St. 6,
V Gorici, 5. februarja 1886.   
^jtaS^i
a XVI
¦r-ri;::.-'
SOČA
Po?aipt'zoe fitevilkoae dobivajp, po 8 kr. v tiiWakariiicah v gosppaki ufici Mizu ,,tr«'h kron", na starem trgu hi v nunsUi ulici ter t Trstji,- via, Ga-s:»r:;m, 3.
!»n)M : n»j sv Mftgovoljjjo ppiiijajo Mi-iiii .,si.mi ..Soct" v Gorici Via, Mo>c<to 12, J., naryciiiii* xm oprAViii5tvu „So5eH.. Via dclla Croce fit. i. 11
Knl;<>ir \ fig ne vratajo; gopfci naj sc lilajfu«- . frankujcjo, ~ Delalce'rii in drugim uftpromoftniir. •« naroftnina wiifca, ukosfi oglase pri opravftiltva.
Prusija in Avstrija.
V*»k narod ima avoje dobre pa tudi svoje Blabe lasttiosti; v vsakem narodu nahajajo so debla, v ka-^trib so katere narodne lastnoBti globo&e vrezanene-S, %P ˇ drugih sodeblib. Nemftki narod ponaia bo z oroiko in ncenoatjo; in to do neke meje po pravici. Boone vede prisie so v Nemcm do viaoke stopioje in omika jo mofao razsirjena. Podlaga nemski omiki in vedi je v prvi vrsti krs&anstvo, v drugi vrsti pre* ?la omika sedanjih romanskih in prejinjih greSkih na-rodov, Fred sedaojo omiko bili so Nemci divji in po eedanji omiki bodo zopet divji, kakor kazojo njih najboljli mozjo.
Tenia «e ni euditi; kajti preve5 dobrega bo u-zili in zametavajo podlago, na kateri bo veliki po-•tali, tor Binatrajo same aebe kot edini vir: raoci, pravice in resnico.   To ao delali najprej   njih modri-
{ani v solah; zdaj pa delajc to njih ucenci v politiki, iote6i posneinatt Aleksandra, ki je hotel imeti lo oiio veliko drzavo na svetu, in Kserksa. ki jtf hotel tnorjo krotiti z verigamt, katere je vanj metal. Noizmormi oholoRt in popolni odpad od katolisitih nocol zuaoijo dojanja in poootja aedanjih nemskih mogotcov, I'tu-eov. To deblo noraskega naroda znalo ei jo pridobiti politico vodatvo v Nem&ji, dasi ni nemiko, ampuk ponemceno iz raznih siovanakih piemen.
Paed stotetji odvrgli so Prusi katoliako vero in alovanski jezik ter so postal i pogoltun narod, kateri gospoduje in preieda katoli§kim Nemcom, ki bo ga do grla uiti. Nem&ki liberalci vaeh voroizpovoduuj, poaebno zidi in prostozidarji, odpadniki razuih naio-dov ia hlapci po du'uu, bo njegovi zavezniki, hvalilci in priporoievulci. Tudi v Avatriji imamo Nemce, ki ae popoluoraa zlagajo a prusko polittko ter hvalijo in povzdigujejo silo in kdvico proti drugim narodom.
Nositelj pruske politike in pruskega duha je eedanji drzavni kancelar Bismark, ki jo imel nedavno zanimir govor o Poljakih, ki prebivajo na Pxuskem, katerih je nad 2 miiijona. fiekel je, da jili je pre-7e6, da sa Sirijo, da jih bo treba zmanjSati nastovilu in t to svrho odvzoti poljskim pleraicera, ki so vai svoBti katolidani, poseatvo proti odfikoduini v denarji. To nafolo oilovitoBti vzbudilo jo med novoiegaimi Nemci nepopialjivo resalje. Nemiki klub drzavuih poBlancev na Dunaji izrekel je svoje priznanje in za-hvalo Bismarku za ujegovo driatnisko iznajdbo, ki naj bi bo preneala tudi v Arstrijo.
Zdi so, da ti osreoovAloi narodoy ro vejo, da v
Avstriji imamo zo moio, ki delujejo po Blidnom re-
ceptu, ki je Avatriji Lez vac pogubon. Prustvo je na-
Btalo in se vzdiiuje po aili,  doklor  bo  aila veljala.
Avatrija jo nastala in bo vsdrzuje po varetvu, katero
dajo posameznim narodom.   Ako   bi to varatvo ne*
halo, ako bi so uvedU kruta aila, potem bi bilft Av-
' Btrija na eni atopinji b Prntijo, potem bi zgubila po-
: goj Bvojoga obstunka,   kajti to jo gotovo,  da gledo
j krute «ile jo Prusija nadkrilujo. Toga nekateri Nemci
I no5ejo umeti, marvel dolajo i vao moojo, ki jim je
! na razpolngo, na to, da bi alovanske narode oviraliv
njih naravnem razvoji,   V ta naincn imajo liberulni
Nemci in italianissimi proato roko proti Slovanom, da
rusijo &[\ zid,   ki brani Avstrijo na zunaj,  in da si
pridobivajo   uajkropkejaih  zavoznikov  v odpainikib,
kakor uas uci vsakdanja flkusnja.
Kevorjetno je, kako morejo biti politi5ni mozjo tako kratkovidni, da no spoznajo, kako irredontov in prusakov boj proti avstrijskim Blovanom muozi fieto avstrijskih sovraxnikov, ki Be pomnozujejo b slovan-skimi omabljivci in odpadniki. Irredenti v Italiji, n. pr. Bonghif javno pripoznavajo mo5 odpadniStva, ker so odkr»*'vsr6ni; ali nekaton mozjo io tako navzeti BovrabtvL do Slovauov, da toga notojo vidoti, tor z zadovoljnim ocoBom gledajo klanjo irredenta in prusakov z mirnimi slovauskimi drzavljaoi. Knkrat spre-vidijo tudi ti gospodje pogubljive poti, po katerih ho-dijo zdaj; ali kdo popravi skodo, katero pouzrofiujejo so bvojo prusko-iriodcntsko politiko ?
tSlovenoi ostauemo v torn boji zvesti avojemu nauolu: za vero, dom, cesarja. Mi spoznavamo in prizaavamo, da pravica jo zgodovinska podlaga av-Btiijski driavi, zato bomo vednc borili se za VBestran-flko pravice proti pruskemu in irredentskemu nasil* stvu. Nag boj jo boj za svobolo, za pravico, za ob-| stanek slavne dr^ave, ki bo neupogljiva, dokler bo ' zveata na^elom, po katerih je vzraatla. Z nami so vsi po&teui, Avstriji zvesti Nemci in Italijani.
LISTEK.
^tandi-ei ali St. AjndjreL.
Kot obLinski tajnik imam priloznost opazovati, na kotiko naiinov se piaejo imena onib vaaij na Go-riikem, la so imenovane po katerem avetniku. Bral tern ie: Standrei, St. Andrea, Standrai, St. Andraz, 8tandi-ej, St. Andrej, Sv. Andrej, Sent Andrej; Ste-verjan, St. Florijan, St. Feryan. St. Ferjan, Sv. Fe-lijan, Sv. Florijan, Steverjan; btivan, St. Ivan, Sv. Ivan; Slorenc, Slovrenc, St. Loreno, Sv. Loreno. 0 imenih ved druzih vaaij bi se dale kaj enacega na-vesti. Prav bi bilo, da bi aa dolocllo enkiat za zmi-raj, kak6 naj se piaejo po svetnikih imenovane vasi, ker drugafie so ne ognemo negotovosti gledo njih pisave.
Treba bi bilo pred vsem doloditi, ali bo imajo pri imenovanji Blotniearji ravoati po ljudstvu ali ljud-stvo po slovnidarjih f ali se imajo pisati imena takih va»ij, kakor imena patronov* aU pa po izgovoru ljud-atva. Menim, da odgovor na to vpraSanje m teiak. Pri imenovanji vaaij mora nam biti izgovor ljudatva dotidnega kraja merodajen, ker drueace se bodo lastna imena na eden na6invpiaala n» drug pa izgovarjala. Uzemimo v izgled wStandreL". Naj Btopijo vsi u6e-njaki, slovnioarji, literati in etimologi na noge in naj akaiejo pod globo, da je mora ime tukajSnje vasi lyot^oii; 3*nt Andr^, 3*nt Andrai, freti Andrei,
Blagovoljen svet kmetovalcem goriske okolice.
(Dalje.)
Neagodna vremona (tukaj govorim samo o de-Levanji) delajo mnogokrat kmetovaloem hude pregla-
Sveti Andraz, Sant Andrej, Sveti Andrej ali pa kako druga&e, izgovarjalo bode nase ljudstvo vedno .Stan-dreztt. V uradnih spiaih naha.am pisano aStandre2v ne pa „St. Andreift. Ta piaava so mi zdi tudi edina prava. St. Andrei moralo bi se brati 4Sant Andrei" („Santandreztt), ker pika pomeni skrajiano besedo. Kakor beremo „Sv. Ivan", Sveti Ivan in ne „Svivan*, tako bi morali brutl,„St. Andrei": „Sant Andrei" (Santandrei), ne pa Standee^. Smarije nibde ne pifie ,St. Marija — Santa Marija"; Stanjol ne Sant Da-njei itd. zakaj bi ne pisali tadi: Standrez, Sempeter, Stmaver, Smartin itd., da bi se ze iz pisave vedelo, kako ljudstvo vas rea imennje.
Pa mi kdo porece, da bi se morala po mojem mnenji razne po iBtem Bvetoika imenovane vasi razno pisati. Temu jaz pritrjujem. Kjer ljudstvo izgovarja ,Sveti Ivan", naj so pise „Sv. Ivan* j „Sant Ivan" naj bi se pisalo: St. Ivan; Siivan pa: Stivan. Pri Trstn je Sv. Ivan (Svet Ivan); pri Devinu je StWan; kje drugod St. Ivan (Sant Ivan): zopet drugod mo-go8e Sv. Janez.v Pri Gorici j« Standrei;' na Koro-skem je raenda Standrai; pri Trsta Sv. Andrej j v eni deieli je vas: Smihel, v drugi je Sv. Miha v tretji St, Mihel itd. Ime iBte vasi pa naj se piSe vedno enako.                ¦¦   •
Naj slednjid io omcaim, da ime: aSt. Andrea-j kakor casopisi prinasajo, ni uzeto no po patronu tu-kajsnje vasi, ne po izgovoru ljudstvaj ne zdi se mi tedaj opravioeno. — Ce bi imenovali vas, kakor ime-nujemo krajnega patrons, bi morali re6i „Sv. Andrej" j &e jo ^a faotoo jpiajneno imeiovati po iqpwm &m
vice in tezavo ne samo poleti, raatveo tadi o drugih letnibr6asih, a to ne samo kmetovaloem nego tudi drugim ljudera. Tako jo tudi to Kimo veojidel de-2evuo, mokro neprijetno vromo. No moro *e fekoraj nobeno delo pod railim nebom opvavljati; kmetoval-com zastaja delo po vinogradih m drugod. Kako pri-jetno je tukaj tudi po zimi, kadar je vrerae lepo, u-godno! Vbo dela zunaj, sosebno po vinogradih, Ob-rezujejo, vezejo, okopujejo trto, all pa napravljajo Iob za trto in kurjavo, spravljajo iteljo za iiviho in opravljajo druga kmetijeka dela. A kaj hoSemo! Bog ima v svoji oblasti ugodna in neugodna vremena, se* daj daja nam lepo ugodno vromo, sedaj pa neugodao, noprijotno. Sprejemati mo tamo oboje iz bozje roke. Kakor sprejemamo ugodnO, lepo z veielim iroem, tako moramo tudi neugodno sprejemati vsaj z uda< nostjo, potrpozljivostjo. In tako kmetovalca nougodho vromo no nadlcgujo samo pri sulonji iivlnske krmo, marvo(5 tudi pri druzih prldolkih. V pojainilo *e par izgledov. Sadna drevesa na primer naitavila so pre-teklo leto polno ovetnih popkov ter nai navdajajo io sladkim upanjem. A uze sdoj pravtmo t ncko ikrbjo: Ako Bog dil lepo vreme o ovetnem fiaiu, 69 Bog obvarujo, nadjamo se obiluo ladja. Tadi pretoklo loto jo Badno drevjo precoj lepo ovetlo, a preobilni dez nam je ukoraj vae sadje pobral,
Kako ialostno je tudi, kadar se trgatev blila, a zlahtao grozdje zarad preobilnega dezjaj jame po-cati, da oeli grozdi odpaaajo in gnijejo! A kdo more pri tern kaj pomagati, ko earn ljubi Bog, katerega smo dolzni prositi tudi ugodnega vremena za r.emelj-ske pridelkeP
Ali ljubi kmetje! na to vas moram opozoriti, da si v nekaterih pridelkih tudi proti neugodnemu vre-menu moremo nekoliko pomagati. In to smo tudi dolzoi Btoriti, zato nam je Bog dal razum. In prav k temu bi jaz rad s tern dolgim pisanjem doyedef. Menim, da sem dovolj jasno razloiil, kako si lahkn po-magate pri susenji medike in druge enake krme. Zato se moj blagovoljni svet kakor rudeca nit vlje Bkozi ves ta dopis, in priporocllo je morda tudi dovolj toplo.
Pomagaj si toraj kmet sam in pomagal ti bode Bog. Ko bi pa ne hotel sam si pomagati, in bimesto tega le godrnjal, jezil se nad sfabim vremencm, ali celo vreme preklinjal in tako posredno Boga samega, od katerega nam vender tudi neugodna vremena pri-hajajo, — vprasam te, jkaj si boi a tako nespametjo
kajsnjega Ijadstva in naiih dobrih znoncev, pisati moramo tStandrei". Jar ee drzlm Ijudakega izgovora
in biviega obfi, tajhika ter pifiem vedao  .Staodrez' — Hvaleien bom vsakemu, ki ni mojega mnenja, «e se v tfSoe'i" oglati. Ve5 ofii ve6 vidi.                   F.
Cerkvene pesui, nabrane liied sloveuskint narodom. Zvezek I. Isfdalo in zalo^ilo cecilijaaako drui(vo za goriako nadikonjo. 1885. Natisnlla Klein in KovaS v Ljubljani, y veliki osmerki, str, 32.
Tako se zove najnovejse muzikalno delo, ktero je cecilijansko druStvo goriako svojim udom podelilo kot danlo za 1. 1885. Zvezek I. obsega 16 oerkvenih pesmi, ktere sta, kakor predgovor pravi, na Tolmin-skem in na Gerkljanskem nabrala in harmonirirala B. gg. I. Kokosar, kaplan v Cerknem,in B. Fajgelj, utitelj v Tolminu. — Kar se tifie besed, bamoniza-cije in napevov, moramo v oWe reel, da so popothem cerkveni, dostojni liise bozje. B. Fajge^na barmbni-zaoija je tern priprostim cerkvonim napevom prav prikladnar lahka in gibena, gled6 oerkvenega stila — vzorna. Tadi I. KokoSar se je v treh pesnih poktoal kot apretnega in hadarjenega harmonika. Napevi so tako 8melodijozni,8 da bodo celo ceoilyanskim na-Bprotnikom dopadali; da, nam se celd zdi, da sta so omenjena Bkladate^a Se pretesnosrdno driala narodne melodije, poskofaega ritma in vsehomh Bpritikhn«, ktere bo povoi in pevkinje prvotctemu napevu priqjali. To velja o I. paeni ,o dete ljubljeno8 in poabbno o
9,^,oko>it*;, *««joisaj,- tytM-w m&
„So6a" izbaja vs.jk pctek   <•   velja
po poSli prejemana aii v ftorici > > dom
poSHjnna:
Vse leto.....f. I »•»
Pol leta.....-,- - .?¦»
Cttvrt lcta......¦ '¦ '
Pri OjOJaiiilib in tako tudi ;   i ..po-
slanicah"se placujc za navudiiw ii-lstop-
no vrsto:
8 kr. 4e 83 tisku 1 kirn
7    r»    »    m      ii    -    >•
« „ » »   ., y ,.
2ave6e 2rke jio pi outrun.
pomagal? Le Boga bi grdo ialil, neYrednega ae aka-zal bozjega bl&goslova in svojo duSo oSkodoval.
Zato prosim van, ljubi kmetovaki! neprimiteae mojega nasveta, niksr no kvarite Se dalje izvrstj.e feme po tieh, mam* apravljajte Jo v kosoke all na oatrgace, da jo le od tal Yzdignete. Da me boteraje ubogali t aroj prid in dobicek, povssmem to So eu-krai ob kratkem velike koriati, katere si tako Iabko in gotovo pridobite, ce so udaste blagovoijnemu mo-jemu naivete,
1) PripiavljaK si bote iavrstno knno tadi pn neugodnem, deSevnem vremenn, in to menim, jeglav-na atvar. Imeli bote dobieek, katerega tadi alepec Iabko ofipa.
8) Vaako koinjo vadignete ob avojam own, to je ko je godna, od tal brez ozira na vreme in tako nartdite proctor raSfl naiiednje koinjo. Da, vetko leto pridobite bliiu eno koinjo, en metee, katerega ¦te ve* let tarad slabsga vrtatena xgubili a tern, da ite bUgo dolgo, dolgo po tieh faljafi, Prihranite u tadi mnogo ntpotrcbnega dela in no bote neinfli po-ran mediko na njivi otreatli in puiWi.
8) Ne bote too nedaaj in prninikov aarad an* ienja a hlapcevakim delom akrnnili, in evojim dnSam Skodovali, in to menim je tadi mnogo vreden dobicek. Pray tako ri prihranite mnogo skrbi, tuge, ne-jevolje, godrnjanja all celo Met*ine proti alabemu vre-menu, torej bote tadi ljabii Boga in on bo imel So vecjo slab aa vase dobro.
Mari pa nekateri ledaj porecejo, da ae mi je medika v pridigo prevrgla!
Kli ne de, co tadi moramo, nravatveno stran tnkaj make povdarjam — aaj tapiaana beaeda dalie ottane nego isurdena. Meni je na tern lesece, da bi mojenro aretn koUkor mogoee ugladil pot do tiatih, kate-rim je aamenjen, in v ta namen morda ne bode na-pacno, da aem tadi na moralno atrano make bren-knil.
Sedaj pa hocem §e eno in aioer resno beaedo spregororiti s naio kmetijako solo, oairoma a njenim vodatvom in nadsoretvom.
Kmetijaka Sola je deielna nanrava, vzdrzevana B deielnimi davki. Zato pa ima dezela, oairoma i-majo davkoplaoevalci prarico, zahtevati od kmetijake iole vsorno kmetovanje t vaaki atroki, apadajoSi y njeno podrodje. Ako ai ne bode prizadevala biti v reanioi vior kmetovanjn, primernemu naSi deieli, ai ne prialuii in ne pridobi zeljenega sanpanja pri tukajSnjih kmetovakih. tfadzoratvo kmetijake Sole naj ne zabi, da ono ne raspolaga ae svojim marred z dezelnim denarom na kmetijaki soli, da je toraj le oakrbnik dezelnega blaga, Za toga del tnkaj smelo trdim, da mojnaavetkmetovakem jeza kmetijako solo atrogo povelje, ne od atrani moje malenkoati, nego od zdrave pameti in amotca in namena kmetijake iole. Zaloatno dovolj, da je kmetijaka Sola toliko let svojo dolznost v tej atroki apregledala in zanemarjala. Jaz aem preverjen in menim, da se nemotim, da, akobi bila zacela kmetijaka .Sola obeh oddelkor uze v pr-vem zaSetka svojega obstanka mediko in drngo ena-ko knno anSiti tako, kakor jo anSijo pametni kme-tovalci po dragih dezelah, bi jo bili tnkajanji kmeto-valci gotovo nie zdaynej poanemali. In koUko dobi6-ka bi imela od tega nasa deLela?
Da bi naSa kmetijaka iola do aedaj ne bila ve-dela, kako ae praYilno detelja suai, tega ne verja-mem; da je pa do aedaj v tern tako nemarna bila, enako tnkajSnjim kmetom, to je pa 4ovolj ialostno. Kmetijska Sola, oziroma njeno yodatvo in nadzoratvo
kah, ki jib ima pr?i glas, hitro apoma ono aarijanje in idihoranje, ki je 2enakam laatno. Ko bi ae bili oni sinerkeljni" bspnatOi, bi bila melodija lepaa, apo-dobnejaa, aploh kraana poatna peaen, kterl bi ae har-monizacija y mol—akordih ae le pratr prikladala*
BTekati ali beaede,* pravi predgovor, aao ae morali to m tarn povsem predelati, ali osiraje ae na njih atarost in onginalnoat,, ae je mataikaj apregledalo.* Nam so zdi, da so so teksti to in tam §e p re m a 1 o popravili, a -drtigim se y4 da, se bodo zdeli pa pre* Yec moderni. Teiko je ta praYO pravilo dolo&ti. Nemei tiskajo stare peani, kakerine so. 5aSe atare pesni pa ae ne morejo y start obliki ponatieniti, ker so YeSidel bzez pravega peaniSkega metra, brea rim, polne tnjk itd. Tadi sadr&j peani je glede Yorakih reanic prar ubog, tn in tam celo ameaen. Kaj bi bilo torej atoriti ? Menimo, da naj ae atare peani Yaaj toliko poprarijo, da ae is njih iztrebi ysb neresnifoo, nedoatojno, ameano; glede oblike naj se izbaenejo Yae aloyniake nepraYilnoati in napake y naglaan; pe-BoiSka mora naj bo doaledna, doYriene rime pa se pti takih peanih ne sahtcYajo.               *•
Kekaterlm peanim ao pridjane tadi kratke pred-igre, ziozene y pravem eerkrenem alogn. Tiskjena kamen, a doYolj jaaen in licen, Skoda, da so napeyi na eni atrani, tekBti pa zadej na drngi atrani, kar pevce zeld oyira. Kljub tem^edoatatkom priporooa-mo nCerkvene peani0 Ysem aloveaskim orgaoiatom in cerkvonim pevcem. YeSina peani so pravi biaeri. Cena aveska je 80 kr. s poStnino Yred in se dobiva lH2*S!WW °» kaJWI* ˇ Gww, eeineime nlice,
uaj ne zabi, da ktar, h* se a nemarnoa^o in saknY-Ijeno nerednostjonaredi na Solakem xemljii^i, jeskoda deieli, in da je *>la, oaroma njeno YodatYo ali nad-zontYO, is praYidnoati — ex juatifa'a — dolina deieli Skodo poYroiti, enako Yaakema grajSinskemn oskrb-nikn, ki je y enskem alneaji nasproti aYojemu gospo-daiju. (To prayilo Tolja sa yso npraro; aafco naj se pari poYsod in pri Ytem, komu ae kaj izroei. ilr.)
A is toga, kat sem kmetijaki soli tnkaj P«ve-dal in kar je poStene zulniUa, naj nikdo ne sklepa, da sem morda'naaprotnik kmetijake Sole, to bi bilo napacno in krivo. J« aem prijatelj 7sacega pravega napredka na Ysakem polp, toraj tadi na kmetijakera in tako tadi gotoYo kmetijake iole, ako kale dejan-ako d:bro yoIjo xa Ysestraoakt napredek. Co bi pa taka Sola le raane drage poskoanje in aieer breauape-ine posknan;- deltla in ne bi Yidela, kar jo dobro, prakticno, kar jej tako rekoi pred pragom IeK in ˇ hiio aili, tedaj bi si taka Sola nikdar ne pridobila pravega sanpanja pri naiih kraetOTalcih (med katc-rimi aem saeasno tadi >z), kakerSnega bi tadi gotoYo ne bila Yredna.
_____________    (Konec pride.)
Dopisi.
V  Goiici, 4. febr.— ZadnjiS si omenila, draga ,8o«a", nerede, ki so ae godili t Ogleji z ozirom na izkopavanje rimakih starin. Povedala si, da so ao pognbile dragocene starinake re6i ˇ mrtviSfii ali t nekropoli, ki ae je popolno uniLila, da bi ne priSli na aled (kakor pravijo) brezumnemn naCrtu o legi nekdanjega Ogleja, ki ga je bil na&tat neki paeado-strokovnjak. Starinake reft so ae tam izkopavale ter prodajale v London in nibie ne more izYedeti: kdo jih je prodajal? koliko je potegnil za nje? kam je »!ejal denar? Le toliko je znano, da visoka viada ima ze mnogo let v Ogleji muzej in svojo uradnike, ki nadzornjejo vae, ka^ ae godi, ter da do zdaj ni bilo Se objavljeno porocllo o prodeji y London. Pred leti pisala ai, draga „So5a", da so ae prodajale izko* panine v deieli, in atcer vsled viSjega dovoljeoja, ali natanSnejaega porodila ni bilo 6itati nikjer.
Danes ti moram porodati, da ae ne godi alabo aamo na gmotnem in atariaarakem polji, ampak tudi na maraikaterem drngem. Dobro ae spominjam, da ai pisala, cenjena nSo6a", kdo je pomagal uatanoviti takajSnji list „U Corriere di Gorizia", kdo je njegoY viSji pokrovitelj in r kake namene aluit; a nikjer niaem cital, da bi bil kdo tvojim beaedam odgovarjal ali celo ugovarjal. Po pravici sinatram torej, da je vae veanica, kar ai v tern oziru pisab. Pripovedcvala d o zvezah, o kaierih se ne sme dalje govoriti, ka-terc zveze ao tako o^iYidne, da niti slepec jih ne more tajiti. — Videli amo in vsakdanja skoSnja nas u5i, kakih nazorov je „Covriere* v verakih zadeYab. Koliko krafc ga je moral zavrniti katoli&ki ffEco* y tem oziru ? in kodaj je „Corr." tajil svoja naiela y tern pogledu ? Kona ni Se ino v spomfna, kako je „Corr." opeval aamokrea samomorxlcev ? in ali ni pred par dnevi prineael poziva za ono slavnost y 6ast aa-momorilca, katero je moral vzviseni goapod knezo-nadSkof javno grajati ? Ali ni vabil ta list k podu6-nemu(P) YeSera o Carducciju, peaaiku prekleaskoga dnba ? V verskem ozira je „Corr.* zaatopnik „oajli-beralncjSib natal."
Kako pa glede narodnoati ? Kakor bosen zaganja ae od prYega zaLetka proti drngi dezelni narodnoati, jo ameSi in drazi, kjer dobi le koii6kaj poYoda. Ali more kdo to tajiti P ali ni prineael nCorr." filanka »La grande Slovenia" ! ali ni prinaSal predlaasko p9-Ietje vznemirjajoSih veatij o goriSkih sioYenskib oko-licanib ? in tako tadi po ajSeYskem dogodku preteklo poletje ? Kakor pitan vol razaajal je po stoje ter ni apoStovai ni verakega prepriianja vefiine goriskih pre-bitalcev ni narodne oati Avstriji zveato ndanih alo-Yenakih prebivalcev. Menim, da *Corr.* bi ai Stel y razzaljenje, ako bi kdo o njem trdil, da je podpiral katok'Sko prepri&nje, ali da je zagovarjal pravice aloYenakega naroda.
In eegav list je sCorriere'• ? kdo je pomagal pri njegovem rojatvu? kdo ma doYoljnje tse te sko-ke? 0 tem si pisala, cenjena ,SoLa*, in nikdo ti ni ugovarjal, niti 0Corr." aam; tedaj je reanica, kar ai pisala. Kdor bo6e BCorriera" pazljivo 6itati, apozna koj, koga in ^3gave koristi naprajSi zagovarja.
Proti katofiiki veri in proti SloYcncem ai wCorr.K veHko doYoljnje in na tem painika je navsdno ne-mocen. V drzavnih reSeh ae ni pregresil, ali onega napeba ni imel, ki so ga nekje od njega pricakovali. Pondarjai je premoSno svoje italijanako narodao ate-HiCe, da ni bilo proatora za drogo, ceaar ao ae nekje od njega nadejali. Sato je stranka, ki dela veter ob jadranakem morji, udihnila zivljenje drngema liata, ki naj bi „Corrieraa v tem popolnoval, ne da bi ma v dragih ozirih nasprotoval; in tako ima eCorr.K na-sprotnika a te atrani.
V  Yerakem ozira nemaraoat, v narodnem prepir, Y gmotnem Skoda, y driavnem potrebna pomo6 — kodprihsja vae to? Gospode driavne poalance pro-aimo, naj popraSajo grofia Taaffeja, ali so mn to reel
lswmakv^kQ&tofab»ptkk<>*>w&mm*»
snane, bo vedel, kaj mn je atoriti; ako mn niao znane, naj ai jih d& opisat po zanealjivih 080-bab, in vedel bo, kaj se pripravlja ob jadranakem marji._____________
Pod Bricljekom, dne is. januarja. — (Radi
Yode nas bode!) Dobra, zdrava pitna voda blizu bi-YaliSd na priatojnem kraji je potrobna rec; to Yemo tadi mi Za — Ovinkarji. In za to smo se bili zdru-zili pred par leti, hotee* napraviti nov vodnjak (vafiko korito) pod Simonom polegh. §t. 24. Iz tega namena iel je bil doloceni podjetnik istega dela y davkarijo gledat na mapo, fiegav je oni svet, kjer se je imela sidati „kaSta*. In videl je in rekel je: svet je „pro« miSka" t. j. obSinsk, av6t vseh. In na to ae je zafelo sidati in ae je bilo tudi blizu dozidalo. In deli ao'. dobro bo!
A glej gavraga potuhnjenegaI Zdaj se zafine glasiti M-ar — tiati, ki je dejdl, da bi 2 el el, da bi apadala naSa dezela pod KoroSko. (Naj bi Sel <5ez mejo, voSSili bi mu areco najveSo 1) In d61 je: avet je moj! In dokazal je to a tremi prifiami. Na to amo boteli svet odkupiti od njega, ce je vie rea nje-gor. In bil je svet cenjen borih 15 gld. In bila ata pri tem cenilca g. F. b. In J. 3. A gospod mogoSnez ni hotel tega odkupila; pokazati je Selel, da je on. On (z veliko zaSetnico)! In dosegel je toliko, da**, je vie pozidana kaSta poaula a pomoijo — oroJni* koY. In bilo je tako — v tistih Saaih: ko je bil Se malo na trduin nogah dotiCni poaestnik blizu. Prede-lice, in je bil v B. oblaatnik ta, ki bi Se rad zapo* vedoval, pa vetf no more, in so bile Se Sive one tri price. A mi poznamo M—arja, in bivSega oblaatnika v B. in one tri rajne pri fie. Pa jedna od teh jo morala aliSati besedo: T. ali ai dal duSo? Pri^e so ttdopri« nesle", da v nekodanjih dobrih <5asih ao parizarji zavlacevali od Predelice celo do h. St. 24. no da bi bil ked6 oporckal; iz tega je M-ar izvajal, da oni svet je bila rea prava njegova avojina. In g. M«ar je dosegel svojo po sodnijakej pod. Kedo more kaj za to?
A doticni gospod jo bil one case tudi g. zupan. In kot tak je lepo molcal ter trpol, da je ljudsfvo bilo brez vode in trpol je aam z njim vrod. In gc iil je syojo 2tvino h koritu v Spodnji Log St, 1. Kaj za to ? vsak evojeglnvnez mora trpeti, co hoLe izvesti stvar po svoje! — Kako pa to, da mu niao bile znane 2upanske dolioosti ? aaj je neki od sile ucen. nZupana bodi poaebna akrb, narejati ali popravljati ob6e k\i* deze (vodojake) in Yodovaje."—^Valed tega moralo je oblaatvo opomisjati ga na to; z drugo beaedo: po politidni poti dobih amo bili pravdo 7a — Orinkarji. A kaj ? Vri nas ae nam tako rado leni ali grezi, tako radi apimo! In zaspali smo bili in kladez z nami Yred, kakor v onetn zaplantanem gradu, kjer je Ml zaspal kuhar s klobaso pred ustmi!
Pa ipak glej — tu jeden odpre o<5i, zaine yz-dehati. Naposled odpre Se usta, cos: MoLje, 5as bo: oj! In ta strese Se drnge. In vzdramijo Be in apregle-dajo, 6es: Lej ga Kloftra, on je uze na nogah, kedaj je natal ?!
In aedanje zupan&tvo — naj bi so ne utohnilo — ima trdno voljo, dati vode Se Za^ — Ovinkarjem, da ne bodo morali iiveti od miloati Sklavdrov in Ju-rijeev. In roislili ao zopet, da ima biti vodnjak upiav na tistem preklicanem mestu (ki je nmiSljena av<»jina g. M-arja), kjor jc uze atal oni vodnjak. A g. M-ar (a!i njegovi ljudje) ne dajo meata in ga ne dajo. In na to ae je doiocilo, naj bode vodnjak za Za—Ovin-karje za hruSko pod Andrejolijevo hiSo. In ker je treba v to dovoljenje dotifine ceatne goapoake, ao ae naSi mozje menda uLe oglaaili na doti6nem mestu za to. (Menda — sem del; kajti navada je po nekodi, da ndr2e sejoa glede kske reLi, potlej pa ae razidejo, ne da bi kaj reSili!)
A nam se naznadeno mesto ne vidi pravo. Za prvo: kam ae bode odtekala odviSja nepotrebna voda od korita? kedo jo bode hotel cez polje? To praSa-nje velja, fa bi napravili kl&dez za hruSko v polji. In za drugo in za tretje, in aploh: najlepSi proator ae meni (in drugim) vidi na onem preklicanem meata, kjer je uze jedenkrat atal kladez. (Ce veate vi dm-gace, prepricajte nas o nasprotnem). Ali je ni si1erT ki bi zlomila Bloiko silo" ter primorala g. M-arja, da bi dal oni proator sa obce namene ?
Nu, pa za zdaj necem Se ni6 re5i; idaj je tako voda zamrznena. A na spomlad, ko ae jame tajati, pa zavecem; oj, oj, oj, oj! Saj pravi pregovor:
Otroka, ki ne veka, mati ne podoji 1 In prego-vori ao reaniJSni (naj bi bili tudi turiki), aicer bi ne bili pregovori. In tako hoce ravnati tudi
tmmm_mmmmmmmmm  Za — Ovinkar.
Politidni pregled.
Do sedaj jeimel dr2. 2bor nie tri sejo. V prvi seji se je predsednik najprej spominjal o-nih poslancev, ki so se med pocitnicami prese-lili v veCnost, in mesto njih voljeni so storili svojo obljabo. Na daevnem redn prvih sej so biktepri* bfinj« fjftdoifa ^redJcjgoT jg owkpm-
mezuih poslancev. Vlada je predlozila postavue sacrte glede doloceb proti nevarnim nakanam socijalistov, kakor tudi glede* zavarovanja delav-cev za siucaj bolezni in za uravnanje stavbarstva. Posl. Lienbachcr je stavil samostalen predlog o preosiiovi hisncga davka po nekaterih krajih in posl. MatuS je priporofcal in predlagal urejenje iu zboljSanje place suplentom srednjih sol. Stav-ljeni predlogi izrocili so se dotienim odsekom. V detrtek je bila volitev stalnega predsedniStva za celo dobo sedanjo, in voljeni so bili dose-danji za&asni upravitelji in sicer: dr. Smolka predsedaik, grot' Rihard Clam Martinic prvi in vitez Chiumecky drugi podpredsednik.
Ogerski zbor je za nekaj dni prenehal svoje delovauje, ker so te dni ogerski ministri odili na Dunaj, da z naSimi ministri zvrSe" razprave o medsebojoi pogodbi. Obe vladi sti senekiuze porazumeli in zakljucek njunih razprav prcdlozi se v kratkem avstrijski in ogerski zbornici v obravna^u in potrditev.
T« inostranstva nam je pred vsem omenjati razprave v pruski poslani&ki zbornici o izgonu Poljakov iz Prusije. Znano je nasim Citatcljem, da je pred nekaj casom uzc nemlki drl zbor hotel kneza Bismarka interpelovati o izgonu Poljakov; ali tedaj je Bismark v zboru preeital pismo pruskega kralja, ki je ob ednem tudi nem-ski ccsar, v katerem pismu je kralj Viljem, ali prav za prav knez Bismark, trdil, da je om iz-gon izkljudljivo pruska zadcva, v katero se ne more in ne sme vtikati nemiki drz. zbor. Ta zadeva tedaj je bila pretekli teden predmet bur-Bib in dolgih razprav v pruski poslanilki zbornici. In tu se je Bismark pokazal v svojcm pra-vem svitu kot zagrizen Nemec, ohol Prus in brezoziren minister. On ni le zagovarjal svojega dosedanjega postopanja, ampak je segnil v svo-jem sovraStvu do Poljakov tako dale6, da je rekel, da noben Nemec pa tudi Poljak ne, ce hoce biti vojak ali nradnik, ne sme vec kake Poljakinje vzeti za zeno, ker na ta nacin je nemstvo v nevarnosti; in na to je se pridjal, da hoce, ce bode treba, po sili pokupiti posc-stva poljskill plemenitasev, ki so naj vecja za-slomba siovanstva na Pruskera, plemenitaSe pa po svetu pognati in na njihovih posestvih na-seliti Nerace eiste krvi. Ta govor Bismarkov, ki unttevalni boj napoveduje Poljakoin, je tako do-padai nasim ultrauemcero, da hoce celo nemski klub drz. zbora avstrijskega knezu Bismarku po-slati priznanje in zahvalo.
TurSki, srbski in bulgarski poslaniki so se sesli v Bukaresla, da sklenejo mirovno pogodbo. Tar5ija hoce kneza Aleksandra imenovati nacel-nika izhodnji Rumeliji za pet let in po preteku teh bi ga smela nadalje potrditi, ne da bi v to potrebovala privoljenja drugih velesil; knez pa bi odrajtoval TurcTji letni tribut in jej bil za-veznik tudi ob casu vojske.
Odgovor na drugo poostreno noto angleiko, katerega je grSka vlada komaj te dni dala, je enak prvemu. Grska noce nid sli&ati o razoro-zenji in pravi, da ona odvrafca od sebe vso od-govornost, ako pride do prelivanja krvi za siucaj, da pride tuje brodovje v grske zalive.
Anglesko ministerstvo, kateremu je nacel-nik zopet Gladstone, je nze sestavljeno, ali urad-no ne se objavljeno. Kakor se zatrjuje, hoce novi kabinet Ircem privoliti laste.n parlament v Dnblinu. ki se bo imel pecati izklju&jivo le z irskim yprasanjem, varovati pa cclokupnost dr-iave in ne kratiti kroninih pravic.
BerbuS, Ant. Santelj, Ern. Klavlar; naiostnika sta dr. Lisjak in dr. Staaifi. Odbor se je kmalu potem konStituiral ter je izvoljen podpredsednik pi-of. Ber-bu6, tajnik dr. Koa. — Citalnicni prostori so toliko dovrseni, da jutre 6. t. m. bo ze prva beseda s ple-8om. Spored obsega petje, godbo, citre, govor in igro „TelegramB. Udoleiba bo po pripravah velika in vsakdo se lahko prepriea o ukusaosti novih ^rosto-rov. Natanfoeje bomo pisali, ko se slavnoafc izvrSi.
Sloy. bralno in podporno druStvo imelo
je pretekli ponedeljek zve&ev svojo navadno pustno yeselico,„ pies itt doraaco zabavo. Marzinijeva dvora-nica s predojo sobo bila je prenapolnjena, tako da ao ae in orali pari vratiti, da so plesali enkrafc oni z rude&mi, potem pa oni z belimi znamenji, V gorenjih proatorih bila je domaca zabava, pri kateri sta izvr-stno eitrala gosp. Omuleo in Prevcc,   Ob^iastva bilo
Domade in razne vesti
GoriSka 6italnica imela je 30. jan. zveder iToj redni obSni zbor, v katerem se je sprejelo taj-tiikovo poroSilo in denarni5arjeT prorafiun za leto 1386 brez ugovora. Predsednik vitez Tonkli je od-Rovarjal na razne interpelaoije prof. Erjavca, Jul. pi. Kleinmayra in Fr. Podgornika o no?ih druatvenih proatorih*.   Na predlog mons. A. Marosica   ievolil se
1b dr. vitez Tonkli po vskliku zopet za predsednika, van Pirjeveo po naaveto prof. Erjavca pa za deoar-niiarja.   Y odbor so aevolili naslednji goapodjo: I?.
je vao prostori polno, tudi z de^elo dofilo je bilo nekaj gospode, med njimi dezolni poslanee g. R. Ma-hordid. Odboru gra fiaBt, da je vse prav lepo oenoval
in izvrstno vodil; ua vsakem kraji in za vaako po> trebo bill to odloconi nadzorniki in voditelji; zato se je vrlilo vse popolnoma redno v veliko 6ost navzo-6ira. Vsi zaelu^ijo najvefijo pohvalo, posebno glavni voditolj g. podpredsednik July pi, Kleinmayc, na-mestnik g, Frindid in izmod noodbornikov g. dr. Sta-ni6. 0 polunogi bili so v 1. in 2. nadstropji vsi prostori polni in nmogi so morali Hi v kavarno pri tleh; veseliea je nehala Se le o peti zajutra.
Studentovska kuhinja. Druzbisv. Vincencija so darovali za o^o ustanovo p. n. preSoatiti goapodjo: dok. Vidic 2 gl., vik. J. Kodre 2 gt.t Marko Tales 1 gl., Noiraeuovan 1 gl., vik. Joze Pavlotifi 2 gl., de-zelni poslanee in zupan Mtthor6i6 5 gl, prof. J. Jenko 8 gl., Matth. VI. 24. 1 gl., V. if v Goriei 8 gl. Iskrena zahvala! Ob§iroo porodilo za leto 1885. i® u2o tiska.
Nadzorstvo pri u^cnji se je s I, januavjem na novo in boliie razdelilo in sicer nadzorujejo in vodijo u6enje na§ih dijakov med 10. in 2, uro b i- o z p 1 a 6« n o minio g. gitn. u<5itoija Joz. Koiuha, vit. Baubele in e. g. Caatelitzft, ki so uze poproj svojo dufiovuo moi'i podarili u<5ot5i so mladini uase w§tudentovske kubinju", is gospodje udi(elji: Cenoi6, Delkin, Hro-vatiu, Komolj in Likar. Polertovalnim gospodom v imctiu mladino in odbora presei'6no zahvalo izroka: J. pi. K.
Radodami doneski za otroSki vrt: J. K. v Dornb. 1 gld. 40 kr. — J. M. vSt. M. I gld. — N. N. v Gorici 1 gld. ¦— Ivan Kodre v Oseku 2 gld. — llodoljub v Lahih 2 gld. — Joief Pavletifi v C*ro-vcm 1 gld. —Za deklisko iolo darovali so isti gospodje (razen g. N. N.) enake vsote, kakor za otroski vrt. llvala jim prelepa in obilno posnemalcov.
Dr. Jo^ef vitez Tonkli, namestnik dezelnoga glavarja goriSkega in driavui poslanee, imenovau je od vzviseoega goapoda Feliksa barona Pino-ta, kup-Cijskega ministra dunajakega, ud upravnega sveta (Ver-waltungsrath) avstrijskega Lloyda v Trstu namesto g. Vidulicha, ki je do zdaj zastopal vlado v refonem svetu. Kot upravni svetovalec bo moral hoditi vitez Toukli par krat na leto v Tret k odborovim sejam. Stain a plaea znaSa, kakor pravijo, 4000 gld., ,§tolatt, ki se pa ne priSteva dohodkom, nese okolo 6000 gl., tako da letni prihodok znaia blizu 10.000 gl. Cesti-tamo svojemu rojaku k doatojoi sluzbi, ki mu di pri-liko, da bo sebi, drzavi in narodu ie vec pomagal nego do zdaj.
Imenovanja. Deielni odbor gorifiki imenoval je Karola viteza D o 1 i a c - a de Cipriani-ja kancelista ali vodjo dezelne pisarnioe, Ernesta Klaviar-ja pa asistenta v deielai pisarni. — Ivan M i 1 o v c i k, sod-nijski pristav v Kanala, pojde kot tak k deielni sod-niji v Trst.
Umrl je Anton M o 6 n i k, duhovnik goriSke nadakofije, brat golskega nadzornika in pisatelja iol-skih knjig, Franca Mo^nika, v ljubljanaki bolnisiiici. Banjki je 2ivel mnogo let v pokoji earn za se, ne rmenec se za avet inv njegovo veselje; prej je slni-boval v Cerknem, v Sempasu, na Trnovem in v Oblo-kah. Naj v xniru poSiva.
DruStvo za podnebno zdraviSde v Gorici imelo je 3. t. m. svoj obem zbor, ˇ katerem je predlagal g. V e 1 i e o g n a, naj bi se podajali zapisniki vseh odborovih sej in imemki doSlih tujoev tukaj-injim listom, da bi jih objavljali. Baron Beehbach je odgovoril, da „Corriere* ni opuatil ali zamoleal ni6 tega, kar je odbor deloval. Zdi ae iz tega, da nOorr.K je uradni list za porotila imenovanega draStva, kakor je ze za porocila c. k. kupcijske in obrtnijske zbor-niee. Tudi v vojaSkih zadovah prinesel je bil o pri-liki naznanilo, katerege drugi goriSki iisti niso bili dobili.
Zastavljavnica in z njo zdruzena hraniloica, ustanovljena po grofu Thuruu v Gorici, izdala je sklep racuna za leto 1884. Iz njega je razvidao, da je imela dohodkov 706.124 gl. 13V« kr., Btroikov 654.896 gl. A0% kr. in konecnega ostanka v blagajnioi 51.227 f&nte. titty* fot>m imlj9 wwfl 1&JW&
55 '» kr,\ kate*«ga se je eua petina, to je 3076 gl. 80 kr. priStela ustanovni glavnici; 7000 gl. se je raz-dehlo med uboge; 5307 gl. 15% kr. Slo je v re-servni zalog. Ustanovna glavnica znasala je konoem leta 1884 85.319 gld, 09 kr., reservni zalog 76.877 gl. 19 kr., uprav-u stroSki za leto 1884 11.159 gld. 15 % kr.
DeLelni odbor izdal je poro^ilo o svojem de-lovanji od 19. julija 1874 do 20. novembra 1885 tudi v slovenskem jeziku. PoroLilo rszposlalo ce je po navadi ^upanstvom ia razuim uradora ter je vredno, da se prebore in premisli. Taka poroftila in sicer prav natanfina in podrobna naj bi izdajali tudi drugi iavni madi, n. pr. oestni odbori in okrajni Solski uveti, ki unajo pravico nakladati doklade k izravnim davkom. V uoro&lu deielnega odbora so posebno vafcoi razni ra«uni in ra^unski pregledi, s kateriiuiaaj bi eenaSi rojaki sezuanili.
DruStvo zdravnikov za pokne*eno grofijo GonSko in GradiSko bo imelo prihodnjo nedeljo 7. *' i°: °K8 urah P°Pomd,l8 ˇ aeielni dvomai nvoj redni obem zbor, pri katerem se bo volil nov odbor. Dr. Gentili bo porooal o predlogu, da bi ae cni^ala lotnma meatnih udov, dr. Peroo pa o Oerfclovem na-ciau nkako suiiti dlovoSki organizem."
>( fiitalnica v Prvadini pviredi dne 14. februa-nja t. 1. veselioo a petjem, igro in plesom, pri katerem bo sviral vojaSki orkester 14 moL.
n Obravnava pred nojvisjim sodiifism na Dunaji bila je 29. fanuarja v pravdi Matije Jonka iz Boloa proti ^Slovenskomu Narodu". Naiviijo nodi We je ovrglo ugovor nienosci, ki ga je biluloiilg. Jonko proti razsodbi ljubljanske porotne sodnijo. ter je po-trdilo razsodbo, vsled katere je bil BS1. Narod" ipo-znau uokriv Laljonja easti. Proti tej ranodbi ni ve8 ugovora.
Delavsko podporno drultvo v Trstu pod pokroviteystvom Njegove Visokoitt oeiarjevioa lu. dolfa napravi 6. febr. t. 1. velik pies v glediifil Fe-nioo. Zacetek ob 9. uri r.fe6er; svirala bo ponmoleaa veteranaka godba. Pleialo M bo „kolo» v raznih slo-vaukib narodoih nolah in itarodavni triaikl narodni pies „monfrina,u ki ie ni pleial v Tntu u4e vefi nego 80 let.
V Trstu zacoli so, kakor pripoveduje ondainji list, pogovori, da bi se oiaovala med Progresiovoi stranka, ki bi sliSala na ime zmerne, • katero bi „pa-trijoti* lahko atopili v dotiko. Na to ie dela posebno v ftpatrijotionih" krogih in ni dvomiti, da so sveza posro6i. S tern bo dokazano, da v Trstu je vse v redu, da pri zadnjih volitvah so v resnioi zmagali wpa-trijoti", ki so bili po pomoti vpiBaoi med ProgreMSOV-ce. Ali bo grof Taaffe veroval, da v Trstu se uje-majo atvari z iraeni, ki se jim dajejo ? Tie* fitrue u-takne glavo v grm, kadar ga sovrainik preganja, in misli, da je varen, ko glavo ekrije, da ni6 ne vidi. Pa ne da bi tudi v Trstu igrali ti6a itrucaP kajti ta igra bi trpela le do prihodnjih volitev in ne dalje.
TrSaSke volitve ne dajo §e mini nekaterim ljudem, ki nocejo verovati, da so sramotno propadli ae svojo polittko v Trstu, dasi berejo lahko vsak dan 6rno na belem, da ^Progresso" je zmagal z 38 kan-didati med 54. Izid volitev je nekim politikom glave zmeSal, da ne vejo, kaj hi poieli. Preraiunjeno so imeli na papirji, da zmaga nedelavna in nepraktUna MAs80ciazionea in da razglaaijo sijajuo zmago kot ua-sledek napredujo5oga nemitva v Trstu. Prvi treaotek po zgubljeni bitki brzojavili so glasilu ,Nemikega kluba" (Tagesposti) v Gradoi, da Nemei v Trstu se volitve niso udeleftli, ter so menili, da se reiijo tako aramote, katero so si nakopali. Ali kmalu so 8po« znali, da ta popravek je slab, kajti branitelji driave, ki t boji odvriejo oroije te; se poskrijejo, ao malo vredni. Zato pozneje niso vefi o tern govorili, timvefi so raznesli govorico, da trzaiki Slovend ao zakrivili zmago s?rogreasovoeva, ker so & njimi glaaova'i. Do zdaj niso mogli niti toliko Slovencev v Trstu zaale-diti, da bi jim bili izpoalovali slovenako ljudako iolo: zdaj jih je pa naenkrat toliko, da so zakrivili propad ogromne nemSke naselbine! Kdo je nauJSil trLa§ke politike take Stetve? Kedaj so aemotiii ti gospodje? prej, ko niso nahajali Slovencev v Trstu P all zdaj, ko so jih naili toliko Stevilo P Enkrat so se gotovo motili, ako ne eelo reSkrat. Tisti mozje, ki so brzojavili v ,Tagespo8tott, da Nemei se niao udeleiili volitev, pripovedujejo zdaj lahkovernim Trza6anom, da je voljenih v mestni zastop 38 „Progres30Voev«, 11 Nemcev in 5 Slovencev. Kako se ujoma tako Ste-viljenje? Vidi se, da Stevilke delajo moiem pregla-vico, in gotovo je, da te preglaviee ne bo Se konee, ako bo ne sprijaznijo in zdrugtjo s nProgreB80Vott stranko proti Slovanom, kajti edino le v zvezi izmiS-ljenega nemskega itvlja a pokcito in nepokrito ir-redento ter v skritom in ofiitem boji zoper Sloyane nahaja se poroitro boljSih volitev v Trstu — po mnenji izSolanih in prakticwh politikov. Kaj neP -— Mi smo drugega prepri6anja, pa ga nikomur ne uai-lujemo; ali nesramno je, da nekateri listi Slovanom njib ualuge tako povraoujejo. Zgodonna bo vodela o km do>|[o f*m $m »9$> ?wi * *fytiimm&
Nevernost §iri se vedno bolj pod imenom ifrlijanskega n&rodnja&va in liberalisms. Neki list toKe na veliki boben ter opeva samokres in pogreb samomoritfev (lansko Veto.; Labkoverni kristijaoi si dajo iipuliti zaduji ostanek katoiiske ?ere po brez-veraih iidih iu prostomavtarjih ninth narodaostij, tudi takih, ki pravijo in se proglasajo, da radriojejo avstrij*t?o na jagu. Aisttijstvo je bilo in cstaae po atiojem fcMKMi katolislco, praviSno, feroo. Kdormeui, da «!*L Atatriji s ptopeSewijeffi brezternih zavodov in nstataf in takih, ki odTracsjo otroke odvere ojib roditdjev r poeaaezuih tofckah ali v skupnosti, je slab dtiftfljan. Nekateri sapeljani mltdemti slaviU|ao a.febr.nagonSkempokopaliSd samomorilca Hochthia, ki je klj«*« aeostega iaeaa postal prijatelj ueka-ierih ItaHjaaoT po svtjea dejenji. MUostUifi goapod hues in itadakaf goriJki Alojzij je jatno preteatoval proti takenm ialjenju verakega esta io ontfeSceoju blagoalovyencga kraja. ? novih Caaih alri se f uaaih juiolh krajih ? enaki meri irredenta, neveratvo, na-rodna xdraJba, ncmir is ijubkownjo dreh nasprotnih lit Saj bo is toga, pokaie pritodaoat; Uhko bi po-fedaU ie adaj, pa bi cam ne wfjeH. Takega duha in takih rattier ni bilo $e pri naa; ako ne pride kmala pomo* od fisoke vlade, bo teiko celiti rane, ki ae sekajo z nmetnhn oepretrgaoim draienjem io airjeftje* libersloo-iidonkih h pfoatonuwtarakih na* . eel bk tevera in z juga. Zaduji *as je, da bi ae oko-liStine spoxaate in da bi zafieli celiti in le&ti taw, od kodar we to ixrira, drogace ne bo boijse na nasi temfp.
Rifee ˇ Idrijci erkajo, kakor je aporo&l pri-jatalj U«ta a St. Gore, uie nad 70 let, to je odkar ao bili tpiali prric vodo ia Idrijakeg* tudnika t Idrij-oo* Fred 70 ali 75 led bilo jo pnri<5 v Idiijoi v$e polno rarttih rib radi Tode, ki jo t obiloi mnoiioi triala is rudnika v drogo Todo, in ob akalah na bregu lilo jo polno glina. Posneje je bilo bolje. Ko ao je prod leti student* pokasal ˇ Idrijakem rudniku, za-oeli ao plati todo ii jam. Od tistega casa vidujejo pogosto rartve ribe. Uorda jo letoa sarad tega toliko mrtrih rib, ker jo bilo Yreme desevno in ker je naj-faie mnogo tode prislo ia rudnika r Idrijco. Ona Toda ima ˇ aebi iivo arebro, ki je skodljiro ftvecim sttaram.
Novo knjige. .Spomenik slovanske uiajemnosti.* Spisal in salozil Anton Tratenjak. Natjinila .Narodau tiakarna" t Ljabljani, 1886. Mala 8°.,XII in 276 Strang. S 45 podobaml V tej knjigi opisojo g. pisatelj lanako potovanje sloTenakih goatoy T zlato Prago ter podaje alike 45 slavnih moi aloven-akih, ht?aikih in ceskih. PriporoLamo knjigo rsem saTedmm Sioyenceui, ki ho5ejo poizredeti, kako alo-verao in presr2no ao bill naii rojaki flprejeti pri bra-tih Cehib, io ki ae ho6ejo aeznaniti % najveljsrniaimi pisatelji imonovanih alovanskih piemen. Cena knjigi je a poatnico vred 1 gl. 10 kr., torej primerno jako nitka.     _____________________                         _____
G
Zahvala.
Po.lpisani izrekoje z oto2uim srcem v imenn eels zalujcce drnzine najtoplejso iiahvalo Cestitemu go-Bpodn vikarja za veCkratno tolaSilo pri obbkovanji t oolezni; teatitim g. oo. FranCiSkanom in splob vsem oniuo, kteri so raojemu oCetu zadnjo Cast skazali, spremljaje ga k bladnemu poiitku. Bog nsj jiin pli»-ti. ^alnjoti sin
Sl-EFAN KODERMAC. V Levmi I. febroarja 1886.
Sckwar2 Satin mervelleux (-anzSeide)
fl. 1.15 per Meter t>» fl. 6.45 (in 16 verschiedenen QaalitSten) reraendet in elnzelnen Bofaea and gaozea Stfic-ken Eollfrei ia's Haas Am 9ei&flLrtrik~l)ettdt von G Hett-uefecg ^, mad k. Hoflieferant), Zfiricb. Master nmgeh-eafl. Brief kost«n Iff fa. Porto.
Jitia dftgha.
?oa?igani uaznanja, da bo dne 22. febroar-ja t. 1. od 9. do 12. me predpofdne v Gor-janskem javna draiba za podjetfe poprave, vi-Sanfa m Sirj^oja tukajSaje cerkfe. Klieaa cena zBttSa 8.400 gld. Podjetnik polozi 5%?ar55ine.
Nairt stavbe, prora^oB atroSkov in pogojfe ogleda  si lahko  vsakedo v tokajSnji  ob&nski
C1EKVEKI STATBENI ODBOR v Gorjanskem, dse 4. febr. 1886.
HILAEIJAHEEA TIEEARKA
v Gorici, v Bonskih ulieah h. St. 14,
sprelema v ti.ek fcajige, kaijlilee, tm*mSkc9 ˇIzltne llste9 vabila, okro^nice, soitctcT pett-
cije, cenike, jcdilnn liste. bolete, ?ozne in mrmLke liste, zaina piswa in  vaakorSni dela, ki spadajo j ' v delekrOg tiakar>ke nrneliiO^ti po prar nizkih cenab. i                Tiakarna ima v zalogi Y»ak»Yr«4«»fc ttokftMle za cerkveno r»bo? kakor: t\ spri-
eevala, raiaoe, dnevmke, zuptsniko, pregtede, r.'/Mhtv, |H>.Hnctkf, kaiionske table, niarice (matrik<>) za | krst, birmo, zakOK, ^tnrt, velikonoene liste, kakor tudi za popis dus (status) v huiiitikt-m, .slovcinkcin,
italijanskem in ue;ti3krin jezikn ltd. itd.
Tiskaroa daje poroStvo za natandno in bitro postrcLbo in za nizkost eeu.
Razpustno mijlo,
iznaael ;n je osebno priprajlja
Franc Ptehter, ilm sMi tfomki .ntijiika-•ptic ttjii,
o2dr*Ti vsako zubsdjo hibo in koino balezen pri rneh domncih Jitalih, odstrani vsak pogteSek, ki je na.*protea lepoti alt rabi pri konjib, ozdruvi aavadnc m»ko bro-»03t, naj bo nova alt s^aro, in je korenito zdravilo pos«bno pri boleznih v zlezaJb in v nogak, po-sebno pri \netji kit tn kadar gloila smKo ali oprava.
Razpustno m^lo (ResoIrir.seifc) dobilo je ope-torano tsatns aprtievala in zahvalna piama radi svojih ixvi'stnih lastnostij in naglega zdravljenja »d kmetijskih druateT, iivinakih zdravnikov in mnogih po-aestnikov.
I bs r&zp. mijla cd &0 gnmoT ta 10 bolnili kosj i gl- 2Q kr-
I *  »   h «ffl  »   »25 *.   «t 2 «fO,.
VsaKemu koau rozp. mijla pndejan jo podu» o nje^ovt rabi r doielnen> jeziku.
Olavni razprodaj a m dill mU mi Wa-silewski & Pilaski T Var&tvi.
Glavno zalogo zn Corico ima J. Cristofoletti, lokar in dvorni zalagatelj; dalje se dobira v Go-rici pri A. pi. Gironcolu, tekarji, pri mnogih drugih Iekarjih in V drogerrjab.
Be?" Da se xapieiijo po-ntyara        A-----------   ------
snetki, ima vsaka ^katlja razpastnega mijla zra-ven stojeLo, posta^no zavarovano marko is nal podpis.             Wasilewski & Pilaski. VarsaTa.
i kakor je rarvidno it zahvalnik piscml
¦trebuhu, sfttsaja, kro, ielMtoiM ki Bftmiav |JavRB«rzaoof zabasaaje, beawrsjfit, zlateaiflo,
¦_,------( j^ ^ ^ njj^jjii ptipomoJek zop«
gliste pri otrorfb. iPoiUJa ixdelovatelj po poSti v Ikatyicahl I   po 12 steklenlc za 1 gld. 36 novc. | Pri vtoen itcvHi dtbi as primsrw fdpsttj
Gosp.GabriefuPiccoli-ju, lekarju v Ljubljan|
Na zahtevanje potrjujem, da sent VaS cvet za ielo-dec, kojega deli so mi dobro znani, r relikih aln&uHi vipeino rabil proti boleznim v zelodcu in zlati iili
Ljubljana, mesec ianavar 1884.
Dr. Emil vitez Stockl,
e. k. TUdBi «teloT«Uo in dei.Ijio-Mnitetnl poroL«f«lc«.
UspeSnoat tega iuTrstnega Kdrarila spmfujejo tudi gg. dr. D. Agostini, dr. Cambon, ritez dr. GoracackL dr. Pardo — sloreci tr^aSki zdramikk
Podpisani potrjuje, da ima zelodecna essnea Ijab-Ijanskega lekarja Piccoli-ja hitre in precadne zdrarilne mo5L Z njo ozdrarelo je mnogo Ijadi moje in «o^doe iupntje; komaj pretefie dan, da ne bi kdo priael k stent ki me prosi za jedno steklenico zelodegne esence, koiih imam vedno nekoliko pripravljenik.
A. Wfatsich, znpnik-kanonik. Plomin, Primorsko
Po 15 kr. steklehico prodaja t Oorici letaraa Pon-toni, t Tolmina Palisca, t Kormina Pranzoni. r Gra-dikei Toassini, r Gradezi Paaqualis in nahaja'&a redi-nom ˇ rseh lekarnah na Tirohkem, t Tratu, Iatri in Dalmaetjt.
P0TMKE L\ BU«0
sprarlja t
Ameriko
najbolje in najeeneje
A!HQ.OldItQii1mJ)unajifLKoiopjrairingh.si.9
(NajatarejSR firma to vrate.)
&**'*.***» CitlM
ZA PUSTNI CAS
nahaja ee pri podpisanem velika izbira koti-lijouskih redor in iem vsako vrite, papirna-tih, platnenih, avilenih, 6mih in barvanih.
Opozarja tudi spostovane kmetoralao, da je dobil mnogo vrtnih semen, zagotovlje-nih glede dobrote.
Ima tudi z&Iogo igrac in malih reoij v$ake vj-ate, kalere prodaja na debolo in na drobno po jako nizkih conah.
Jo^ef Oulot
v HaStclji, tit. 2-25.
«V~«»afe «z *r mj -mm JL <» *
St. U[0. P.
Oznanilo.
Ilavnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta), vstanovljenc po grofu Tliurnu v Gorici naznanja, da bode dnc 8. marca 1.1. zaccla javna draSba (kant) ncreScnib zastav IV. cetrt k-ta 1884, t. j. tistlh, ki so bile zastavljenc meseca oktobra, novembra in deccmbra 1884.
Ravnatclj: O. LOVISONL
LBKARM TMKOCZf
- zravezi rotovza, na velikem mestnem trgu v Ljubljani ——
priporoSa in razposiija a poStniin poTzetjcm
za zelocteo,
katerim se ima na tiaode ^judi za-hvaHti za zdravje, imajo izrrsten rspeb pri mh* boleznih r ielodci in ao neprekosljivo aredatvo xopen poinanjkanja slasti pri jadL slab ielodeo, urak. vetrore, koliko, zlatenico, bljuvanje. glavobol, kre v ielodci bitie area, zabasanje, gliateTftolea-ni na vranici, na jetrih in zoper zlato ziio.
53VARILO! Se jedenkrat nam je olnenjti, da so te kapljice izpo-atarljene velikomu pouax«ia-njo. Mnogo Ijadi je, U n» znajd pripravljarya ten kapljie ia pod iminom wMarijaceijske kapljice" raape&tTajo alednje kot ponarejeaa kapljice mej nerednim Ijudstroan. Te kapljice zarads aroje brezTsrei-no«t neap praTe jMarijaceljake ielodine kapUice*. Kdor
V^ *^*ll n3» Prt knpovanji Tedno na florenfo podobo Matere.boSieTki jTz. varatvencH^T. ko postavco zajameena in mora biti na rsaki »te-klentici.
^ Dobirajo se t lekarni Tmkoozy zraven rotovza V Ljubljaai, ao najboljSe in, kakor maoga *a-bvaina p»ma potrjujejo,   najakaienejie in proapeinejio kapgice zoper Tse 2elodLne bolezni in njib nasledke, 0V 1 ateklenica velja SO kr., 1 tucat 2 gld^
RazpoSilja se a poito najmenj jeden tucat «t«Kenie.
hmo\: Lekarna Trnkoczy Y LjobijanS.
mm> It K^--^:,^^