Razne stvari. Iz domaČih krajev. Imenovanje. Pravni praktikant pri deželni sodniji v Ljubliani gosp. Matjaž Senčar je imenovan avskultantom v okrožju graškega nadsodišča. Poveljnikom kadetne šole v Strasu je imenovan nadpolkovnik R. pl. Gusek. V Maribor je priromalo zadnji ponedeljek iz Ribnice nad 1000 ljudi v veličastni procesiji k Materi Milosti v irančiškanski cerkvi. »Zaveza učiteljskih društev«. »Slovenski Narod« je poročal, da se ni nobeden slovenski poslanec vdeležil zborovanja ,Zaveze' v Mariboru. Mi smo videli pri glavni skupščini v Narodnem domu gosp. dr. Jurtela in smo pred banketom tudi ž njim govorili. Mogoče je, da se poročevalcu »Slov. Naroda« in predsedstvu »Zaveze« ni predstavil. V kaki lastnosti bi naj bil slovenski poslanec zbrano učiteljstvo pozdravil, nam ni jasno. Poslanec bil je vendar le gost! Ker sta se od predsedništva pozdravila oficijelno častna uda dr. Tavčar in župan Hribar, ker se \e pozdravila deputaeija akademikov, bilo bi morebiti tudi primerno, ako bi bil gospod predsednik v imenu »Zaveze« pozdravil gsp. poslanca! Zdi se nam tako! Ali imamo prav? Izpred sodišča. Dne 21. t. m. je bil pri manborskem okrožnem sodišču protestant Anton Holbling iz Marenberga, obsojen na teden dni strogega zapora z dvakratnim postom, ker se ni niti odkril, ko je duhovnik šel mimo njega z Najsvetejšim. Zagovarjal je Holblinga nemški dr. Edi Glančnik. Tožba, ka-li? Neki tukajšnji nemški listič imenuje vse, ki hočejo za Nemce veljati in podpirajo naše rnariborsko tiskovno društvo, ki sploh podpirajo težnje nasprotnikov (oho!) nemškega naroda, imenuje jih narodne izdajice ter jim preti s splošnjim zaničevanjem. Ker je po naših izkušnjah s takimi besedami storjen pregrešek zoper § 302. in ker listič ni bil zaplenjen, smo radovedni, ali ga bo državni pravdnik vsaj tožil. Heil Pichler ! En krepak »Heil« kliče tukajšnji nemški listič trgovcu Pichlerju na glavnem trgu, ker razdeljuje »Štajerca«. Pichler bo nam sam rad pritrdil, da mu s takim pisarjenjem nemški listi prej slovenske kupce odganjajo nego priganjajo. Zelo nepremišljeno je, da trgovec, ki živi izključno le od Slovencev, pusti deliti v svoji trgovini to »giftno kroto«. Heil Pichler na glavnem trgu! Frankfurtarce so na cesarjev rojstni dan zopet v obilnem številu plapolale po našem mestu. Da Dunaiu so bile ta dan prepovedane take zastave, pri nas pa se vse dopušča. Grof Clary gleda našim Prusakom skozi prste. Ti smejo razobešati frankfurtaree, slovenski učitelji pa še niti vojaške godbe ne smejo imeti v našem Narodnem domu. V Celju hočejo imeti nernški kolesarji dne 7., 8. in 9. sept. glavno zborovanje. Stiger in Attems premišljujeta, kaj bodo sedaj slovenski Sokoli rekli, ker se je ta nemška slavnost dovolila, njihova pa ne. Naši Nemci. Zadnjo nedeiju je imeia germanska zveza »Velsung« v Mariboru zborovanje. Po prvem govoru se je zapela Bismarkova pesen. Tako se najbolje krepi avstrijska misel med nami! Plemenit dar. Magistratni policijski svetnik v Ljubljani, g. F. Podgoršek, daroval je za Slomšekovo ustanovo, ki je namenjena za revne dijake 100 K. Občinske volitve na Ponikvi so se vršile včeraj. Nemskonacijonalni trgovec Eichberger se je silno trudil, da bi prišel v občinski zastop. Ako se mu to posreči, bil bi to pač žalosten zaključek Slomšekove slavnosti na Ponikvi. Pomanjkanje slovenskega učiteljstva. Poročali smo, da je letos dovršilo mariborsko ščiteljišče samo pet Slovenev. Sedaj se nam poroča, da se je od teh petih učiteljiSčnikov posvetil učiteljstvu le eden! Ako bo šlo tako naprej, pošiljali nam bodo iz Gradca nemške učitelje. K Burora sta hotela 141etni Frohlich in 161etni Pungartnig. V Trstu so ju prijeli in poslali nazaj na Stajersko. Iz Kozjega. (Slomšekova slavnost.) Pozno, a radostno poročam o SlomSekovi slavnosti, katero je priredilo naše gospodarsko bralno druStvo dne 29. julija. Vspored je bil jako mičen. Najprej je predaval potovalni učitelj, gospod Ivan Bele na stotine zbranim kmetom o sadjarstvu in trsarstvu. Pazliivo smo posiušali njegov izvrstni pouk. Med tem so odlični gostje iz celega kozianskega okraja popolnoma napolnili prostorni Gučekov vrt, ki je bil okusno okrašen. Vse je željno pričakovalo slavnostnega Slomšekovega govora. V navdušenih in poljudnih besedah je natn opisal Slomšekovo delovanje g. I. Bele. Ko smo mu slovesno obljubili, da bo Slomšekov duh naš duh, so zadoneli burni slava-klici Slomšeku. Govornikovim besedam pa je sledilo uprav gromovito odobravanje in ploskanje, ki se je pojavljalo že med govorom, v dokaz, da so njegove besede segale vsem v srce. V dovršenost Slomšekove proslave sta prav ljubko in lepo dve dekletei deklamovali pesni: »Kje sem doma« in »Glas naše vesti«, dočim je nadarjeni drugošolec Sigl istotako vrlo prednašal SlomSekovo pesem: Bog ohrani nam cesarja. Sledil je za tem Prešernov govor, ki ga je imel gsp. Vivod. Deklamovala se ie tudi njegova pesen: Nuna in kanarček. Pobiralo se je tudi za njegov spomenik. Med posameznimi točkami se je posebno odlikovai Podsredčki pevski zbor, godba pa je svirala slovenske komade. Gotovo ostane ta Slomšekov dan vsem v spominu, le dal Bog, da bi tudi njegovi nauki našli slednjič pot v naša srca. Prodaja sadja. Kupci sadja se vabijo v kozjanski okraj, posebno na Zdole pri Kozjem, v Kozje, Buče itd. Tukai bi se dobilo za več vagonov raznovrstnega sadja, posebno jabolk raznih vrst, ker letos so, hvala Bogu, prav bogato obrodila. Gospoda Kača pa prosimo, naj posreduje za nas na določenih mestih. Bratska društva. Letos slavi presvetli naš vladar Frančišek Jožef I. sedemdesetletnico trudapolnega svojega življenja. Odbor Slovenske krščansko - socijalne zveze« je sklenil, proslaviti to redko svečanost slovesno in ob jednem dati osivelemu vladarju izraz patrijotičnega čustva našega slovenskega naroda. Da 701etnico cesarjevo na naisijajnejši način praznujemo, daje nam ugodno priliko II. slovenski katoliški shod. Sklenili smo, da na večer dne 11. septembra ob polu 9. uri priredimo v beli Ljubljani veliko bakljado in serenado v proslavo cesarjeve sedemdesetletnice s sodelovanjem vseh naSih društev. Bratska društva, pošljite do večera 11. septembra svoje zastopnike v Ljubljano, da bo nastop ob tako redki in važni priliki ogromea in da se pokaže moč krščanske, patrijotične in narodne zavesti slovenskega ljudstva. Vzemite seboj svoje društvene zastave, svoja društvena znamenja, društvene obleke ali narcdne noSe, sploh vse, kar bode poveličevalo sijaj slovesnosti. Od Rogaške Slatine. Letos je bila na rojstni dan presvetlega cesarja slovesna sveta maša v nadžupni cerkvi Sv. Križa, ker ondi stoji novi papežev in cesarjev iubilejni veliki oltar, za katerega so tudi naš dobrotljivi vladar darovali 1000 K. Gostje in šmarski c. kr. uradniki so se v obilnem številu vdeležili te sv. maše, zlasti pa naše verno ljudstvo, da je bila cerkev natlačeno polna. — Dne 10. avgusta je v Sotli pri kopanju utonil F. Kitak, trgovski učenec vrlega gospoda Fr. Ogrizka pri Sv. Križu, ki je svojemu pridnemu učencu potem pripravil jako lep sprevod. — Dne 17. avgusta je v katoliško cerkev prestopila židinja Hani Voglhut, gledališka igralka z Dunaja, in je bila v nadžupni cerkvi krščena na ime Johana Marija. — Slatinska kopališka uprava vsiljuje kislo vodo po Hrvatskem v steklenicah z ogerskim napisom: »Tartomanyi Rohitsi Templomforra-s«. Hrvati so vsled tega močno razjarjeni ter po svojih časopisih kličeio: »Proč z rogaško slatino!« In Slovenci? Mi smo pa kar zaljubljeni v nemške napise na slatinskih steklenicah. Zahtevajmo vendar odločno slovenske napise! Iz Loč. >Štajarca« št. 4. piše, da sem zadnjo nedeljo pridigoval, da vsi, ki »Stajarca« berejo ali razširjajo, bodo na njih zadnjo uro >ferdamani«. Laž teh besed se lahko kar z  rokami prime. Kdor dokaže, da sem jaz besedo »Štajarca« na pridižnici rabil, ali pa besede, »da bodo na zadnjo uro ferdamani«, mu naštejem koj 100 kron darila. Rečera pa danes naravnost, da si ne morem misliti Slovenca, ki bi bil veren in naroden, a vendar z veseljem prebiral in podpiral taki protinarodni in protikatoliški list kakor je Štajarc. Pošten list ne piše zoper može, kakor so n. pr. Robič, Jožef Žičkar, državna poslanca, ki imata toliko zaslug za deželo, ki jo zastopata, in kakor je občezaslužni, neprestrašeni boritelj naroda, č. g. čadramski župnik, in njegov pomočnik g. Janžekovič, kateradva >Štajarc« v imenovani št. 4. tako grdo in obrekovalno napada. Ako pa Štajarc pravi, da proti cerkvi in duhovskemu stanu nič niina, ampak v interesu cerkve napake zavrača, zamore le verovati tisti, ki je padel na glavo. Mi pa ne bomo kupovali ne pri takih mesarjih, ne pekih, ne trgovcih, ki Stajarca ponujajo ali ga pa razširjajo. Kmet, varuj se volka v ovčjem oblačilu! Anton Lednik, ločki župnik. Celje. V tukajšnjo cerkveno »glasbeno šolo«, je za prihodnji tečaj že oglašenih nad 30 učencev, med kterimi so tudi iz drugih vladikovin, koji se ne bodo sprejeli. Ker so dosedanji prostori tesni in na razpolago samo troje godal, se je določilo, spreieti največ 20 učeneev in sicer take, ki so v cerkveni glasbi že nekaj izvežbani, oziroma nadarieni. Dne 17. septmb. bode ob 8. sv. maša, potem skušnja in vpisovanje, a drugi dan se prične redni pouk. Na učence, ki niso priporočeni od duhovnikov, se ne bo oziralo. Vse drugo je razvidno iz tiskovin, koje so se prosileem že razposlale. Vodstvo. 701etnica cesarjeva obhajala se je v Celji z ozirom na pruski duh, ki veje po naših ulicah, še precej dostoino. Frankfurtarce so bile sicer prepovedane, a za to so se pa svetili vsi lampijoni v pruskih barvah. Klicalo se pa ni ne »Heil« ne »Sieg«, ampak vse je šio tiho za godbo, ki je na predvečer igraje hodila po raestu. 18. služila se je vojaška maša ob polu 8. na prostem; ob 9. pa je bila v farni cerkvi slovesna sv. masa. Vojaška vest. Od 15.—20. t. m. na- hajal se je v Celji cel deželnobrambovski polk št. 3, kojega vojaštvo je nastanieno v Mariboru, Gradcu in Brucku. V okolici Celja imeli so vaje. 20. zjutraj odšli so k velikim vajam na Kranjsko. Pretep in poboj. Preteklo nedeljo popoldne prišlo je do prepira v gostilni Alzieblerjevi v Celji med socialdemokrati. Prepir se }e nadalieval na prostem, ter potem končal z nekterimi vdarci po razgretih glavah — koli za to so se nahajali na bližnji njivi — tako da je nekaj vroče krvi izteklo. — Na večer tega dne sprli so se ne daleč od tod v gostilni pri »lastovki« v Gaberjih vojaki in civilisti. Dva vojaka sta hudo ranjena; ednega teh so morali odnesti v bolnišnico. Celjski okrajni glavar priskrbel je bil za 15. avgusta tudi 30 orožnikov, da so čakali na kolodvoru. Koga, tega menda sam okrajni glavar ni vedel dobro. Iz Celja nam pišejo: Gospod urednik, ali berete »vahtarieo«? Dvomim, ker ne veruiem, da bi imeli tako — dober želodec. Torej Vam jaz naznanim, da se ista močno huduie nad Vašim navdušenim pozivom v zadnji številki, kterega ste postavili na prvo mesto. In na to jezo je tudi kar celega vzela v svoje požreSno žrelo. Premišljeval sem, kako da se nad vahtarco nihče ne huduje, kadar se nahajajo v njej naravnost izdajalski pozivi, med tem ko vahtarco vsak nedolžen poziv v Gospodarju straSno v ofii bode. — PriSel sem do sledečega zaključka: Vahtarca izhaja samo v nekaj sto izvodih in njo bere samo nekaj celjskih barab in spodnje§tajarskih odpadnikov; njeni pozivi torej ne moreio nikomur Skodovati, še manj pa hasniti. >Slovenskega Gospodarja* gre pa na tisoče in tisoče čez vse slovenske dežele in tudi v inozemstvo, da celo v Ameriko in njegovi pozivi imajo takšen učinek, da se pred njim trese vse spodnještajersko nemčurstvo z vahtarco vred. To bode zopet »Geheul«! Pri Sv. Trojici v Slov. gor. umrla je gospa Marija Mavrič, soproga nekdanjega nadučitelja pri Sv. Ani na Krembergu, v 86. letu svoje starosti. Bila je blaga gospa, zato naj ostane v dobrem spominu! Posojilnica v Ljutomeru prispevala je za stavbo nove šole v Gezanjevcih 200 K, za kateri velikodušni dar se krajni šolski svet najsrčneje zahvaljuje. V Savinjski dolini postaja živahno. Hmelj upa imeti dobro kupčijo in dobro ceno. Zdaj se plačuje kg. po 2 K 40 vin. in čez. Bog nam daj le lepega vremena ob času obiranja in dobro ceno, potem bomo, hvala Bogu, Savinjčani že na konju. Narodni krojač se bo nastanil v Marenbergu in bo sprejel tri pomočnike, ki so bili ž njitn vred odpuščeni pri nekem ondotnem nemškem krojaču, ker so se udeležili SlomSekove sla\nosti. Tako nam Nemci sami pomagajo do naše organizaciie! Velenje. Šaleščani! zberimo se vsi, kar hodi in lazi, dne 1. sept. 1900 ob 3. uri popoldan v Škalah pri cerkvi, da proslavimo svojega rojaka dr. Josipa Kranjca (po domače Strže za Škalam), kteremu bomo vzidali o 251etnici njegove smrti v stolp spominsko pložčo. Nikdo naj ne zamudi te prelepe veselice; marsiktero lepo besedo bomo sliSali, mile pesmi bodo donele po celi dolini, godba bode svirala znane slovenske in slovanske komade. Zdramimo se Saleščani in bodimo zopet enkrat skupno veseli, saj ni pogosto take prilike! Pokažimo z mnogobrojno udeležbo, da je dolina Šaleška naša slovenska posest, da še živimo na slovenskih tleh! Kmetje, pridite vsi! Vam je v prvi vrsti namenjena ta veseiica, da se tudi Vi veselite in radujete, ki itak vedno trpite. Zadovoljni boste z veselico, za to Vam je že porok, da bodo sodelovali požrtovalni vrli Sokoli iz Celja; videli bodete telovadbo ko še nikdar; nastopilo bode tudi celjsko pevsko društvo in pevci Šaleške doline. Na veselo svidenje Vam kliče pripravljalni odbor. Gospodinjska šola c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani pod vodstvom 66. sester redovnic prične nov tečaj 1. oktobra t. 1. Pouk, ki je slovenski, traja 1 leto. Gojenke stanujejo v zavodu ter je njih število oinejeno na 12. Pouk zavzema vse stroke gospodinjstva: kuhanje, šivanje, pranje, likanje, dela v hlevu in na vrtu, mlekarstvo itd., vrhu tega pa tiste šolske predmete, ki so potrebni za popolno izobrazbo gospodinj na kmetih. V šolo se sprejemajo vsaj 16 let stara dekleta, ki plačujejo po 14 gld. na mesec za hrano, stanovanje in vse drugo polrebno. Podrobni pogoji se izvedo pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, kateri je tudi prošnje za sprejem v šolo poslati do 15. septembra. Društvene zadeve. Izlet na Mrzlico. Kakor uže zadnjič omenjeno priredi se 30. t. m. ob lepem vremenu dijaSki izlet na Mrzlico pri Žalcu v proslavo 70Ietnice cesarja Franca Jožefa. Spored: Ob polu 8. sv. raaša v Grižah, potem skupni odhod na Mrzlico. V Hausenbichlerjevi koči počitek, obed, slavnostni govor, petje in razveseljevanje. Izletniki naj blagovolijo vzeti jedila seboj. Zaradi pijače pa je naznaniti, da se izleta udeležijo, g. Ivanu Kaču v Žalcu, da se zamore preskrbeti pravočasno pijača na planino. Ker je izlet na Mrzlico jako lahek, ter prihod enako lep kakor iz Griž, Št. Pavla, Hrastnika, Trbovelj, Laškega, je upati mnogobrojne udeležbe. I. Kač.g Pridi v nedeljo 2. septembra v Šmartin pri Slovengradci k SlomSekovi slavnosti. BoS videl vrle fante igrati šaljivo igro »Zamujeni v!ak«, boš slišal lepo petje in še marsikaj lepega. Le pridi! I)' I Čitalnica v Slovenski Bistrici priredi s sodelovanjem sloveaje-bistriškega pevskega  in tamburaškega društva in celjske narodne godbe v nedeljo dne 26. avgusta 1900 popoludne ob 4. uri Slomšekovo slavnost h katerej vabi vljudno odbor se sledečim vsporedom: 1. Pozdrav gostov. 2. Avstrija rnoja, moški zbor. 3. V sladkoj sanjoj, tamburaški zbor. 4. Slavnostni govor preč. gsp. M. Lendovšeka. 5. Jadransko morje, moSki zbor. Na to kratek odmor, ki se bržčas izpolni s kako gledališčno igro. Potem: 1. Napred, koračnica, tamburaški zbor. 2. ,Sijaj solnčece' po narodnem napevu. 3. Venec slovenskih pesrui, tamburaški zbor. 4. Zveeer, moški zbor. 5. Sokolska koračnica, tamburaški zbor. >Krojač Fips ali Nevarni sosed«. Burka v enem dejanju. Med posameznimi točkami svira celjska narodna godba. Vstopnina 20 kr. Emetijsko bralno društvo na Hajdini pri Ptuju priredi v nedeljo 9. sept. na Gregorčevem vrtu tik cerkve takoj po večernicah veselico z govori, s petjem in z deklamacijami v čast stoletnice našega dičnega narodnega buditelja, Antona Martina Slomšeka. Slavnostni govor bo imel čast. g. profesor dr Medved iz Maribora. Cenjeni domačini, kakor tudi okoličani, pridite ta dan v obilnem številu ter pokažite, da znate ceniti moža, ki si je pridobil za slovenski narod toliko zaslug. Torej na veselo svidenie! Sv. Trojica v Slov. gor. S 1. sept. prične naša zadružna mlekarnica svoie delo. Priprave so vse dovršene. Ljudje željno pričakujejo. Z 2. sept. pa začne poslovati naša »Slovenska posojilnica«, ki je tudi sad naše zadruge; 2. sept. je torej prvi uradni dan. Naj bi že prvi dan pokazal, da je posojilnica bila potrebna. Ravnokar je naša zadruga razposlala posebne pole, na katere naj zadružniki zaznamujejo, koliko in kake vrste sadja imajo proeati. Gospod Kač nain je izposloval, da se bo sadje dobro prodalo. Za šolo na Mnti so darovali na predlog župnika Dolinarja in poslanca Švajgerja kranjski in štajarski duhovniki zbrani v Krškem 26 K. — G. prof. Kardinar 53 knjig, gsp. župnik Wurzer 4 K. Ziveli! V Jurovcih pri Ptuju se je pretekli mesec ustanovilo »kmetijsko bralno društvo«. Že nad 40 udov je pristopilo k društvu, ki bo budilo narodno zavest v ptujski okolici. Društvu želimo razvitek in procvit!