Političen list za slovenski narod. f• |»*(tl preJeaiaH T«lj»: Za oelo leto predplauan 15 fld., pol leta 8 gld., ca četrt leta i fld., za en mesec 1 fld. 10 kr. V adlulnlitrsel]! prejeman veljil: Za eelo leto 12 fld., za pol leta (S fld., za četrt leta I fl4., za en mesec 1 fld. 7 Ljubljani na dom pošiljan veiji 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Har«6nino prejema ipravništvo (administracija) ia okitpodicija, Semeniške nlice št. 2, IL, 30. Naznanila (inserati) se iprejemajo In Telji trirtoona petit-Tnrta: 8 kr., ie se tiska enkrat; 18 kr ee se tiska dvakrat; 15 kr., če ae tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zinanjša Sokopiai ae ne vračajo, nefrankovana pisma ae ne sprejemajo. TrednlStTo je v Semeniškili ulicah h. št. 2, L, 17. Iihaja TMk dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »',6. uri popoludne. 7 Ljubljani, v sredo 29. oktobra 1890. Letnilc Gabilo iia naročbo. S 1. novembrom prične se nova naročba na „SLOVENCA", h kateri najuljudneje vabi opraviiištvo. __Cena naročnini razvidi se na glavi lista, a na naročnike, ki se oglašajo, pa ^ dopošljejo naročnine, se ne ozira. Deželni zbor liniiijslii. (Peta seja, due 28. oktobra.) (Konec.) Tudi o ljubljanskem barji bilo je nekoliko razprav. Poročevalec Po vše naglaša, da je gospodarski odsek iz deželno-odborskega poročila moral, žal! posneti, da ves v lanskem zasedanju soglasno sprejeti zakon za osuševanje ljubljanskega barja leži še nerešen v ministerstvu. Poudarja, da nekmalo kateri zakon je bil s tolikim soglasjem v tej visoki zbornici sprejet, kakor prav ta zakon. Že je nad 100 let, odkar .se deluje na zboljšavo ljubljanskega barja in I. 1860. se je s svoto 180.000 gld. uravnavalo barje, toda po načrtu priprosto izdelanem; a vzlic temu in mali svoti doseglo se je vendar primerno zboljšanje barja, kar najjasnejše spričuje, da so se davki vsled večjega čistega dohodka še počveterili. A sedaj izdelali so načrt za to preimenitno kulturno delo po vsej Evropi najslavniši hidrotehniki, kakor Salvini, Indra, Podhagskj in Vizentini. V to proračunjenih je 1,400.000 gld. S takim načrtom in s tako svoto bo mogoče barje do dobrega osušiti. S tem bo dana eksistenca mnogim poljedelskim družinam, kar je velike važnosti tudi za celo deželo, iz katere se žal mnogi naši selijo v daljni nepoznati svet iskati si kruha in zaslužka. Gospodarski odsek nasvetuje: Visoki deželni zbor naj sklene: 1. Izreči svoje obžalovanje, da dotični zakon za osuševanje barja še ni rešen. 2. Naprosi se visokorodni g. deželni predsednik, da blagovoli vplivati na c. kr. centralno vlado, da se še to jesen predloži po vis. ministerstvu predloga visokemu državnemu zboru v posvatovanje in dovoljenje državnega prispevka. 3. Deželni odbor se pooblaščuje, da sme za slučaj, da zadobi dotični zakon Najvišje potrjenje, da pa vis. vlada ne bi mogla že za prihodnje leto dobiti v to potrebnih fondov, dogovorno z vis. C. kr. deželno vlado porabiti za prva pripravljajoča osuševalna dela jeden del močvirskega zaklada, ki znaša sedaj nad 88.000 gld. ter sploh naj deželni odbor vse potrebno ukrene, da se to pre-važno kulturno delo tekom prihodnjega leta 1891. pričeti more. Te predloge podpiral je tudi posl. dr. Apfaltrern, ki je poudarjal velik pomen osuševanja barja za deželo in tudi za naše glavno mesto Ljubljansko ter izražal željo oziroma prošnjo, da visoka c. kr. vlada prav kmalu vresniči tako iskreno željo, katero goji glede osuševanja barja cela naša dežela. Vsi nasveti so bili soglasno vsprejeti. K točki marg. 38, pod katero je isti poročevalec nasvetoval, da se odobruje mnenje deželnega odbora, ki za sedaj ne smatra še potrebno, da se ustanovi deželna hipotečna banka in to, ker se je letos otvorila v Ljubljani mestna hranilnica, ki tudi na amortizacijo izposojuje denar, oglasil se je poslanec Hribar, ki je izrekel obžalovanje, da se ne misli ustanoviti toliko koristne hipotečne banke ter trdi, da bi prav ta banka zamogla razbremeniti naše zemljiščne posestnike. Ko sta še poslanca dr. Schaffer in baron Schwegel zagovarjala postopanje dež. odbora in ko je poročevalec Povše še izrekel, da bi se ne sumničil upravni odsek ali vsaj njega večina, da ui silila na ustanovitev banke, da je ta oziral se na mestno hranilnico, ki je že nad pol milijona goldinarjev izposodila na posestva in da je za sedaj le z ozirom na prekoristno mestno hranilnico opustil izreči se za ustanovitev hipotečne banke, obveljal je nasvet odsekov. Naslednja točka dnevnega reda je bilo poročilo dr. Bleiweisa o ustanovi za operaterja, kateri bi pozneje kot zdravnik stopil v deželno bolnišnico, kjer razven dr. Fuchsa ni nobenega na kakem operacijskem zavodu izvežbanega zdravnika. Soglasno j in brez ugovora je bil sprejet naslednji predlog ; finančnega odseka: „Za ustanovo, namenjeno slovenskega jezika veščemu doktorju vsega zdravilstva, zarad obiskovanja operacijskega tečaja na kakem avstrijskem vseučilišči, dovoli se iz deželnega zaklada znesek 350 gld. za leto 1891. in enaki znesek tudi za leto 1892. Prosilec se mora zavezati z reverzom, da bode po dovršenem operacijskem tečaji v deželi Kranjski izvrševal zdravniško prakso in če bode treba tudi vstopil v deželno zdravstveno službo". Na vrsto je prišlo le še poročilo poročevalnega odseka o § 6. ^občila", o katerem je poročal dr. Tavčar in ki je obveljal večjidel brez razprave. Samo pri točki gled6 turiške železnice preko Kranja, I Loke, Divače v Trst baron Aplaltrern kratko omenja, da bo ta železnica, če se izpelje, Ljubljani na škodo, ker bode velik del prometa od nje odvrnila. Zato je izrekel začudenje, da se ne oglasi poslanec ljubljanski. Na to se vzdigne poslanec Hribar in omenja, da to poročilo še ne zadeva zgradbe omenjene železnice, da torej ni vzroka o njej že zdaj govoriti, sicer se pa on in dr. Tavčar ne bojita, da bi ta železnica Ljubljani škodovala, kakor misli baron Apfaltrern. Pred sklepom seje, ki je bil ob 2. uri, naznanja deželni glavar, da mu je poslanec Pfeifer z nekaterimi tovariši izročil samostalni predlog, ki zadeva polajšave pri legalizovanji podpisov glede I malostnih zemljiškoknjižnih stvari. I Načrt predloženega zakona se glasi: § 1. Malostne zemljiškoknjižne stvari v smislu državnega zakona z dne 5. junija 1890, drž. zakonika št. 109 80 one, pri katerih v dotičnih listi- LiSTEK. Radinje. Zgodovinska povest Jana Podhajskeho. —Poslov. V. Z. (Dalje.) Zamišljen je stal Žižka pri grobu nje, katera ga je spominjala najsrečnejšega trenotka njegovega življenja. Ali najedenkrat, kakor bi se prebudil iz težkih sanj, potresel je z glavo, vzdignil svoje roke in zaklical: „ Bratje, končajte naglo svoje delo, da ne bo ob solnčnem zahodu tu drugega, kakor podrtine! — Vi pa,- obrnil se je k vaščanom, „izkopajte velik grob za sežgane nune." Vsem se je čudno zdelo, zakaj Žižka skrbi, da bi se ko.sti redovnic položile v grob. Tla so bila razgreta po ogn|u, m zato so kopali vaščanje lahko, in takoj je bil gotov velik grob, — kamor so položili kosti hotešovskih redovnic in mej temi tudi kosti sestre Pelicije — Eliške z Dubnjan. Noč na to je preživel Žižka na opustošenem samostanskem dvorišči, kjer so branile na pol porušene zgradbe njegove ljudi proti vetru. Pogled na taborske vojnike je bil res strašen. Žrjavica je tlela še sedaj, zlasti se je kadilo iz nekaterih mest. črni trami leže tu razmetani in pod njimi zmečkana in sežgana trupla mnihov, tu in tam leži nepokopan vojnik, kakor je padel. Stisnena pest še stiska sovražno orožje, na obrazu sije obupnost, kakor bi preklinjal vse, katerih ni pobrala smrt. Ogenj na preritih tleh razsvetljuje črna lica Žižkovih bojevnikov, ki se tako navadno pogovarjajo mej seboj, kakor bi ravno izvršili kako navadno delo ali končali prijateljsko kosilo. Tu zakliče Žižka: „Kje je zviti Ježek, ki nam je zlajšal današnje delo? Privedite ga sem, da ga pohvalim za njegov hraber in zvit čin!" Ali Ježka ni bilo najti nikjer. Slednjič je prišel neki vojnik, držeč v roki plapolajoče bakljo in rekel Žižki: „Iskali smo Ježka povsod na pogorišči, da smo prišli tudi, seveda s težavo in nevarnostjo, do cerkve. Cerkven strop je padel na tla, stebri so posuti, s kratka vse je porušeno. Vse hrame preiščemo, da bi dobili pogrešanegajtovariša. Slednjič bmo zagledali človeško truplo. Tam, kjer je stal oltar, ležal je pod tramom človek, držeč v rokah zlat svetal kelih in poleg njega na tleh smo videli še druge lesketajoče se stvari. Seveda smo vzeli vse te stvari s kelihom. Ta človek je izgubljeni Ježek — spoznali smo ga težko, ker je bil po obraza in po vsem telesu hudo sežgan." „Ničvrednež," zamrmral je Žižka mej zobmi, „izdai nam je gotovo samo zato samostan, da bi mogel nasititi svojo lakoto po zlatu. Malo mu je bilo na našem rudečem kelihu. — Poglej, kje je drugi naš pomočnik, Diviš z Bora, katerega sem videl zadnjikrat, ko je tako naglo pretrgal moj pogovor s proštom. Dovolil si je tu nekaj, česar si ne sme več dovoliti; vendar mu odpuščam, ker je jedva poznal navade, katere imamo mi. Kazven tega si je pridobil zaslug za naš prapor. Kje je Diviš z Bora? vprašal je v drugo vodja in gledal pazno s svojim bistrim očesom na vse strani. „Tudi ta je mej mrtveci," poročil je Žižki drug vojnik; „tam leži pod vrbo, kjer je včeraj končal jeden iz naših tovarišev." Tako sta uživala oba izdajalca le kratek čas plačilo svojega izdajstva. Mrak je legel ua zemljo, sneg je ponehal, skozi mrak je pogledala luna na zemljo, osvetljajoč z medlo svojo svetlobo temno bojišče in delala strašno mesto še strašnejše, kakor je bilo v resnici. Žižka ni zatisnil to noč očesa; ni ga objelo spanje, katerega bi tako potrebovalo njegovo telo nah napovedani zneseic Itake trjatve, ali cena ali vrednost kake legovine ali kakega prava sploh ne presega svote 100 gld. brez obresti in postranskih pristojbin. § 2. Ta zakon stopi v veljavo z tistim dnevom, ko se razglasi. § 3. Mojemu ministru za pravosodje je naročeno izvršiti ta zakon. Po predlogu poslanca Murnika deželni glavar sklene sejo in prihodnjo sejo napovš ta petek ob 10. uri dopoldni ter postavi na dnevni red kot prvo točko proračun normalno šolskega zaklada. Višja dekliška šola. Govoril dr. Ivan Šušteršič na VI. shodu „ Katoliškega političnega društva". »Slavni shod ! Leta 1888, povodom štiridesetletnico Nj. Veličanstva cesarja, izročil je znani slovenski rodoljub gospod Josip Gor up slavnemu deželnemu odboru kranjskemu ponudbo, da kupi deželno bolnišnico s pripadajočimi zemljišči za 120.000 gld., in obljubil, da za slučaj sprejema te njegove ponudbe podari bolniško poslopje in del vrta deželi Kranjski ali pa mestu ljubljanskemu pod tem pogojem, da se ustanovi v Ljubljani višja dekliška šola s slovenskim učnim jezikom. Deželni odbor poročal je o tej zadevi visokemu zboru kranjskemu v lanskem zasedanji. V posledku tega poročila sklenil je deželni zbor, da se ponudba gosp. Gorupa, da kupi bol-nično zemljišče za 120.000 gld., sprejme. — Gledd odmembe bolniškega poslopja za slovensko višjo dekliško šolo pa deželnemu odboru naroča, da naj stopi v pojasnjenje vseh dotikajočih se vprašanj v dogovor z gospodom Gorupom m mestom ljubljanskim in potem zopet poroča deželnemu zboru, kateri si pridržuje konečne ukrepe. Deželni odbor postopal je po danem mu naročilu in konečno sklical koncem avgusta letošnjega leta enketo strokovnjakov, ki naj bi o tem velevaž-nem vprašanji izrekli svoje mnenje. V tej enketi bili so zastopani: Visoka c. kr. deželna vlada, slavni deželni odbor, slavni občinski svet ljubljanski in slavni mestni šolski svet ljubljanski. Enketa izrekla se je po temeljitem vsestranskem posvetovanji proti ustanovitvi višje dekliške šole v Ljubljani, ker je tak zavod za sedanje razmere nepotreben in neumesten. Vkljub temu deluje takozvana »odločno narodna", bolje rečeno, liberalna stranka z vsemi silami na to, da bi se ustanovitev omenjenega višjega dekliškega zavoda uresničila, — bodisi na troške dežele ali mesta. To akcijo pričel je v lanskem zasedanji deželnega zbora poslanec dr. Tavčar s tem, da je predlagal nastopno resolucijo: »Deželnemu odboru se naroča, da stopi v dogovor z mestom ljubljanskim, ali bi taisto in pod katerimi uveti bi hotelo prevzeti ustanovitev višje dekliške šole s slovenskim učnim jezikom in njeno vzdrževanje. Deželni zbor izraža, da je in njegov duh. V njegovi stari glavi so se gonile najraznejše misli naglo druga za drugo; v njegovi pameti so se vzdigovali iz črne teme jasni, blagi spomini na davno mladost, ali takoj so izginjali v temo, in zopet so se prikazali mesto njih strašni prizori. Cas za časom je zdihoval »Eliška." Večkrat je stegnil svojo roko k očesu in zdelo se je, kakor bi otrl solzo. Najedenkrat je skočil s svoje postelje, udaril z bitom na zemljo in zavpil: »Ker nisem tebi pri-zanesel, prizanesel ne bom nikomur — nikomur! Ker sem žejal po tvoji krvi, žejal bom tudi po krvi drugih vedno in vedno. Boj brez usmiljenja vam oglašam, vam, ki nočete pod moj prapor; boj brez usmiljenja zlasti vam, ki živite mej samostanskimi zidovi, kjer je umrla Eliška. Ko ne bi bilo vaših samostanov, ne bi se mogla skriti pred menoj in jaz bi ne postal njen sovražnik." Od Hotešov je drl Žižka k benediktinskemu samostanu v Kladrubih; tudi tega je premagal, porušil, zažgal samostan in njegove menihe, ker se mu niso hoteli udati. Od tod je hitel k močnemu gradu Krasikovu, kateri je branil najmočnejši njegov nasprotnik v Pilzenskem, gospod Bohuslav iz Švamberka. (Dalje sledi.) pripravljen s primernim letnim doneskom podpirati tak učni, od mesta ljubljanskega ustanovljeni zavod.* S to resolucijo, ki je bila od deželnega zbora sprejeta, nameraval je dr. Tavčar za vsak slučaj zagotoviti ustanovitev višjega dekliškega zavoda, posebno za slučaj, ko bi dežela to ustanovitev odklonila, kajti v občinskem svetu ljubljanskem ima libe-ralno-slovenska stranka večino in se ji tedaj njena nakana lahko posreči. Pričakovati je tedaj, da ta velevažna zadeva pride v najbližjem času v deželnem zboru in v občinskem svetu ljubljanskem na dnevni red, in slovensko občinstvo zanima se že sedaj živo za vprašanje, kaj da bodeta navedena zastopa v tej zadevi ukrenila. Zatorej stopi do nas dolžnost, da to prevažno vprašanje na vse strani temeljito preudarimo, da si moremo vstvariti svoje mnenje in potem presoditi, so li deželni poslanci ali občinski svetovalci s svojimi sklepi izpolnjevali vestno svojo dolžnost, ali ne. Dovolite mi, gospoda moja, kratko razpravo te cele zadeve. Pred vsem treba je odgovoriti na vprašanje: Je li potrebna takozvana višja vzgoja našega ženstva? Smelo na to vprašanje odgovarjam, da je tdka višja vzgoja v resnici potrebna, a da ta vzgoja mora sloneti na versko-narodni podlagi! > Istina je, da nam Slovencem splošno nedostaje višje naobraženega ženstva, in skrbeti nam je tedaj za to, da si tako ženstvo vzgojimo. Znano je, da si marsikateri omikani narodnjak išče omikane tovarišice na tujem, ker je doma premalo omikanih deklic. Žena-tujka pa je potem največja nevarnost slovenski hiši. Mož je narodnjak in morebiti v javnih zastopih navdušeno zagovarja svete pravice slovenskega naroda, — žena pa domd nemškutari in mu ponemčuje deco, tako da slovenskemu očetu vzrasto nemški sinovi, sovražniki lastnega naroda! Vsak izmej nas pezna takih slučajev, ki ravno v nas Slovencih niso redki. Tega nedostatka pa bi sigurno ne bilo, ko bi imeli zadosti vi^je izobraženega narodnega ženstva. Potreben je tedaj zavod, vkaterem n a j s e s p r e j e m a j o slovenske deklice višjo vzgojo na narodni podlagi. Drugo pa je vprašanje, je-li potreben ali umesten ravno tisti zavod, katerega namerava ustanoviti liberalna stranka za višjo vzgojo naših deklic? Na to vprašanje skusil bodem odgovoriti in sicer bodem vprašanje razmotrival s treh stranij: Prvič, je-li ta zavod potreben, drugič, je-li njega ustanovitev z oziromna finančne razmere izpeljiva in tretjič, je-li to višje izobraževališčeumestno iz krščans k o - pe d a g o g ični h ozirov? Pri-odgovoru na prvo vprašanje treba je uvažati jako znamenito okolnost. Ta velevažna okolnost je, da se je letos, počenši s 15. septembrom, v istini že otvoril v Ljubljani uprav tak slovenski višji dekliški zavod, kakor ga za naše razmere potrebujemo in kakor smo si ga le želeti mogli. Ta zavod ustanovil je častiti u r š u 1 i n s k i red v Ljubljani. Že v lanskem zasedanji deželnega zbora poročal je si. deželni odbor, da je prosil uršulinski red v Ljubljani c. kr. deželni šolski svet dovoljenja, da bi smel otvoriti višjo dekliško šolo s slovenskim učnim jezikom in da je to dovoljenje tudi dobil. Nadalje pravi poročilo deželnega odbora doslovno : »Ker bi tak učni zavod, ko bi bil vrejen po učnem načrtu drugih enakih šol, ustanovnika nameram ustrezal, sklenil je deželni odbor z redom o tej zadevi obravnavati, ker se je izjavil, da je pripravljen eventuvalno dovoliti za to šolo donesek." In v posledku tega poročila je deželni zbor sklenil: »Deželnemu odboru se naroča, z uršulinskim redom obravnave, tikajoče se višje dekliške šole s slovenskim učnim jezikom, nadaljevati, eventuvalno zjediniti se z redom o plačilu prispevka iz deželnih sredstev za ustanovitev in vzdrževanje tega učnega zavoda." Deželni odbor storil je, kakor mu je bilo naročeno in zjedinil se z uršulinskim redom glede prispevka tako, da bode novi višji dekliški zavod dežela podpirala prvo leto z doneskom 500 gld., druga leta pa z letnim prispevkom 1000 gld. Vprašati se moramo, ali navedeni uršulinski zavod zasluži podporo dežele ali ne? Da moremo odgovoriti na to vprašanje, ogledati si moramo nekoliko bližje to višjo dekliško in gospodinjsko šolo. Načrt ji je popolnoma enak načrtu višje dekliške šole v Zagrebu, je tedaj isti, ki p o p o 1-noma ustreza potrebam višje vzgoje zagrebškega ženstva, ki bode tedaj gotovo tudi zadostoval za naše skromne razmere. Naj podelim besedo materam uršulinkam samim, ki v svojem tiskanem »programu višje slovenske * gospodinjske šole v Ljubljani" pravijo doslovno: »Smoter te šole je: deklice, ki so dovršile ljudsko šolo, izvežbati v vseh potrebnih znanostih in spretnostih, katere zahteva stopinja sedanje na-obraženosti, kakor tudi teoretično in praktično seznaniti jih z vsemi strokami in opravili domačega gospodinjstva. Da bode imela ta naprava trdno osnovo, opira se ta vzgojevalni načrt povsem na podlago prave krščanske nravnosti. Šola obseza tri letnike. V prvem letu se deklice poleg drugih predmetov seznanijo vsestransko z gospodinjskim poslovanjem v hiši: red, hišna oprava, prirejevanje, čiščenje in popravljanje perila in obleke, svečava itd.; drugo leto vrtnarstvo: cvet-licereja, zelenjadoreja, sadjereja itd.; tretje leto praktično v kuhinji. Glede ženskih ročnih del poučevale se bodo deklice najprej v onih, katera znati je zlasti gospodinji potrebno, potem se morejo učiti tudi umetnih del. Razven obligatnih predmetov učile se bodo, po želji in določitvi štarišev, tudi tujih jezikov in godbe. Za sprejem v višjo dekliško gospodinjsko šolo se zahteva dovršeno 14. do 16. leto in zrelost osemrazredne ljudske šole ali če dotična kandidatinja s sprejemnim izpitom dokaže sposobnost za višji pouk." Tako program. Pristavim naj še nekatere podrobnosti. Predmeti, ki se poučujejo so: Veronauk, slovenski jezik, nemški jezik, zemljepis, zgodovina, prirodopis, prirodoslovje, računstvo, geometrično oblikoslovje, risanje, krasopis, gospodinjstvo, ženska ročna dela, petje, telovadba in slednjič kuhanje. To so obligatorični predmeti. Razven tega so prosti predmeti: francoski jezik, italijanski jezik, godba ua glasovir in na citre. Učni jezik je izključno le slovenski. Pouku v slovenskem jeziku je po učnem načrtu glavni smoter, da se deklice nauče izražati svoje misli lepo in pravilno v slovenskem jeziku in da spoznavajo najizbranejše proizvode slovenske literature. Pri pouku zgodovine odmenjen je celi zadnji letni tečaj zgodovini, političnemu in kulturnemu razvoju slovenskega naroda. Pri pouku zemljepisa določen je poseben oddelek zemljepisu slovenskih pokrajin. Pri pouku posameznih predmetov, tako prirodo-pisa, prirodoslovja, računstva, risanja itd., ozir je jemati na dotiko teh predmetov z gospodinjstvom, oziroma na njih praktično porabnost za gospodinjstvo. Ta kratek obris načrta kaže, da je omenjena uršulinska šola v istini to, kar naj bode po svojem imenu: višja slovenska gospodinjska šola. Ako še dostavim, da je uršulinski red izjavil, da je pripravljen učni načrt po eventuelni želji deželnega odbora premeniti in — kar je velevažnega pomena — svoj višji dekliški zavod postaviti pod nadzorstvo si. deželnega odbora ter ako slednjič še navedem, da je obisk te šole vsake šolnine prost, — pač trditi smem, da je dežela ne le popolnoma opravičena, marveč moralično zavezana, podpirati ta dobrodelni zavod. Ž malo podporo 1000 gld. na leto pridobi dežela merodajni vpliv na višji slovenski dekliški zavod, ki je vsled brezplačnosti pouka pristopen vsaki slovenski deklici. Najrevnejši ljubljanski meščan lahko pošlje svojo hčer v ta višji zavod, ne velja ga niti krajcarja! Namen tega zavoda je v resnici blag: Vzgo-jevati v istini omikane slovenske gospo- (Dalje Y prilogi.) Priloga 24.9. ž te v. »Slovenca" dri6 29. oktobra 1890. din je — oe omikane v talmi-liberalnero smislu, marveč omikane v pravem pomenu, v najvišjem smislu besede, omikane v pravem krščanskem duhu. Ta zavod dal uam bode vrle, omikane in bogaboječe slovenske žene, ki bodejo svojemu možu v istini to, kar morajo biti, enakopravne tovaršiee in pomočnice, za svoje otroke pa vistini slovenske inkrščanske matere, ki bodejo v nežna srca svoje dece vcepljale isto tako ljubezen do Boga, ljubezen do cerkve, kakor ljubezen do slovenske domovine, do milega našega naroda! Te slovensiie žene in matere nam bodejo porok, da bode po slovenskih hišah vedno vel pravi krščanski i n slovenski dub! Vprašam Vas, čestita gospoda, ali ni s tem zavodom izborno preskrbljeno za višjo vzgojo nii-rodnega ženstva? Nočem reči, da bi bil zavod po p o len: nikdar se še v prvem hipu ni kaj popolnega ustvarilo. Ali vrl pričetek je storjen, pričetek, kojega moramo vsi Slovenci z veseljem pozdravljati in iz srca moramo hvaležni biti uršulinskemu redu, to tem bolj, ker red namerava vse storiti, da bode novi zavod ustrezal vsem potrebam časa. Pripravljen je red, če so pokaže potreba, za pouk posameznih predmetov angažovati vnanje moči, eventuelno profesorje. Red je, kakor sem že navedel, pripravljen postaviti novi zavod pod nadzorstvo deželnega odbora, tako da bode deželni odbor lahko čuval nad tem, da se poučni načrt v istini izvršuje. Slednje poudarjam radi tega, ker nasprotniki uršulinskega zavoda kriče, da bodo nune v svojem zavodu delale, kar bodo hotele, da bodo nem-škutarile itd. Uvidi se, kako neosnovano je tako predbacivanje! Upam, da se mi je posrečil dokaz, da višja slovenska dekliška m gospodinjska šola ustreza popolnoma potrebam višje izobražbe narodnega ženstva. Ce pa vže imamo višji dekliški zavod , k i p o p o 1 n o m a ustreza potrebam in željam našim, čemu treba novega druzega takega zavoda? Ustanovitev druzega višjega dekliškega zavoda bila bi le tedaj opravičena, ko bi obisk obstoječega uršulinskega zavoda postal tolik, da bi ta zavod ne zadostoval več za množino gojenk. A tega še za dolgo ni pričakovati. Slovenske deklice, ki bi iskale višje vzgoje, še skozi mnoga leta ne bodo napolnile obstoječega uršulinskega višjega zavoda. Naj navedem, da letos ta zavod obiskuje le pet deklic. Nočem reči, da bi bilo to število merodajno za presojo števila višjega uka željnih slovenskih deklic. Uršulinski višji dekliški zavod je sedaj še nov, mora si šele pridobiti ,renomme", ljudje se ga morajo šele privaditi. Recimo tedaj, da bode obisk te šole čez nekaj let desetkrat tolik, nego je danes, recimo, da bode petdeset takih slovenskih deklic, koje bodo iskale višje izobražbe. Gospdda moja, novi višji dekliški zavod pri Uršulinkah ne zadostuje le za 50, nego zadostuje tudi za 100 in več deklic! Kakor so sedaj razmere, tedaj smelo rečemo, da bode novi uršulinski zavod zadostoval potrebam najmanje skozi 50 in še več let. Šele čez petdeset ali več let pokazala se bode morebiti potreba druzega višjega dekliškega zavoda v Ljubljani. Vprašam Vas, gospoda moja, ali naj mi skrbimo za potrebe, katere bode morebiti imela pozna generacija za nami ? Ali vemo, kakšne da bodo razmere čez 50 ali več let, kakšne potrebe da bode tedajna generacija imela, kakšne zavode da bodo tedajne razmere zahtevale? Ali smo mi poklicani, skrbeti za potrebe, katerih sedaj ni, o katerih se nam pa sanja, da jih bodo imeli naši potomci čez pol stoletja? Ali si smemo nalagati breme, težko breme, za potrebe, katerih niti mi nimamo, niti ne vemo, če jih bodo imeli naši potomci? Menim, da odgovor na vsa ta vprašai^a nI težaki Naša prva dolžnost je skrbeti za sedanje, v istini obstoječe potrebe in teh je, žalibože, zadosti I Naravnost rečeno brezpametno bi pa bilo, izdavati ogromne svote za čisto nepotrebno stvar. S tem preidem na finančno stran cele zadeve in skusil bodem dognati, da je ustanovitev nameravanega novega zavoda z ozirom na naš žalostni gmotni položaj skoraj neizpeljiva, vsakako jako neumestna. Skusil bodem površno preračunati, koliko da bi stal zavod, kojega ustanoviti nameravajo naši liberalci.___(Dalje sledi.) Okrožnica Leona XIII. italijanskim škofom, (luliovnikom in ljudstvu. z vzvišene apostolske stolice, na katero nas je povzdignila božja previdnost, da čuvamo blagor vseh narodov, gledajo naše oči mnogokrat Italijo, deželo, v katere naročaj je Bog po svoji ljubezni postavil stolico svojega namestnika. In ravno ta dežela nam je v današnjih časih vir mnogih in občutljivih britkostij. Toda tu ne mishmo osebnih žalitev, ne omejitve naših pravic in žrtev in ne ža-Ijenja in krivice, s katerimi nam predrzno bije v obraz razuzdano časnikarstvo dan za dnem. Ko bi šlo tu samo za našo osebo in ne bi videli v tem objednem nevarnosti za razpad vere v Italiji, prenašali bi vse te krivice na tihem. V tem oziru ponavljamo besede jednega naših največjih prednikov: veseljem bi molčal o svojem zaničevanji in poniževanji, ko ne bi trpljenje moje dežele pod tujo roko rastlo od due do dne." Toda tu gre za obstoj sv. vere, za blagor duš celega naroda, in sicer naroda, ki je že od začetka sprejel katoliško vero v svoje srce in jo hranil zmirom s sveto zvestobo. Kar trdimo, videti je na prvi pogled neverjetno, a žal, da je gola resnica. Prišli smo v čase, ko se je bati, da ne propade sv. vera v tej naši Italiji. Ža večkrat smo izdali v ta namen opomine, da naj bi se pazilo na pretečo nevarnost, vendar mislimo, da nismo še dovolj za to storili. Ker le ne nehajo naši nasprotniki predrzno nas napadati, zdi se nam potrebno in prisiljeni smo, da izpregovorimo Vam, velečastiti bratje. Vašim duhovnikom in vsemu italijanskemu narodu. Ker ne miruje naš nasprotnik, ne smemo ne Mi, ne Vi molčati; saj smo poklicani po božji volji, da čuvamo in branimo vero nam izročenih ovčic in pastirjev, da čuvamo čredo Kristusovo, za katero moramo biti pripravljeni vse, tudi življenje žrtvovati. Tu ne bodemo navajali novih lečij; kar se je dogodilo ni se izpremenilo, in že prejo smo govorili o tem pri neki priložnosti. Danes pa je uaša sveta dolžnost, vse to podati v celotni podobi. Ne dajo se tajiti ti napadi, ki so se dogajali javno in vršili se niso posamično, temveč zvezani so tako mej seboj, da je videti nekov zistem, po katerem se vrše. Ta zistem sicer ni nor, a nova je predrznost, sila in jadernost, s katerimi napadajo in zatirajo naši nasprotniki sv, vero. Kar se dandanašnji v Italiji godi, godi se po načrtu skrivnih društev, posebno kolikor zadeva to cerkev in katoliško vero, po načrtu, ki je povsem le za to osnovan, da bi zatrl cerkev in vero. Ni nam potreba zdaj natančneje preiskovati takoimenovanih prostozidarskih tajnih zavez in njihovih namenov; zakaj obsojeni so že; njih nakane, sredstva, nauki in način njihovega postopanja so odkriti pred našimi očmi. Napolnjeni so z nespravljivim smrtnim sovraštvom proti Jezusu Kristusu in njegovi sveti cerkvi, popolnoma v duhu božjega nasprotnika od začetka, čegar dela prijazno pospešujejo. Trudijo se, da bi zatrli sv. cerkev, ali pa, da bi jo vkovali v verige. A nikjer se ne bije tako vroč boj proti cerkvi, kakor v Italiji, kjer je pognala katoliška vera globlje korenine, in vzlasti v Rimu, kjer je središče katoliške cerkve, sedež pastirja in vrhovnega učitelja. Dobro bi bilo, da malo nazaj pogledamo, kako se je pričel ta boj. Najprvo so začeli rušiti svetovno oblast Kristusovega namestn ka. V ta namen ."^o predvsem nameravali uničiti duhovniško oblast sv. očeta. Na to so jeli zatirati duhovniške redove, s katerimi so odstranili cele vrste dušnih pastirjev in pospeševa-teljev krščanstva med pagani. Pozneje vezala je vse ude duhovništva vojaška dolžnost, vsled katere se je zmirom bolj krčilo število semeuiščnikov. Sli so še dalje; stegnili so roko po cerkvenem premoženji, katero so si deloma prilastili, deloma pa je obdačili. Vse to pa se je zgodilo le zato, da bi oslabili cerkev in duhovščino, da bi jo oropali vseh onih sredstev, katera so potrebna za nje zemski obstoj in za nje božje poslanstvo. Udje tajnih zvez so sami rekli: Samo jedno sredstvo je, s katerim bodemo zatrli vpliv klerikalcev in cerkvenih društev, in sicer vzemimo jim vse njih premožne vire, da bodo popoluoma obubožali. Na drugi strani si pa prizadeva država, da odvzame ljudstvu njegov verski in krščanski značaj. Iz postavodaje iu uradnih krogov je ziste-matično vse pregnano, kar ima količkaj verak«ga značaja na sebi. Cerkvene pobožnosU ao ali prepovedane ali pa dovoljene s stoterimi ovirami. Družini je odtegnena podlaga in verska vez s takoimeno-vanim civilnim zakonom in sedanjimi brezverskimi šolami; prihodnji rodovi so s tem obsojeni, kolikor je to odvisno od države, ki pusti, da raste mladia« brez verskih idej ter zapira njena srca bistninim dolžnostim do Boga. To se pravi položiti sekiro na deblo. Res, ui ga bolj pripravnega pripomoika, s katerim se odteguje vpliv sv. cerkve in sv. vere človeški družbi, družini in posamičnikom. Z vaaoai sredstvi se mora izkoreniniti katoličanstvo v svojem temelji in oživljajočih virih, namreč v šoli in družini, tako se glasi geslo prostozidarskih voditeljev. (Dalje sledi.) Družba sv. Cirila in Metoda. (Konee.) Nadzorništvo družbe st. Cirila in Metoda: 1. Oroslav Dolenee, hiSni posestnik in svečar, mestni odbornik itd, 2. Dr, Franc Papež, odvetnik, deželni poslanec, predsedmk slovenskega pravniškega druStva itd. 3. Franc Povš^, ravnatelj v p., dež. poslanec, mestni odh. itd. 4. Franc Ravnikar, deželni knjigovodja, vlastelin, mestni odbornik, predsednik »Glasbene Maticec itd. 5. Dr. Ivan Svetina, gimn. profesor in katehet. RazsodniŠtvo družbe st. Cirila in Metoda: 1. Andrej Kalan, stolni vikar, urednik »Domc^jubu*. 2. Dr. Alfonz Moš6, odvetnik itd. 3. Dr. Franc Munda, odvetnik, hiini posestnik itd. 4. Ljudovik Ravnikar, deželno - sodiSfini svfetnik v pok. itd. 6. Dr. Jarnej Zupanec, predsednik notarski zbornici, c. kr. notar, hišni posestnik itd. Društveni zavodi. L Otroiki vrtee v Caljn. Voditeljica: C. prednica šolskih sester s. M. FurgaJ. Vrtnarica: S. Vincencija Lah. Škofijski nadzornik: Ivan KraJI«, kn«x.-vlad. dubovtti svžtnik, gimn. profesor. Družbeni tiadzornik: Dr. Ivan Dečko, deželni poslanec, prvomestnik Celjske podružnice. n. Otroiki vrtec pri av. Jakobn ▼ Tnt«. Voditeljica: Justina Hlchelll. Vrtnarica: Antonija NadllSek. Škofijski nadzornik: Bernard Sever, kooperator pri novem sv. Antonu. Družbeni nadzornik: Matko Mandič, prvomestnik Tržaške možke podružnice, deželni poslanec itd. m. Sloveuika oanovna iola pri av. Jakoba v Tratn. Katehet: Jakob Sila, duhovni pomočnik pri sv. Jakobu Voditelj-učitelj: Mihael KamnUli. Učiteljica: Josipina Delkin. Učitelj: Ivan Klferle. Nadzorniki: Isti. IV. Otroiki vrteo v Kojanu pri Trata. Vrtnarica: Irma Fabljani. Škofijski nadzornik: Tomo Thaler, župnik v Rojanu. Družbeni nadzornik: Dragotin Martelanee. prvomestnik podružnice sv. Cirila in Metoda na Greti. V. Otroiki vrtec v Pevml pri Oorlol. Vrtnarica: Karolina LaSl£. Škofijski nadzornik: Fran KoSuta, prvostolni kanonik, dekan itd. Družbeni nadzornik: Dr. Anton Oregrorii^, deželni poslanec, prvomestnik Goriške možke podružnice. Družba podpira: VI. Otroiki vrtec v Podgori pri Ooriel. Vrtnarica: Ema Pehani. Škofijski nadzornik: Ivan FIllpIS, dekan, žnpnik. P. n. driavni nadzorniki nadzorujtjo i privatne zavede. Clanovina. darila, prošnje, pisma itd. naj se blagovoljno pošiljajo pod naslovom: Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. p. n. slavnim načelništvom, rodoljubom, narodnemu ženstvu, vsem prijateljem naSe družbe in pospeSevateljem narodnega šolstva iskrena zahvala in Božji blagoslovi Politični preg-ied. v Lj ubljani, 29. oktobra. M^otpaHt« detel«. Občinske volilve v mestni zastop iiraški vzbujajo strasten boj med Staro- in Mladočehi. Praški listi so polni samih poročil o volilnem gibanju; stranki sklicujete volilne shode dan za dnevom. Kar je značilno za Mladočehe in kar se je javilo tudi v Ljubljani v enakih razmerah pri občinskih volitvah, je to, da Mladočehi iščejo pomoči proti Staročehom pri — Nemcih. Ljudje, ki kričijo pri vsaki priliki, da so sami narodnost vzeli v zakup, ki ne priznajo Nemcem nobenih pravic na Češkem, sedaj s tiskanimi nemškimi listi beračijo za pomoč pri Nemcih. — Liberalci so si povsod jednaki; vsako sredstvo je dobro, le da se doseže namen. Moč ne povprašuje po pravici. ČeSki veleposestniki liberalni in konservativni se posvetujejo, kako obema strankama primerno oddeliti število zastopnikov v deželnem zboru. Veleposestvo, ki ne pripada fidejkomisu, voli 54 poslancev v deželni zbor. Liberalni veleposestniki od teh zahtevajo za-se 21 poslancev, konservativni jih jim ponujajo le 15. Dogovori dozdaj še ne kažejo povoljnih vspehov. — Kakšni komedijanti da so Mladočehi, pokazali so pri napadu na ces. namestnika; zahtevali so namreč od njega popolno znanje češkega jezika; to bi bilo popolno prav, ko bi se tudi sami držali tega načela. Toda med mladočeškimi poslanci, kakor poroča »čas", je več takih poslancev, katere bi morali njih tovariši pognati iz deželne zbornice, ker ne umejo češkega jezika, ako bi imeli zanje isto merilo, kakor je imajo za ces. namestnika. Gornjeavstrijski poslanci in sicer njih 21, njim na čelu deželni glavar opat Achleuthner pripeljali so se dn^ 27. t. m. v Solnograd k skupni konfereneiji. Dogovarjali so se tudi s knezonadško-fom dr. Hallerjem. F ilezijskem deželnem zboru so izročili slovanski poslanci predlog, da se razdeli deželni kulturni svet v nemški in eeški-poljski oddelek. — Deželni zbor ima 15 nemško-narodnih, 6 slovanskih in 9 poslancev iz veleposestva. Lahko bi bilo torej vladi med strankama pomirljivo postopati s pomočjo veleposestnikov, vendar je pri tem poglavitna ovira deželni glavar, ki je nasproten Slovanom in kot birokrat tudi Nemcem nepriljubljen. Oledč na prisilno deželno zavarovalnico »oper ogenj odgovoril je v gaiiškem deželnem zboru vladni zastopnik poslancu Kramarcyku, da vlada pripravlja tak postavni načrt za državni zbor. — Poslanec Antoniewicz je predlagal, da se na razvalinah kraljevega gradu v O esku ustanovi iz deželnega zaklada kmetijska šola z rusinskim učnim jezikom. Po predlogu budgetnega odseka se dovoli 18.000 gld. za popravo kraljevega gradu. — Eu-sinski poslanec Romanszuk je predlagal, da se ustanovi v vzhodni Galiciji gimnazije in učiteljske pripravnice z rusinskim učnim jezikom. V ogrski zbornici izročil je ministerski predsednik mnogo peticij glede na vpisavanje v krstne matice. Razprava o proračunu se začne dne 4. novembra. — Liberalni listi strastno napadajo kardinala Simorja, češ, da on ovira sporazumljenje med vlado in cerkvijo. Znano pa je, da ravno primas ogrski pomirljivo vpliva na to perečo zadevo, seveda v kolikor mu dovolijo cerkvena določila. Tnanje driaTe. Rim. Iz Rima se poroča »Pol. Corr.", da bodo nekateri izmed onih štirinajstih zamorcev iz Ugande, katere je nedavno kardinal Lavigerie predstavil sv. očetu, in ki so bili namenjeni na Malto v tamošnje zdravniške šole, na posebno željo sv. očeta stopili v bogoslovske šole ter se posvetili duhovniškemu stanu. Dotični zamorci pojdejo v Kratkem v Algier v neki duhovniški zavod. Kardinal Lavigerie je že v Genovi vstopil na ladijo ter se odpeljal v Tunis. Bolgarija. Dne 27. t. m. je otvoril princ Ferdinand sobranje v navzočnosti princesinje Klementine in mnogih cerkvenih knezov z govorom, v katerem je omenil, da bode nadaljeval politiko zadnjih treh let, katera se je pokazala za blagostanje in napredek bolgarskega ljudstva jako srečonosna. Potem omenja princ v svojem govoru novo zgrajene železnice, preosnovo armade, kupčijske pogodbe, katere je sklenila Bolgarija z Nemčijo, Avstrijo. Francijo in Švico, in načrt za železničuo progo Sofija-Trnovo-Kaspidzan. S posebnim veseljem in navdušenjem je omenil tudi imenovanje bolgarskih škofov za Macedonijo, s katerim je pokazal sultan svojo naklonjenost do bolgarskega naroda in željo, da bi sa Bolgarija kar najlepše razvijala. Sicer pa ni daleč din, ko bode zmagala pravična bolgarska stvar Na te prinčeve besede je sledilo burno odobravanje. Rusija. Poročali smo vže na tem mestu, kako močno se selijo Rusi preko mej v Ameriko. Zato je nedavno ruska vlada poslala obmejnim oblastvom in stražam ukaz, da naj se na vso moč zabranjuje in ovira izseljevanje ruskega naroda. V obmejnih okrajih se &ii več se izdajajo potni listi. One pa, kateri so »gitovali med ljudstvom za izseljevanje, dejali so pod ključ Nemčija. O Moltkejevi slavnosti se poročajo naslednje podrobnosti: »Danes (26. oktobra) zjutraj je čestitala maršalu Moltkeju najpoprej njegova družina. Načelnik generalnemu štabu, groif Walder-see, je predstavil Moltkeju vsa častnike generalnega štaba ter mu čestital. Moltke mu ja odgovoril: .Veseli me, da vidim gospode generalnega štaba. Ime generalnega štaba je na dobrem glasu, in veselim se, da ste ga ohranili.' Potem je Moltke pokazal visokim čestiteliem vse poslane mu darove in brzojava. Na tisoče broječa množica je pričakovala pred poslopjem generalnega štaba cesarja Viljema, kateri je prišel okoli 12. ure čestitat staremu slav-Ijencu, kakor smo že poročali. Popoldne je sprejel Moltke deputacije mest. Berolinski župan mu je izročil Moltkejevo ustanovo (50.000.), katero je imenoval slavljenec najlepša darilo. Dnš 27. oktobra je povabil grof Moltke na obed mej drugimi tudi deputacijo avstrijsko-ogrskega pešpolka št. 71. Pri obedu je slavljenec tako-le napil: ,Prosim trčite na zdravje obeh velikih vladarjev, Nj. Veličanstva nemškega cesarja in Nj. Veličanstva avstrijsko-ogrskega cesarja. Tesno zvezana, kakor sta med seboj, smemo na njuno zdravja vkupno piti. Naj živita dolgo, dolgo'!" Švica Pri ljudskem glasovanji dni 27. oktobra je bila sprejeta preosnova zvezne uprave z ozirom na državno zavarovanje v slučajih nezgode in bolezni do zdaj z 254 314 proti 82.423 glasovi. Španija. Iz Valencije se poroča 26. t. m. listom: V provinciji ni zbolel včeraj nihče, v mestu pa ena oseba za kolero. Kakor je videti, ponehala je kolera na Španskem skoro popolnoma. Izvirni dopisi. Od primorsko-kranjske meje, 25. oktobra. (Najdenje živega srebra.) Že so razni časniki in tudi »Slov." objavili, da se je našla žila živega srebra v Mančah! eno uro od vipavskega trga tik skladovne ceste, ki pelje čez Kras v Trst. Nedavno se je hotel pisec tega osebno prepričati in to tem ložje, ker je oddaljen od lica mesta komaj eno uro. Udarim jo torej po omenjeni skladovni cesti čez primorsko-kranjsko mejo. da si ogledam isto važno mesto in pa da priobčim kot stari naročnik in prvotni zvesti dopisnik »Slov." kaj izvirnega v Vašem cenjenem dnevniku v omenjenem odkritju živega srebra. Po eni uri hodd dojdem pod klanec pri vasi Manče, ki šteje 29 h. številk. Tu zagledam tik ceste blizo kamnatega križa napis na kolu s tablico: »Prostokop Rude. M. Kaučič idr." — Ko si ogledam razkopano zemljišče, nad katerim stoji omenjeni napis, grem v vas v bližnjo krčmo Jakoba Furlana, da |kaj več pozvem o najdbi živega srebra. Krčmar kaj rad ustreže moji radovednosti ter mi pripoveduje, da so našli igrajoči se otroci na omenjenem zemljišču posestnika Fabčiča na vrhu soldanaste zemlje že pred 18 leti več krogljic živega srebra v velikosti grahovega zrna. Že tedaj so minili nekateri nadalje iskati, ali omenjeni posestnik ni pustil, da bi se mu delala škoda z razkopavanjem njive, na kateri rasejo tudi trte. Ko 80 pa letos zopet več enakih krogljic živega srebra na istem kraju našli, se je začelo resno misliti, da v globini zemlje utegne kakšna obilna žila živega srebra se nahajati in našla se je mala družba pod vodstvom c. kr. inženirja g. Kaučiča rojenega Idrijčana, ki je ukazal kopati par metrov v zemljo, da bi se kaj več iste ruda našlo. Ali ' vdobilo se je le posamezne iskrice srebra med solda-j nasto zemljo, kar pričuje, da v veči globini utegne j venderle bivati bogata žila. Ker pa je treba za tako I iskanje in kopanje večega kapitala, se je treba v • ta namen po tistem ozreti. Ko se je doseglo dovoljenje I od vis. oblasti in tudi od posestnika Fabčiča za ko-! panje rude, se je morala v ta namen položiti varščina i v znesku 2000 gld. za morebitno poškodovanje zemljišča; kajti dotični podjetniki bodo smeli, kjerkoli se jim boda zvidelo, iskati rude. Vzeli so seboj za blizo četrtinko steklenice istega živega srebra seboj; vsega so nabrali dosihmal za blizo pol litra. Tudi meni ga je pokazal krčmar eno tako krogljico v velikosti grahovega zrna, prav kakoršno se koplje v idrskem rudniku, in tudi po drugih hišah ga hranijo v spomin. Kopali so pa tudi še na primorski strani blizo vasi Cehovina, kakih 10 korakov nad mostom mej Kranjskim in Primorskim, pri nekem studencu, kjer so tudi že pred mnogo leti našli v blata enake iskrice in male krogljice živega srebra. Po kratkem razkopavanju studenca so vzeli seboj v preiskavo nekaj blata, v katerem so bile vmešane svitlobele iskrice živega srebra. Tudi tukaj minijo ob enem kopati ter iskati isto rudo. Bog daj, da bi se posrečilo najti rudo, kakor se je pred 400 leti našlo v Idriji, kjer je bil tudi neznaten pa težaven začetek. Ko se bode dotični kapital — od blizo 50.000 gld. — mej podjetniki nabral, se bode začelo resno kopati, pa ne menda pred novim letom. Vsaj bi bilo to res potrebno, odkar nam trta pridelek odpoveduje, da bi ubogi pa potrpežljivi in delavni Vipavci kaj zaslužka imeli, sicer pojdejo vsi, tudi večji posestniki s premoženjem navzdol — v dolgove — ako nam Bog ne podeli boljših vinskih letin. Priporočiti se je treba sv. Ahacu, rudarskemu zaščitnika, katerega svetnika Idrijčanje radi najdenja živHga srebra na njegov god vsako leto prav slovesno praznujejo. — Manče so postale imeniten kraj, kajti tje hodijo ljudje zdaj od bližnjih in daljnih krajev gledat, če bo kaj kruha iz te moke, kar s celim srcem želimo našemu ubožnema vernemu slovenskemu ljudstvu, ki žalibog še zdaj ne vživa že od 30 let sem obečane ravnopravnosti — razven v plačevanju denarnega In krvnega davka! Iz Hrenovic, dni 27. oktobra. (Izseljevanje v Ameriko.) Danes in včeraj odšlo je iz naše fare na novo deset družin v južno Ameriko. Po starosti so izseljenci kaj različni; med njimi so dojenčki po malo mesecev stari, in todi 791eten, skljd-čen starček, — Evropa ima premalo prostora za njegov grob. Jednake novice se nam poročajo iz sosedne studenške župnije. Ali prav za prav to niso več novice za nas, mi smo se že privadili temu. Ce bi bili bolj hudomušni iu ko bi stvar sama na sebi ne bila tako resna, spominjali bi se tiste srečne dežele, o kateri smo včasih brali in v kateri je neki tako prijetno, da se človek vleže pod drevo v senco in pečene piške mu lete v asta. Kar jih ja bolj lahkomišljenih, v resnici nekateri minijo, da tam nič delati ne bode treba. Zato marsik6ma kar čez noč zavri v glavi: hajdi — čez morje! In hitro je prodšn grunt in blago io hiša, — vpiše se med Amerikance. Kako ja vendar to, da je ta amerikanska povodenj tako narasla na Pivki? V istini se jih je že mnogo izselilo, in tudi še ne bode tega konec; prav zanimivo bi bilo vedeti, koliko potnih listov sa ja izdalo pri slavnem okrajnem glavarstvu v Postojini. Neki agent, Fran Grgole v Vidma, — kakor je že to omenjal jeden Vaših gg. dopisnikov, — vabi ljudi skupaj. Za to ima pripravljena že hektografirana pisma. Vožnja iz Genove dalje in hrana na barki je zastonj. Razpošiljajo se med ljudi cel6 jedilni listi, da potniki izvedo, kaka dobrota jih pričakuje že na ladiji. Dobi se mesč, vino, — veliko ravno ne; ali zapeljivo je to za človeka, ki domd turšičnega močnika strada. Ko bi tega agenta ne bilo, gotovo bi Ijndje tako ne drli od doma. Mnogo jih ravno priložnost zapelje. Nekaj je kriva nevednost. Ljudje si misliti ne morejo, kako daleč gredo in kam gred6, — o vsem tem niti pojma ne morejo imeti. Pa vse to so postranske stvari; — te okoliščine so pripomjgle sicer, da se je izseljevanje zdaj in v taki meri pričelo. Ali zadnji vzrok to ni! Slovenec ljubi svojo zemljo in nerad zapušča dom, kjer mu je tekla zibelka. Posebno to o Piv-čanu velja. Ce gredd Kočevarji ali Ribničani daleč po svetu, to čudno ni, saj je znana pesem o Rib-ničanu Urbana; — ali da se izseljuje naše ljudstvo tako daleč, to je kaj druzega. Pred dobrim mesecem izselilo se je odtod nad petdeset oseb. Med njimi sta bila oče in mati, ki sta imela osem majhnih otrok. Kdor je videl takrat te obupane obraze, te objokane oči, — kdor je videl takrat te uboge ljudi, reči je moral: »Velika mora biti sila, da jih pretira do tega sklepa, vse postiti in z majhnimi otroci iskati si kruha na tujem!* Eraha manjka, kruha! Ne bodemo rekli, da gred6 proč najboljši gospodarji; marsikak je domd Ameriko imel, pa jo je zapravil; — ali vendar pomanjkanje je krivo, da v toliki meri zapuščajo domača ognjišča. Vedno daj, — a vzeti ni kje! Zaslužka nič! Slabe letine! Propad našega gospodarstva je mnogo zakrivil to, da je bilo pred malo leti seno v Trstu tako — drago! Takrat je šel iz hleva rep za repom na — semenj; in seno — voz za vozom v Trst. Kaj imamo zdaj od tega? Nič »blaga", —■ pa dosti dolga in njive puste. Sedaj pa se je vreme obrnilo. Seno je pod nič, in od drugod se krajcar ne dob!. Še tam, kjer je poln hlev živine, kmet težko izhaja, kaj bode brez živine naredil! Vzgled to-le: Gospodar iz Orehka je na travnika poleg cesarske eeste naložil na dveh vozeh — sedemdeset centov sena. Pelje y Lipico, — tam pravijo: imamo dosti! Iz Lipice je pelje t Sežano, — v Sežani tudi sena ue marajo. Zdaj gre v Trst, — tsm ostane dva dni, iter brž »robe" prodati ne more. Svoje živine ni imel, plačati mora drugemu vozsrino, — in za sedemdeset centov sena prinese domov — 1 gld. 50 kr.! Dokler ostanejo take razmere, ni čuda, če silijo ljudje v Ameriko. Častno pa to za našo deželo ni. Ljudstvo si želi pomagati. Bojimo se pa, da se vara T svojih nadah. Bog ne daj, če izseljenci ponesrečijo. Eaj potem? Velika večina gre tja z golimi rokami, seboj ne nesejo druzega, kar imajo na sebi, in denarja komaj toliko dobijo, da plačajo vožnino. Drugi so domA prodali svoje imetje po ceni, ker drago nobeden ne plača. Le malo je takib, ki so domd grunte dali v najem, za slučaj, da se povrnejo nazaj. A kako bodo prišli nazaj ? Tja jib res ne stane veliko, ali nazaj bode druga. Spominjamo se, kako so bili pred dvema letoma Primorci izpeljani na led, — tudi nekaj od nas. V Brazilijo so prišli, a tam bi bili kmalu gladil pomrli. Takrat je slavna c. kr. deželna vlada svarila pred izseljevanjem v Brazilijo. Tudi zdaj ne bi bilo odveč, da bi se poizvedelo, kako prav za prav stvar stoji, da bi župnijski iu županijski uradi ljudstvo tem laglje odvračali in svarili, da se ne podajo lahkomišljeno v nevarnost. Da gospodje agentje veliko obetajo, temu se ni čuditi, ti napeljujejo vodo na svoj mlin, in njim se preveč verjeti ne sme. Toliko je gotovo, če jih tam ne čakajo cekini in če pridejo nazaj, revščina bode še večja. In troške utegnejo imeti občine, dežela in država. Dnevne novice. (Koncert Ondfiček.) Slavni virtuoz, katerega smo že občudovali v Ljubljani, priredil bode zopet dnč 4. novembra koncert. Mej tem časom, odkar je bil tukaj, prepotoval je mnogo sveta in povsod, kjer je igral, žel mnogo slave. Odliiiovan je bil v Bukareštu lansko leto. Ondi je igrala kraljica ž njim nekatere sonate in ga tudi spremljevala pri samo-igrah. Dnč 6. marca I. leta je kraljica podarila Ondfičku krasen demanten prstan in svojo podobo. Kralj Karol podelil mu je vitežki red romunskega zvezdnega reda. Iz Rumunije pod41 se je v Moskvo, kjer so ga Rusi vsprejeli z veliko navdušenostjo. Še večje triumfe pa je doživel v Kijevu. Letos je igral dne 28. januvarija v Belem gradu in obiskala je njegov koncert tudi kraljica Natalija ter se Ondričku zahvalila po koncertn, da je tudi Belgrad obiskal ter mu čestitala na lepem vspehu. Meseca marca t. I. je igral v Carigradu. Tu doletela ga je čast, da ga je povabil sultan k sebi, da mu je igral. Sultan se je jako pohvalno izrazil, mu izročil imenitno častno darilo ter mu podelil Medžidije-red. Zdaj, ko je koncertiral v Poljski, Rumuniji, Srbiji, Turčiji in Rusiji, vrnil se je zopet v Avstrijo, potem pa ide na Nemško in Švedsko. V prihodnjem letu pa namerava poddti se v Ameriko. Ljubljan-čanje smemo pač veseli biti, da nas obišče slavni komorni vituoz in nam podd priliko zopet čuti krasne glasove, ki jih izvablja svojim goslim ter občudovati njegovo umetniško spretnost. Program priobčimo. (Za izsušenje Račinske doline) je dovolilo mi-, nisterstvo poljedelstva 3000 gld., da se nadaljujejo v ta namen potrebna dela. (Drnštvo kranjsko-primorsko-dalmatinskih poštarjev) je imelo dne 27. oktobra v Trstu svoj glavni shod. Med drugimi je bil izvoljen v društveno vodstvo g. A. Mulej, poštar v Dolenjem Logatcu. (Iz isterskega deželnega zbora.) Narodna strast je pri Italijanih prikipela do vrha, kajti poročila javljajo, da so morali žandarji spremljati od deželnozborske seje gredoče slovanske poslance, zato, ker so v zbornici govorili v hrvatskem jeziku. Kaj tacega sploh drugod na svetu ni mogoče. Zastopnike ogromne večine isterskega prebivalstva morajo orožniki varovati pred razdivjano druhaljo italijansko, ki jim grozi samo zato, ker vestno izvršujejo svoje dolžnosti kot poslanci. Vlada je sprevidela, da treba kreniti ua drugo pot, in temu je pripisovati, da je njen zastopnik jel v zbornici govoriti tudi v hrvatskem jeziku. Slovanska Istra ni izgubljena, ker ima take vrle voditelje in zastopnike. (V deželnem zborn koroškem) je bil potrjen proračun deželne naklade na žgane pijače s čistim dobičkom 99.500 gld. — Davek od lovskih kart je •donesel deželnemu šolskemu zakladu 7000 gld. — Poslanec Ghon je utemeljeval svoj predlog, naj se ustanovi v Celovcu živinozdravniška šola v zvezi s kmetijsko in podkovsko šolo; predlog se je izročil gospodarskemu odseku. (V Cerkljah na Gorenjskem) se je poročil včeraj ondotni okrajni zdravnik dr. Edvard GI o-b o č n i k z gospodičino Marijo G o I o b o v o. (Iz Kranja) poročajo, da je napravil včerajšnji sneg po vrtih, vzlasti po sadnem drevji, veliko škodo. Tudi brzojavna žica je na več mestih pretrgana. (Silna bnrja.) Iz Meje na Primorskem se poroča, da je nekega železniškega delavca vrgla burja s tako silo pod nasip, da utegne umreti vsled nevarnega telesnega poškodovanja. Ponesrečenca so prenesli v Lič ter ga izročili zdravniški pomoči. (Umrl je) jezuit p. Hunner dne 25. t. m. v Gradcu. Pokojni je bil izvrsten govornik, tudi Ljubljančanom znan, ker je imel pred nekaj leti v tukajšnji stolnici krasne Šmarnice, katere so Ljubljančani v obilnem številu obiskovali. (Z Gorenjskega) se nam piše: »Očitna prošnja založništvu »Kratkega katekizma" za ljudske šole: Že pred leti se je tožilo v »Slov.", kako slabo (v papir) je vezan »Kratki katekizem", ki se rabi v ljudski šoli na Kranjskem. Ker ga je ministerstvo vnovič dovolilo rabiti v šolah, smemo po pravici zahtevati, da je tako vezan, kakor druge šolske knjige, namreč v pol platno ; sicer platnice v enem mesecu odpadejo in katekizem otroku še eno leto ne rabi. (Iz Male Nedelje v Rožnem dolu) poroča se nam neverojetna vest, da se je zbralo dne 26. okt. t. I. več tisoč ljudij k molitvi ter da je sv. Jurijev-ški žandarmerijski postajovodja ustrelil dva človeka, ne da bi mu bil kdo storil kaj žalega. Pričakujemo natančnejših poročil. (C. kr. finančno vodstvo) nam je doposlalo nastopni poziv: Vsled postave z dne 9. februvarija leta 1850, Najvišjega sklepa z dne 1. maja leta 1850, in postave z dn4 13. decembra leta 1862 ter 29. februvarija leta 1864, § 22, 22. decembra leta 1880 in 15. decembra leta 1885, mora se premakljivo in nepremakljivo premoženje, katero je podvrženo pri-stojbinskemu ekvivalentu, kakor tudi temu podvržene vžitne pravice (u. pr. pravica za lov, ribištvo, mlinarstvo, točenje, potem na cestnino, za sejme, brodarstvo itd ), napovedati, da se potem pristojbina odmeri. Napoved ima se sestaviti po stanji premoženja na dan 1. januvarija leta 1891 in se mora oddati najpozneje do 30. aprila leta 1891 pri c. kr. uradu za odmerjenje pristojbin v Ljubljani. — Po ekvivalentu prizadete stranke se opozarjajo, da se bode pristojbinski ekvivalent po § 80 postave z dnč 9. februvarija 1850 odmeril v dvojnem znesku, ako bi se napoved v pravem času ne oddala; zamolčanje ali neresnična napoved kaznovati pa se ima po § 84., št. 3, postave z dne 9. februvarija 1850 po kazenski postavi o dohodninskih prestopkih. — Stranke se še opozarjajo, da se le na predpisanem tiskanem formularju spisane napovedi sprejemajo. Formularji dobivajo se po 3 in 2 kr. pri vseh c. kr. davkarijah, ravno tam dobi se po nizki ceni tudi ukaz c. kr. finančnega ministerstva z dni 25. maja 1890, v katerem je vse, kar se napovedeb tiče, natanko razloženo. (Glavni dobitek) dunajskih razstavnih sreček znaša 50.000 gld. Opozarjamo p. n. občinstvo, da bode zadnje izžrebanje že 30. oktobra. Telegrami. Dunaj, 29. oktobra. Iz Budimpešte se uradno poroča, da je minister Orczy prosil za odpust iz zdravstvenih ozirov. Kot njegov naslednik se splošno imenuje sekcijski načel-! nik Sz6gyenyi. j Gradec, 28. oktobra. Danes zjutraj je svi-rala vojaška godba pešpolka .št. 27 svojemu drugemu, novoimenovanemu polkovniku, grofu : Hartenau-u, pred njegovo vilo. Včeraj je po-i častil grof Hartenau s zasebnim obiskom pol-j kovnega poveljnika, pl. Pinterja; v osmih dneh vstopi v polk. Sibinj, 29. oktobra. Včerajšnja konferenca rumunske narodne stranke je sklenila, naročiti osrednjemu odboru, da naj pripravi spomenico, obsezajočo pritožbe rumunskega naroda in predloži o ugodnem času. Poročevalec je izjavil, da Kumuni na Ogrskem ne težti preko mej ter so zvesti podložniki avstro-ogrske habsburške cesarske rodovine. Konferenca je izjavi soglasno pritrdila, izrazajoč željo po najiskrenejšem prijateljstvu Avstrije in Rumunije v poHtiškem in go.spodarskem oziru. Konferenca se je sklenila z vskiikom : Živeli: Domovina, kralj, država! Zagreb, 28. oktobra. Kardinal Mihalovič je podaril prvemu hrvatskemu zavodu za slepce, kateri se ima osnovati, 5000 gld.; zdaj je obstanek zavoda zagotovljen. Sofija, 28. oktobra. Sobranje je zopet izvolilo prejšnjega predsednika Slavkova, in istotako prejšnja podpredsednika. Rim, 28. oktobra. Včeraj zvečer je izdala opozicija v Neapolji volilni oklic, katerega so podpisali senator Magliani, poslanci Tajani, Nicotera, Brancaitd. Oklic ne omeni niti besedice ni o vnanji politiki, ni o trodržavni zvezi. Atene, 28. oktobra. Trikupis je vložil ostavko; Deljannis je dobil nalogo, da osnuje novo vlado. Umrli NO: 26. oktobra. Justina (Neža) Drole, usmiljena sestra, 22 let. Kravja dolina 11, jetika. 27. oktobra. Jurij Predlogar, kočijaž, 73 let. Krakovski nasip 22, kap. — Henrik Nieman, hišni posestnik, 70 let. Stari trg 5, kap. V bolnišnici: 26. oktobra. Marijeta Cajhen, delavka, 21 let. Tremensko »poročilo. a Cas Stanje Veter Vreme " t ■S S, opazovanja zrakomera T mm toplomera po Celziju JM -tf š o-N e ag 28 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 7Ž4S 734 1 734-1 0-6 08 06 brezv. sl. zap. sneg n rt 53 0 sneg Srednja temperatura O 7°, za 7-8'' pod normalom I>una{ska borza. (Telfigralično poročilo.) 29. oktobra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 88 gld. 85 kr. Srebrna „ 5% „ 100 » » 16* 88 „ 90 avstr. zlata renta, davka prosta . . . 108 „ 80 n Papirna renta, davka prosta...... 101 , 10 Akcije avstr.-ogerske banke...... 980 „ — Kreditne akeije .......... 307 » — 114 „ 60 — _ Francoski napoleond......... 'J 1 08' Cesarski cekini ........... •5 , 45 Nemške marke . . ... 56 „ 30 Tržne cene v Ljubljani dne 29. oktobra. Pšenica, hktl. Rež, Ječmen, „ Oves, Ajda. Proso, Koruza, Krompir, „ Leča, „ Grah, Fižol, Maslo. Mast, Špeh svež. kgr. 6 50 Špeh povojen, kgr. . 4 55 Surovo maslo, „ 4 22 Jajce, jedno » 2 76 Mleko, liter. . . . 4 87 Goveje meso, kgr. . 4 39 Telečje 5 4 Svinjsko „ „ . 2 32 Koštrunovo „ „ . 10 _ 10 _ Golob ..... 8 — Seno, 100 kgr. . . _ 90 Slama. „ „ . . — 70 Drva trda, 4 □ mtr. — 62 „ mehka. „ ■kri 68 — 75 — 31 — ^ — 60 _ 62 — 36i _ 45! — 1 1 78l 6 40| 4 40| Za pogorelce v Brezovem dolu so darovali sledeči blag. in čast. gospodje ter fare: Matija Jeriha.............................5 gld. — kr. Simon Zupan............................h „ — „ Mihael Tavčar..........................b „ - „ Anton Šmidovnik........................3 „ — „ Josip Novag............................2 „ — „ Josip Gregorič.......... . . 10 „ — „ Josip Jereb..............................4» — „ Frane Krek..........................3„ — „ .Takob Gruden ..........................2 „ — „ Matej Tavčar..............20 „ — » Martin Povše..............14 „ — „ Janez Podboj............................7„ — „ Jurij Drnovšek..........................4„ -„ M. B..................................5 „ - „ M. Kolar, izdajatelj »Slovenca".......51 „ — „ Sentjanski..............................2„ — „ Anton Hočevar...........• . 6 „ — „ Fara trebanjska.............32 „ — „ » ribniška ..............90 ,, - „ „ Št. Helena ........................."5 „ — „ „ Mavčiče..............10 » — „ A. St. S..................................2 „ - „ Župnijski urad v Sostrem........15 „ — » Fara sentvidska na Dolenjskem......30 » — „ , žužemberška............17 » 40 „ ,, hinjska..............12 „ 59 „ » zagraškci.............19 „ — » ,, cerkljanska na Gorenjskem......21 » — „ Luka Jeran, kanonik in msgr., zbirka »Zgodnje Danice" v znesku..........140 » 50 „ Matija Kolar zbirko v „Slovencu".....13 „ — » Fara Doberniče.............28 „ — „ Janez Plevanč iz Soteske ................5„ — „ Peter Urh, prošt, zbirka kapiteljna in Novo- meščanov v znesku...........'>0 » 35 , Slavno opravništvo »Slovenca" dne 4. oktobra . 20 „ — » Skupaj . . ti.')8 gld ;i4 kr. Vsem blagim dobrotnikom najlepša in srčnejša zahvala, zlasti tudi onim, ki nočejo imenovani biti. Sargov „Kalodont«, Tlt katero je izumil g. Sarg in ž njo popolnil glicerinove speeijalitete (opravna mijia) rabi se, kakor zadnje imenovano v Avstriji, Nemčiji, Franciji itd. z največjim vspehom. Ta domačemu obrtu v čast izumljen izdelek, kakoršnih je v tem oziru le malo, se je dal sploh le z velikim trudom iu materijalno požrtvovalnostjo doseči. Tem bolj vesel je vspeh, da se je „KALODONT' na Dunaji najprvo previdno rabil, toda vsled svoje izvrstne lastnosti in svoje nizke cene prišel v rabo po vsem svetu. „KALO-DONT", katerega rabijo celo v cesarski družini, je postal poleg mijIa iu krtačice za zobe neobhodno potreben v vsaki družini, zakaj, kdor je to izvrstno sredstvo le enkrat porabil, da bi imel zdrave in lepe zobe in osvežil si usta, noče in ne more biti več brez njetra._(i) Samo za 4 gld. na mesec dobiva le temeljit poduk po prav Iniiko uiuljivem načinu v risanji, meri in prlkrojenjl obleke. Za vspeh se Jamči. I'oiik traja samo tri mesece. Obleka se prikroja in sešiva. — Kroji se prodajajo. (i) Poljanski nasip št. 14,1. nadstropje, v Ljubljani. kamnosek, T LJubljani, Parne ulice št. 9, flijala tik mesarskega mostu. se najuljudneje priporoča prečastiti duhovSčini v izvršitev naročil vsakovrstnega cerkvenega umetnega kamnoseškega dela, I slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najraznovrstnejših po najnovejših načrtlli prtiv lično in iz različnih vrst marmorja izdelanih iiagrobuih Hpomeuikov. Vse na tukajšnjem pokopališči stoječe in pri njem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedo-' voljenega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer pomladi in pred Vsemi svetimi. Še posebej opozarja na krasen, od kajiiahtal-skega, kararskega in črnega marmorja izgotovljen gtT' M l> o 1» e n i Ic , 'VC katerega prodd po primerno Jako nizkej ceni. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna stavbinska dela, 'THI katiTa fino, trpežno in ceno izvrči. ('J^ „Stadt Wleii" (pri Maliču) || 23 in 24, II. nadstropje. Ordinira vsaki dan od 9. do 12. ure jj dopoldne, od 2. do 5. tire popoldne, j Ij LWi Ob nedeljah in praznikih od 9. JiJ V doV,l. ure. I' Najnovejše iznajdbe in sredstva v zobo- II LwJ zdravništvu. Najboljše plombe, po barvi ilJ tf zobem prikladne. (2) p; a^ Za Vita dela se Jamči. Tu 5 cl. 27. oktobra. Pri .niUit^u: Uraunau, Steiner, Herman, Griinhut, trgovci, z Dunaja. — Schdpfer iz Gradca. — Opeltz iz Budimpešte. — Kellner, Oser, Fuehs, Hoffmann, trgovci, Schaffer, potovalec, Degner, kemik, vsi z Dunaja. Pri S/onu. Kiul. Fuc-hs, baron Sc-hwegel, Pollak, Fasol; Fabiani, Schwalb, in Suha-ripa, trgovci; Koos, Lu.iovik Paul, Grader, Kohberger, Steinmaeher, Liebenwein, Vineiguera, Weislein. vsi z Dunaja. cr p. i Jjjij Preobleke^^^^Popravila. LMikusch, tuiarnu dežnikov, Ljubljana, Mestni trg 15. Fremijaia svetovni razstavi v Londona 1862, Parizu 1367, Dunaji 1873, Parizu 1878. Klavirji na obroke za na deželo »aloiiNki krilasti klavir, planine (52-39) iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. IVIayer na Dunaji za .380 gld., 400 gid., 450 gld., 500 gld., gid., 6(X) gld., 650 gld., pianine za 350 gld. do 600 gld. Klavirji druzih tvrdk za 280 do 350 gld. Izposojilo klavirjev za na ^želo pod naj-ugodnejiiml pogoji. Ces. kralj, privileg. zavarovalna tiružba «« r- —^ nm Bttit^ji^B- zavaruje proti telesnemu poškodovanju vsake vrste, naj se primeri nezgoda v službi, pri svojih opravkih ali pa tudi razven službe iu razven svojih navadnih opravkov, na potovanji, vožnji, lovu, kakem napadu itd. itd. m scer: 1. V hlueaji fiurti (do 62.500 gld.) izplača se takoj cela zava- romiia svota, Oti jioškodovaui tudi še le v enem letu na nasledkih utnrie. II. V slueaii invaliditete (do 100.000 gld.) se pa plačuje do- siurtiia rniiti zavamvane >vuif Ild 6®/o do t" a P'^ S'"* rosti poškodu\aiifgii ali pa tudi namesto rente dotični kapital. III. Zli manjša rioškodovanja se lahko zavaruje od 1 gld. do gld. 73'50 na dan. Ako Sf je le naimaniše poškodovanje pripetilo, dobi poškodovani od dueva, ko se je pričel vračiti do 200 dui v letu ?a vsak dan celo dnevno zavarovalnino in sieer neodvisno od iu razveu slučajev pod I in II, akoravno je še svoje posle llahko opravljal. Naša zavarovalnica ima najnižje tanfe in priznava odškodnino tudi za najmanjše poškodovanje. N. pr. bi plačali duhovniki, odvetniki, notarii, uradniki, trgorci itd.: I. Za slučaj smrti za 10.000 gld. . . 4 gld. — kr. II. „ „ invaliditete , 10.000 - . . 6 . — „ vkup torej za 20 000 gld. . , III. Za vsaki goldinur dnevne odškoilnine v času bolezn; pa.......... 10, gld. — kr. na leto. 1 gld. 10 kr. na leto Pojasnila imluju in ofilasila franko jtošUJa Prodajalnica in posojilnica klavirjev A.ThierfeIder, Dunaj, VII., Burggasse 71. (3-3) glavni zastop v Ljubljani, Šc'lt'iibiir;5<»vo ulice »i. Žrebanje Dunajske , utpi I ra.zsta.^ne srečke ^ Glavni dobitek gld. vrednosti. n mtl ti^ g."] 2291 dobitkov. | €grtLi£l..i4Hr «»i-e<-lse !><> 1 S£lIvV v J^Jiibljaiii. (S9)