopu, in je zaradi tega posvarila Zvezo delavcev, ki je poslala sueški družbi ultimat, s katerim žuga s stavko. Dala je navodila, naj omejijo svojo akcijo na bojkotiranje britanskih bojnih ladij in drugih ladij1, ki prevažajo o. premo za britanske čete na področju prekopa.
Glavni tajnik Arabske lige Azam paša je nocoj sporočil, da se bo politični odbor Arabske lige sestal v Parizu, da razpravlja o predlogih Velike Britanije, ZDA, Francije in Turčije za obrambni pakt Sred. njega vzhoda.
Odbor bi se bil moral sestati ta teden v Kairu, a so“ (a sestanek odložili, ker se mora večina arabskih zunanjih ministrov prihodnji teden udeležiti zasedanja glavne skupščine OZN v Parizu.
GOB/CA, l. — «Da varie parti siamo sellecitati a chiari-re molti dubbi sorti da una> pri-ma, sommaria lettura delle gui. de distribuite dagli ufficiali di censimmto...» Tako se začne kratko navodilo, ki nam ga je uradnik urada za ljudsko štetje v sodnijski palači dal ob včerajšnji tiskovni konferenci, katere namen je bil že v začetku poudarjen, in sicer naj bi tisk prispeval po svojih močeh k razjasnitvi nekaterih težjih vprašanj, ki se pojavljajo pri izpolnjevanju družinskih pol.
Ciklostirana raarodila se zlar sti nanašajo ‘na izpolnjevanje rubrike št. 19, 20 in 21 o pre-bivalčevem poklicu.
Lepo je in prav, da se italijanske oblasti zanimajo za svoje državljane, na kakšen način se preživljajo. kje so zaposleni, kakšne so 'njihove gmotne razmere itd., saj bodo na tak način šele izvedele, koliko družin stanuje v neprimernih stanovanjih, v kleteh, podstrešjih, dolbinah itd., koliko brezposelnih živi v enem ali drugem mestu, itd•
P/rav tako pa bi bilo pravilno, da bi se italijanske oblasti z devetim Ij-udskim štetjem, ki je od zadnjega oddaljeno nič manj kot 15 let, tudi prepričale o dragih posebnostih svojih državljanov, na primer teh, kakšne narodnosti so, katere jezike govorijo itd.
T.udi ti podatki bi italijanskim oblastem veliko pomagali in jim nudili resnično sliko položaja zlasti v goriški in videm. ski pokrajini, kjer je narodnosti! i sestav mešan in kjer pomanjkljiva vprašanja, ki so vpisana na družinskih polah, še ne bodo mogla podati verne slike položaja tamkajšnjega prebivalstva.
Kmalu po objavi vesti o razpisu devetega ljudskega, štetja in tretjega štetja industrije in trgovine srno s tega mesta opozorili oblasti na pomanjkljivosti vprašalnih pol To smo napravili zgolj zaradi dejstva, da v obeh omenjenih krajih odnosno pokrajinah živijo Slovenci, ki bi jih bilo treba prešteti na podlagi svobodnega izjavljanja slehernega po«dinca. Vendar, kot smo lahko opazili iz omenjenih pojasnil tisku, še prej pa iz samih družinskih Ppl. ki jih uradniki za izvedbo ljudskega šrtetja nosijo po hi-
šah, naše pripombe niso upoštevali, ampak so jih še nadalje ignorirali očitno z edinim namenom. da prikrijejo pred svetom in pred samo italijansko javnostjo dejstvo, da teče vzhodna italijanska meja o4 samega Tržiča. to je od cone A Tržaškega ozemlja pa vse do avstrijske državne meje po izključno slovenskem ozemlju in da so zaradi tega vse šovinistične aspiracije in gonja po reviziji italijanske meje, ki naj bi bila zaradi <idiktata» krivična, neutemeljene in v bistvu izraz imperialističnih teženj.
Tudi sam način, s katerim Hufficiali di censimento» izvajajo po navodilih nadrejenih svoje naloge, so skrajno žaljivi za slovensko ljudslve. Medtem ko smo iz časopisja izvedeli, d a je Zavezniška uprava v coni A Tržaškega ozemlja sicer v zadnjem trenutku natiskala navodila za izvedbo štetja u slovenščini in omogočila prebivalstvu, da potrebne rubrike izpolni tudi f slovenščini (čeprav je vse to dalo nov povod za zapostavljanje Slovencev s strani uradnikov in razdeljevalcev družinskih listov), smo v Gorici priča čisto drugega, še bolj nedemokratičnega in Slovencem sovražnega stališča s strani omenjenega urada.
V goriški in videmski pokrajini so vsi družinski listi pisani samo v italijanščini in prav tako tudi navodila; vsakdo mora rubrike izpotniti samo v italijanskem jeziku in bi se njegova « neposlušnost», če bi izpolnil list v slovenskem jeziku, prav gotovo kaznovala s precej visoko denarno globo, katero predvideva zakon za one, k( bodo vprašalno polo nepravilno izpolnili.
Tudi vsi Kufficiali di censi-mentoi> so italijanski uradniki, ki sploh ne obvladajo slovenskega jezika. Lahko si zamislite, kako bodo oni opravljali svojo dolžnost po slove^nslcih vaseh, kjer ljudje slabo obvladajo italijanščino. Čeprav nam je poročevalec na tiskovni konferenci odgovoril, da po slovenskih vaseh vprašanje jezika ne bo delalo težkoč, smo vendar mnenja in od loga nas nobena izjava ne bo odvrnila, da bo za slovenske ljudi v mestu, še bolj Pa za podleželska prebivalstvo pomenilo izpolnjevanje družinskih pol težkočo, ki bo prav go
Komentarji svetovnega tiska o zagrebškem zborovanju za mir
Listi poudarjajo iskrenost diskusije in konkretnost sklepov - Maršal Tito je sprejel predstavnike trancoske socialistične stranke in bivšega grškega zunanjega ministra
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 1. — Zvečer je bilo javljeno, da bo zunanjega ministra vlade FLRJ Edvarda Kardelja med časom, ko bo v inozemstvu, zastopal predsednik vlade in minister za narodno obrambo maršal Tito. Edvard Kardelj je včeraj odpotoval v Pariz, kjer bo vodil jugoslovansko delegacijo na zasedanju glavne skupščine OZN.
Maršal Tito je danes sprejel vodilne člane francoske socialistične stranke Alberta Gar-diera, ljudskega poslanca in bivšega ministra za informacije, dr. Leona Boutbiena in Andrejca Sero, glavnega ravnatelja kooperativne agencije za infor macije BEDAP, Maršal Tito se je z njimi zadržal v razgovoru eno uro. Nato je maršal Tito sprejel bivšega grškega zunanjega ministra Perikla Argyro-pulosa; tudi z njim se je zadržal v enournem razgovoru.
Generalni polkovnik Peko Dapoevič je dames demantiral vesti iz tujega izvora, da je imel tiskovno konferenco s tujimi novinarji, in v zvezi s tem vse zlonamerne izjave, ki so mu jih nekateri listi pripisali.
Te izmišljene izjave so nato zlorabili tudi kominformistični listi. Demanti se med drugim nanaša tudi na «zahtevo» po atomski bombi, ki naj bi jo gen. Peko Dapčevič izrekel.
Zborovanje za mir in mednarodno sodelovanje, ki je bilo nedavno v Zagrebu, je vzbudilo močan odmev v inozemstvu, kjer ga je tisk že poprej pozdravil kot resnično svobodno tribuno.
Ameriški list «New York Times« posebej poudarja popolno svobodo diskusije, ki je vladala v Zagrebu in opozarja na razliko od sovjetskih tako imenovanih ((kongresov za mir«, kjer delegatom servirajo že pripravljene sklepe. «New York Times* poudarja, da je bila o-snovna tendenca zagrebškega zborovanja za mir obsodba namena velesil, da se omeji enakopravnost malih držav.
Francoski list «Franc Tireur* ugotavlja, da je poziv nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru omogočil antifašističnim in naprednim ljudem Evrope, Amerike, Azije in Afrike, da se sestanejo v Zagrebu in da iskreno preudarijo važna mednarodna vprašanja
4. november
Razglas za 4. november italijanskih tržaških šovinistov je nov dokaz, da spada vse. kar ti prvoborci italijanskega imperializma v Trstu počenjajo v tisto nemiroljubno politiko, ki hoče napraviti iz Trsta žareče novih nemirov. Zdi se, da na rdečih lepakih, ki so Jih nalepili po Trstu ni glavni poudarek v besedilu, temveč na vseh tistih upatrio-tlčnih in bojeimih ter vojaških organizacijah)), ki so pod besedilom podpisane »n s katerimi hočeio šovinisti sebi in svojim pristašem vliti novega poguma v junaška srca. Teh organizacij je namreč toliko. da zavzemajo skoraj polovico vsega lepaka, čeprav so njihova imena natiskana z majhnimi črkami. Imenujejo set
dAssociazionc Nazionale <lella Aeronautica. A.N. Alpini. A. N. Arma di Artiglieria, A N- Auto-moblilsti in congedo. A.N. Ardi-ti d’Italia. A.N. Arma di Cavat-lerla. A.N. Bersaglierl «Enrlco Toti«. A.N. Carristi. A.N. Ca-rabinleri J.C.. A.N. Combattenti Reducl. A.N. Fante d'Italla. A. N. Arma del Genio. A.N. Gra-natleri di Sardegna (ti so še posebej znani Slovencem iz leta 1942 — takrat so mislili, da so partizane iztrebili...). A.N. Paracadutlsti d'Italla. A.N. So*.-tufficialt d'italia in congedo.
Skozi sito in rešeto
Compagnia Volontari Giuliani e Dalmatl, Gruppo Marinai d’lta-lia in congedo. Federazione gri-gioverde, Istituto del Nastro Azzurro. A.N. Ufficiali in congedo d’Italia itd. itd.
V besedilu razglasa samega pa beremo:
»Italijani! Nobena žrtev ne bi moglo imeti, za mrtve in za žive, današnje romanje, ki so ga organizirala vsa naša združen-ja, zedinjena v bratski skupnosti duhov, če to romanje ne bi predstavljalo svečanega potrdila našega cilja. da sežgemo — kot na grmadi, ki vse očisti — vse tisto, kar nas lahko razdvaja v enodušnem čustvu do domovine. — Samo tako bodo padli lahko imeli nov dokaz naše pritožbe in samo tako bodo mogli tisti, ki so se najbolj borili jn največ trpeli za domovino, imeti še eno potrdilo za Italijo — n^ovrž-no pravico zajeti v svoj nacionalni okvir, začenši od Trsta in ozemelj, ki nam jih odrekajo ali pa so spoma, sinove vseh Italijanskih ozemelj, za dosego najbolj varnega jamstva najvisjegt. idea-
la pravice in miru med narodi*.
Torej: Trst in vsa ozemlja, ki jih Italiji odrekamo ali m
ki so sporna— Brez vsega te-ga za šoviniste ni miru! Katera so ta ozemlja, pa pove tista podpisana organizacija, v kateri je poleg «Venezia Oiu-lw,yt še mDalmazia«.
Peccato...!
«Stetja po narodnosti v Trstu ne bo. ker so dejstva dokazala, da st ga ne more izvršiti brez pričkanja in brez vztrajanja V neverjetni volji nenehnega valjanja v blatu, Peccato...!«.
Tako je zaphal conski podpredsednik in vrhovni režiser sedanjega ljudskega štetja v Trstu in v vsej coni A, univ. prof■ dr. Carlo Schiffrer. On je sicer socialist ki po svoj socializem razume tako, da bi morali tržaške Slovence preštevati tisti italijanski šovinistični uradniki, ki fih je bil na njihova mesta postavil ie fašizem in od katerih skoraj nobeden ne zna slovenski. In ker se to
ne bo zgodilo, je gospodu pro. fesorju močno žal.
Verjamemo.
Iz sodobne italijanske literature
Quarcmtotti Gambini, o katerega knjigi uSPOMLAD V TRSTU» smo že pisali, pa iz nje še vedno nismo objavili vseh biserov, piše med drugim o italijanskih doživetjih v Jugoslaviji:
«Clovek iz neke vasi pripoveduje, da so tam v.leli italijanskega volaka z dekletom iz vasi, slekli so .iu do golega ter so njo pred očmi njenih bratov številni moški posilili, potem so ji odrezali prsa in Jih vrgli psom, a potem so jo prisilili, da je jedla (dele telesa), ki so jih odrezali Italijanskemu vojaku«.
Pravijo, da je bil Quaran-totti Gambini, bivši ravnatelj italijanske mestne knjižnice v Trstu, za svojo literarno de-lovanje odlikovan. Mogoče bo za to knjigo zopet.
K podobnim citatom iz njegove knjige sc bomo še povrnili.
„Cuj,ali imaš kakšnega Hrvata...”
Druga plat kolajne.
Italijanski pisatelj LEO LONGANESI je pred štirimi leti izdal knjigo pod naslovom kPARLIAMO DELL'E-LEFANTE)) (OLOMKI IZ DNEVNIKA)». v. poglavju pod datumom od 2. oktobra 1941 piše:
((Cesarini, ki se vrača iz Hrvafcke, pripoveduje z gnusom. da je šest mesecev živel neprestano med streljanjem, zasedami, mučenji in nasilju. Od časa do časa so prihaj&li ukazi, da moramo streljati 50 do 60 hrvaških ujetnikov, toda v zaporih jih nismo imeli več kot 10 ali 12. Tedaj se je slišalo polkovnike, kako so v obupnem iskanju ubogih nesrečnežev za ustrelitev svojim kolegom telefonirali: Cuj, ali imaš kakšnega Hrvata, da mi ga daš? Posodi mi jih vsaj 1Q, naslednji teden ti jih bom vrnil. Storiš mi v resnici u-slugo! Prav zares ne vem, kako naj napravim!*
Tako so nabrali okrog 40 siromakov in jih postreljafi. Gospod colonello se je oddahnil. Izvršil je svojo dolžnost«.
Ni znano, ali je bil Leo Longanesi odlikovan za, svojo i knjigo.
in se popolnoma svobodno sporazumejo, v luči mirovnih naporov. ki jih osvetljuje primer Jugoslavije. List poudarja, da postavlja sprejeta resolucija v ospredje zahtevo, da se napadalcu nudi odpor v okviru kolektivne varnQSti in da se izva. ja borba za okrepitev OZN.
V istem listu je njegov glavni urednik Georges Altman, ki je bil delegat na zagrebškem zborovanju, objavil članek, o katerem poudarja, da so delegati na tem zborovanju prisostvovali resnično demokratični mednarodni konferenci.
Pariški list «Figaro» pa piše, da so se udeleženci zagrebškega zborovanja izjavili proti politiki razdeljevanja sveta v dva tabora in proti paktu petih velesil.
Ameriška agencija «United Press« ugotavlja, da se zagrebško zborovanje za mir in mednarodno sodelovanje v osnovi razlikuje od ((kongresov za mir«, ki jih od časa do časa inscenirajo za potrebe sovjetske kominformistične propa. gande.
Velik odmev je vzbudilo zagrebško zborovanje tudi v ostalem svetovnem tisku.
Predstavnik organizacije kve. kerjev v Evropi Benjamin StaL way, ki se te dni mudi v Beogradu, je predlagal jugoslovanski mladinski organizaciji, naj s pomočjo kvekerjev prihodnjo leto organizira v Jugoslaviji seminar za študente raznih dežel. N a tem seminarju bi proučevali vprašanja s področja po. litičmega in družbenega življenja v svetu. Podobne seminarje organizirajo kvekerji vsako leto v raznih deželah. Zadnji seminarji so bili v Franciji in Holandski; udeležili so se jih tudi predstavniki jugosclovan-ske študentske zveze.
R. R.
Neurje nad Toskano
GROSSETTO, 1. — Nad Toskano je bilo danes veliko neurje- V Empoliju je strela udarila v poslopje, v katerem je bilo shranjeno seno in poljedelski stroji. Vse je zgorelo. Železniška proga med Rimom in Torinom je prekinjena. Toča je pobila v okolici Volterre polja. Zlasti veliki! škoda je na oljkah.
Kot se je izvedelo, je danes predsednik Truman poslal pred-sedniku Einaudiju pismo, v katerem mu je izrekel sožalje za žrtve in škodo, ki jo j? povzročilo neurje na Siciliji in južni Italiji.
tovo kriva, da bodo družinski listi marsikje nepravilno in pomanjkljivo izpolnjeni.
Ali je potrebno poudariti, da je tako ravnanje italijanskih oblasti kršenje mirovne pogodbe in italijanske ustave, ki pra-vi% da bo vlada zaščitila narodne manjšine?
Zadnjemu preganjanju slovenskih ljudi v Benečiji Zgolj zaradi dejstva, ker so se kot antifašisti borili v partizanskih vrstah zti svojo svobodo. se je torej pridružilo novo diskriminacijsko dejanje v škodo beneškega slovenskega prebivalstva, kar je najle'Pši dokaz predvsem slovenskemu prebivaistrni Tržaškega ozemlja, kaj vse ga lahko čaka, če bi V idoli ju uspelo uresničiti njegovo tiboljšo reši* tevr> ali pa italijanskim iredenti stom uveljaviti zahteve po te* viziji mirovne pogodbe in priključitvi Trsta k Italiji.
Namesto da bi italijanski krogi skušali •najti most zbližanja z Jugoslavijo in dali perifernim- oblastem v goriški in vir demski pokrajini navodila o upoštevanju slovenskih narodnostnih pravic, hodijo rajši svojo šovinistično Pot in tako zapirajo sa seboj vrata za sporazum s sosedno republiko. Zato je maršal Tito na svoji zadnji tiskovni konferenci 70 tujim novinarjem v Beogradu popolnoma upravičeno aejal; tNe vidim dobre volje pri določenih krogih Italije, da bi se z Jugoslavijo vzpostavili, normalni, znosni odnoS*.
Eisenhmpi potovanje
v Washington
WASHINGTON. i. — V dobro obveščenih krogih menijo, da bo general Eisenhoer, ki je na poti v ameriško prestolnico, poskušal vplivati na Trumana, da je treba pospešiti oborožitev Evrope in, če potrebno, povečati ameriško pomoč- Pravijo, da bo Eisenhower prikazal tež. ki finančni položaj zanodno v-ropskih dežel, čeprav to sicer ne 5<pt,da v njegov delokrog. Vendar bi utegni1, trditi, da te težave občutno ovirajo vzpostavljanje evropske vojske, ki bi ji moral poveljevati.
V uradnih krogih poudarjajo, da gre Eisenhovver v Washin.g-ton na Trumanovo povabilo in da bo vorjetno pripravil z vlado ZDA vse potrebno za atlantsko konferenco v Rimu.
Zelo verjetno je, da bodo Eisenhowerja .poučili o zadnjih atomskih poskusih v Las Ve-gas, ki bodo po trditvah nekaterih omogočili revolucijo v načinu vojskovanja. Uporaba majhnih atomskih bomb v taktične namene bi mogia znatjio poenostaviti evropsko obrambo, pravijo y dobro obveščenih krogih, pristavljajo pa. da diskusija med zagovorniki klasične vojne in zagovorniki a-tomsike vojne v ameriškem glavnem stanu še dolgo ne bo zaključena.
Ostre kritike
novega sindikalnega zakona
v Italiji
RIM, 1. — Čeprav besedilo novega sindikalnega zakona .še ni blio v celoti objavljeno, je vest 0 tem povzročila, med sindikati veliko vznemirjenje, zla. sti pa ona določila, ki omeju-jejo .pravico stavke. Čeprav sin. dikati ie čakajo na objavo popolnega besedila, da zavzamejo Uradno stališče, so nekateri sin. dikalni predstavniki že dajali zelo negativne izjave. Glavni tajnik CGIL Di Vittorlo je poudaril, da novi zakon nasprotuje ustavi. Poslanec Pastor«, glavni tajnik krščanskih sindi-katov, je kritiziral zahtevo, da je treba vsak« stavko prijaviti 48 ur pr* ; in dejal, da bo novi zakon oslabil učinkovitost italijanskih sindikatov, Dr. Vannd. član tajništva socialdemokratskega sindikata UIL pa je obžai Icrval, da se vlada sploh ni hotela posvetovati z delavskimi organizacijami. Poudaril je tudi, da noben zakon ne bi smeJ omejevati pravice do stavke.
Kratke vesti
TOKIO, 1. — Japonski ministrski predsednik Jošida je danes izjavil, da namerava japonska vla-da skleniti r. Indijo in Burmo podobno mirovno pogodbo, kakor Je bila sklenjena v San Frančišku. Dodal je, da Japonska ne bi sprejela ugodnejših pogojev, tudi te bi jih ti dve državi ponudili.
ATENE, 1. — Grški parlament je danes izrekel zaupnico Plasti-rasovi vladi. Pred glasovanjem je maršal Papagos izjavil, da odobrava zunanjo politiko vlade, da pa dvomi, da bo vlada lahko rešila današnja najnujnejša grška vprašanja.
LONDON, I. Ministrstvo za dobave Javlja, da se ameriški In britanski predstavniki pogajajo v Južni Afriki st tamkajšnjo vlado o izkoriščanju zlate rude za prU dobljanjs urana.
KAIRO, I. — Iz diplomatskih virov javljajo, da bodo sovjetski diplomat je na Srednjem vshotta imeli v kratkem konferenco v n» ki arabski prestolnici.
NEW YORK, J. — Novi davM zakon, ki stopi v ZDA danes v veljavo, bo ivlšal davčne dohodke za približno 5 milijard in 700 milijonov dolarjev.
*
KHMORSK3 DNEVNIK!
2. novembra 1951
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE . MALI OGLASI
Danes petetc 2. novembra
Verne duše. Zdanila Sonce vzide oo 6.44, zatone od 16.52. Dolžina dneva 10.08. Luna vzide ob 10.36, zatone ob 18..JU. Jutri, sobota 3. novembra Just, Bogomil
Padlim borcem v spomin
Jesenski čas je prinesel s seboj zorenje listja na drevju in Po vinogradih. Komaj je u-tihnila pesem trgačic, je trtam postalo nekako dolgčas. Iz bujnega zelenja listov, ki so Čez poletje sprejemali valove sončne gorkc/te in čuvali debe-lečp se grozde pred prehudo vročeno. se te dni rišejo dolgi rdečkasti ali rumeni pasovi po brežinah, ki se dvigajo od morja. Južni vetrovi trgajo dozorevajoče liste in se z njimi poigravajo; trte se rrripravlja-jo na zimski počitek.
Na pokopališča, kraje počit-Ka za vse tiste, ki jih je življenjska pot utrudila in so na .njej omagali romajo danes množice živih s cvetjem v naročju. in tiho mislijo v srcih.
Grobovi so zacveteli.
Ob teh razcvetlenih in okra-&mh grobovih se je ustavila moja misel danes. Od nekje je priplulo v občutje spomina vprašanje: Ali bo kdo okrasil tiste grobove padlih borcev za svobodo, ki še ležijo raztreseni po svobodni Primorski, skriti irt neznani ljudem — domačinom — ker je čas borbe taMeval, da so ostali takrat zd-rmi varnosti živih na skritih tora jih. Čas je zravnal grobove in ni več sledu za človeške oči. V mogočnem miru gozdov počivajo in sanjajo. Ze so korenine gozdnega drevja križem prepletle njihove grobove. Kar je bilo uporabnega, so vsrkale in posl alf po tisti skrivnostni poti raztopljeno v soku na površje. Ostale so v objemu korenin le še bele kosti....
Kako je danes tiho na teh grobovih. Najmanjši šum viharnega razvoja nadaljevanja tiste borbe, ki so jo pomagali zmagovati tudi oni, ne moti te velike tišine. In prav je tako. Le visoko gori v vrhovih jelk in smrek na lahko brni melodija dneva vseh mrtvih. To melodijo prenašajo od veje do 'veje vedno nižje vse do korenin v grobove junakov ve-vidne antene. To j* melodija življenja, ki nikoli ne preneha.
Tudi odpadajoče listje je znak novega življenja, ki je že zaznamovano v brstih, ki so Ostali na mladikah. Prav tako je bilo takrat, ko so vsi ti neznani padali za svobodo — za novo življenje, ki je iz nižav sililo na. površje. Ti so bili, kot je mladi. Kajuh lepo povedal: sKi v smrt so za življenje Hi, preverjeni, da ni nazaj poti».
Vsi ti neznani grobovi so bili kot brsti, ki se bodo razvili v pomladi svobode v novo življenje.
To novo življenje od nas — •žiuih. — zahteva še vedno in Oedno delovne borbe. Ne odstopamo od začrtane poti, ki vodi samo naprej in naprej. Če tu pa tam kdo omahne, je to samo zakon narave, ki mu nobeden ne uide. V borbi padajo junaki, te borbe pa nas ni strah.
Ce pogledamo na rezultate le borbe, moramo priznati, da je uspešna. V petih letih so zrasle iz ruševin požgane vasi, ojačila in utrdila se je mla-du ljudska oblast, utrdilo se jtrbrutstm.
Vsem Vam, ki ste umirali ct> šumenju naših gozdov in nam naročali, naj nadaljujemo z borbo, danes lahko povemo, da vaše besede zvesto izpolnjujemo. Pri vsem velikem delu. se naše misli pogostoma Vračajo v tiste skrite samote, ki so Vaše zadnje počivališče. Veliki ste v našem spominu in nam je Vaš zgled v pomoč in podporo pri gradnji socializma ift novega človeka. Vi ste umirali z besedami: Smrt fašizmu! na ustnicah, mi pa se še kar noprej borimo s temi bese-, dami.
Vse, kar je temnega, mora Izginiti. Tudi iz naših ljudi. Naj nastane jasno in svetlo v dušah in srcih vseh ljudi, ki so prestali toliko gorja in zatiranja.
S to mislijo - s to belo krizantemo — sem se moral ob tem dnevu oddolžiti vsem neznanim in skritim grobovom, ki jih ne bo okrasila skrbna roka mladinke. Polagam jo na skupen grob in naj velja vsem. Rajši b% se bil na Vaših samotnih grobovih oddolžil s pravimi Krizantemami in se pogovoril z vami kot nekdaj za časa borbe. Pa bi bila moja navzočnost preveč motila veliki mir. ki ga uživate in bi moja stopinja poleg Vaših grobov pretrdo odjeknila v gozdno tišino. Tako pa bo priplula nalahko in skoro neopazno ta lepa misel in pozdrarvila Vaše grobove in Vas, ki v njih počivate«
PartizanrOgarev
NDIII DAVČNI MM VANOM"
ho le i SIhiiId iriilhi In srednjim slelma
V prihodnjem Uradnem listu bo izšla razširitev novega italijanskega davčnega zakona tudi na naše ozemlje. V Italiji je tafe zakon postal znan podi imenom «Zakon Vanoni» finančnem ministru, ki ga je predlagal.
Pričakujejo, da bo ZVU prilagodila zakon tukajšnjim razmeram in da bo vnesla vanj nekaj. bistvenih izprememb Nič se še ne v;e točno, kakšne b&dio te spremembe.
Novi italijanski zakon določa samo reorganizacijo prijav davku podvrženih dohodkov. Ves ostali sistem pa ostani* v bistvu neizpremenjen. Celo ta reorganizacija se nanaša predvsem na srednje sloje, ker so že do sedaj obdavčevali družbe in večja podjetja na osnovi let. nih bilanc.
Zakon se potemtakem ni=, dotika zastarelih in skrajno nesocialnih davčnih kvot. Prva o-snovna značilnost davčnih kvot je v tem, da sg pobirajo predvsem proporcionalno in da niso vpeljali novih davčnih na&l, ki zagovarjajo progresivno obdavčevanje. Samo dopolnilni davek je progresiven, pa še ta je precej nizek in tud; progresija je počasna. Nič tudi ne izpreminja novi «Z ikon Vanonis preračuna, vanja davkov kot na primer: za sto lir dohodka iz zemljišča (dohodek računan po zastarelem katastru) se plača 403,4712 lire davka. Ali pa: za sto lir dohodka na izdlelks se plača 42,0811625 lir davka. Vejic ni po. stavil tiskarski škrat temveč fi-nanca. Z drugimi besedami, pri financj še vedn0 operirajo ne samo z lirami in ceritezimi tem. več celo z milijoninkami lire. Prj davku na dohode^ pa celo operirajo s številko 34,2924062 lir, to se pravi, da operirajo z de‘St milijoninkami lire.
Novi zakon določa samo izpre-membc prijavljanja. Do sedaj so \ Italiji in tudi v Trstu finančna oblasti že v naprej imele prijave za netočne. Zato ?o vsako prijavo kar na «oko» za nekajkrat povišale. Potem so sledila pogajanja n:ed davkoplačevalcem in finančniki, khr so spet to vsoto znižali, in to zopet precej pristransko.
Novi zakon skuša odpraviti to stanje s celo kopico prijav, ki jih bo moral izpolniti vsakdo. čigar dohodki presegajo 240.000 lir.
Da dobimo neko sliko o zapletenosti tega sistema povemo, da sama r.avodila 0 prijavah napolnjujejo 42 tiskanih strani velik ega obsega, zakon sam pa 10 strani. Za fizične os-be so pripravil? ' 9 zelo zapletenih o-brazcev s precejšnjim številom k olon in pod kolon. Za družbe, k.i tih ne obdavčujejo na osnovi bilance, ie teh obrazcev 6 in za Gne dražbe, ki jih obdavčujejo na osnov; bilance, pa 3.
Prijave, oziroma utrezajoči o. brazd, so napravljen*; talko, da je iz njih razviden ne samo čisti dohodek temveč tudi, kako je ta dtohodek nastal. Financa
bi potemtakem n;fi izpodbijala več celotnega dohodka na «oko», temveč posamezne1 postavke davčnih prijav, to se prav; dohodkov in izdatkov.
Uradni cilji tega novega si-stma so zelo lepi. Z njim mislijo namreč uvesti večjo točnost v izpolnjevanju prijav, odpraviti velike goljufije pri obdavčevanju itd Na ta način skušajo uvesti poštenje in odpraviti staro «že v naprej« uveljavljeno nezaupanje. Težko je prerokovati, kako jim bo ta namen uspel. Po vesteh iz italijanskega tiska lahko sodimo, da ni ravno vso najboljše. Predvsem bi namreč morali iapremeniti <> sebje pri finančnih upravah, ki je že d£setletja okostemlo pri svojem delu. Poleg tega je ves postopek zelo zapleten in običajen obrtnik niti pred1 nevarnostjo zelo stroge kazni ne more točno izpolniti predpisanih obrazcev
Zelo pa se bo z novim zakonom razširil krog davkoplačevalcev. To je tudi eden izmed ciljev novega zakona.
To j; tudi razumljivo, saj
so postavili zelo nizko vsoto najnižjih dohodkov, ki ne podležejo obdavčenju namreč 240.000 lir na leto. Z razširitvijo kroga_ davkoplačevalcev in z natančnejšim aobiraniem davkov pri sredtajih in nižjih slojih se pa_ tudi vse davčno breme prenaša vedno v večji meri prav na te sloje. Velika podjetja so že sedaj, plačevala davke na osnovi letne bilance, ki jo. sestavljajo izkušeni odVetniki ;n ekonomisti. Zato podjetja dosti laže skrivajo svoje dohodke. Obrtniki, mia-li trgovci in kmetje pa si seveda ne morejo privoščiti stroškov za odvetnike zato bodlo tudi plačevali toč-nejše in z novim zakonom; več.
Dvomimo, da je za naše o-zemlje najboljša rešitev zelo perečega načina pobiranja davkov, raztegnitev veljavnosti italijanskega zaklona. Razmere v Trstu so v marsičem drugačne, kot so v Italiji, Predvsem pa bi moral; v temeljih izpremeniti celoten davčni sistemi, ki temelji predvsem, na ogromnih posrednih davkih in na nizkih direktnih
Počastitev spomina KOLIKO ELEKTRIČNEGA TOKA
padlih borcev V01je jn p|jna porabimo na našem ozemlju
Danes se bonio poklonili spominu žrtev nacifašizma in padlih borcev v Rižarni in na pokopališču pri Sv. Ani ter jim tako pokazali vso našo hvaležnost za njihovo žrtev, ki je pri pomogla zrušiti nacifašizeno.
Včeraj je po naših vaseh ljudstvo okrasijo s cvetjem grobove in. spomenike padlih borcev, predstavniki množičnih organizacij pa so polagali vence.
Spominu padlih borcev so se poklonili včeraj dopoldne tudi predstavniki Ekonomske delegacije FLRj v Trstu. Sef delegacije prof. Zemljak je položil venec v Miljah ter na civilnem in vojaškem pokopališču pri Sv, Ani. Drugi člani delegacije pa so položili vence na spomenik bazoviških žrtev v Bazovici, na Opčinah, na spomenik padlih borcev v Trebčah, na Proseku in v Velikem Repnu. « * s>
Ko je šef delegacije prof. Zemlja}c polagal venec v Miljah, ga je brutalno napadel neki miljski kaminformist, češ da je to sramota itd. Preveč nam je vzvišen spomin na padle, da. bi o tem resnično pcd-I lem in sramotnem naspadu po-
lemizirali s kominjormisti Vsak civiliziram človek to dejanje ki pomeni oneiaščanje in skrunitev spomina padlih, ki se ne ustavlja niti pred pieteto niti pred spominom na mrtve, katerih počastitev ni nikak monopol fanatičnih in zagrizenih strankarjev.
Narodna
in študijska knjižnica
v TRSTU prireja ciklus predavanj iz slovenske umetnosti in znanosti' Prvo predavanje:
V PONEDELJEK 5. XI. 1951
V DVORANI SHPZ, UL. ROMA 15, II. NADSTR. OB 20.30
Predaval bo univ. prof. dr. FRANCE STELE: ({UMETNOST SREDNJEGA VEKA NA SLOVENSKEM«. Predavanje bodo spremljate številne skioptične slike.
Vabila se dobijo v Narodni in študijski knjižnici v Ul. Geppa 9 med 8. in 20. uro.
Marsikaterega izmed naših 150%.
bralcev bo prav gotovo zanimalo, koliko električnega toka, plina in vode porabimo na našem ozemlju. Iz statističnih podatkov, ki smo jih pred dnevi prejeli od Zavezniške vojaške uprave je razvidno, da se je potrošnja električnega toka. plina in vode v povojnih letih zelo dvignila. Predvsem verjet, no iz razloga, da se je zvišalo tudi število prebivalcev, prav posebno pa še zato, ker so zrasla prav v zadnjih letih nova industrijska podjetja, ki potrebujejo predvsem energijo in seveda tudi vodo. Zaradi povečanja potrošnje električne energije, vode in plina, je bilo treba seveda misliti tudi na povečanje in izboljševanje vodovodnih in plinskih napeljav.
Da bi bilo bolj pregledno, za koliko se je potrošnja plina, vode in elektrike povečala, je ZVU v svojih statistikah navedla tudi potrošnjo iz let 1938, 1948, 1949, 1950 in za prvo polovico leta 1951. Iz teh statistik, oziroma primerjav je razvidno, da se je potrošnja dvignila od leta 1938 do danes za
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
Prvi prestopek mlade Albine
Predsednik sodišča je resno posvaril 22-letno Albino, naj se v bCjdoče ogiba tuje lastnine, ako noče imeti neprilik, ki bodo vsekakor še hujše, kakpr so bi. lie posledice njenega prvega ne. poštenega poskusa-. 2e tokrat je bila Albina obtožena večkratne hude kraie in bi bila temu primerno kaznovana, da fe ni rešila njena dozdajšnja neoporečnost. Tako pa so ji sicer prisodili štiri mesece zapora in 4000 lir globe, vendar pogojno in brez vpisa v kazenski list, ako ibo znala pet let živeti pošteno.
Prispevajte
za
Kulturni
dom
22. oktobra letos se Je namreč družina, pri kateri je bila Albina v službi in ki stanuje na Trgu Carlo Alberto 3, pritožila na Dolieiji, da je v času enega meseca izginilo iz stanovanja več predknietov v skupni vrednosti 30.000 lir, poleg tega
OD JUTRI NAPREJ
DO VKLJUČNO NEDELJE 11. T. M. VAS BODO OBISKALI POBIRALCI V »TEDNU ZA NAŠEGA DIJAKA«. NI GA SLOVENCA, KI BI MOGEL ODKLONITI SVOJ PRISPEVEK ZA »DIJAŠKO MATICO«.
še bankovec za 10.000 lir. Domači so izrazili mnenje, da ni mogel nihče drugi tega storiti razen mlade Albine. Policija je sestavila seznam ukradenih predmetov, med' katerimi je tudi zlat prstan in šest srebrnih žlic ter po kratkem poizvedovanju napravila preiskavo v stanovanju Albiniiiega zaročenca v Ul. Ronchetto. Tam so res iztaknili šest srebrnih žilic in ko so dognali, da spadajo pravzaprav v stanovanje d<ružine, kjer je služila Albina, je bil dokaz o njeni krivdi na dlani.
Tatvin«' drugih predmetov Albina ni hotela priznati. Nesrečnih žlic pa, ki so jo pokopale, ni mogla utajiti. Izgovorila se je, d;a jih je odinesla zato, ker so ji bile neznansko Všeč, da pa se ne bo nikdar več vdala podobni skušnjavi.
Predsednik Zulmin, tožilec De Franco, zapisnikar Neri. Zagovornik cdv. Sardos.
Kos brusa v oko
Malo pred enajsto uro zjutraj se je pojavil v bdliriči 23-letni električar Roberto Penno-ne iz Ul. Giotto 6. kateremu so nudili pomoč zaradi rane na očesu, ki si jo je prizadejal, kakor je sam izjavil, med delom v policijski delavnici pri pomolu F. Bandiera. Ko je bil zaposlen Pri električnem brusu, se je kos tega odluščil in se mu zasadil v oko. Penmone bo okreval verjetno v 8 dneh.
Slabo prebujenje
Dvaintridesetletni Vittorio Ossi s Trga Liberta 9 -Ve po poklicu ribič ter mora vse noči prebiti poleg motorja v ribiškem čolnu. Večkrat si najde priliko, da vsaj za nekaj minut zatisne oči, in prav to je sedaj
drago plačal. Med lovom je mož zaspal pri prižganem motorju, ki pa se je nenadoma ustavil in iz njega so začeli uhajati bencinski hlapi, ki so moža dobro omamili. Ko se je zbudil, je čutil nekako splošno slabost, medtem ko se mu je v glavi vrtelo, da ni mogel niti vstati. Ko je čoln priplul v pristanišče, so Ossija takoj odpeljali z rešilnim avtom v bolnico, kjer so ga sprejeli zaradi verjetnega zastrupljenja z bencinskimi hla. pi na opazovalnem oddelku, kjer bo po vsej verjetnosti o-stal najmanj 4 dni.
V resnem stanju žena zaradi zaužitja strupa
Včeraj malo po 13. uri so pripeljali v bolnico 35-letno Guerrino Legovich stanujočo pri 35-letni Acthoine Fede v Ul. Crispi 26, ki je kazala resne znake zastrupljenja in -je bila v takem stanju, da ni mogla odpreti ust in sama povedati vzroka svojega koraka. Zdravniki namreč memijo, da je žena hotela izvršiti samomor. Anthoine pa. ki jp je spremija-
DELAVCI!
Poslušajte« vsak petek ob 20.15 uri oddajo radia jugoslovanske cone Trsta «lz delavskega sveta«.
Z DR« »GOSPODA GLEIMJEIT
ie SllG doziuelo u Uubllani uelih uspeh
la v bolnico, je izjavila, da jo je predvčerajšnjim obiskala Le-govicheva, ki je njena prijateljica in ki ji je ponudila eno izmed sob svojega stanovanja. Legovicheva je sprejela in je nož prespala pri njej. Sele včeraj nekoliko čez poldne se je Anthoine zavedla, da leži Legovicheva na svoji postelji v resnem stanju. Zdravniki so jo sprejeli na IV. zdravniškem oddelku ter se niso hoteli izjasniti o njenem stanju, ki je brezupno.
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Delovanje Lovskega društva
Znano je, da je v Istri zelo razvito zanimanje za lov. Ni je vasi, ki bi ne Imela nekaj dobrih lovcev. Ze leta 1945 je bilo ustanovljeno Lovsko društvo za Istrsko okrožje, ki se je številčno večalo iz leta v leto tako, da šteje danes nad 700 članov. Danes je lahko član Lovskega društva vsak delovni človek, ki ga ta šport veseli. Pod Italijo pa So imeli lovsko dovoljenje samo člani stranke.
Okrožna Lovska zveza ima danes dve okrajni podzvezi, od teh ima okraj Koper pet, bujski okraj pa šest lovskih družin. Lovsko društvo Istrskega o-krožja je tesno povezano z lov. skimi zvezami Slovenije in Hrvatske, ki ji nudijo s svojimi izkušnjami pomoč pri izpopolnitvi lovske zakonodaje, pri ureditvi pravilnega lova ter pri dobavi knjig in lovskih potrebščin.
Člani Lovskega društva za koprski okraj bodo dne 10. novembra na predkonferenci v Kopru skupno s predstavniki Lovske zveze Slovenije razpravljali o vseh zadevah lova na Koprskem. Gre predvsem za dokončno ureditev lovske zakonodaje, za zakup lova ter za ureditev kinologije. V zvezi s tem pripravlja Lovsko društvo razstavo psov ter posebne ukrepe za zaščito in registracijo znanega istrskega psa — zasledovalca, braka.
Preteklo nedeljo je Lovsko društvo priredilo lov v Pazinu. Udeležilo se je tega lova 25 lovcev koprskega okraja. Lov je zelo dobro uspel tudi iz družabnega vidika.
V bližnji prihodnosti ima društvo na sporedu skupne love v Ilirski Bistrici, Sežani, Reki in Kočevju. To z namenom. da se lovci seznanijo z lovom v Jugoslaviji. Te dni bodo imeli sejo, na kateri bodo določili za letošnjo lovsko sezono nagrade za lov na lisice in škodljive ptice.
Lani so lovci Istrskega okrožja pobili 200 lisic. Ce pomislimo na škodo, ki bi jo bile napravile te lisice našim kokoše-rejcem, tedaj jim s tega mesta
v imenu gospodinj in kokoše-rejcev izražamo javno zahvalo.
Sestanek Zveze borcev
Danes ob 20. uri bo v mali dvorani Ljudskega gledališča v Kopru množični sestanek bivših partizanov, na katerem bodo sestavili sPored za proslavo 29 novembra dneva Republike. Poleg tega bodo na tem sestanku razpravljali o vseh važnejših vprašanjih Zveze borcev, o pripravi vencev, ki jih bodo položili pred plošče m spomenike padlih borcev in sestavi delegacij, ki bodo obiskale bolnice v Kopru in Ankaranu.
Plenum mestnega komiteja
Danes zvečer bo v dvorani mestnega ljudskega odbora II. plenum pred kratkim izvoljenega mestnega komiteja Na plenumu bodo razpravljali o organizacijskih vprašanjih partije. o ideološki in politični vzgoji članov in drugih vprašanjih.
Visoka plima v Piranu in Kopru
Včeraj 1. novembra zjutraj je morje ob naši obali močno naraslo. Visoki plimi se je pridružil še močan južnjak — široko —. ki piha vzdolž Jadrana. Morje je približno 90 cm nad normalo, V Piranu je bil del Tartinijevega trga pod vodo, v Kopru pa je morje doseglo višino pomola,
To so znaki jesenskega vremena, ki po navadi prinesejo več dni trajajoče deževje.
Predi dnevi je doletela našega vaščana Oskarja Babiča nesreča. Njegov hlapec je gnal na pašo živin0 n jo pustil da se je pasla tudi po detelji. Ena od krav se je detelje preveč napasla, kar je postalo zanjo nevarno. Začelo jo je napenjati zelo hitro in ni koristil niti vbod ki ga ie v sili napravil eden izmed vaščanov. KraVo so
I morali zaklati, ker je bila vedno slabša.
To naj služi v opozorilo vsem živinorejcem, da ne bodo tako lahkomiselno puščali na pašo svoje živine. V jeseni je potrebna največja previdnost, ker se živina, če pride do mlade detelje ali otave, rada pre-nažre.
Kratke vesti iz Bujščine
Vinarska zadruga v Bujah je bila ustanovljena leta 1905. Takrat so se vpisali kot člani večinoma mali proizvajalci grozdja. da se tako zavarujejo pred izkoriščanjem veletrgovcev, ki so grozdje plačevali po nizkih cenah, vino pa potem zelo dra-go prodajali. V začetku je imela zadruga okoli 100 članov. Danes šteje skupno 315 članov.
Lansko leto je zadruga sprejela 7686 stotov grozdja, od katerega je del predelala v vino za svoje člane, drugo pa prodala podjetju «Vinoplod» za predelavo. Letos bo zadruga sama predelala vse grozdje in računa, da bo napravila okoli 56 vagonov vina. Od teh bo lahko prodala 50 vagonov, ostalih šest pa bo za potrebe članov. Za prodano vino bo zadruga dobila del deviz, s katerimi bo lahko nabavila potrebno orodje za boljšo obdelavo vinogradov.
* * *
Gradbeno podjetje »Napredek« v Umagu ima v gradnji hotel «Prvi maj». Hotel bo imel 27 spalnih sob, veliko dvorano za goste, kjer bo mesta za 300 ljudi, lepo teraso z razgledom na morje in ostale potrebne prostore. Mizarska delavnica v Bujah bo izdelala vse potrebno pohištvo za hotel. Do sedaj je že pripravljenih 10 popolnih sobnih oprem, druge pa so v delu.
Isto podjetje bo do konca decembra tega leta dokončalo gradnjo večjega stanovanjskega poslopja ob vhodu v Umag. V tem poslopju bo 12 popolnih stanovanj za družine, nekaj sob za samce, menza in drugi potrebni prostori.
V Umagu in Bujah pa bo podjetje prihodnji teden začelo z gradnjo kioskov za bencin.
Potolčena brada
Nekako ob 10-30 je bil rešilni avto Rdečega križa poklican v Sesljan, kjer je naložil 30-lgtpo Virginio Bufetti, stanujočo v Sy. Križu, in jo hitro odjpeljal v bolnico. Tu pa so ji samo izprali rane na bradi in kolenih, nakar so jo odposlali domov, kjer se bo morala sama zdraviti. Zena je izjavila, da je v bližini Sesljana iz neznanih vzrokov padla s kolesa.
Kolesar v avto
Tema je že bila ko je 20-letni Ebert Ardeo stanujoč v Ul. Mad. del Mare vozil za volanom svojega avtomobila «Fiat 500» po Ul. F. Venezian proti glavnemu kolodvoru. Lepo je zavil na desno, pustil ovinek za seboj, kar je začutil sunek s strani. Zavrl je vozilo in videl, da se je vanj zaletel kolesar, ki verjetno ni opazil avta in je trčil s prednjim kolesom vanj. Kolesar, 39-letni Stanislav 2i-vic, stanujoč y Skedenjski ulici št. 65, je padel na tla, vendar mu je Ebert takoj priskočil na pomoč, ga naložil v avto in. odpeljal na postajo Rdečega križa za prv0 pomoč na Trgu V. Veneto, odkoder so ponesrečenca z istim avtom odposlali v glavno bolnico. Na pregledu so zdravniki ugotovili, da si je 2ivic zlomil lopatico in ranil na zatilniku. Računajo, da bo potrebno 40-dnevno zdravljenje na ortopedskem oddelku.
V sredo zvečer je Slovensko narodno gledališče imelo svojo prvo predstavo v Slovenija. Ljubljanska Opera je bila do kraja podna. Številno občinstvo ie navdušeno pozdravilo goste iz Trsta, ki so se na velikem odru opernega giliedališča posebno dbbro razživeli im dali tako svojo najboljšo predstavo Krle-ževe drame ((Gospoda: Gfemiba-jevi».
Tržaške igralce je v imenu ljubljanske Drame pozdravil njen ravnatelj Slavko Jan, v imenu sindikata gledaliških igralcev pa Lojze Drenovec. Za SNG pa se1 je za ta bratski sprejem zahvalil tov. dr. And'rei Budal.
Ljubljančani so z izrednimi simpatijami sprejeli tržaške igralce in jim po vsakem dejanju navdušeno ploskali. Med gledalci so biili vidni predstavniki kulturnega in roolitičiuega živtjenja Slovenije.
Po predstavi so članom' Slovenskega narodnega gledališča tz Trsta priredili zakiusko. na kateri je spregovoril minister vlade LRS, predsednik sveta za znanost in kulturo Boris Ziherl, ki je _ končal svoje besede:' Ljubljana, Slovenija in Jugoslavija bodo z vsemi svojimi močmi podprle gradnjo vašega KultumieRa. doma v Trstu.«
Člani SNG so odpotoval i v Maribor, kjer bodo nastopili dvakrat.
tega in navdušenega ((patriotizma« — med ljudstvom seveda, ne med kominformistični-mi in drugimi voditelji.
V tramvaju je sedela starejša ženica, ki je vprašala sprevodnika nekaj po slovensko. Nista se moglg sporazumeti in ženica je mirno utihnila. Ne tako pa sprevodnik. Oziral se je po ljudeh in se razburjal, kako naj on vendar razume, saj je Italijan. Italijan že mogoče. saj je govoril v svojem jeziku, toda v takšni tržaščini, da mora živeti v našem mestu če že ne od rojstva pa vsaj od tistih prvih zlatih fašističnih časov.
Le kaj bi bilo, če bi se vsi naši ljudje, ki so prinašali iz spodnje in gornje okolice v mesto mleko, zelenjavo, sadje, vse naše perice, delavci, ki so začeli napolnjevati tržaške tovarne, postavili na stališče takih sprevodnikov in dejali:	«Ne
bomo se naučili italijanščine. C e kaj od nas potrebujejo, potem naj se nauče govoriti po naše«.
Kdo je potem kriv, da je v našem Trstu tako napeto ozračje med obema narodoma?
Nekaj številk o ljudskem štetju
Od 26. do 30. oktobra je 320 raznašalcev razdelilo posameznim družinam 66.611 vprašalnih pol in tiskanih navodil. S tem je bilo navedeno delo končano na 44 sekcijah enaindvajsetih centrov, ki so razvrščeni Po sledečem redu:
I. Sv. Vid . II. Staro mesto - j III. Novo mesto - IV. Nova i mitnica . V. Stara mitnica A -1 VI. Stara mitnica B - VII. Sv Jakob - VIII. Carbola - IX. Skedenj - X. Sv. M. Magdalena zgornja - XI. Sv. M. Magdalena spodnja . XII. Rocol - XIII Kjadin . XIV. Vrdela - XV, Kolonja - XVI. Skorklja - XVII Rojan . XVIII. Greta . XIX Barkovlje, Grljan, Lonjer in Katinara - XX. Sv. Križ, Prosek in Kontovel - XXI. Oipčine Bane, Trebče, Padriče, Gropa-da in Bazovica.
Do 1. novembra je število razdeljenih vprašalnih pol pre. seglo 77 tisoč in je predvideno, da bodo do 4. t. m. končali razdeljevanje ter bodo od 5. t. m. dalje začeli s pobiranjem izpol. njenih vprašalnih pol.
Kamen v oho
Ko je včeraj okoli 18.30 hodil 13-letni dijak Giuseppe Salina iz Ul. Hermet 4 po Trgu C. Alberto, mu je nepričakovano od nekje priletel naravnost v oko precejšen kamen. Ker 'je fant krvavel, se je odpravil v bolnico, kjer so ga zaradi rane nad obrvmi sprejeli na okulističnem oddelku, v katerem se bo verjetno moral muditi kakih
Leta 1938 so na sedanjem anglo-ameriškem področju Trža. škega ozemlja potrošili skupno naslednje število kilovatnih ur, izraženih v tisočih: 115.000, leta 1948 161.887 KW, leta 1949 151.155 'KW, leta 1950 171.954 KW in prvo polletje leta 1951 96.160 KW. Leta 1949 je bilo sicer število kilovatnih ur nekoliko nižje, toda to ne zato, ker bi se potrošnja iz realnih potreb znižala, temveč zato. ker so bili tedaj še v veljavi strogi ukrepi, ki niso dopuščali uporabe električne energije za raz. svetljevanje izložb ter so omejevali v splošnem potrošnjo v privatnem in industrijskem sektorju.
Prav tako se je dvignila tudi potrošnja plina in vode. Leta 1938 so ma našem ozemlju porabili skurpno (izraženo v tisočih) 25.762 kubičnih metrov plina, leta 1948	36.856, leta
1949 38.054, leta 1950 37.198 in prvi semester leta 1951 19.293 kubičnih metrov plina. Da se potrošnja plina ni zvišala v tolikšni meri kat potrošnja električne energije, je vzrok verjetno v dejstvu, da kuha sedaj pretežno število družin z električno energijo, ki jo še pred leti niso v tolikšni meri uporabljali.
Pač pa se je zato tem bolj povišala potrošnja vode. Leta 1938 so na našem ozemlju porabili (izraženo v tisočih) 15.113 kubičnih metrov vode, leta 1948 26.937, leta 1949 27.702 leta 1950 29.324 in prvo polovico 1951 14.874 kubičnih metrov vode.
Zaradi povečanja potrošnje električne energije, plina in vode, je bilo treba misliti tudi na povečanje in modernizacijo občinskega podjetja ACEGAT. Načrt za izvršitev vseh potrebnih del je bil predložen že pred letom 1948; Zavezniška vojaška uprava je dala na razpolago posojilo v znesku 1 milijarde 700 milijonov lir, s katerimi je bilo mogoče še takoj pričeti z delom.
Tako je bil leta 1949 dokončan plinohram v Brolettu, ki lahko drži 40.000 kubičnih metrov plina. Leta 1950 je bila zgrajena nova avtobusna garaža prav tako na Brolettu. Istega leta je bila napeljana električna energija v Domjo ter so bile vzpostavljene nove električne linije na visoko napetost. Leta 1951 so dobile električno napeljavo še sledeče vasi: Prebeneg, Mačkovlje in Zgonik, obenem pa je bila zgrajena v industrijskem pristanišču v 2avljah nova transformatorska postaja.
Letos bodo verjetno še dogra. dili transformatorsko postajo na Montebellu, povečali bodo električno omrežje tudi v predmestju in bližnji okolici mesta, izboljšali plinsko napeljavo, povečali vodni rezervoar na Greti, izboljšali vodno in plinsko napeljavo pri Sv. Mariji Magdaleni, napeljali vodo v Sv. Križ, vpeljali na tramvajski liniji 5 in 11 filobuse in avtobuse, zgradili novo skladišče v Brolettu, vzpostavili novo filobusno progo Trst - Milje ter zgradili še nov plinohram.
SLAVA PADLEMU BORCU!
(Je'icfii Kapo11
Šovinizem tudi
v tramvaju
Tržaški Italijani pa res nosijo zastavo v italijanstvu. Ce hodiš med ljudmi po Italiji, še zdaleč ne srečaš takega odkri-
mie in eitajte
PumoMIu chmmik!
hupa nesreča zidarja
Zidarski oder na hrbet
Včeraj malo pred poldnem se je v Ul. Negrelli, kjer zi, dajo vrsto novih stavb, zgodila huda nesreča, ki je spravila v bolnico 35-letnega zidarja Livia Finotella iz Ul. Negrelli 7- Zgodilo se je namreč, da se je z drugega nadstropja neke stavbe nenadoma utrgal zidarski oder, ki je bil čvrsto privezan in ki služi delavcem za o meta vanj e zunanje stene hiše. Usod«., je hotela, da je bil tedaj Pod odrom Finotella. kateremu je težko breme priletelo na hrbet in ga podrlo na tla. Ponesrečenega zidarja, ki je dobil močan udarec po hrbtu ter ima verjetno močno poškodovano hrbtenico, so tako-j odpeljali z rešilnim avtom v bolnico. kjer so ga sprejeli na II-kirurškem oddelku. Če ne bodo nastopile nadaljnje komplika-
cije, bo mož okreval v 1Q do 40 dneh.
Pretep dveh sostanovalcev
Popoldne je policija nastopila v stavbi št. 16 v Ul. Canova v stanovanju 39-lefcnega Stanislava Kosmine, kateri je verjetno iz denarnih razlogov prišel v spor s svojim podnajemnikom 29-letnim Giordanom Giovanninijem. Slednji je namreč med prepirom začel vihteti zračno črpalko za kolesa, s katero je tudi v besnosti udaril Kosmino in mu prizadejal rano nad levim očesom. Policija, ki je nastopila, je sicer pomirila duhove, vendar je morala odpeljati v bolnico Kosmino, kateremu so izprali rano in mu priporočili 7 dni počitka.
2 GORIŠKEGA
Prednost pred gradnjo vzpenjače na Kalvarijo zasluži gradnja brvi čez Sočo pri podgorski predilnici
Predsinočnjim se je pod predsedstvom odv, Culota zopet sestal odbor pokrajinske uprave. Glavno točko dnevnega reda, o katerj s0 odborniki I dolgo razpravljali, je tvorilo vprašanje vzpenjače na Kalvarijo, s katerim se že delj časa bavijo številne ustanove.
Za gradnjo vzpenjape na Kalvarijo, ki naj bi bila turistična vaba našega mesta, so ustanovili pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo pokrajinski predsednik odv. Culot, župan dr. Bemardis, predsednik Trgovinske zbornice ing. Penso in g. Trobiz. predsednik ustanove za turizem,
Ustanovljeni odbor si je postavil nalogo, zbrati vsoto 18 milijonov, potrebnih za vzpostavitev vzpenjače, ki naj bi turiste v nekaj sekundah spravil na vrh Kalvarije, kjer je obširen razgled na mesto in kraje, kjer so se Italijani borili v predzadnji svetovni vojni. Na Kalvariji bodo na desni strani spomenika uredili lep vrt v italijanskem stilu in restavracijo za turiste.
Iz poročila o gra.dnji vzpenjače, ki ga je na seji imel pokrajinski predsednik odv. Culot, je razvidno, da se tudi ta upravni organ, kakor tudi go-riška občina s svojim županom, vse preveč zanima za propagandna vprašanja, kj naj dokažejo ((italijanstvo« našega meta kakor pa za druga veliko bolj važna in življenjska vprašanja, ki dnevno mučijo tisoče Goričanov in prebivalcev gori. ške pokrajine.
Mnenja smo, da je veliko drugih stvari, ki zaslužijo prednost pred zgraditvijo vzpenjale na Kalvarijo. Tako je na pr. gradnja mostu čez Sočo pri podgorski predilnici odnosn0 brvi, kj bi skrajšala tovarni-
je», kje so se borili v prvi svetovni bojni italijanski vojaki za interese beraškega imperializma.
škim delavcem pot na delo, veliko večje važnosti in veliko bolj koristna, kot pa vzpenjača, ki naj popelje redke turiste na Kalvarijo, da si bodo lahko ogledali «swete italijanske kra-
Nekaj navodil o ljudskem štetju
Za izvedbo devetega popisa prebivalstva in tretjega popisa industrije in trgovine so v Gorici priprave v najširšem obsegu. Doslej je bilo razdeljenih že okoli 9.000 družinskih pol, na katere bodp morali prebivalci odgovoriti. Pripominjamo, da to ne pomeni, da živi v goriški občini samo 9.000 družin. Lahko se dogodi, da so n. pri naanagrafskem uradu starši vpisani kot samostojna družina, sin odnosno njihova poročena hčerka pa spet kot samostojna družina, medtem ko sta obe družini, če imata skupno gospodinjstvo, vpisani na enem
družinskem listu.
Največje težave' pri izpolnjevanju rubriki bo delala zadnja stran, kjer je treba v rubrikah 19., 20 in 21 točno popisati poklic in zaposlitev. Ce stroka, kjer je zainteresirani zaposlen, ne bo imela svojega naziva, tedaj mora popisati, da je zaposlen pri izdelovanju takih in takih stvari.
Na podlagi podatkov bodo s posebnimi računskimi stroji v Rimu izračunali n. pr. koliko mizarjev je do 20. leta starosti, koliko do 30., koliko do štiridesetega itd. S pomočjo takih statistik bodo ugotovili, katera stroka propada, katera pa se uveljavlja: ugotovili bodo nadalje, katera stroka ima največje število brezposelnih, kakšne strokovne šole je treba pospeševati itd.
Družinske liste je treba izpolniti na podlagi stanja v noči od 3, na 4. november, oddati pa jih uradniku, ki jih bo osebno dvignil na domu. Kdor ne bo do 4. novembra dobil družinskega lista na dom naj ga dvigne v prostorih urada za štetje v Ul. Vittorio Veneto 3 dne 4„ 5. Jni 6. t. m.	1
Rojen je bil v	'tete-
vembra 1924. Z dela JV: ^ (t »u s0 ga- 25. julija P?” partizanom, kjer W borec Južno -
odreda. Pri Vrtojbi > jjj. so ga zajeli Nemci peljali v tabonsce v Kjl0 i Od novembra 1944 n* P njem več nobene, ve&u
Počastitev spomin8
žrtev nacifašizma
i. (5 »rl
Danes 2. t. m. bo o» • R. komemoracija žrtev v 1	,
žarni pri Sv. Soboti, ob ^ pa na pokopališču Pr' ®v'
Gledališče
Jutri 3. t.m. ob 21- uri l?aijndij' pila gledališka skupil h il-Carli-Volpi pod vodstvon ^ miranteja. V glavnih vios Ce0c> lujejo Adriana Silvesti\r Dolognesi Giuseppe r uodo.„ leria Valeri, Nastop11' i» Savoryevo komedijo	50
Marjeta® katere ponovi nedeljo.	na sp°"
VjrlcUdi 15iv3	~
redu Fraccarolijeno	emeK^
«VeseIa znanosti), Cron* jr\iie vo «Toplo in mrzlo» novosti.	.	./mlišKl
Nadaljuje se P«nJ-z»
iledJd!
naaaijuje »e	-z3
blagajni prodaja vstopn go predstavo.	.	ev
V ponedeljek upriz<* e[a z« carolijeve komedije «v nost».
PROSVETNA
DBUšiS'
((S18v12
Prosvetno društvo posl^C Škamperle* opozarja, “ .. društvena knjižnica ' jgjteS od 20. do 20.30 ure-knjižnice, ki nudi mn« izbire.
IZLETI PDT
V nedeljo 18. .t.m- iz^pisVJ Velenico pri Divači-
do 7. t.m. pri ZDJV. <“ iti velli 13-11 od 17. do 19- u0a?f;U
V nedeljo U t.m. ^..-sovafi8 martinovanje PDT- YP‘ večerjo kakor zgoraj-
Umik pošte to
ob praznikih^ ^
Danes 2. novembra:	tm
uradi bodo delali nor ^ - -—j-našanje pošte in poiiM*
Sobota 3. novembra: ure. P . uradi bodo delali	do	s"
v dopoldanskih urah.
Nedelja 4. novembra- „0, i,
Nobene spremembe b0 centralnem brzojavil* normalno.
■—■— • dierip Razstava v Umetnostni 9 ]73o
V soboto 3. novembra ^ bo na Akvedotu st. * raz in" nostni galeriji otvorite ^ a kompozicij in krajin s dree Sasson.
Urnik trgovin ob Pr3zn' (s*
Sobota 3. novenv)iačil>
Prodajalne	&
blaga in dros jeS1.,:;, zaprte ves dan; trgo . au j,
-ie fotografsKjo
.... in česalnice C do 13. ure.	(dfjj0
Nedelja 4.	f
Just)
nega
ic V ca u
cvetličarne, brivnice prte
praznik)
iiikj: vse *•= in 'jjo
razen mlek_• ^ l ,,
;i bodo odprt®	cv	„
ni .
zaprte karn,
12. ure. Jfrouojo*— ličarne bodo odpr 12. ure
ki bodo odP ;b i»
•e. Prodajalne^ S.
»e bodo odprt
STRELSKE V^Vf>
spodaj navede e' ^ in času bodo strelske „ naslednjih strel1®1? ^ jjjV Bazoviško stre * ‘ J^bra, J®-18. od 5. do 1	1-Jl ,
Opensko streli«®-	\P
od 5. do 6. novemb lj5ie-^
Repentaborsko	jj ji
7. do 18. od 5- 110 bra 1951.
Ulice zaprte a
Občina obvešča.
promet
uTice Vnavedenih s U>$ rf-
vogal Ul. fc. Tor - ^
chele, vogal Ul. XorricKM'1’ Torek 6. t.m Ul. ^ f Trga Garibaldi.	 ^
DVODNEVNI	j, f
17. in I*- n° Postnjno	j.
Šnnt Ilirsko
ENODNEVNI	¥
firničcnaWP
Skupi’
Podgrad (Ilirov Karojbo
Vpisovanje PryeVero S’,
press», Ul. • AaDei tel. 29-243 se vembra.
^MORSKI dnevnik
2. novembra '1951
SjllOjOV, KARLA BOŠfJANČIČA NA OBČNEM ZBORU S H P 7! '
Delovanje odseka ljudske prosvete v številkah
3.
^času pripravlja Slovela ina s Proseka-Starca f‘a \ reidii Alojzija Poleg tl? <tCudež v pustinji«, fesbeno Sa, ,p? Pripravljajo AJojaia	°.	v režii*
* el za še k*- le tudi po-
trbel —• “-1- J.e iucu pete vet CenariJ' Glasheni del %v^ra le Poredil pevo-
fcfoSrf? ^elj- Sv- Križ
? TS>fkaia Molierovega «Ju-Sute pod režiio Rudija
pred namL ^ Sled&mo	^famskili dru-
mo z optimizmom.
fc«AT ZA GLASBO ^*,lQ odseka za glasbo * sezoni 1950-1951
»SVSKI 2Bom
j® VkHijEJ^. ljudsko prosveto Sf’	.»epskih	zbo-
?*■ * ttKr'--r1®: jte 12 meša-/71 131 1 ženski zbor.
n« 1»V1 'in ____1	_	.
2°ra t£STT-ga mešanega studa? ^ oktet«, ki ^ zbor a pesim> Pisant za
m	50 P0®1 POV-
JSali » ^»Pild 170-kra.t. Iz. ftdečih S!le . Pro&rame pri S tetng ®°z l<m ih prireditvah «titu^wacijah: tabor OF v
nWt£r^,r?cija v Kiža*'-
f na stad" va 10-letnice L^jsta T1 , “Prvi maj«, ^ P*oslava pfc,5 va. Bazovi.
W + vabor OF v Na' H te iL,^ OF v Krog-
te^ki zbori TOj-Pcteg tega so
za NoJj ^	p'ri P&iredlit-
? &ratoto°?	ielk°. ženske.
10-ie^.4^ kra jevnih pro.
i?|ta Priredit ' NaiP°menrf> lt!e' Pri katerih j,; ji* ki ?o	Pevskih zborov
"^Vetn ^e izrazito kulturne, »fPivski w a' .zr. bile: okraj. Ješernova	, v Sempolaju,
J1 iPtw 1 Proslava na staoid t'lor>alni ^r okrajni tra-Shpolaju ?:vskl koncert v Salo sLf1'1 katerem je so-i °v	P?Polnih	pevskih
h,^rdvore njilnj pevski . zbor St°Pi Wv^rL Gcldci- Ostali
S ^mostr •	1 zborov sq fcili
ba	koncertni nasto.
Irt11? lntn?^e'lovanja na raz-P,6t j» tl',Urnih Prireditvah. Jv%i ta™- mešan program, f rt(iiiVaL1rLS0 Peli na takih ti—vskjh 50-krat. Po kvalite. °^m?ro0ppv moramo po.
8?Sa* , **■ koncert «M. Mat-SperlA ■ Barkovelt in S. Siju i m7, Sv • Ivana v Av-wr^škeo rstu. dalje nastope r s na zvona«. «ivana Voj-5^.S*hseika-Kontovela, Lo.
i. Ana o? ,nare, «Skamperla», te, ^ ^hkarja« j,n M. Matja. kiin wli v radiu Trst jMcega ,n° nastope «Sempo k abr>--7i ^a’ “Is3 Grudna« Wv radi, 'e. ter <<s- Skamper-^^goslovanske cone
a pohvala gre pevskim o o? &ostnvali v na-^^zenih krajih nabre-f -Vnekega kota.
^ URASKI orkestri
letošnje sezone Straši,, delujoče skupine tl! v r>J v. . tamburaški orke-tC®r ii, ici> tamiburaSki or. tam?11 Cankar« ter pio-ZbOT v UllCi ST^r jJ?.’“»f. Zadnji niso še fe ^ topi,li u£*amo pa, da
Jan!!? 1 Priliko kmalu S^Vgi; 0 so nastopili ie bi!? Dravlz, Bazovice na žen-C^krao u v Bazovici ter kS° naii “Ivana Cankarja«, O^^stopdR šestkrat.
tv ,Se ?I*^e ^arrburaških zbo. iRtla z i,«0 zadnjem času po-•i®a Zbr.. dovitvijo tambura-itevV obm,!!da °Pčinah in zbo-tic! *Roia!?:iu Prosvetnih dru-3	Gregor-
lovi 'k «s; ‘ '• “oimon Oregor-tf^iu ta^l?11 Jenko». Ob deta- Poud? Ja®kih zborov je ’ da j‘h sestavino mladina.
1,^>DBE NA p,hala
tas^avz^n.23 ljudsko prosveto lOdt^-ba vključena saimo Vn5 iz w3- Pihala in to jf. •tei ^sko S k Tei tudi odsek Vit • Orro P™sveto največ po-l>eriitastru,nii0<;11 i‘ je nakup no-SUte. phjentov ^ n-.lade god.
ta *V1 je« 8 teh godlb pa 80 ^^drtLt^^vati n,a na-\,AKont0, a,h se godba s Proč »kSžir* ela, iz Barkovelj in • Godbe so igrale
~	1	g	i	dl	C
gjat. pha, naših prireditvah tpbila vljanska godba je k Matiaox Pe vskim zborom.
is'
■u tr a z oarkovelj na Pete-tT^tevelu, godba s H*Ho . P^tnvela j,e nastopila iko,, PeyjJk‘m zborom. «Ivan l ai m-r?, i Kontovelu. na cen-rtEhvi desetletnice OF ŽS? v p?’ P1avska gcdlba j>e
V^ia «T^VJoh ° Prlllk' e°-%taltii rtiia,skeRa zvona«, na vS-Pr4h, avi OF na hazo. taxv,i;. avi ter na taboru OF sonJ*11 Bolmi. Nabre-i op a Pa Je igrala na v Nabrežini ter na Vi v Komnu.
^ Knjižnice
e I7?1 Prosvetnih društev taiiiv vnic- V teh je nad “ho	čitateljev m
ejui«. , Se največ knjig oir ^.fhpžnica v Skednju, lepo ° 60 na mesec. 'rkovii5g razvija knjižnica «tv. r?h. Pri «S. Skamper-■bi, p^hkarju« ter v Na-lv^tiiiV7 pregledovanju in » tolifaic je tov. prof.
hgotovila, dia v 1 birrta. Prosvetnih dru. ^ hraruiProstorov, kjer bi
S& g, vrs
§™Uke "elotni letnik
J ? <>rnik» 05v<-‘te Slove «čin, za le.to 1950.
ta tnPr', j6 število knjig m itaaVensk?^l?din0. ki obi-Ctat)*? '1 Dr, s, S? ' je odsek Nl^tai šo!veto daroval 9
^estaih prosvtt-ae organ izda Ljud-
ska knjižnica. Upamo, da bo v prihodnji sezoni pričela redno delovati Število knjig se je v tej knjižnici znatno povečalo s knjigami, ki jih ji& dlarova.la Univerzitetna knjižnica v Ljub. ljarai na prošnjo odšeka za ljudsko presveto.
Odsek: za ljudsko prosveto je skupno _ s prosvetnimi društvi organiziral 8 knjižnih razstav, Ob teh razstavah se je jasno pokazalo, da gredo v promet največ leposlovne knjige. Posebno veliko povpraševanje pa je po leposlovnih delih slovenskih pisateljev ter po mladinski literaturi.
REFERAT ZA FOLKLORO
V letošnji sezoni smo imeli lepe uspehe s folklornimi skupinami, kajti zavedati se mora-mo,. da Se. je pričela v naših krajih uvajati ta vrsta prosvetnega delovanja šele leta- 1949. Pogoji za uspešno delovanje folklornih skupin so pomanjkljivi. Prostori prosvetnih društev, kjer bi sp lahko razvijalo folklorno delovanje, mnogokrat iz higienskih ali drugih razlogov ne ustrezajo načinu dola, ki ga zahtevajo vaje. Poleg tega pa je občutiti znatno pomanjkanje godcev na harmoniko ali klavir, ki bi vaje spremljali. Mnoga društva pa nimajo na razpolago niti dvorane, kjer bi delo razvijalo.
V preteklem letu so dielovaie tri folklorne skupine: tržaška folklorna skupina, folklorna skupina slovenskih srednjfcšoL cev, ki si je pred kratkim nadeja naslov «Folkloma skupina Slovan« ter folklorna skupina iz Boršta in Ricmanj. Skupno so imele te folklorne skupine 10 nastopov z enim ali več plesi.
Tržaška folklorna skupina y nastopila na Prvomajski proslavi s stiliziranim plesom ter na «Dnevu narodnih noš in plesov« s stiliziranim plesom ter s «Ceško besedo«. S temi nastopi je znatno pripomogla k velikemu uspehu obeh prireditev.
Folklorna skupina slovenskih srednješolcev pa je nastopila v Mavhinjah. v Dolini, v Plavjah, v Borštu, v Boljuncu. v Medji vasi in na Opčinah. Ta folklorna skupina izvaja poleg sloven. skih piesov tudi srbske in hr-vatske plese. Povsod, kjer je nastopala je vzbujala zanimanje.
Folklorna skupina iz Boršta in Ricmanj j?, nastopala, v Bor. štu na taboru SIAU, na «Dne-vu narodnih noš in plesov« z oko!ižanskim plesom «Stu ’ldi» in «Sedimorko» ter v Slovenj-gradou na Koroškem festivalu.
Velik vpliv delovanja prosvetnih dirnstev na folklornem Dodročj-u se izraža v večji skrbi za ohranitev narodnih noš v Trstu jn okolici. To je veli-ke važnosti, zato ker se je prejšnja l»ta opazovalo in ug.> tavjjalo, da se našp narodne noše izgubljajo, oziroma zanemarjajo.
LUTKOVNI ODER
V pretekli sezoni je imel lutkovni oder 40 lutkovnih pwd stav (2 v italijanščini) in 9 ski antičnih predavanj. Teh predstav se je udeležilo 3926 otrok in 1167 odraslih. Število predstav je v primeri z lanskoletnim številom, nekoliko padlo. Vzrok je prezaposlenost tov. Marija Maršiča. ki vod!i lutkovni oder.
Pomen lutkovnih predstav je za vzgojo mladine velike važnosti Poleg tega P-a imamo celo vrsto krajev kjer ne morejo, zaradi majhnih prostorov gostovati naši pevski. Zbori, dramske družine in SNG, lahko gre pa lutkovni oder. Na našem podeželju in v mestu so postale lutkovne predstave sko ro že tradicija in povsod želijo, otroci in odrasli, čim. več predstav.
Pojavlja se potreba po ostva-ritvi centralnega lutkovnega teatra- Do tega pa še nismo prišli, ker ni primernega prostora na razpolago.
Ker raste pomen lutkarstva pri nas, se j« oifcek za ljudsko prosveto zanimal, da bi se ustanovili novi lutkovni odlri pri Sv. Ivanu, pri prosvetnem društvu »Vojka Smuč« ter V Nabrežini. Za sedlaj se nam pa se ni posrečilo, da bi te lutkovne odre priklicali v življenje.
PREDAVANJA
Odsek je organiziral 30 predavanj po prosvetnih društvih. Predavatelji so zajeli snov iz prirodoslovja, medicine, in vzgo-jeslovja. Najbolj so bili ljudje zadovoljni s predavanji, ki so bila opremljena s skiophčnimi slikami in s filmom. Edinj film in skioptične slike, ki_so se predvajale našemu Občinstvu, so bili v zvezi s predavanjem o ((Dnevu narodnih noš in plesov« in z opisom raznih slovenskih narodnih noš. Ta predavanja go bila tudi najbolje obiskana.
Predavanja bodo dobro uspevala te, če bodo dobro opremljena s tehničnimi pripomočki. V novi sezoni bo brez dvoma mnogo vplival na število predavanj. in na obisk novo nabavljeni filmski aparat. Povečati pa bo treba tudi število predavateljev, kajti zavedati se moramo, da morajo k delu za razvoj ljudske prosvete pristopiti vsi. ki so za to sposobni in čutijo potrebo, da se našemu ljudstvu nudi možnost čim večje izobrazbe.
Ko končujemo poročilo odse. ka za ljudsko prosveto, moramo ponovno poudariti sledeče stvari;
1. Boriti se moramo za to, da 'detoijo naša prosvetna društva čim prei dostojne prostore.
2. Da se' prične misliti na vključevanj- mladine v prosvetno delovanje ter da najdemo čim več nadarjenih ljudi, ki bj se izobrazili v naše vodilne prosvetne delavce.
3 Moramo sc zavedati, da ne ' sme biti vprašanje izobraževanja naših ljudi po prosvetnih društvih le stvar ljudske prosvetf. temveč vseh, ki so za. to sposobni. Iz tega razloga sr bodo vključili v delo za nas splošni kulturni dvig,
konec
j ŠE O ZAG BEBŠKEM ZBOBOVA^JU ZA MIK
Različni	nazori,
en sam,cilj - mir
Nad spomenikom padlih talcev na Opčinah se sklanja stara mati in objokuje svojega nepozabnega sina. Ob neštetih spomenikih žalujejo matere, žene, otroci za junaki, ki jih nii več, spomin nanje pa je živ, kot da bi živeli med nami večno.
V skopih in kratkih telefonskih poročilih z zborovanja za mir in mednarodno sodelovanje vsekakor ni bilo mogoče diati poudarka mnogim važnim i-zjaL vam številnih govornikov, ki so prišli s štirih kontinentov na ta važen sestanek. Zato hočem v poslednjem podati kot dopolnilo poročilom iz prejšnjega tedna tudi tisto, kar je bilo v njih izpuiščeno, poleg tega pa tudi kratek opis zunanjega okvirja, v katerem se je zborovanje vršilo.
Predvsem je nadvse značilno za splošno linijo zborovanja samega, da se ni dotikala podrobnih konkretnih vprašanj, temveč da &e je diskusija vršila le o glavnih in splošnih načelih miru in mednarodnega sodelovanja, načelih, ki so dobila končr^» svoje mesto v zaključni resoluciji, kot rezultati dela vsega zborovanja, Tp splošno linijo najbolje označuje izjava jugoslovanskega delegata Moša Pijada, ki jo je dal v zvezi s predlogom belgijske delegacije in ki je obravnaval zgolj vprašanje Jugoslavije. Potem ko je bil ta belgijski predlog podan,
PRED VOLITVAMI V KOROŠKO KMETIJSKO ZBORNICO
Ali bo koroška Kmetijska zbornica
popravila dosedanje krivice?
Cilji Kmetijske zbornice - Socialni sestav koroških kmetov * Novi volilni zakon zapostavlja slovenskega kmeta
Dne 25, novembra bedo na Koroškem volitve v Deželno kmetijsko zbornico, v okrajne Kmetijske zbomice in v krajevne (občinske) kmetijske odbore.
Kmetijska zbornica je stanov, sko predstavništvo vseh kmetovalcev dežele, njen programi pa je pospeševanje kmetijstva: dvig hektarskih donosov, modernizacija in mehanizacija kmetijskih obratov, melioracija zemljišč, gradnja cest in po. ti, ki naj vključijo- tudi haj-odidaljenEjše kmete v splošno prometno mrežo, subvencioniranje nakupa kmetijskih strojev, izboljšanje živinoreje in s tem v zvezi selekcija živine, nabava plemenske živine, izboljšanje stanovanjskih razmer na kmetih, nadalje razvoj kmetijskega šolstva, prirejanje raz. nih strokovnih tečajev in pod, V ta namen uporablja sredstva iz zveznega in deželnega proračuna ter iz prispevkov kmetov za Kmetijsko zbornico, ki se odmerjajo na bazi davčne osnove. Poleg tega razpolaga tudi s sredstvi iz ERP (Marshallovega plana), ki jih dobi Koroška za pospeševanje kmetijstva.
Naloge Kmetijske zbornice so torej velike in izredno pomembne, Delovanje te ustanove vpliva ne samo na življenjski standard kmečkega prebivalstva temveč zadeva posredno tudi interese ostalega ljudstva. Preprosto dejstvo, da je določena stopnja produktivno, sti dela v kmetijstvu v tesni zvezi z nivojem, cen agrarnih proizvodov in s tem s kupno
mečjo konsumenta, nekmičke prebivalstvo kaj živo občuti.
Bližajoče se volitve so politično življenje v deželi precej razgibale, predvsem pa so, jasno, zainteresirale kroste.
Kakšen je socialni sestav ko. roških kmetov?
Po statistiki Deželne kmetijske zbornice za Koroško je na Koroškem 37.404 kmetijskih po. sestev z 1,056.600 ha uporabne zemlje (njive, travniki, gozdovi, pašniki). Od tega ima;
1377 veleposestnikov (nad 100 ha) skupno 512.360 ha zenv.n
9209 bogatih kmetov (20— 100 ha) skupno 351.442 ha zttn. Ije
12.570 srednjih kmetov (5—20 ha) skupno 12.570 ha zemlje
14.248 malih kmetov (do 5 ha) skupno 30.778 ha zemlje.
72% kmetov (malj in srednji kmetje) ima torej, le 16% zemlje, 3,6% kmetov pa polovico vse zemlje! Pojem ((kmetje« obsega torej tu še bajtarje, male, srednje, bogate kmete in ve. leposesbnike.
Zato raznim slojem kmečkega prebivalstva tudi ni in, ne more biti vseeno, kdo bo zastopal njihov:; koristi v Kmetijski zbornici; mali, srednji, bogati kmet ali veleposestnik, kajti od ustroja Kmetijske zbornice je odvisna tudi njena politika!
Hkrati pa j« treba upoštevati, da živita na Koroškem dva naroda, nemški in slovenski in da je bilo slovensko ljudstvo v preteklosti zapostavljeno, da ne omenjamo nacističnega režima, ki je hotel Slovence po-
Vas Sele na Koroškem.
Koroški kmetje pri delu.
poinema iztrebiti. Težke posledice tafe;ga stanja se h« morejo odpraviti v par letih, posebno še ne zaradi tega, ker koroški Slovenci še danes ne uživajo enakopravnega položaja, s svojimi nemškimi sodržavljani.
Predvolilna dejavnost je posebno zadnje dni vedno živahnejša. Na raznih sestankih, v medsebojnih razgovorih, v časopisju razpravljajo volivci o problemih Kmetijske zbornice, o njenem dosedanjem del«, o novem volilnem zakonu. Kate-re značilnosti stopajo pri tem v ospredje?
V pričujočem članku se bomo omejili le na nekatere ugotovitve. ki označujejo dosedanja delo Kmetijske zbornice.
Zanimivi so podatki, ki jih navaja avstrijska uradtna statistika Za 1. 1950 n hektarskih donosih v pes. okrajih Koroške Vzemimo kot nrimer dva okraja. St. Vid ob Glini in Velikovec, kjer s-, obiektivnl pogoji precej podobni.
Krasno žito; Avstrija (po vprečje) 16,5 q, Koroška (po! vprečje 14,3 q, St Vid (povprečje) 16,3 q, Velikovec (povprečje) 12,2 q.
Krompir (zgodnji); Koroška (povprečje 110 q, St. Vid (povprečje 128,8 q, Velikovec (povprečje) 100,3 q.
Krompir (pozni); Koroška (povprečje 149,8 q, gt. Vid (pa Mprečjt ) 167.9 q, Velikovec (povprečje) 154 q.
Seno; St. Vid1 (povprečje)
34.1 q, Velikovec (povprečje)
23.2 q.
Lucerna; Koroška (povprečje) 53,2 q, St. Vid (povprečje)
67.3 q, Velikovec (opvprečje)
38.3 q
Temu primerno je tudi stanja: živinoreje v velikovškem okraju. Živina je slaba mol-znost krav majhna, kar ugotavljajo tudi zastopniki Deželne krr.etijlske zbornice.
Kako to? Ali so tu. y veli-fcovfškem okraju kmetje mainj
sposobni, manj pridni kot n. pr. v šentviškem? Ne, to kaže na očitno pristranost Kmetijske zbornice! Takih in podobnih primerov, ki govore, da so slovenski in nacionalno mešani predeli zapostavljeni v odnosu do drugih krajev, je še mnogo.
Zadnje volitve v Kmetijsko zbornico so bile 1. 1934, to je pred' 17 leti. Sedanji člani Kmetijskih zbornic pa niso bili izvoljeni, ipač Pa imenovani leta 1945, in sicer pretežno iz vrst pristašev OPV. Do novih volitev je še dober mesec dni. Borba za glasov^ bo nedvomno zelo ostra in bo razmerje sil v novi Kmetijski zbornici verjetno precej drugačno, kajti, kot vse kaže, sj je, OVP z dosedanjo politiko zapravila ugledi pri mnogih kmetih.
, Vendar pa, žal, novi volilni zakon n! tak. da bi zagotavljal proporcionalno zadovoljivo zastopstvo osnovnih množic kane. tov, to j« malih in srednjih kmetov, posebno pa zapostavljajo Slovence. Za Slovence je celo neugodnejši od onega iz leta 1932
Zakon določa, da imajo aktivno in pasivno volilno pravico tudi vsi vodilni nameščenci kmetijskih in. gozdarskih veleobratov — razni upravniki, gozdarji, nadgezdarji, gozdni direktorji kntetijsfcih velepose. stey itd1., ki so v gospodarski odvisnosti od! svojih delodajalcev'. Na ta način inja peščica veleposestnikov in najbogatej ših kmetov vsekakor boljše iz-glede na ugodne rezultate pri volitvah.
Tudi po novemi volilnem zakonu je v Kmetijski zbornici ((uradni jezik nemščina«. Tako siovenisiki kmet tudi v prihodnje ne bo rr.cgel tolmačiti svojih potreb in želja v materinem jeziku in bo še v naprej zapostavljen, čeprav ima po ustavi iste pravice kot njegov nemški tovariš.
Zakon iz 1. 1932 je dalje določal slovenski Zadružni zvezi avtomatičnega zastopnika v Deželni Kmetijski zbornici, sedanji zakon ji ga: pa' jeml je1, medtem ko ga nemški dteželni zvezi kmetijekih zadrug pušča. — Po zakonu iz I. 1932. so okrajne kmetijske zbornice obsegale področje sodnih okrajev (ki so manjši od političnih), stdbi so n. pr. za polit, okraja Šmohor in SoStal določili po dve okrajni kmetijski zbornici, za ostale okraje, kjer prebivajo Slovenci, pa no eno. Prejšnja delitev na sodni; okraje je namreč omogočala, da so bili Slovenci v nekaterih okrajnih zbornicah v večini, medtem ko ie sedaj ta možnost mnogo manjša. Prav tako kot so prj delitvi polit, ofcra-jčv Šmohor in Spital upo-
števali specifične gospodarske okoliščine, bi morali to storiti tudi prj ostalih okrajih, kjer
so gospodarske posebnosti posameznih predelov še značii-nejše.
Nova Kmetijska zbornica bo izvoljena za dobo petih let. Ce bo ta ustanova skušala popraviti nepravilnosti in krivice do. sedanje zbornice ter ubrala novo, demokratičniejšo pot, če bodo njeni člani resnični zagovorniki teženj ogromne večine kmetov ne gled; na ekonomsko stanje in nacionalno pripadnost posameznika, potem se bo kmetijstvo na Koroškem razvijalo uspešnej!; kot doslej.
SILVA KMET
Atelje Ivana Meštrovica
Udeleženci' mirovnega zboro. vanja v Zagrebu so si mogli ogledati med zanimivima razstavami tudi atelje kiparja Ivana Meštroviča. Atelje je v Gor. njem gradu. Razen velikega atrija ima večje zaprte prostore. V ateljeju stoje že izklesana znana dela v bronu, marmorju in mavcu ((Rudjer Baškoviča, «Spomdni», «Mojzes», »Mati«, »Goethe«, »Zalnice,«, «Nika», ((Avtoportret«, «Masaryk», «Din-ko Simiunovič« itd. Tu so tudi osnutki Meštrovičevih nadaljnjih deil, »Gr.gur Ninski«, reliefi za cerkev sv. Marka ter nekaj nedbvršenih in šele začetih del.
Otok na Vrbskem jezeru.
je MO;SA PIJADE izjavil slede, če;
«Jugoslovanski delegati izražajo- six>jo globoko hvaležnosl članom belgijske delegacije: za. radi načrta resolucije in meni. jo, da so ti predlogi ne samo znak simpatij za borbo, ki 'jo Jugoslavija »odi proti agresiji a za obrambo svoje ne odvisnosti, temveč tudi želje, da Se povede aktivna borba za mir.
Toda jugoslovanski delegati menijo, da ni naloga zborovat-n ja, da odloča o posameznih Vprašanjih in so mnenja, da m potrebno delati izjeme niti v korist države, v kateri se zborovanje vrši in ki je dala pot-bodio za njegovo sklicanje. Samo dejstvo, da je konferenca, je velik uspeh, čeprav je sestavljena od udeležencev raznih mnenj — samo to dejstvo je zadosten dokaz simpatij, k-i jih ljudje, svobodni in demokratični, meh držav, sveta gojijo za socialistično Jugoslavijo.
Ker je. zborovanje sprejelo sugestije jugoslovanskih de lega. tov, da se ne razpravljajo posamezna: vprašanja, prosim naše belgijske prijatelje v imenu jugoslovanske delegacije, da bi svoje predloge umaknili.»
Brez dvoma je to jugoslovansko stališče najboljši odgo-vor vsem konunformovskim na-padom, kii so jih začeli z vseh svojih radijskih postaj in s pomočjo vsega svojega tiska že dva meseca pred začetkom zagrebškega zborovanja in ga nadaljevali med zborovanjem samim in ki se še vedno ni nehalo. Tudi tržaški kominformisti pri tem ne izostanejo, čeprav ne morejo najti prav nobenega argumenta proti tržaškima delegatoma na tem1 zborovanju: pisatelju Borisu Pahorju in prof. Fabijlu Cusinu. Obrabljena psovka «vojni hujskači« sama po sebi, pač nikomur ničesar ne pove, temveč je postala obupno dolgočasna in preveč prozorna krinka, s katero hočejo zakriti svojo protijugoslovansko sovraštvo in z njim vred podporo italijanskim imperialistom,
Zanimiv je bil v svojih posameznostih govor bivšega češkoslovaškega ministra BOHUM1-LA LAUSMANA, o katerem nismo m&gli izčrpno poročate. On je namrtfč med. drugim — potem ko je opisal sedanje obupno stanje zasužnjenega češkoslovaškega ljudstva — navedel tudi nfdkaj zanimivih citatov Marksa in Engelsa. V zvezi z zagotovitvijo, da v CSR ne ob. stajg danes niti vlada demokracije, niti vlada socializma, niti vlada diktature proletariata, temveč vlada grob; sile n,ad ljudstvom in vlada diktature nad proletariatom, je dejal:
((Zgodovina se ponavlja, Ze pred 80 leti se je Friderik Engels pritoževal nad ruskimi me. todam-i:
«Ce je moglo kaj škodovati evropskemu delavskemu gibanju, potem -e bil to uvoz 14.000 ruskih nihilistov, v Evropo. To so sami oficirski aspiranti, katerim naj bi dat armado. Čudno smelost ima, tisti, ki trdi, da se enotnost evropskega proletariata lahko ustvari, samo če se bo komandiralo po rusko..m
A Karl Marks -je — ko je go. voril o ruskih metodah v socialističnem gibanju — napisal o nosilcih teh metod leta 1872 na. slednje:
ePred nami je organizacija, ki ne pošilja svojih udarcev proti sedanjim vladam, temveč proti revolucionarjem, ki nočejo priznati njihove težnje za hegemonijo in nočejo poslušati njihovih ukazov... Ona napada vse. ki nočejo dovoliti, da bi bili podrejeni njihovi volji in ona sili stvari v odprto vojno v naših lastnih vrstah.»
Te egoistično hegemonastičm in nesocialistične metode je torej Moskva poklicala iz groba«, je poudaril Laušman.
Številni delegati so raznim jugoslovanskim listom.: dali v posebnih intervjujih tudi zelo zanimive in važne izjave o vseh vprašanjih svetovne politike. Nemogoče je navesti vse kar so povedali Vendar pa naj nave dem mnenje nemškega (Delegata dr. MARTINA NIEMOEL. LERJA glede1 nemškega vprašanja in še posebej glede zadnjega predloga vzhodnonemškega predsednika vlade Grotevvabla. naj bi se izvedle skupne volitV:« v vsej Nemčiji kot prvi korak za njen0 zedinjenje-,
eJasno je — je odgovoril Nie-moelle-r — da je Grotewohl na. pravil ta- korak z vednostjo in odobritvijo Moskve. Ne verja-
mem, da je Rusiji do tega, da bi se še bolj angažirala- v Srednji Evropi, ker ima v njej že sicer močno strateško bazo. Dopuščam-, da bj hotela Rusija dobiti Ruhr, toda če upoštevamo sodobno vojno tehniko in ko je jasno, dltu bi z nekaj atomskimi bombami Ruhr lahko unrr čili. mislim, d!a od njega ne bi imela nobene koristi. Razlog, zaradi katerega Rusi tako ravnajo, je sirnh, ki ga imajo prid Zapadem. To je glavni razlog, zaradli katerega bi hoteli Preprečiti, da Zapadita Nemčija po. stone del zapadnega sistema.»
((Vse, kar moramo mi Nemci v tem- položaju, storiti — je od.' govoril na neko drugo vprašanje v-pLivnj nemški državnik — to je, da se ne damo nahujskati eni proti drugim. A s tem mislim, dd bomo storili uslugo vsemu človeštvu pri stvari miru v svetu.»
Glede oborožitve Nemčije ' j» dejal:
((Mogoče obstaja možnost napada z Vzhoda. Toda po mojem mnenju do tega ne bo prišlo vsaj še nekaj let. Toda, če bi do tega napada prišle-, se' vprašam, kaj bi nam koristilo Teh' 200.000 nemških vojakov. Oni nam ne bi mnogo koristili, tudi če b-i bili sestavni del zapad. noevropske armade. Razmčrjč sil bi ostalo verjetno 10:100. Zaradi tega mislim , da ne bi . bila situacija nič slabša, če teh 1Q pustimo popolnoma ob strani, Poudarjam, da na vprašanje o. borožitve Nemčije ne gledam toliko z vojaškega, kolikor z moralnega, vidika. Po majem mnenju je najvažnejše prepre. čiti vsak nevarni korak, ki bi dovedel do povečanja napetosti v Zapadni Evropi. To je potrebno zaradi tega, ker bi po ' mojem prepričanju nova svetovna vo jnai prinesla uničenje preostalega evropskega prebivalstva, ki šteje dla-nes 300 milijonov ljud)i. Mi ne živimo v ni i. ru, ker obstaja hladna -vojna, ki pa je še v-edno boljša kot pa vroča uojna«.	...
Se prej j« Niemoellcr izjavil, ■ da se ne bavi s politika in da ne pripada nobeni stranki.1
V tem smislu je ta nsmški delegat govoril tud; na zboro- ’• vanju samem. In tudi to je eden izmed dokazov, kako svobodno in demokratično so udeleženci zagrebškega zborovanja lahko izražali svoje misli in nazore, ki se — kakor n. pr. gorn ji — ne strinjajo popolnoma z jugoslovanskim stališčem, do posameznih mednarodnih vprašani. To pa to hkrati tudi še en'dokaz, kiakb so kominformovski ■ napadi na zagrebško zborovanja brez vsakršne podlage.
(Nadaljevanje s ledi)
R. S.
BODOČE BRITANSKE LETALSRE PROGE
Predsednik letalske družbe-British Overseas Airways Cor-porat sir Miloš Thomas, je nedavno v Londonu izjavil, da bo družba verjetno že v prihodnjih letih lahko uvedla dve popolnoma britanski krožni letalski progi okoli sveta. To bo mogoče zaradi visoke tehnične _ izurjenosti britanskih letalskih inženirjev v proizvodnji reakcijskih motorjev in motorjev s turbo-propelerji, kot sta «Go-mot« in «Bristol 175». Letalo «Comot», ki je nedavno preletelo progo iz Londona v Joha-nesburg v 15 urah. 25 minutah in iz Londona v Karači v 11 urah, ie zmanjšalo čas, ki so ga doslej rabila potniška leta. la na teh progah za polovico. Po mnenju ravnatelja družbe B.O.A.C. danes na svetu ni kraja, ki bi bil oddaljen od drugega več kot 30 ur.
Prva izmed novih prog družbe B.O.A.C. okrog sveta bo vezala severni Atlantik in Kanado s severnim Pacifikom, kjer se bo priključila že obstoječemu letalskemu omrežju te družbe z Japonsko. Druga proeg okoli sveta pa bo preko južnega Atlantika in Južne Amerike dosegla pacifiško obalo, kjer se bo povezala z že obstoječimi progami družbe B.O. A.C., ki vežejo Veliko Britanijo z divjimi predeli Avstrala--zije.
SPOMINI MARIJA SILE NA MIRKA POLIČA
Danes poteklo mesec dni od smrti bivšega dirigenta in ravnatelja ljubljanske Opere Mirka Poliča, ki je začel glasbeno delovanje v svojem rojstnem mestu Trstu. Čeprav je že dolgo let živel v Ljubljani, si je med Tržačani ohranil številne dobre prijatelje, ki niso mogli pozabiti njegove vneme za dvig takratnega slovenskega kulturnega življenja, prav tako kot niso mogli pozabiti njegovega blagega in plemenitega značaja.
Naš dnevnik je Ob smrti Mirka Poliča prinesel članek, o katerem mi je prijatelj pokojnega, tov. Marij Sila dejal:
Zal mi je, da bi bili naši Tržačani netočno poučeni o delu glasbenika Poliča pri nas. Zato bi rad k tistemu pisanju dodal nekatere pripombe, ki osvetljujejo Poličevo delovanje v Trstu.
Pokojni Polič ni bil nikoli
pcvbvcdja Šentjakobske čitalnice, kot piše omenjeni članek (pevovodja je bil Vasilij Mirk), temveč tedanjega pevskega društva «Trst». To društvo je že od vsega začetka delovalo pri predstavah takratnega slo-
venskega gledališča. Pri Šentjakobski čitalnici pa je pok. Polič deloval le slučajno.
V tisti dobi, Polič je bil še zelo mlad, j'e hotel uprizoriti opereto ((Mamsei Nitouche«, a je pri tedanjem odboru Dramatičnega društva naletel na nerazumevanje. Dosegel je sicer, da je slovenski oder uprizoril prvo opereto v Narodnem domu, vendar ne pod okriljem Dramatičnega društva, temveč Šentjakobske čitalnice. Pouda-riti morami, da je Polič že od vsega začetka težil za čim večjim napredkom in bilo bi krivično, če bi se danes spominjali le njegovih prvih del, t. j operet, čeprav je izbiral glasbeno pomembnejše, ki še že lahko štejejo med komične opere, pozabljali pa, da je pod zelo težkimi okolnostmi uprizoril tudi nekaj oper, in sicer: Zajčevo »Nikola Šubic Zrinjski«, «Carostrelec», «Ksenija» in celo s pomočjo nekaterih pevcev, ki so prišli od' zunaj. Smetanovo »Prodano nevesto« Poteg teh je Polič naštudiral Puccinijevo «Madame Butter-fly», ki je pa niso mogli uprizoriti zaradi raznih ovir, ki so
nastale z založništvom te opere, tvrdko Ricordi v Milanu.
Tudi kot pevovodja pri pevskem društvu “Trst« je pokojni Polič vedno težil k napredku, kar dokazujte, da je tik pred prvo svetovno vojno popolnoma pripravil z zborom Haydnov oratorij “Ustvarjenje sveta«.
((Tudj to netočnost moram popraviti«, ie nadaljeval tov. Sila “Ko je Polič priredil koral in ČTUge glasbene in pevske vložke za «Smrt rnajke Jugoviča«, ni predstave režirala Avgusta Danilova, temveč pokojni Leon Dragutinovič.«
“Tržaški Slovenci smo lahko na svojega ožjega rojaka ponosni«, se je zamislil ob spominih na Mirka Poliča tov. Sila. «Tu je študiral ;n napravil prve korake, ki so ga pozneje povedli do tako visoke glasbene umetnosti. S svojo veliko spretnostjo in prirojenim čutom je znal nezmotljivo iztakniti, navdahniti in izučiti nešteto talentov, ki še danes nastopajo z uspehom, ne samo na jugoslovanskih, temveč tudi na evropskih odrih.
Polič je bil kremenit, pleme-
Mirko Polič.
nit značaj in delaven kot mrav. ija. Mogoče se ie nekaterim zdelo, da je bil v svojem hote nju kot glasbenik in dirigent včasih preveč zahteven, pre. strog ali celo pristranski, toda tisti, ki smo ga poznali že v mladih letih kot vzornega študenta na gimnaziji in istočasno
na tržaškem konservatoriju, vemo, da je bil pok. Polič sicer energičen in zahteven, to-oa izredno milega značaja, blaga duša, nadvse dober prijatelj in družabnik. Njegovo stro. gost ,ki smo jo pred štiridesetimi leti tudi mi okusili, pa lahko mirne duše označimo za vsestransko blagodejno,, usmerjeno k plemenitemu cilju: k uspehu stvari.«
“Spomnil sem se na neki do-godek,» nadaljuje tov. Marij SL la. “Nekoč', menda je bilo leta 1912, smo imeli glavno vajo za opereto s sodelovanjem popolnega vojaškega orkestra pešpolka št. 97. Vaja Poliča ni zadovoljila. Ura je bila že daleč čez polnoč in vsi sodelujoči šc bili skrajno izmučeni. Nekateri so postajali že nestrpni, domov se jim je hotelo. T0 namero je Polič opazil, a ker bi rad za vsako ceno popravil nedostatek, jč. da Se mu ne bi kdo izmuznil, dal vse izhode iz gledališke dvorane zakleniti. Na vaji so delo izpilili, tako da je doseglo na premieri najboljši uspeh. Takrat je imel dirigent Polič komaj 22 Iet!»
[ “Takih anekdot je še vse pol-
no, a kdo bi se vseh spomnil Po tolikih letih! Naj povem še eno. Nekoč se je bil Polič nekaj spotaknil ob, po njegovem mnenju, nepravilnost pri režiji. Režiser je bil tedaj Dragutinovič, že starejši in vsestransko izkušeni režiser in igralec. Temu ni bilo prijetno, da se je mladi Polič vmešaval v njegovo režijo. Skratka: prišlo je do prerekanja in Dragutinovič je Poliču zabrusil v obraz sledečo, sicer neokusno opazko: «Kaj se boš ti fante vmešaval v režijo, za katero jaz odgovarjam!« Poliču, kj mu je bilo vedno le do popolnega uspeha in ničesar drugega, ta Draguti-novičev izpad ni bil pogodu, saj je šlo le za blagohotni nasvet; vrgel je Dragutinoviču taktirko na oder in hotel oditi iz dvorane. Dragutinovič se je takoj zavedel, stekel za Poli-čem in ga prosil odpuščanja. Polič se je takoj vrnil v dvorano, pobral taktirko in nadaljeval z vajo.«
«NaJ povem še to, da ni bil Polič nikoli honoriran, delal je in sicer neutrudno delal poleg svojega študija in še poleg drugih poslov, saj je pomagal pri
upravljanju tiskarne svojega očeta. Le enkrat se je Dramatičnemu društvu nudila prilika, da izkaže Mirku Poliču svojo hvaležnost za njegov velikanski trud. Na njegovem častnem večeru je Dramatično društvo v priznanje za njegove zasluge poklonilo Poliču zlato uro. To sicer skromno priznanje je spodbudilo pokojnega Mirka k še večjemu navdušenju do dela. Komaj mesec pred njegovo prerano smrtjo, ko sem ga obiskal na njegovem domu v Ljub. ljani, se je z ginjenostjo spomnil onega večera in mi pokazal uro, na kateri je gravirana letnica 1913.»
“Pokojnemu Mirku Poliču dol. gujit naš narod zelo veliko posebno še tržaško Slovensko nar. gledališče in tržaški Slovenci, saj je prav on pomagal postavljati temelje tržaškega teatra,« je zaključil tov Sila. ((Znal je zaorati v trdo ledino. Se danes gledamo s ponosom na tedanje njegovo delovanje na tržaškem odru. Zato bo ostalo njegovo delo nam vsem' y neizbrisnem spominu in še poznejše generacije se ga bodo z gjo-boko hvaležnostjo spominjale.*
I / n	r j. i	r	Med področji visokega	zraone-
V l\	r A/l	I	ga pritiska’ od katerih	je eno
T I \	L> / Y11_	severno od Azorov, drugo pa
nad Domeško kotlino,	se je
ustvarila močna dolina nizkega zračnega pritiska,
v katero pritekajo močne morske polarne gmote. Danes oblačno in deževno vreme. Včeraj je bila v Trstu najnižja temperatura 11.5; najvišja pa 17.0.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
*gmm
m	t	iiiiiiiiii::!: j fpli	&• fcjHi
	\	!fl 1 11 Ii	|!jl
	i:	11 ii! u	|:i
n	1 i		** it i
2. NOVEMBRA 1951
Prnučevanie včerajšnjih predlngoii
setcrnlli na današnjem sRsianlm
Zavezniki pravijo, da so dosecfli napredek, vendar ni motjoče izvedeti v čem naj bi bil ta • Prvi sneg na bojišču - Delo letaiskih sil OZN * preteklem mesecu
MUNSAN, 1. — Na današnjem zasedanju med obema podkomisijama v Pan Mun Joomu, se zdi. da so dosegli he kaj napreaka. Vendar je neki zavezniški častruk opozoril, da se bo vojna nadaljevala, dokler ne bodo dosegli popolnega sporazuma t. j. dokler se ne bodo dokončno sporazumeli glede načrta za premirje. Polkovnik Hill je dejal na tiskovna konferenci, da druga točka dnevnega reaa še ne pomeni konca vojne na Koreji V glavnem je dal razumeti, da se bo vojna nadaljevala tudi potem, ko bi rešili vprašanje demarkacijske črte.
Častnik je dodal, da so zavezniki 50 odst. sporazumni s severnimi glede demarkacijske črte za premirje. Večkrat je ponovil, da je novi severni predlog «t>iizu vojaške resničnosti, bolj kot kateri koli, ki i* bil predložen v preteklosti«. Potem ko je zatrdil, da so zavezniki in severni sporazumni glede črte, ki gre od Kurohve do vzhodne obale, je poudaril, da je vprašanje gorske verige Strtih spre še vedno nerešeno. Severni namreč predlagajo, da bi te višine zaključili v njihove bojne črte.
Polkovnik je dejal, da so na današnjem zasedanju dosegli napredek, vendar ni hotel povedati v čem naj bi ta bil. Pojasnil je še. da niso mnogo govorili o Kesongu.
Iz severnih virov se je izvedelo, <ja ne mislijo nikoli popustiti pri vprašanju Kesonga in to tudi za ceno, da bi se pogajanja razbila.
Zavezniška delegacija za premirje je danes izdala naslednje poročilo: «Predstavniki poveljstva. OZN so pozno popoldne in zvečer 31-oktobra vnesli na zavezniške zemljepisne karte zadnji severni predlog glede demarkacijske črte. Zavezniški pododbor je danes razpravljal _
v pan Mun Jomu o podrobno- I Pryi	fllomski	HlflneVri
stih predloga severnih pred- liVi	UIUUISM	1UUUCVU
Glede današnjih bojev na Koreji se zdi, da zavezniki pri, pravljajo novo ofenzivo, s katero bi pripomogli, da bi se v najkrajšem času pogajanja za premirje zaključila. Na bojišču je letos prvič zapadel sneg. Severni so znova poskušali prodreti južno od Kumsomga. Manili napadi so bili potem odbiti po večernih bojih. Predstavnik osme armade je izjavil. da je sneg resno oviral letala.
Obenem je ameriško letalstvo na Daljir.em vzhodu izdalo uradino poročilo, ki pravi, da so zavezniški letalci v mesecu oktobru dosegli največje uspehe, odkar traja vojna na Koreji. Zrušili so 83 «M.r.G-15», 12 verjetno, 61 pa poškodovali. Zavezniki so izgubili štiri ve-letrdnjave, dva lovca tipa «Sabre». dva «Thunderjeta» in eno ogledniško letalo. Letala so izvršila vsega skupaj 274 tisoč akcij. Severni so povečali aktivnost svojih letalskih sil z namenom, da bi zaščitili syoj oskrbovalni sistem.
V nekem drugem poročilu pravi letalsko poveljstvo, da so v zadnjih 24 urah uničili 4Q0 nasprotnikovih vozil. Bombniki so vrgli nad 100 ton bomb na zbira Iliča severnih čet Štirje bombniki so napadli preteklo noč letališka v Namsi. Do letalskih bojev ni prišlo.
Zastrupitev v Italiji
NEAPELJ, 1. — Zaradi zastrupitve so v nevarnem stanju sprejeli v neapeljsko bolnico devetletnega Antonia in triletnega Luigija Recce n Cassalu-ce v pokrajini Caserta. Otroka sta se zastrupila, ker sta jedla pokvarjeno konjsko meso od nekega priložnostnega prodajalca, ki ga sedaj iščejo.
je bil eden izmed najbolj9 u-spelih«. General je dodal. da današnji poskus pomeni velik korak naprej y uporabi atomske bombe.
Ameriški novinarji pravijo, da je bombo vrgla vele trdnjava «B-29» iz višine 3000 m in do eksplozije je prišlo približno 6C10 m nad zemljo. Dopisniki, ki so bili na gori Charle-ston so se morali umakniti ker je veter raznesel radioaktivni oblak, ki je nastal p0 eksploziji.
Eksplozija v Sestri Levanfe
SESTRI LEVANTE, 1. — Ob 18-40 ie prišlo do močne eksplozije v dvonadstropni hiši na Vi. co Bottone v Sestri Levante. Hiša se je porušila. V krogu 200 m so popokale šipe. Eksplozija je povzročila veliko paniko v mestu.
V hiši je bilo shranjeno orožje. Našli so že puške, trakove za strojnice in drugo. Pod ruševinami je našlo smrt šest o-seb. Ranjenih pa je sedem.
■Si
Novi Hdenauerjevl pogoji za volitve bo vsej Hemčlll
Danes sedmi sestanek z zahodnimi visokimi predstavniki • Izdali naj bi poro* Silo o svojih dosedanjih uspehih pri razgovorih glede nemške suverenosti
BONN, 1. — Zahodnonemški političnih zborovanjih; 5. uspeš-1 Zahodni Nemčiji. Ta izjava bi
:::::::::
H
M
m
Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. Cdna Trsta: 14.00:
Iz dunajskih operet; 19.00: Solistična glasba. — Slovenija: 12.00: Opoldanski koncert; 21.20: Klavirski trio v e-molu, op. 50.
RADIO
P I. Čajkovski: - Trst II.: 12.33:
Duhovne pesmi Jakoba Gallusa Petelina; 22.15. B<> mance in serenade. — Trst I.: 19.15: Bomanticn skladbe; 23.20: Kompleks solistov.
kancler Konrad Adenauer in njegova vlada sta izdelala načrt v petih točkah za večjo svobodo na sovjetskem okupacijskem področju, kot prvi pogoj za volitve po vsej Nemčiji v ustavodajno skupščino.
Uradno poročilo bonnske vlade javlja, da je vlada zahte. vala popolno svobodo v Vzhodni Nemčiji najmanj 90 dni pred volitvami. Poročilo vsebuje nekatere točke »volilne procedure#, ki jih je odobrila vlada in jih bodo predložili Bundestagu.
Poročilo potrjuje zahtevo Adenauerja po volitvah v vsej Nemčiji pod mednarodnim nevtralnim nadzorstvom, ki bi ravnalo na enak način v obeh Nemčijah. Obenem pa bi morali za 18 milijonov prebivalcev vzhodnega področja:
1. Uvesti popolno svobodo v politični dejavnosti v zvezi z volilno kampanjo in glasovanjem; 2. odpraviti vse zapreke pri potovanjih; 3. razveljaviti ukrepe, ki prepovedujejo svobodno razdelitev tiskovin in publikacij; 4. javna zaščita pri
na jamstva za tajno glasovanje, Po sedanjih Adenauerjevih predlogih bi volili po proporcionalnem sistemu poslance v ustavodajno skupščine, ki bi imela tudi začasne zakonodajne naloge, dokler ne bi postavili vlade za vso Nemčijo, Zbornica bi se sestala v Berlinu 30 dni po volitvah-Ko bo parlament v Bonnu odobril ta vladni predlog, ga bodo Dosiali Združenim narodom in zahodnim okupacijskim silam z nalogo, da ga predložijo Sovjetski zvezi m Vzhodni Nemčiji. Verjetno bodo o tem vprašanju razpravljali tudi na glavni skupščini OZN, ki bo pričela zasedati prihodnji teden v Parizu.
Medtem pa se nadaljujejo stiki med Adenauerjem in zahodnimi zavezniki, da bi dosegli sporazum, s katerim bi nadomestili okupacijski statut. Dobro obveščeni viri izjavljajo danes, da mislijo Adenauer in trije visoki komisarji jutri Iz dati Izjavo o adelnem sporazumu« glede avtonomije vlade v
imela v tem trenutku namen podčrtati enotnost med Nemci in zahodnimi zavezniki v dveh vprašanjih, ki sta ozko povezani s suverenostjo in oborožitvijo bonnske republike, tik pred zasedanjem glavne skupščine OZN v Parizu. Upajo, da bo ta objava odgovorila na vse tiste trditve, po katerih je prišlo med Adenauerjem in tremi komisarji do velikih nasprotij. Kot znano so v polovici septem. bra trije zahodni zunanji ministri ponudili bonnski republiki koncesije glede suverenosti v zamenjavo za nemško sodelovanje pri zahodni obrambi.
Mnogi so bili prepričani, da bodo nadaljnje razprave v Bonnu kratke in enostavne, vendar so se zavlekle za pet tednov. Sedmi razgovor med Adenauerjem in zavezniškimi visokimi predstavniki bo jutri. Kljub temu da je Adenauer že prejšnji teden najavil splošni poraz um, s katerim bi Nemci dobili nova polnomočja, se zdi, da se to ne bo dogodilo tako kmalu.
Opozicija v Iranu
zahteva Mossadeghov povratek
Burno zasedanje v parlamentu, kjer je Dremal Imami obtoževal vlado, da je proti Tudehu brez moči
W ASHIN GiTON, 1. — Perzijski ministrski predsednik, ki je sedaj v ameriški prestolnici, ni hotel potrditi vesti o pričetku delovanja čistilnice nafte v A-badanu. Zdi se pa. da ima namen tega nadaljevanja dela nadomestiti petrolejske itdelke. ki so jih v Iranu uporabili v zadnjih dveh mesecih. Dodajajo, da ponovno delovanje čistilnice v Abadanu ntma nobene zveze s sedanjimi razgovori Mossadegha v Washingtonu.
Medtem pa je novi angleški minister za zunanje zadeve An£hony Eden sprejel na zunanjem ministrstvu angleškega veleposlanika v Teheranu, Sira Francisa. Shepherda. Razgovar-jala sta se o sedanjem političnem in gospodarskem položaju v Perziji, en mesec po tem ko so angleSki strokovnjaki odpotovali iz Abadana.
V perzijski prestolnici je danes voditelj opozicije Dyemal Imami ostro napadel Mossadegha in njegovo vlado, kar je povzročilo precejšnje nerede v perzijskem parlamentu in prekinitev zasedanja. Imami je de-
jal. da «medtem ko je Mossa-degh v Washingtonu. gre drža va na* kose« im pozval zunanjega ministra Kazemija. naj nujno brzojavno pokliče predsednika vlade, da se vrne domov.
Vodja opozicije je dejal, da so pristaš i stranke Tudeh, ki je pod sovjetskim nadzorstvom, danes tako močni, da odkrito napadajo šaha in vero. medtem ko vlada ne more proti temu ničesar storiti. Pritrdil je, da je na univerzi v Teheranu 75 odst. študentov pristašev stranke Tudeh in prisegel pri Ata hovi bradi, da bodo pristaši te stranke «zasedli vse sedeže, ki jih ima ta stranka v parlamentu«.
Na te izjave je odgovoril vodja komisije za nacionaliza cijo nafte. Makki, ki -je dejal, da «nekaieri mislijo, da imajo sedaj na oblasti svojega očeta, ko |e postal Churchill ministrski predsednik in morejo reči vse, kar se jim zdi«. Zanikal je obtežbe, da bi bila vlada brez moči proti pristašem prosovjet. ske stranke.
H-Jf ^ aj
SREČEN PAN FRANCOSKEGA NOGOMETA
Francija - Avstrija 2-2 (2-2)
Francoska reprezentanca B je porazila Turčijo s 4-1 (0-0) - Uspeli domačinov Je zaslužen
!#
o desno demarlt.ranemu Koer-nerju, Strel, gol. 1-1. Av trijci so v teh minutah v napadu in pridejo tudi v vodstvo. Stoja-
sUvnikov. Kljub temu, da so številna področja glede katerih so enotni zavezniški in severni predlogi, ostajajo še številna področja, o katerih se je treba še pogajati. Večina razprav v četrtek je bila posvečena poskusom da bi dosegli sporazum Slede teh področij. Pododbor se bo sestal znova jutri ob 11. uri#.
Radio Peking je danes izjavil. da teče demarkacijska črta, ki so jo predlagali včeraj severni predstavniki od točke približno 38 miH severno od 38. vzporednika na vzhodni obali, čez točko 6 milj južno od Kumsonga in prestopi 38. vrpo-renik v bližini Kesonga tfr doseže zahodno obalo ob izlivu reke Sakčon.
LAS VEG AS, l. — Danes je prišlo do prvega atomskega-poskusa v zgodovini, pri katerem so sodelovale tudi čete. General William Kesn. poveljnik tretjega ameriškega armadnega zbora je izjavil, da to «suhozemne čete in pomožne čete. obenem z večjim številom opazovalcev, ki s<> predstavljali vojsko, mornarico in mornariške strelce, sodelovali pri atom-ski eksploziji. To sodelovanje je obstajalo v opazovanju eksplozije In posledic na materialu ter psihološke in fižolovke reakcije, ki jo je povzročila. Med osebjem, ki je bilo pod vplivom energije, ni bilo nobenega Incidenta. Ta prvi poiskus glede uporabe atomskega orožja v taktične vojaike namene,
PARIZ, 1, — Kot so pričako vali, je ostoš duob-j med nogometnima npre-ent Francije in Av tr je naletel na
nenavaden odziv o^.nstva. \ spal je avtor gola, pri kale-Nad 60.000 gledalcev je napol- rem ima zasluge tudi Dcker. nilo do zadnjega kotička sta- i Francozi reagirajo šele proti dion CoUmbes v Parizu.	j koncu polčasa. V 44. min. G u.
Sodnik Anglež Ling žtržga mellon poit je žogo v levi zgo -
začetek. Vratar Z man v p v h sekundah bran os er strel C -sowskega. V 2. minuli Fr.nco-zi pridejo v v datvo: B , atte je lansiral Alpstega čigar cent.r-.ftrel Grumellon poda BovifacL ju, ki je stal izza njeg. Bani-faci prod ra, prevari Z manna in prizemno strelja v m eto.
Takoj zatem je Francoz Ci-sotvski poškodovan. V 11. minuti ga zamenja Stricanne.
Avstrijci potem izenačijo. Jz kazenskega strela Octoirk po^a
nji kot ter s tem zopet P iv de svoio enajsterico d0 neodtoče-nosti.
Začetek drugega dela teče v znamenju domače nadmoči. V 4. minuti so gl dale' te videli žogo v mreži, ko je avstrijski branilec naravnost čudežno po »tol žogo v komer, medtem ko je Zeman bil že na. tleh. P :em Francozi izgubijo na živahnosti, na igrišču prevladujejo Avstrijci tti dajo v 20. minuti tret-
zaradi ojfsidt.a. Iz Ba a lovega kazenskega strela je streljal v vrata Stricanne.
Po tem dogodku se je igra n
obeh straneh ohladila, večkrat smo priča skoraj začetniškim napakam in takdčni zasl ep je-nosti. Zadnjo pri’ ko za gol imajo Avstrijci štiri minute pred zakljuik- 'in. Občinstvo se je komaj pomirilo od tegi razburjenja, ko ie sodnik poslal moštvi v slai.lnice z rezultatom ki ne pozna ne premaganega ne zmagovalca: 2-2
Ta rezu'tat proti odičnim Avstrijcem imajo opazovalci z : velik ur.peh francoskega nogo meta največji po neo ločenem rezultatu nroti Annlijj v Londonu, ki je pred kratkim dvignil pri negomt n h strokov.
'■W'
$ -■ •» t.
•tj-
tik. >,
->oskusna raketa, razstavljena na nedavni britanski letalski razstavi, s katero delajo tajne poskuse v WaUesu. Raketa je
8 metrov dolga, ma Premer 44 cm, brzina )e dva in pol krat večja od zvoka. Raketo uporablfajo pri poskusih v poletih s superzvotno hitrostjo.
Robinson protestira proti rasizmu
NEW YORK, 1. — Svetovni [ In čaka, dokler ne bo v bolj prvak Ray «Sugar» Robinson mirnem ozračju odločil, ali mile izjavil, da bo zahteval od | sli zapustiti boks ali ne. V iz-K
:onda za borbo proti raku «Da_ mond Runyon», naj povabi lastnika slovitega «Stork Clu-ba», da spremen) svojo rasistično protičrnsko politiko.
Robinson je zaslužni član fonda proti raku, prav tako kot lastnik lokala Billingsley. Rayeva Iniciativa je prišla kot posledica Incidentov Josephine Baker, katere niso pustili v prostore in niso hoteli postreči v «Stork Clubu». Robinson je dobesedno dejal: «Nočem delati v odboru s človekom, ki je proti moji rasi. Ravno tako kot ne verujem, da bi temu prijalo delati v odboru, ki bi bil proti belcem«.
Joe Louis išče
pravo pot
NEW YORK, 1. — Joe Louis je dal Izjavo, v kateri prosi občinstvo, naj bo potrpežljivo
ji gol... le sodnik ga ne prizna i njakih, toliko prahu. Francozi
‘ igrajo, nertrudno in poir i o-valno ter dosegajo uspehe. Naj prej Jugoslavija, p rerit Anglija, sedaj Avs*rija... Ca op si pa naj le pišejo, da Francozi nimajo pojma o tem, kaj naj bi bil nogomet/
U sp? šen dan francoskih no qometašev so dopoln li (im.'«-)?«. ki so v B~r4ea''Xu po aziZt reprezentanco A Turčije s 4-1 (0-0), Terensko premoč prvega polčasa so domaii v drugem pretvorili v gole. Igra ie bila zanimiva
javi se Joe zahvaljuje občinstvu za naklonjenost v preteklosti in zagotavlja, da bo hvaležen do konca svojih dni za vse dobro, ki ga je prejel s 'udi — ono
mnenje o tem, kai naj storim. Vse prosim samo to, da imajo zaupanje vame, medtem ko jaz iščem pravo pot«. Louis je za konec še dejal, da bo sporočil svoje načrte za bodočnost po ekshibicijah, ki jih bo imel v
*»»•	JV	v-J.
pomočjo boksa. «Mnogo ljud: pravi Louis — izraža to ali
RANG • LISTA IJUBiSE JOVANOVIČA ZA 1 FTP
BRANOVIČ
najboljši teniški igralec Jugoslavije
(Od našega dopisnika)
Ljubša Jovanovič, športni trener beograjske teniške šole je izdal na koncu sezone, ki ni bila ravno bleščeča, ramg-listo najboljših jugoslovanskih teniških igralcev:
1. Branovič; 2.-3. Mitič in Pslads; 4. Petrovič; 5. Laszlo; 6. Milofkovič; 7. Sarič; 8.-9. Nikolič ra Plečevič; 10. Radovanovič. Slede Sedmak, Panajoto-vic, Legenstein, Bojovič, Ristič in Razboršek kot edini Slove« nec.
Letošnja rang-Jista je po Jovanovičevem mnenju zanimiva iz več racclogov, naabolii pa zaradi tega ker se je na čelu prvič pojavil Milam Branovič, ki i« tudi letos prvič osvojil državno prvenstvo.
Karakteristično Je dalje tudi to, da Mitič ni prepustil le prvega mesta, temveč ni mogel ohraniti niti drugega, ki ea deli s svojim do'sc'eftvim rivalom Palatfo. Laszlo tn Milojkovič sta zamenjala mesti. Bodrilno je to, da sta med prvo dei*eto-rico tudi Nikolič in Plečevič, pred krartkim še jotmiorja.
R. R.
Prvi norveški nogometaš
v Italiji
PADOVA, 1. — V Padovo je prišel norveški nogometaš Knut Andersen iz Osla; z njim eKsmoicijan, ki jtn do imej v ho4e Padova zboljjati svoj šib-Japonski, kamor odpotuje iz ih nana<i Anripr^n ki ima 25 Nevv Yorka 10. novembra#. K1 napa<1- Anderson- ** lm» " * * *
CHICAGO, 1. — Trije čtlani atletske kom! sije za državo Illinois so soglasno izjavili, da Louis ne bo smel nadaljevati svoje boksarske dejavnosti v njih državi. «Boks more reči „ne” Louis«, tudi če on hoče.
Ro mojem mnenju Joe tvega življenje, ako bi nadaljeval z boksanjem«, ie dejal predsednik Ralph MetcaHe.
let, igra lahko na vseh mestih v napadu in srednji vrsti. Bil je večkrat državni reprezentant. Kaže, da bo lahko dobil kmalu potrebno dovoljenje In zaigral za svoje novo društvo že prihodnji mesec.
Andersenov prihod v Italijo je prva posjedica dobrih uspehov norveške državne reprezentance. Ce se bo obnesel, smo lahko prepričani, da mu bodo sledili ip mnogi drugi.
Šestdnevne' dirke v Frankfurtu
Kob!et-Van Bueren na čelu
FRANKFURT. 1. — V trenutku ko gre naš list v tisk je stanje na šestdnevni kolesarski dirki v Frankfurtu naslednje:
1. Koblet - Van Bueren (Švica) 242 točk; 2. Rigoni - Ter-ruzai (Italija) 240;	3.	Roth	-
Intra (Sv. - Nem.) 189; 4. Lape-bie • Carrara (Frartcija> 160; 5, Mirke - Preiskeit (Nemčija) 147;	6. Bakker - Lakemann
(Holandska) 71. Ostale dvojice sledijo z enim, dvema, nekatere pa celo s petimi krogi zaostanka.
km v 3 urah, 37 minutah 21. povprečno 41.182 fcm na uro. 2. Bartali-Kubler po r40”, za njima Petrucci-Martini, Coppi-Van Est.
Krog na kronometer; X. Bar-talj v 39.6 sekunde, 2. in 3. Magni ter Petrucci v 40.2, sledijo Coppi, M nardi, Kubler, Martini in Van E-t,
Avstralska dirka: 1. Coppi . Van Est, 2. Magn.-Minardi, Pe-trucci-Tartini. Bartaii-Kubier.
Končni plasman:	Magn-Mi-
nardi 42 tošk, 2. Kubler-Barta-li 37, 3. Mavtini-Petrucci 32. Coppi-Van E»t 29 tojk.
			
d
MILAN BRANOVIČ
Na olimpijskem hokejskem turnirju za sedaj 9 držav
Uspeh para
Magni • Minardi
BERGAMO, 1. — Na za inji letošnji važnejši kolesarski dirki za «Trofeo Baracchi« sta na cestni dirki zmagala Magni in Minardi, ki sta prevozila 108
OSLO, 1. — Do sedaj so se prijavili na olimpijski turnir v hokeju Kanada, ZDA. Švedska, Finska, Švica. Francija, Avstrija in Norveška. Ne ve se, kaj bo s CSR in Poljsko. Glede sistema tekmovanja so mnenja deljena: Norveška predlaga, naj bi turnir bil razdeljen v dve skupini tako kot na lanskem svetovnem prvenstvu. Na ta način bi turnirju prisostvovale samo najboljše ekipe, medtem ko bi ostale nastopale v nekakšnem tolažilnem tekmovanju. O stvari bo dokončno odločeno 10. in 11. novembra v Parizu, kjer se bo sestal mednarodni olimpijski komite.
Program drsanja v Oslu
OSLO, 1. — V seznamih, ki jih je do sedaj dobil prireditveni odbor, so imena 57 drsalcev, ki se bodo pomerili na zimski olimpladi. Od tega je 25 žensk 12 moških in 10 parov. Tekmovanja bodo v amfiteatru Jordal ter na stadionu Bislet. Službeni koledar:
16. februarja ob 8. (ob 9. po našem času) obvezne ženske figure (Jordal);
18. februarja ob 8. uri obvezne ženske figure (Jordal);
19. februarja ob 8. url obvezne moške figure (Jordal);
20. februarja ob 18. uri prosto drsanje za ženske (Bislet);
21. februarja ob 18. uri prosto drsanje za moške (Bislet);
22. februarja ob 18. uri nastop parov na stadionu Bislet.
Angleški nogometaši
pred olimpiado
FRANKFURT. 1. — Angleška amaterska nogometna reprezen. tanca bo igrala maja prihodnjega leta dve tekmi proti nemškim diletantom. Tekmi na 14. In 18. maja bosta služili za pripravo na olimpijske igre, kjer imajo pravico nastopanja samo diletanti.
* * *
V trening - tek m j je Atalan-ta premagala Brescio s 4-2 (1-1). Jeppson. bivši srednji napadalec Šved ke reprezentance, k; je v nedeljo igral rvojo prvo tekmo v Italiji, je pot dil svoje kvalitete. Dal je dva gola.
KINO
V TllSTl'
Rossctti. 15.00:	«At°l	K».	**
Laurel ir» Oliver Hardy. Excelsior. 14.30, 16.45, 19.15' • «Samson in Dalil*»i in V. Mature.	..
Nazionale. 16.00:	«0 te Pf
takse«, Film poln kom-.* ■ Fenice. 16.30: «Mož n» ^ Tone.
stolpu«, C. Laughton, •
niodrammatlco. I«-«* fST
etija«, David Brian in	^
Arcob&lcno. 14.30 oRodolrt lentlno«, A. Dexter m	f
Astra Rojan. 17.00: »Poti«*1«
Meksiki«.
Aiabarda. 16.00: »Neapl. scj|a
jonsko mesto«, E. u'1
Armonia. 14.30:
Oisca Kida«, W. Baxter> Aurora. 15.00: «Ra7ko5ria ka», G. Brent in J. P°w<“
y. W #>
er**
Garibaldi. 15.00: «Zadnje vanje«, E. Robinson, »• " Ideale. 14.30: »Gusark«. Carlo.
Impero. 15.30: »Nagrad«1 Taranto, Croccolo.
Italija. 15,30: «Ljubimec ew^ či», M. Morgan in * Mladoletnim prepovedan ■
k„. - ~'i"' "SS.
Moderno. 16.00: «Dr- K'K ^
Savona. 15.00: «Mi, S/-,rsng<ti radiu, A. Blutt in F.
Viale. 15.00: «Fedora».	■,
Vittorio Veaeto. 16.00: «2 z očetom#* W. Povvell. ^ Azzurro. 16.00: «Avgusto^ lja», V. Carini) A. Belvedere. 16.00:	»Ma*6
F. Doumerghe.	^
Marconi. 15.30:	«Lassi]ev
Lassie In Laddie.	^
Massimo. 16.00: sDekle^. jiut-rajte se po mornarji"«, ton, Bob Hope,	^
Novo Cine. 16,00: «K,riK0iivle'' ju«, M. Oberon in b. ^ Odeon. 15.30: <cV tem D**" piljenju#, O. D. HavlU* ,.,iorf3,v vis, G. Brent in Pennl Radio. 16.00: «Crna ptišdc3 ’
Vittoria. 16.00:	«Rasif Grfl'
pleme*, Weissmuiler< ■
RADIO
J U O MI. O V A *‘‘f
CO 91 K T B ,Kl
T«
PETEK. J. nove»WJ.
Poročila ob 7.00. i •bj, .-23.05. 7.15 Jutranja	»JJ
:	"Je-J4# ^
najskih operet. 14.30
1$
Havajske melodije- ‘-Ad najskih operet. 14-30	f>jll?
do danes. 14.35 PO-JJ i Ota Ondina. 18.00 RIJ"ir r„- „ TIH Eulenspiegel. l® ,1 -lih. &• vedež: O strupenih * 19.0O % nia.cha to harmoni^*^^ |jj
stiCna glasba. 23.10 1 ko noč.
» li O V B #
12.00 ODoldanskiJwnCsiov^5 Zabavna glasba. I* narodne iz KoroSk?-h,vrla JgH Prekmurja. 15.10 15.30 2eleli ste -16.20 Koncert po želj*" „j * ^ rodne pesmi poio ja n» pj>o 17.50 Pisan spored izv*J moniko Vili LokoSe«- ,,,, Jtj, različnih plateh ° L N3*f. & reh, za pionirje. 1®-' j« ke in valčki. 1B-15 8»*^. * x vir. 19.40 Zabavna »Uio^Le, «Svet v satiri m “ Rob-Mličinski: Rafal v. KUvi lil ” ,A P. I. Cajkovsk^ jj.lS
21.20
trio v e-molu, oP- tijrBl-22.45 Serenade in noc‘“
Til** tU ...
7.30 Jutranja glf6,®’ pr^U hard Strauss: Smrt in ToCc0j!-ba. 11.55 Hacaturj3" K0i,a 12.33 Duhovne Plinast)* H8.0• lusa Petelina. 13.00 G .aSj>a. oVen-ljah. 17.30 Komorna * gee»r ^
Glas Amerike. 18-J? |KovsK‘-e u-Koncert St 1. 18-481'. OP,erljeJ rorina možitev. l.%* jo.00 20.2” verture in fantaz je- sllita- »aJK> del: Zvesti Pa,stlr’2n30 ,rrotf'1 Glasba za harfo. % v
kulturni razgledi. 20- rn> gl^jj
pokojnim. 21.15 ^ JLren^ilti0^
22.15 Romance In	«!."> Večerne melodije. » J Koncert za orgle, t aonjl 23.35 Dve Betthovnov*
'»'ksT *• I.IS&
7.45 Jutranja Amerike. 11.S0 Koin l3,20 ^ 12.00 Slavni gl»** t 14-I°,>' ster Russell Bennett^^* foničnj plesi. 14.30 D CIJ*Sif 17.30 Spored BBC. 18-3u“ klavir in violino. **■ g aA/lL va glasba, l9-®0.
19.15 Romantične
Glasba za orgle. 2jimf0iiičjL<-variacije. 21.45 Sini 0ijst^ cert. 23.20 Komple«3
 ..................................................................................................................................................................................................................................................................................................                    .......n,..,,...,..................................................................................................................................................................................
Gospa Amalija pa se »ti znašla. Samo to je sprevidela, da je njena družina ob pamet, ko govori o vilah, o avtu, o počitnicah, nihče pa ne pomisli na poglavitno, na konservo iz paketa. Zato je Po daljšem presledku trdo z dlanjo prijela za mizo in rekla zetu, naj sede. Ko so vsi tiho sedeli in je brbotala v veliki lezvi voda, je gospa Amalija strogo spregovorila:
«V ameriškem paketu je bilo konserva. Kakor veste, sem jo pridržala zase. Ko pa tem se slnoH vrnila, ni btlo v njej več niti četrtine (z zvišanim glasom) — življenjskega eliksirja...»
In tedaj se je zdrzni tudil zet.
Spoštovani bralci si lahko predstavljajo, do kakšnega nepopravljivega prepira bi bilo prišlo v zadnjih trenutkih skupnega gospodinjstva gospe Amalije, pri katerem bi najkrajšo odnesla gospodična Rozalija, ki se je z eliksirjem pudrala, če bi v tem hipu na moč ve pozvonil zvonec. Emilija je odprla vrata in poštar ji je izročil dobro zapečateno pismo iz Amerike.
Na mah se je v kuhinji _ la napetost. Gospa Amalija vzela p!smo v roke. Pogledal Je pošiljateljev naslov in rekla;
uStric lvan».
Nato ga je s pletilko lepo
■ poleg-
lija je nledala
\ MATIJA Š KAND ER |
W «e ne izgu.bil med 1 —-  —	—---
LJUBLJANSKI
fcet Ti
navadni no, da
drugimi paketi. Z letalsko pošto. priporočeno, pa ti pošiljam pismo, da boš vedela, kaj je t> paketu in da sem bil v teia-vah in da ti zato tako dolgo nisem mogel paketa poslati...«
Na tem mestu opozarjam cenjene bralce, da je ta trenutek našega uvoda «zaviralni moment» in »zadnja točka nape-tosti», kakor pravijo v literaturi pisateljskim ukanam, s katerimi mučijo radovedne bralce in jih vodijo za nos, ko bi upravičeno radi čimprej i*t>»-deli, kaj se je pravzaprav zgodilo. Naš zaviralni moment je v tenu
Stric Ivan je bil prepričan, efa bo letalsko pismo prehitelo tovorni paket. Ni še vedel, ko-
3.
AMERIKANCI
t	finančnim inšpektorjem v pok, i krat iz sobe, ker
i	nečakinja Emilija z možem Al čutila, se nazadnje	o
— fonzom —- mojstrom rolojev,	r^TiolaiUa	0.
nečakinja Rozalija z zaročencem in ostali sorodniki,
Texas, Ohio, Ne w York,
Ljubljana, — Prosimo tihega sožalja.
Žalujoči ostali.
dajam. Pisala mi je dostikrat in tudi jaz sem njej pisal dostikrat. Nazadnje mi je pisala, da je njena ta zadnja želja, pokopana biti v domači grudi. Tako je sedemdesetletna reua preminula. Ker mrtvih a« ujemajo na ladje in na eroplane, smo jo spravili p pepel in ker je njenega moia te pred desetimi leti pobodel bik, so poslali meni njene posmrtne ostanke. Ker sem njen edini dedič po postavah, živeč v USA, sem
razrezala in brala na glas:	  .	-	----------
«Draga sestra Amalija! Po-1 la, W tfa jest prav dobro pro-
ko so prav letalska pisma iz- j sprejel njen zacinkani pepel.
    ?a zacinkril še v nekaj konserv
in ga tebi poslal, draga sestra Amalija, da teto Lizo pokoplje te na Starem trgu ali na najbližjem pokopališču Z vsem* častmi, s tremi duhovniki in peto mašo z libero, da bo počivala v domači grudi. Ker je tud.i Tebi v oporoki zapustilo nekaj kant bencina, vi pa kopljete svoj bencin na Slovenskem, Ti bencin ne bom poslal, ampak ti bom poslal še kak paket na njene stro-ske k tistim, kar pravijo tukaj, da najbolj potrebujete: bucike. šivanke, zaponke, gumbe, zob-
pottaoljena tisočerem zasedam sodobne demokratične cenzure, skozi katero pa se Z lahkoto prebije vsaka nefrankirana dopisnica, Pismo strica Ivana se je nadaljevalo takole:
«... V težavah pa sem bil goto ker je umrla teta Liza v Texasu. Njen mož je bil dobro služeči kovboj na farmi uSalo-kerX z Bloc, ona pa je imela dobro idočo bencinsko črpalko v preriji. Enkrat sem bil pri njej in so njemu poslali paket s ta pravo slivovko iz Bloc in smo ga pili zmešano s coca čo-
pa tepo poKopijiie tn 1 te fotografijo. Ta dni bo pa kmalu prišel- 1 in Tvojih vnukov, ie
ne krtačke, nylon trnke in ny-lon mreže za na trg. Teto Lizo Pa lepo pokopljite in mi pošlji-drugi paket ‘ Tvoj brat 1 jih imaš, starlc stric ' lvann.
Cenjeni bralci naj ml opro-ste. da sem to pismo prepisal nekoliko bolj razumljivo kot so občajna pisma vaših dragih onstran morja, ki je neuke reveže tisti strašni ttrah pred lakoto še v avstrijskih časih pognal čez «iužo»; mnogi so tamkaj pozabili celo materni Jezik in so v vrvenju velikega življenja, v boju za kruh tn obstanek, zožili svojo misel, svoje upanje, svojega duha v svoj poklic, ki jih Je preživljal, v boj za službe in za dolarje.
Pred pol stoletja so tjakaj potovali v množicah, čeprav so jih klicali nazaj in zadrževali duhovni gijspodje z raznim’, knjigami in pridigami, da bi tako ne ušli vsi poceni delavci s knezoškofijskih veleposestev
v Savinjski dolini, v Bohinju, _________________________ .. ____________
na Jelovici, tz kletnih stavo-1 ščil nedvomno vsakdo izmed
vanj ljubljanskih hiš ter palač, katerim je vladala dušnih pastirje« preimenitno pisana Gospodarska banka.
Naj mi bralci navsezadnje eproste, da sem dobro nič zlega shiteio gospo Amalijo, njuni hčeri Emilijo in Rozalijo, zeta Alfonza In dobrega, upokojenega finančnega inšpektorja z gospo Matildo vred postavil v tak nekrščanski. nedemokratičen, nečloveški in sploh skoraj svinMa položaj. Nič hudega niso hoteli, in navsezadnje tudi niso bili lovci na pakete, ki bi pisali kar povprek v Ameriko, naj jim kdor koli, 'na primer za sliko hčerke Rozalije v naravi, pošlje moko, sladkor, kavo, riylonke; nič takega niso zahrbtno snovali. Hoteli so le. da bi se Jih stric Ivan spomnil, če srno zelo strogi, želeli so si morda — ne vreč moke in sladkorla — temveč navaden ameriški paket. Z njim $o bili zadovoljni, nad njim navdušeni in ginjeni, toda že ob prvem paketu se jim je zgodilo nekaj, kar bi privo-
cenjenih bralcev z menoj vred — seveda, če je sploh vse to res — kvečjemu komu izmed tistih, ki dobivajo po vsemogočnih poteh redno vsak mesec u Amerike zajetne pošiljke tre-b-ušatih vreč.
Kakor koli sem nad to nenavadno prigodo moralno ogorčen in se mi upira pisati o usodi »ivih, v pepel spremenjenih posmrtnih ostankov tetke Lize še naprej moram po pisateljski dolžnosti prigodo zaključiti: ne da bi kaj zlega hoteli — pokopali so tedaj svojo tetko brez duhovnikov. Ni dvoma, da ima gospodično Rozalijo njen zaročenec rad in da jo je tisti večer ob slovesu med starinskimi, izklesanimi vrati na Starem trgu stokrat poljubil na obraz. Ni dvoma, da se je mojster Alfonz odteslal in da gospe Amaliji ter njenemu možu ni škodoval ? .fudni eliksir, po mešan s sladkorno vodo.
Toda vse to ne spada več wi-ti v literaturo niti v življenje, kar Je poglavitna hibo naše prigode in na njej najbolj čud-
navadno o vsem, kar ne spada v življenje in v življenju doživljamo, o čemer literatura
molči.
Ko je gospa Amalija prebrala pismo, je v kuhinji nastal molk. Grobni, triminutni molk. Teti Lizi v spomin? Ne! Molk nad seboj, nad neprerokova-n im, pa vendar čudežnim dogodkom v ameriškem paketu.
Nekaj dni za tem je izšla v časopisu osmrtnica naslednje vsebine:
«Da bo umrl, vsak dobro ve, ne ve po kdaj, kako in. kje*.
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo tužno vest. du 'nas je nenadoma zapustila naša nadvse ljubljena sestra in teta
Liza-..? lastnica bencinske črpalke Blago pokojnico so upepelili v njeni novi domovini in njene posmrtne ostanke prepeljali v stari rojstni kraj. Blago pokojnico bomo ohranili v hvaležnem in trajnem spominu. Naj počiva v miru!
1 j«	„—j	— Brat Ivan — trgovec, sestra
no, Kajti v literaturi beremo j Amalija z možem Francem —
Osmrtnico ie sestavila gospodična Rozalija, ki je zadnja v družini hodila v šolo in se je še najbolje spomnila nekaterih imen državic ZDA. Resnici na ljubo bodi povedano, da sta Ohio in Neio York na tej osmrtnici preveč; sicer pa je sestavljena brez napake, in kar je poglavitno. na njej je družina gospe Amalije prvič v življenj u videla javno natisnjena svoja imena. — Družina gospe Amalije je naslednje dni prejela več izrazov sožalja.
Časopis z osmrtnico so v dveh izvodih poslali na naslov strica Ivana v USA.
Minili so meseci. Zima se je prelila v pomlad in pomlad se je razlezla v poletje. O nenavadnem dogodku, ki se je pripetil v skupnem gospodinjstvu gospe Amalije, Je vsa družina molčala kakor grob. Molčala bi bila tudi gospa Matilda; edino njej je namreč v prvem navalu skrbi zaupala vso skrivnost gospa, Amalija. Toda preudarna tjospa Matilda sc Je zamislila nad progami zoca stekla med prerokovanjem dvakrat ali tri-
modro potolažila
lijo, da nehotenega
kl’ga PO
nedvomno ni že c
iropi. ne more	p
v Ev
* pa Matilda mol fin »J do poznega P°l*y' d*e’rad€
bi bila do sodr'lTj
SSSMS?1
dvemvno verjeli,	^
nemu P°klxu of, m ^ voščiti počitntc RalV.tl*> prostih cen^-^erWj la M d.o, kako vP u jrfa & /tUjp ko gospa J™ svojo
tcasi
sJfcsTssCis;
morju na	bi
pridobila. J* kakorJ? (fif rtmtrnea*'	^
TonjirV^^
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 M. b. *»• »M- Telelon 8t«v »3-808 111 »4-838. PoStnl predal 502. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA it. JO. — Telefonska B. 73-3«. OGLASI: od 8.30 • 12 in od 15 • 18 • Tel. 73*38 Cene oglasov: Za vsak mm v15lne v Širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 80 lir. Za FLRJ: ta vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO - Tiska TržaSkl tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battlati 30la-I Tel. 70
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna »00. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 8, mesečno 150 din FLRJ: tivo& 6- mcS r„4ja .ff, Postni tekoči račun za STO . ZVU: ZaloJn.Stvo tržaškega tiska. Trst 11.8374. - Za Juaoslavlio: A«nclia demokratičnega	^
Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubljana TyrSeva 34 . tel. 20-09, tekoč! račun pr! Komunalni bank! v Ljubljani «-1-90332-7. — izdaja Zalolnistvo tržaSkesa tiska