NOVE PUBLIKACIJE SSG - SPLOŠNI SLOVENSKI GESLOVNIK Iflina nacela za predmetno ozna-cevanje, objavljena leta 1999, vsebujejo med drugim tudi naslednje nacelo: Katalogizatorji lahko dosledno obdelajo knjižnicno gradivo, ce imamo na voljo smernice in pravila za vsebinsko analizo in predmetno ozna-cevanje. Pri Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) je aprila letos izšel prirocnik Splošni slovenski geslovnik, ki vsebuje Navodila za predmetno oznacevanje knjižnicnega gradiva ter Geslovnik. Navodila za predmetno oznacevanje so namenjena knjižni-carjem, ki katalogizirajo knjižnicno gradivo, geslovnik pa bo v pomoc tudi uporabnikom knjižnic pri iskanju gradiva. Avtorji Tatjana Kovac, Aljoša Pelhan, Darija Rozman, Metka Sternad in Darko Vrhovšek so pri pisanju Navodil izhajali iz prirocnika Vsebinska obdelava v vzajemnem katalogu iz leta 1997 in iz Iflinih nacel za predmetno oznacevanje. Pri pisanju so si prizadevali, da bi predvsem Iflina nacela "prežela" nova navodila za predmetno oznacevanje. Za boljše razumevanje vsebuje prirocnik številne primere vsebinsko obdelanega monografskega gradiva v NUK. V knjižnice vsak dan prihajajo knjige z novimi vsebinami, katalogizatorji jih oznacujejo z novimi predmetnimi oznakami, uporabniki išcejo gradivo z novimi izrazi. Geslovniki torej niso nekaj staticnega, pac pa se z leti bogatijo, vedno pa odražajo zgodovinski razvoj in kulturo naroda. Pri pregledovanju tujih geslovnikov ugotovimo, da specificnih slovenskih kulturnih, zgodovinskih in jezikovnih posebnosti tam ne moremo najti. Omeniti velja imena iz slovenskega ljudskega slovstva in mitologije (Peter Klepec, Lepa Vida), pojme iz zgo-dovine (koroški vojvode, Karantanija, kmecki upori, pojmi iz NOB) ter družbe, domoznanstva in etnologije (jurjevanje, koline, alpska poskocnica, slovenska hišna imena, samo-upravljanje, samoprispevek). Splošni slovenski geslovnik vsebuje seznam predmetnih oznak dodeljenih monografijam med letoma 1995 in 2001 v NUK. Zastopane so vse stroke, a ne vse enako podrobno, saj razvejanost predmetnih oznak v okviru posamezne stroke v geslovniku doloca predvsem gradivo, ki ga je pridobil NUK o posamezni stroki. Predmetne oznake so razvršcene po abecedi. Hitro iskanje omogocata kazalo na zacetku in stvarno kazalo na koncu prirocnika. Navodila za predmetno oznacevanje so namenjena katalogizatorjem, ki dodeljujejo predmetne oznake knjižnicnemu gradivu, in omogocajo iskanje po vsebini. Katalogizatorji se morajo pri delu ozirati na zahteve uporabnikov, ki se v splošnih knji-žnicah razlikujejo od tistih v specialnih knjižnicah. Kljub temu so navodila namenjena vsem, ki gradivo vsebinsko obdelujejo, torej tako katalogizatorjem, ki si prizadevajo za nastanek uporab-niku prijaznega splošnega slovenskega geslovnika kot tudi tistim v specialnih knjižnicah, ki gradijo izvirne specia-lizirane slovenske geslovnike za posamezna podrocja ali se odlocajo za slovenjenje tujih uveljavljenih geslov-nikov. Tudi študentom bibliotekarstva bo Splošni slovenski geslovnik dragocen študijski pripomocek. Geslovnik so uredili: Gregor Erjavec, Tatjana Kovac, Aljoša Pelhan, Darija Rozman, Metka Sternad in Darko Vrhovšek, ves prirocnik pa Zoran Krstulovic. Avtorji si poleg sistematicne predstavitve problematike vsebinske obdelave knjižnicnega gradiva prizadevajo tudi obogatiti slovensko bibliotekarsko izrazje. Šele cas bo pokazal, kako se bodo predlagani slovenski izrazi prijeli. Vsebinska obdelava knjižnicnega gradiva ima bogato zgodovino, saj so v slovenskih knjižnicah vse do dvajsetega stoletja ob abecednih imenskih katalogih obstajali katalogi, ki so razvršcali gradivo tudi po sistemu znanosti. V NUK so abecedni stvarni katalog osnovali leta 1925 Josip Puntar, Jože Rus in Joža Glonar. Od leta 1940 dalje ga je redno zapisoval Valter Bohinec v obliki kartoteke. Ko je 29. januarja 1944 na citalnico Plecnikove stavbe NUK padlo nemško letalo, je v požaru zgorelo približno 60 000 knjig, katalogi in tudi Bohinceva kartoteka abecednega stvarnega kataloga. Valter Bohinec in Dušan Ludvik sta po drugi svetovni vojni ponovno zacela pisati listke za novi abecedni stvarni katalog NUK. Po drugi svetovni vojni so bili osnovani abecedni stvarni katalogi tudi v drugih vecjih slovenskih knjižnicah. Žal je bilo v slovenšcini zelo malo strokovne literature o vsebinski obdelavi knjižnicnega gradiva. Avgust Pirjevec je v svojem znanem delu Knjižnice in knjižnicarsko delo, ki je izšlo že leta 1940, besedni katalog opredelil takole: "Besedni katalog je abecedno urejena zbirka znacnic ali gesel, ki so jezikovni izraz za pojme, s katerimi oznacimo najbolj kratko, tocno in nedvomljivo vsebino posameznega spisa." (Avgust Pirjevec, Knjižnice in knjižnicarsko delo, str. 251). O pravilih za besedni katalog je zapisal naslednje: "Teorija in praksa besednega kataloga še nista tako izdelani, da bi mogli podati pravila, ki so za vsak primer veljavna. Subjektivni nazori posameznih katalogizatorjev bodo še dolgo odlocali, preden bomo mogli napisati splošna objektivna pravila, ki morajo sloneti na opazovanju vseh možnih primerov, in ki bodo v koncni obliki nastala iz prakticnih izkušenj." (Knjižnice in knjižnicarsko delo, str. 257). Glavna navodila o obdelavi knjižnicnega gradiva in o gradnji stvarnega kataloga je zbral Dušan Ludvik za svoja predavanja na bibliotekarskih tecajih leta 1947. Šest let kasneje, leta 1953, sta Leopold Šmalc in Dušan Kermavner pripravila prirocnik Abecedni stvarni katalog in ga podnaslovila kot Osnutek pravilnika. Ta pravilnik so uporabljali v NUK in v nekaterih vecjih knjižnicah, na primer v celjski knjižnici, kjer so ohranjene pripombe in sugestije. Kasnejše generacije knjižnicarjev so se izobraževale iz ucbenika Osnove knjižnicarstva (1987), ki vsebuje opis in glavne znacilnosti abecednega stvarnega kataloga. NUK je leta 1994, ko se je v Sloveniji že uveljavila katalogizacija v racunalniškem okolju in se je opustilo tiskanje listkov za listkovne kataloge, izdala navodila za oblikovanje predmetnih oznak z naslovom Vse-binska obdelava v vzajemnem katalogu. Navodila so nastajala delno tudi v skupnih delovnih komisijah bivše Jugoslavije s ciljem poenotene obdelave gradiva v jugoslovanskih nacionalnih knjižnicah. Hkrati so katalogizacijska navodila za predmetno oznacevanje slonela predvsem na tedanji katalogizacijski praksi. Seznami predmetnih nizov, ki so nastali ob vsebinski obdelavi slovenike v prvi polovici devetdesetih let, so bili objavljeni leta 1997 v prirocniku Vsebinska obdelava v vzajemnem katalogu s podnaslovom Predmetne rubrike: seznami in navodila za oblikovanje. Seveda Splošni slovenski geslovnik ne more rešiti vseh problemov, ki se porajajo ob vsebinski obdelavi knjižnicnega gradiva. Danes je na podrocju vsebinske obdelave knji-žnicnega gradiva tudi v svetovnem merilu kar nekaj splošnih teoreticnih vprašanj, ki jih znanstveniki še rešujejo. Ker je v slovenskih knjižnicah vedno vec neknjižnega gradiva, bo v bodocih izdajah prirocnika nujno posvetiti vec pozornosti prav temu, posebno še obdelavi informacij na spletu… Uporabnikom so pri iskanju informacij pomembni predvsem enostavnost, zanesljivost in pred-vidljivost informacijskega sistema ter pregledni izpisi. Prav uporabnikove zahteve in vrednotenje rezultatov iskanj bodo gibalo novih sprememb in dopolnil na podrocju vsebinske obdelave knjižnicnega gradiva. mag. Darija Rozman, NUK Narocilnica za Splošni slovenski geslovnik je objavljena v prilogi. ANGLEŠKO-SLOVENSKI SLOVAR BIBLIOTEKARSKE TERMINOLOGIJE V današnjem informatiziranem svetu, ki pred našimi ocmi vidno prerašca v globalno vas, imajo knjižnice vlogo pobudnika povezovanja in sodelovanja, to zahteva od bibliotekarjev ustrezno jezikovno razumevanje in nedvoumno strokovno komunikacijo, ki jo omogoca strokovna terminologija. Ta je dokaz moci, raznolikosti, razvoja in neodvisnosti posamezne stroke kot dela govorjenega in pisnega splošnega sporazumevalnega jezika. V deželah Srednje, Vzhodne in Južne Evrope ima dolgo in bogato tradicijo knjižnicarstvo, ki je v svoji pisani zgodovini kljub mocnemu in dolgotrajnemu vplivu nemškega jezika v 19. in zacetku 20. stoletja, ruskega jezika v 20. stoletju in z vdorom strokovne literature in sodobne tehnologije danes vplivu angleškega jezika, razvilo in ohranilo strokovno izrazje na podrocju bibliotekarstva in informatike v svojem jeziku in tako dokazalo jezikovno zrelost tudi v jezikih, ki jih še danes uvršcajo med "manjše" evropske jezike. Pri tem velja opozoriti, da je tudi v najvecjih svetovnih jezikih, kot so angleški, nemški, ruski in francoski, malo sodobnih slovarjev, v katerih je kodificirano bibliotekarsko strokovno izrazje, zato ne preseneca, da pri t.i. "manjših" jezikih in takih, ki so si pred kratkim pridobili samostojnost v svoji lastni državi, nimajo bibliotekarskih slovarjev. Pri nekaterih obstajajo skromni glosarji, v katerih je ovrednoteno besedje ožjega strokovnega podrocja v posameznih snopicih, npr. za katalogizacijo, izposojo, pridobivanje gradiva in podobno. Vse te vrzeli skuša zapolniti mednarodni projekt, katerega cilj je pripraviti sodoben vecjezicni prevajalni in primerjalni slovar bibliotekarskega izrazja. Ta bo zajel okrog 5000 gesel v šestnajstih evropskih jezikih, koncni cilj pa je natis in objava v elektronski obliki. Vsak posamezni dvojezicni prevajalni slovar - vecjezicni slovar je le multiplikacija dvojezicnega - je nujen in pomemben pripomocek pri neposrednem in standardiziranem komuniciranju med bibliotekarji, ki so pripadniki razlicnih jezikovnih okolij. Ker je trenutno angleški jezik lingua franca, in ker marsikateri od navedenih jezikov v bibliotekarski terminologiji še nima ustrezne slovarske premostitve z angleškimi izrazi, je obravnavani projekt dobrodošel. Za tiste jezike, ki jih govori le nekaj milijonov ali celo manj, bo sodelovanje in prisotnost v mednarodni publikaciji tudi sprejem v družino uveljavljenih evropskih jezikov in hkrati promocija bibliotekarske terminologije nasploh. Pri tem seveda ni mogoce prezreti, da vkljucitev v mednarodni vecjezicni terminološki slovar ni le potrditev enakovrednosti posameznega "manjšega" jezika s svetovnimi jeziki, ki jih govorijo ali razumejo milijarde ljudi po svetu, ampak tudi prikaz njihove strokovne suverenosti, priložnost prenašati strokovna znanja v svet in soocati se s tujimi znanji in jih sprejemati, ter možnost sklicevati se na terminološko avtoriteto lastne stroke, kodificirane v tem slovarju. V okviru mednarodnega projekta "Multilingual Dictionary of Library Terminology" (vec o projektu, ki zajema in primerjalno predstavlja bibliotekarsko izrazje 16 evropskih jezikov, na naslovu http://www2.arnes.si/~ljnuk4/multi/multi.html), ki ga sofinancirata Open Society Institute - Regional Library Program, Budimpešta, in Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, je pravkar izšel Angleško-slovenski slovar bibliotekarske terminologije, prvi tovrstni slovar v slovenskem jeziku. Slovar obsega okoli 5600 angleških gesel s slovenskimi ustrezniki s podrocja teorije in prakse bibliotekarstva in z nekaterih z biblio-tekarstvom povezanih podrocij, npr. knjigarstva, tiskarstva, restavratorstva, dokumentalistike, informatike in racunalništva. Zasnovan in pripravljen je kot dvojezicni prevajalni slovar brez pomenskih razlag in pomenskih zvez med gesli in odraža rabo v britanski in ameriški anglešcini. Slovarska gesla v angleškem jeziku nastopajo kot posamezne slovarske besede, samostojna gesla pa so tudi vecbesedne zveze, znacilne za poime-novanja v bibliotekarski terminologiji, ter okrajšave, simboli in kratice. Žargonska poimenovanja v slovarju niso zajeta. Slovar je izdala in založila Narodna in univerzitetna knjižnica s financno pomocjo Ministrstva za kulturo, pripravili so ga Ivan Kanic, Zlata Dimec (oba iz Narodne in univerzitetne knjižnice) in mag. Polona Vilar (Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani), gradivo pa so pregledali dr. Branko Bercic, Majda Ujcic in Zvonka Leder. Recenzenta sta dr. Irena Marinko in dr. Rastislav Šuštaršic. Želimo in upamo, da bo slovar našel svoje mesto v strokovnih krogih slovenskih bibliotekarjev in pomagal tudi pripadnikom drugih jezikovnih okolij, ki z njimi sodelujejo in izmenjavajo strokovne izkušnje. To je prvi slovar bibliotekarske terminologije v slovenskem jeziku in upamo, da bo v kratkem izšlo tudi njegovo dopolnilo, to je Slovensko-angleški slovar bibliotekarske terminologije. Elektronska verzija slovarja je pod dolocenimi pogoji dostopna tudi s spletne strani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Slovar bo predstavljen širši javnosti na tiskovni konferenci, ki bo 29. maja 2002 v zakljucnem delu 2. strokovnega posvetovanja visoko-šolskih knjižnicark in knjižnicarjev "Razvoj visokošolskih knjižnic za univerzo 21. stoletja" v dvorani Gospodarske zbornice Slovenije, Dimiceva 13. Ivan Kanic, NUK Narocilnica za tiskano in elektronsko verzijo slovarja je objavljena v prilogi. SPLOŠNE KNJIŽNICE ISKANJE NAPAK PRI STATISTIKI V marcevski številki Knjižnicarskih novic 3/2002 sem v clanku Statistike, statistike ... opisala nekatere novosti pri delu s statistikami prirasta gradiva. Omenila sem tudi napake, ki nastajajo pri vnosu gradiva v COBISS. Nastale napake, ki so v statisticnih pregled-nicah razporejene pod "drugo" ali "prazno", nam povzrocajo najvec preglavic. Sama se potrudim, da te napake poišcem in popravim. Ker se bliža konec 1. polletja, s tem pa tudi porocilo in izdelava statistik, bom v nadaljevanju opisala postopek, ki ga uporabljam za odkrivanje nastalih napak, v upanju da bo opisani postopek komu od knjižnicarjev v pomoc. Omejila se bom na izdelavo statistik prirasta gradiva za monografije. Postopek je enak statistiki prirasta gradiva tako za neknjižno gradivo kot za serijske publikacije. Moja ocena je, da najvec napak nastane pri kopiranih zapisih. Da bi cim vec gradiva vnesli v bazo COBISS in ga kar najhitreje ponudili uporabniku, se nam kaj rado zgodi, da dodamo le lokacijske podatke. Tako so najpogostejše napake pri: - kodi namembnosti (100e) - UDK (675s) - nacinu nabave (996v) - datumu inventarizacije (996o) Iskanje napak: 1. datum inventarizacije (996o) Da nam pri iskanju napak ne bo potrebno iskati s pomocjo intervala inventarnih številk vnešenih v 1. polletju, poišcemo ali imajo vsi zapisi pravilen datum inventarizacije. V ukazno vrstico (do) vpišemo: set limit 100000. Ce ne uporabimo tega ukaza, se nam v vrstici za vnos ukazov po iskanju izpiše: Processing for 101000-211100 stopped at 104817, kar pomeni, da je bilo iskanje ustavljeno pri dolocenem zapisu. V okno za iskanje (select) zapišemo: in=101000-211100 not da=2002* Poiskali smo vse zapise, kjer v dolocenem obmocju inventarnih številk uporabljenih v prvi polovici leta 2002, datum inventarizacije ne ustreza. Zapise popravimo in shranimo. Ker smo poiskali vse zapise, ki niso ustrezali pogoju in jih popravili na pravilen datum inventarizacije, lahko iskanje nadaljujemo. 2. koda namembnosti (100e) da=2002* not (ta=k or ta=m or ta=a) Poiskali smo vse zapise, kjer imamo v zapisih drugacno kodo, kot jo imamo nastavljeno v XSTA01.tbl (v našem primeru vnašamo le kodi "k" in "m" – tisk za odrasle ter kodo "a" – tisk za mladino). 3. UDK (675s) Pri iskanju napacnega oz. praznega podpolja 675s nam program izdelave statistik prirasta gradiva omogoca nastavitev $675s_1/UDK/log v XSTA01.tbl. V segmentu Izpisi -statistike -sta0XX – prirast gradiva -pregled sporocil o pripravi izpisov se nam izpišejo v doloceni datoteki STA001.log;n inventarne številke oz. ID zapisov, ki imajo napacno oz. prazno podpolje 675s (odvisno ali smo imeli nastavljeno statistiko prirasta gradiva po izvodih ali naslovih). V oklepaju je zapisan UDK, ki je drugacen od UDK, ki ga imamo v našem lokalnem šifrantu 675s, ali pa ni nic zapisano, kar pomeni, da je podpolje 675s prazno. 4. nacin nabave (996v) Podpolje 996v ni indeksirano, zato tudi nimamo ustrezne predpone. Iskanje zapisov, ki imajo podpolje 996v prazno poišcemo na naslednji nacin: V ukazno vrstico (do) vpišemo: set limit 100000. V okno za iskanje (select) zapišemo: da=2002* local 1-653 hits . format napake id . find o=2002* ¬ v=a ¬ v=b ¬ v=c ¬ v=e . d/find 1-653,napake . prt/find 1-653 Poišcemo vse zapise v 1. polletju letošnjega leta. Za zapise, ki jih bomo našli in za lažje popravljanje natisnili, nastavimo format izpisa na id zapisov (npr.: napake), ki ne ustrezajo našemu pogoju. Postavili smo pogoj, da se najdejo vsi zapisi, ki smo jih inventarizirali v 1. polletju in nimajo v podpolju 996v vnešene kode za nakup - "a", zameno - "b", dar - "c" ali stari fond - "e". V iskalnem nizu pri ukazu "find" je pomembno, da pravilno zapišemo ukaz z vsemi potrebnimi presledki. Nato smo vse zapise izpisali v formatu napake, kjer se izpišejo le ID zapisov in ce je vec polj v zapisu z napacno kodo, še polje v katerem je napacna koda. Za lažje popravljanje si te zapise še natisnemo. Iskanje zapisov, ki imajo 996v drugo poišcemo na naslednji nacin: V ukazno vrstico (do) vpišemo: set limit 100000. V okno za iskanje (select) zapišemo: da=2002* and la=slv local 653 hits . format napake id . find o=2002* & v=d (oz. v=f oz. v=g oz. v=h oz. v=i) . d/find 1-653,napake . prt/find 1-653 Ker smo v preglednici dobili nekaj zapisov, ki so razporejeni pod drugo pri slovenskem jeziku, smo ta pogoj tudi zapisali pri iskanju. Globalni šifrant zajema še druge kode, kot jih v naši knjižnici vnašamo in imamo nastavljene v XSTA01.tbl. Tako moramo za vsako kodo posebej nastaviti iskanje. Poiskali smo, ce imamo kakšen zapis, kjer je vnešena v podpolje 996v koda obvezni izvod - "d". Ker se ukaz "find" sme uporabiti samo po koncanem iskanju zapisov (ukaz "select") v lokalni bazi, moramo iskanje ponoviti od "select-a" naprej. Ker je zadnjih 10 ukazov shranjenih, lahko naslednje ukaze . find o=2002* & v=d (oz. v=f oz. v=g oz. v=h oz. v=i) . d/find 1-653,napake . prt/find 1-653 priklicemo v vrstico za vnos ukazov po iskanju s tipkami - pušcicami ., . na dodatni pomožni tipkovnici. Ko so napake odkrite in popravljene, se ob ponovnem zagonu statistik prirasta gradiva lahko prepricamo, da so polja v stolpcih "drugo" in "prazno" dobila vrednost 0. S tem je bil naš namen odkrivanja in popravljana napak dosežen. Na enak nacin je mogoce poiskati in popraviti napake v celotni lokalni bazi knjižnice v COBISS-u. Tistim, ki se boste lotili iskanja napak želim, da bi v opisanem postopku našli koristno pomoc in seveda veliko uspeha pri delu. Petruša Miholic, Inštitut za varovanje zdravja "KNJIŽNICA - VESOLJE ZAKLADOV" Projekt smo osnovali v Knjižnici Otona Župancica (s podporo Zveze SIK in pod pokroviteljstvom založbe Mladinska knjiga) z namenom, da bi v splošne knjižnice pritegniti cimvec ucencev 5. in 6. razredov osnovne šole; zdi se namrec, da je to zadnji cas, da osnovnošolce vclanimo v splošno knjižnico, ce jim želimo z vec bralnega gradiva nuditi vec bralnih spodbud. Drugi cilj projekta pa je bilo povecati sodelovanje med splošnimi in šolskimi knjižnicami, kar je za dvig bralne pismenosti prav tako nujno. Osnovni podatki o projektu: - Zamisel in izpeljava projekta: mag. Tilka Jamnik, Knjižnica Otona Župancica. - Ilustracije in oblikovanje: Fojž A. Zorman. Sodelavec: Jože Piano. - Recenzentke: Breda Karun, Ivica Kovac Kremer, Joža Ocepek, Tanja Pogacar, Majda Steinbuch, mag. Franceska Žumer. - Pokroviteljica: Založba Mladinska knjiga. - Tisk: Mladinska knjiga tiskarna d.d. Financiranje: - Sodelujoce SIK: tisk motivacijskega gradiva, dostava knjig. - Založba Mladinska knjiga: oblikovanje motivacijskega gradiva, tisk plakatov, dostava gradiva. - Ministrstvo za kulturo: knjižne nagrade. (Vsi ostali so opravili delo brezplacno). Po prednarocilu knjižnic smo natisnili 20.000 mapic in 1.000 plakatov. Porocilo o izvedbi projekta: Za projekt smo izdelali posebne mapice in plakat. Projekt je potekal od zacetka letošnjega šolskega leta do konca februarja 2002. V tem casu naj bi novi clani sedemkrat obiskali knjižnico (menili smo, da jo ob tolikih obiskih spoznajo, knjižnicarji pa jih imajo priložnost vsaj delno knjižnicno vzgojiti). Novi clani in stari clani, ki so na novo pripeljali v knjižnico svoje vrstnike, so v aprilu prejeli knjižno nagrado. Sodelujoce knjižnice so nam odgovorile na anketni vprašalnik, ker smo želeli zvedeti, kako je projekt potekal, v koliko meri sta bila dosežena zastavljena cilja in kakšne izkušnje so knjižnicarji pridobili z njim. Projekt v tem šolskem letu je bil namrec poskusni; predlogi in pripombe knjižnicarjev nam bodo v pomoc pri pripravi nadaljnjega projekta. Za sodelovanje v projektu se je odlocilo 44 SIK-ov: Celje, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Kamnik, Kocevje, Krško, Laško, Lenart, Litija, Lj-Bežigrad, KOŽ, Lj-Moste, Lj- Šiška, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Novo mesto, Ormož, Postojna, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Trebnje, Tržic, Velenje, Zagorje in Žalec. Projekt je potem v resnici izpeljalo 41 SIK-ov: v enem SIK-u so ugotovili, da imajo vclanjene vse ucenec 5. in 6. razredov (Radlje ob Dravi), dva SIK-a (Cerknica in Logatec) pa ga zaradi prenovitvenih del nista mogli izpeljati. V projektu je sodelovalo okrog 2.000 ucencev 5. in 6. razredov osnovnih šol. Dve sodelujoci knjižnici menita, da sta s projektom dosegli zastavljeni cilj, 17 knjižnic ga je doseglo le delno, 21 knjižnic pa zastavljenega cilja glede na število narocenih mapic niso dosegle. Zanimivo je videti, kako so v sodelujocih knjižnicah organizirali potek projekta (možnih je bilo vec odgovorov): 23 knjižnic je mapice s svojim informacijskim gradivom razdelilo šolskim knjižnicam. 22 knjižnic je mapice razdelilo ucencem 5. in 6. razredov, ki so že njihovi clani, in jih spodbujali, da pripeljejo vrstnike. 10 knižnic je projekt povezalo s svojimi siceršnjim sprejemanjem šolskih razredov na obisku. V 13 knjižnicah pa so pripravili posebno srecanje za šolske knjižnicarke in jim predlagali, da povežejo projekt s svojimi rednimi obiski razredov v splošni knjižnici in v 6 knjižnicah so pripravili celo posebne prireditve za ucence 5. in 6. razredov, da so jim predstavili knjižnico. 22 sodelujocih knjižnic je uspelo s projektom zajeti vse ucence 5. in 6. razredov na svojem obmocju. Novi clani so vsak obisk v knjižnici zabeležili s štampiljko v mapico in po sedmih obiskih so na odrezek mapice napisali svoje vtise o knjižnici, ce so tako želeli. V 18 knjižnicah so zbrali mnenja novih clanov na odrezkih mapic in jih potem razstavili, naredili plakate, objavili v internem glasilu, biletenu in celo v krajevnem casopisu. V 19 knjižnicaj jih niso odrezkov mapic niso zbirali. 29 knjižnic je pripravilo posebno prireditev v aprilu, na kateri so obdarile s knjigami clane, ki so sodelovali v projektu. V 8 knjižnicah pa posebne prireditve niso pripravili: pridobili so premalo novih clanov, obdarili so jih, ko so sami prišli v knjižnico. 24 knjižnicam je nekaj gradiva ostalo, medtem ko je 13 uspelo razdeliti vse mapice. 33 knjižnic meni, da bi bile mapice primerne tudi za mlajše ucence in za njih še bolj, medtem ko jih 5 meni, da ne. V 28 knjižnicah bi nadaljevali s pridobivanjem clanov s projektom, v 10 pa ne, ceš da imajo dovolj dejavnosti za pridobivanje novih clanov in da je preslabo sodelovanje s šolskimi knjižnicami. Posebej opozarjamo na odlocitev ene od knjižnic: v naslednjem letu se bomo povezali direktno s šolami preko pedagoških vodij in z uciteljicami na predmetni stopnji. Kaj smo ugotovili s poskusnim projektom? Projekt je bil uspešen tam, kjer so ga SIK-i povezovali s siceršnjimi svojimi prizadevanji za pridobivanje novih clanov oz. tam, kjer so razumeli, da se je treba posebej potruditi, da vclanimo tiste otroke, ki jih ne pridobimo zgolj z izposojo in rednimi prireditvami. Nekatere knjižnice so šele kasneje ugotovile, da imajo vclanjenih razmeroma veliko ucenecv 5. in 6. razredov. Sicer pa je težko pridobiti za sodelovanje šole in šolske knjižnicarje; premalo se zavedajo, da se gradivo in dejavnosti šolske in splošne knjižnice dopolnjujejo ter da vec bralnih spodbud ucencem zagotavlja vecjo bralno pismenost. V nekaterih splošnih knjižnicah nimajo dovolj kadra, prostorskih in drugih možnosti, da bi povecevali clanstvo. In žal, kot je znano, v nekaterih slovenskih krajih je splošna knjižnica otrokom še vedno nedostopna (predalec od doma). Projekt v letošnjem poskusnem obdobju je bil le delno uspešen, vendar smo si z njim pridobili veliko izkušenj, tako da bomo lahko z njim nadaljevali: razširili ga bomo na ucence vseh razredov osnovne šole in casovno ne bo omejen. Delno bomo uporabili motivacijsko gradivo, ki nam je ostalo, sicer pa bodo nekatere knjižnice sodelovale pri njegovi pripravi, ga dopolnile (ali ga celo prilagodile posameznim knjižnicam); s tem delom bomo zaceli oz. nadaljevali v zacetku letošne jeseni. (Morda) bi opustili nagrajevanje novih clanov s knjigo (vprašljiv izbor, sporna zunanja motivacija, predvsem pa težave pri pridobivanju financnih sredstev za knjige). Vsekakor moramo pridobiti za sodelovanje šolske knjižnicarje (ucni nacrt knjižnicnoinformacijskih znanj ga predvideva). Organizirati moramo izobraževanje knjižnicarjev, da se bomo zavedali pomena clanstva v SIK ter sodelovanja šolskih in splošnih knjižnic. Zanimivo bi bilo vprašati 15 SIK-ov, ki se niso odlocile za sodelovanje, na kakšen nacin pridobivajo nove clane. Tilka Jamnik Knjižnica Otona Župancica, enota Pionirska knjižnica, Ljubljana ŠTUDIJ NA DALJAVO – PREK INTERNETA Knjižnice se lahko vkljucujejo v proces ucenja prek interneta, ki v izobraževanju dobiva popolnoma novo podobo. Strokovnjaki trdijo, da je internet ena najvecjih tehnoloških pridobitev po tisku prve knjige pred približno 500 leti. Sposobnost za ucenje, glede na obseg vsebin, se bo mocno povecala, povecalo se bo tudi število podrocij, na katerih si bomo istocasno pridobivali znanje. Študent s svojimi študijskimi obveznostmi ne bo vec vezan na kraj in cas. Pri on line ucenju napovedujejo vec osebne pozornosti, vec interakcije z mentorjem, vec povratne informacije o tem, kako dobro ucenec napreduje v znanju. Podoba klasicnega ucitelja, ki vecino casa nameni za predavanje, se bo pocasi sesula. Nadomestil ga bo strokovnjak, ki pripravi vsebino, posnetke in teste za samopreverjanje. Novi ucitelj nastopa kot moderator, ki vodi ucence skozi vsebine, je spodbujevalec in svetovalec. Je vodnik skozi ucne vire, sproža kriticno razmišljanje, daje prosto pot iskanja rešitev. On line izobraževanje daje možnost aktivnega sodelovanja vsem, zaspati v zadnji vrsti ni mogoce. Internet torej omogoca, da se vec ljudi uci vec vsebin za mnogo nižje stroške. Napovedujejo, da bo v 21. stoletju kar 60% izobraževanj potekalo prek interneta in bo v tem stoletju vsak od nas v povprecju vsaj uro na dan namenil za on line ucenje. Knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu se je odlocila, da bo sprejela izziv in jeseni tega leta, postala študijsko središce za izvajanje študija na daljavo prek interneta za višješolska strokovna programa poslovni sekretar in komercialist. Ponudba študija na daljavo je za zdaj omejena, scasoma pa želimo ponuditi vecjo izbiro in sodelovati tudi z drugimi ponudniki. Višješolsko izobraževanje izvaja Doba, zavod za izobraževanje, Prešernova ul. 1, Maribor (http://www.doba.si), ki študijsko središce seznani s potekom in standardi študija prek interneta, pripravi skupna informativna gradiva in oglaševalske akcije, pripravi kriterije za izbor mentorjev in izvede njihovo usposabljanje. Naloge, ki jih bo izvajala naša knjižnica kot študijsko središce: Pred pricetkom izvajanja: - vkljucitev študija na daljavo v svoja informativna gradiva in oglaševanje - oglaševanje v lokalnih medijih in na drugih informativnih mestih - usposabljanje informatorjev za dajanje informacij - pridobivanje kandidatov v regiji (sodelovanje z ostalimi ustanovami) - dajanje ustreznih informacij o študiju na daljavo, svetovanje po telefonu in osebno - organiziranje informativnih dnevov - izbor strokovnih delavcev in mentorjev - zbiranje prijav za vpis - posredovanje prijav Dobi Pri izvajanju: - zagotovitev strokovnega delavca za koordinacijo izvajanja - zagotovitev ustrezno velike racunalniške ucilnice za uvodni dan - zagotovitev prostora, ucilnic, opreme (grafoskop, tabla, pisala) za seminarska srecanja, izpite in govorilne ure - sprotno obvešcanje Dobe o morebitnih težavah - posredovanje obvestil študentom - zagotovitev prisotnosti strokovnega delavca na izpitnem roku in zagotavljanje izpitne tajnosti - pošiljanje izpitnih pol na Dobo - zbiranje in pošiljanje indeksov na Dobo Študijsko središce predlaga mentorja, za katerega ni nujno, da je zaposlen v knjižnici, lahko je zunanji sodelavec (financira ga Doba) ter ima naslednje naloge: - sodelovanje na uvodnem dnevu - sodelovanje o študijskih vsebinah - motivacija in svetovanje za aktivni študij z uporabo on line metod - informiranje o dodatnih virih - izvajanje seminarskih srecanj - dnevno spremljanje aktivnosti študentov - pregled seminarskih nalog - komunikacija z Dobo Knjižnice lahko pomembno prispevajo k izobraževanju na daljavo, saj imajo vso potrebno opremo (racunalniki, tiskalniki, zvocniki, programska orodja) in dostop do interneta. Knjižnica ima strokovnjake, ki lahko poskrbijo za funkcionalno elektronsko opismenjevanje študentov in drugih uporabnikov. Ce knjižnica ponudi tovrsten študij, s tem razširi svojo ponudbo v svojem okolju in pridobi potencialne uporabnike iz vrst rednih in izrednih študentov, ki jim je bil študij do sedaj onemogocen zaradi oddaljenosti univerzitetnega središca. Knjižnice so bile vcasih samo podpora izobraževalnim ustanovam in posameznikom, ki so ponujale svoje gradivo in informacije, danes pa že razvijajo partnerske in financne odnose (pridobivanje sredstev z oddajo prostorov, nadomestili stroškov, brezplacna izobraževanja zaposlenih, delež šolnin itd…) s ponudniki izobraževalnih programov. Predlagamo, da bi bila to ponudba vseh splošnih knjižnic, ki bi jo morda financiralo Ministrstvo za šolstvo in posamezne koncesijske firme, ki ponujajo izobraževalne programe, morda lahko pripomore k temu tudi NUK. Nestrpno cakamo, da bo naša nacionalna knjižnica pripravila tecaj na temo študija na daljavo, saj se bosta v to smer razvijali tudi univerzi v Ljubljani in Mariboru, kasneje pa lahko pricakujemo tudi ponudbe tujih univerz. Mateja Bahc, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA 2002 2. aprila, na mednarodni dan knjig za otroke, je bilo v Pionirski knjižnici, enoti Knjižnice Otona Župancica v Ljubljani, podeljeno priznanje "Moja najljubša knjiga", ki ga slovenske splošne knjižnice skupaj s Slovensko sekcijo IBBY podeljujejo že od leta 1998 dalje. Akcija (dejavnosti in glasovanje) poteka v slovenskih splošnih in šolskih knjižnicah, organizira jo Knjižnica Otona Župancica, enota Pionirska knjižnica iz Ljubljane, podpira jo Slovenska sekcija IBBY, od letos dalje pa je njen castni pokrovitelj Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Akcija je izpeljana iz mnogih bibliopedagoških oblik dela splošnih knjižnic z mladimi bralci, katerih namen je spodbujanje "prostocasnega" branja predvsem leposlovja. Glasovanja spodbujajo otroke, da se o prebranem besedilu izrazijo, da med seboj izmenjavajo (tudi preverjajo) razumevanja, doživljanja in odkritja ob prebranih knjigah in z vsem tem plemenitijo odnos do sebe, do vrstnikov in do okolja, saj, kakor pravi avtorica letošnje poslanice ob mednarodnem dnevu knjig za otroke Renate Welsh, so stopnice, po katerih pridemo drug k drugemu, narejene iz knjig. Letos je nekaj vec kot 12.000 otrok iz dvajsetih krajev Slovenije izbralo za najljubšo knjigo domacega avtorja: - Košarkar naj bo! avtorja Primoža Suhodolcana Suhodolcan, Primož: Košarkar naj bo! Ilustr. Uroš Hrovat. Ljubljana: Karantanija, 1994, 1999. (Krtek) in za najljubšo v slovenšcino prevedeno knjigo: - Harry Potter, avtorice Joanne. K. Rowling Rowling, Joanne. K.: Harry Potter. Kamen modrosti; Dvoranaskrivnosti; Jetnik iz Azkabana; Ognjeni kelih. Prev. Jakob Kenda. Ljubljana: Epta, 1999, 2000, 2001 Uvrstitev prvih deset knjig domacih avtorjev: REZULTATI 2002 primerjava MESTO NASLOV AVTOR GLASOVI z 2001 1. Košarkar naj bo! Suhodolcan 449 375 2. Življenje kot v filmu Omahen 228 87 3. Dež Omahen 152 brez uvrstitve 4. Lažniva Suzi Muck 113 70 5. Silvija Omahen 112 217 6. Blazno resno o šoli Muck 104 brez uvrstitve 7. Debeluška Vidmar 99 73 8. Drejcek in trije marsovcki Pecjak 89 22 9. Kolesar naj bo! Suhodolcan 85 brez uvrstitve 10. Baraba Vidmar 77 brez uvrstitve Uvrstitev prvih deset knjig prevedenih v slovenšcino: REZULTATI 2002 primerjava MESTO NASLOV AVTOR GLASOVI z 2001 1. Harry Potter Rowling 2891 7766 2. Pika Nogavicka Lindgren 237 8 3. Matilda Dahl 138 251 4. Gospodar prstanov Tolkien 122 1 5. Viharno nebo Wooding 82 brez uvrstitve 6. Mala carovnica Lili Knister 74 brez uvrstitve 7. Ne poljubljaj carovnic Ullrich 31 brez uvrstitve 8. Amy številka sedem Kaye 28 brez uvrstitve 9. Ronja, razbojniška hci Lindgren 25 brez uvrstitve 10. Na novi poti Clark 18 brez uvrstitve Vojko Zadravec Knjižnica Otona Župancica, enota Pionirska knjižnica, Ljubljana S KNJIGO V NARAVO, NA IZLET Knjižna cajanka v knjigarnah Mladinske knjige Trgovine Osma v seriji Knjižnih cajank, ki jih prirejajo knjigarne Mladinske knjige v sodelovanju s krajevnimi knjižnicami, bo potekala 16. maja. Cajanke so v teku leta pridobile svoj zvesti krog obiskovalcev in postale priljubljena oblika druženja ob knjigah, namenjena zlasti starejšim, ki jih zanimajo knjige, ki jih lahko odkrivajo skupaj s svojimi vnuki in vnukinjami. Svojo cajanko lahko po novem v knjigarni Mladinske knjige obišcejo tudi krajani Žalca, jeseni pa se nam bo pridružilo še nekaj slovenskih krajev. In to je ravno tisto najlepše pri cajankah: da se hkrati po vsej Sloveniji srecajo ljubitelji pisane besede in hkrati prisluhnejo razgovoru o istih najlepših knjigah za otroke. V maju bo cajanka namenjena knjigam, ki nas lahko spremljajo v naravo. Mesec maj je eden najlepših mesecev. To je imeniten cas, ko gremo lahko v naravo na raziskovalne sprehode in izlete. Naravo je treba vsekakor spoznavati, da bi jo bolje razumeli in spoštovali ter skrbneje varovali (vecja osvešcenost ljudi bi pripeljala do manj ekoloških problemov). Pri tem nam in našim otrokom vsekakor lahko pomagajo knjige, kot so npr. Spoznavanje narave: Rastlinstvo, živalstvo, naravna okolja in pojavi (Alba), Cudovite skrivnosti narave (Hekure), ali pa za najmlajše Moja prva knjiga o celem svetu (Abrakadabra). Otrokom, ki imajo radi živali oz. ravno zato, da bi jih spoznali in vzljubili, lahko ponudimo knjige, kot je Enciklopedija živali za šolo in dom (Millenium), mlajšim pa Tace, plavuti in krila (Ucila International) ali Živim v vodi (Kres). Otrok pa bo naravo še bolje spoznaval in mocneje vzljubil, ce bo pri raziskovanju aktiven; tudi pri tem so vzgojiteljem lahko v pomoc knjige, kako spodbujati otroka, npr. Jakec vrtnari (Slovenska knjiga), Spremljamo letne case: kaj vse lahko pocnemo vse leto (Mladinska knjiga) ali pa morda Mladi vremenoslovec: preprosti vremenski poskusi z vsakdanjimi pripomocki (Didakta), saj nam bo poznavanje vremena prišlo še posebno prav na izletih v naravo! Poseben pristop pa najdemo v knjigi Mali naravoslovec: odkrivajmo skrivnosti naravoslovja s pomocjo umetnosti (Educy). Na izlet na travnik bomo šli morda s slikanico Živžav sredi trav Drage Tarman (DZS) in v gozd s slikanico Zgodbe iz zelenega gozda Urše Krempl (Studio Hieroglif). Doživljanje izleta lahko obogati literatura in obratno, k doživetju literature nam in otrokom lahko prispevajo lastne izkušnje. Pri dolocanju, kam v Sloveniji iti na izlet, nam lahko npr. Polonce Kovac S pravljico na izlet. Na cajanki pa bomo predstavili tudi Slovenski knjižni kviz, ki spodbuja osnovnošolce, da ob reševanju s pomocjo knjižnice, knjig in branja spoznajo posamezno slovensko pokrajino in nosilnega književnika, ki se je v pokrajini rodil. Letos sta to Anton Ingolic in Štajerska In še povabilo na zadnjo, junijsko cajanko: ta bo poletno in pocitniško obarvana in naj bi izzvenela v povabilo "obogatite si pocitnice z branjem leposlovnih in poucnih knjig". Pocitnice bomo namrec preživeli na morju, v gorah in ... doma. Bogatili si jih bomo z literaturo in obratno, k doživetju literature nam in otrokom lahko prispevajo lastne izkušnje s pocitnic. Že branje samo pa nas lahko ponese v najrazlicnejše kraje in svetove ... Knjižno cajanko lahko obišcete v cetrtek, 16. maja 2002 ob 10. uri dopoldne v naslednjih krajih: KRAJ KJE BO CAJANKA Celje Osrednja knjižnica Celje, Knjižnica pri Mišku Knjižku, Gledališki trg 4 Koper Knjigarna Dom knjige, Pristaniška 5 Ljubljana Knjigarna Pri fontani, Nazorjeva 1 Maribor Knjigarna Mladinske knjige, Partizanska 9 Novo mesto Knjigarna Mladinske knjige, Glavni trg 9 Ravne na Koroškem Koroška osrednja knjižnica, Pionirska knjižnica Leopolda Suhodolcana, Trg svobode 20 Slovenj Gradec Knjigarna Mladinske knjige, Glavni trg 8 Velenje Knjigarna Mladinske knjige, Šaleška 19a Žalec Knjigarna Mladinske knjige, Šlandrov trg 38 Metka Zver, vodja marketinga Mladinska knjiga Trgovina KNJIŽNICA MIRANA JARCA NOVO MESTO IN SVETOVNI DAN KNJIGE Letos je bilo ob svetovnem in slovenskem dnevu knjige v Novem mestu nadvse živahno. Osrednja prireditev, ki smo jo organizirali skupaj z Mestno obcino Novo mesto, je bila 22. aprila, v predavalnici Dolenjskega muzeja Novo mesto. Od 22.-26. aprila od 11. do 13. ure je bil na oddelku za odrasle v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu organiziran voden ogled faksimila Spominske knjige ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma, ene dragocenejših in najlepših knjig zadnjega casa na Slovenskem, ki jo je Knjižnici podarila Krka d.d. 23. aprila od 17. ure dalje je Literarni klub Dragotin Kette v LokalPatriotu organiziral odprto branje literarnih del. Založba Goga pa je od 22.-26. aprila vabila vse ljubitelje knjig k nakupu pred knjigarno na Glavnem trgu. Osrednja prireditev v Dolenjskem muzeju je združevala vec slovesnosti: pogovor z osrednjo gostjo vecera, univerzitetno profesorico in publicistko prof. dr. Manco Košir, ki ga je vodila Marjana Štern, mentorica RIC-ovega študijskega krožka "Beremo z Manco Košir", nadalje slavnostno izrocitev slovenskih knjig Osrednji knjižnici Slovencev na Hrvaškem – Mestni knjižnici "Ivan Goran Kovacic" iz Karlovca ter županov sprejem literatov. Za glasbeno popestritev vecera sta poskrbela ženski pevski zbor Gospodicna, pod umetniškim vodstvom Romane Križman, ter gostja iz Sarajeva, pevka Aida Corbadžic. Pogovor z prof. dr. Koširjevo je bil zelo zanimiv in prisrcen. Izvedeli smo nekaj zanimivosti o dolenjskih koreninah gostje (oce dr. Koširjeve je bil znan Novomešcan), o njenem publicisticnem delu, odnosu do branja literarnih del, o delu bralnih krožkov, ki po Sloveniji širijo svoj znacilni bralni virus (dr. Koširjeva je njihova ustanoviteljica, za svoje delo je prejela je tudi priznanje Andragoškega centra ). Drugi del prireditve je bil namenjen predstavitvi devetletnega sodelovanja karlovške in novomeške knjižnice ter slavnostni izrocitvi slovenskih knjig Osrednji knjižnici Slovencev na Hrvaškem. Letos nam je s sredstvi Ministrstva za kulturo Republike Slovenije uspelo kupiti 67 novih knjig. To so leposlovne knjige za mlade in odrasle bralce, nekaj pa je tudi temeljnih strokovnih knjig (prirocnikov, Enciklopedija Slovenije, Vodnik po slovenskih muzejih, Zdravilne rastline na Slovenskem, Nacionalni atlas Slovenije) ali poljudno pisanih slovenskih del namenjenih tako mladim kot tudi odraslim bralcem. Knjižnica v Karlovcu ima v svoji "slovenski zbirki" cca že 5000 slovenskih knjig in uspelo jim je zaposliti tudi bibliotekarko, ki obdeluje, izposoja in popularizira slovensko knjigo. Letošnje darilo 67 slovenskih knjig je karlovškemu županu mag. Božu Johi na prireditvi izrocil novomeški župan dr. Anton Starc. Osrednje prireditve so se udeležili številni gostje iz Karlovca. Poleg župana Mestne obcine Karlovac, mag. Boža Johe, so bili z nami še podžupan za družbene dejavnosti, g. Martin Šimunic, vodja protokola pri Mestni obcini Karlovac, g. Ivica Furjanic, predsednik sveta karlovške knjižnice, g. Patris Šuper, ravnateljica Knjižnice, gospa Nada Eleta, in vodja slovenskega oddelka v karlovški knjižnici, gospa Dubravka Žgela-Hren. S karlovško knjižnico se srecamo vsaj dvakrat letno, enkrat v Novem mestu, ob slavnostni izrocitvi knjig, in drugic oktobra v Karlovcu, ko oni pripravijo slovenski dan knjige. Takrat jim pomagamo organizirati in predstaviti literarnega gosta iz Slovenije. Tudi letos jim bomo pomagali. V zadnjem delu osrednje prireditve ob dnevu knjige je novomeški župan dr. Anton Starc s knjigami obdaril novomeške literarne ustvarjalce. Ni veliko obcin, ki v svojem okolju opazijo in pocastijo literarno ustvarjanje. Letošnji dnevi knjige so že za nami. Za nas, knjižnicarje, le-ti pomenijo toliko priprav, toliko pricakovanj … V Novem mestu smo jih praznovali res lepo – in izvirno. Jadranka Matic-Zupancic, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto PREDSTAVLJAMO VAM 22. KNJIŽNI SEJEM V PARIZU Društvo bibiliotekarjev Primorske je za svoje clane marca letos organiziralo strokovno ekskurzijo v Pariz na ogled knjižnega sejma ter knjižnice Centra Georges Pompidou. Obisk te velike referencne knjižnice je predsednica društva gospa Anica Božic organizirala ob pomoci gospe Iris Buunk s Francoskega inštituta Charles Nodier v Ljubljani ter navezala stik z gospo Souad Hubert, vodjo oddelka za stike z javnostjo kulturnega centra Georges Pompidou. Knjižni sejem je potekal od 22. do 27. marca 2002 v Porte de Versailles v hali A. Na 50.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora je razstavljalo 1.200 založnikov, sejem pa je bil v znamenju dvestote obletnice rojstva pisatelja Victorja Hugoja. Posebne pozornosti je bil deležen razkošni italijanski paviljon, ki ga je po vzoru na palatinsko knjižnico v Parmi oblikoval arhitekt Pier Luigi Pizzi. Sejem je popestrila množica spremljajocih manifestacij, kot so literarni cafe, na katerem so bile obravnavane predvsem štiri velike teme - knjiga, kultura, demokracija in strpnost, razstava Hugojevih fotografij, avtorski forum, na katerem je potekala izmenjava mnenj o neorealizmu v literaturi, o francoski mladinski literaturi, o erotizmu in pornografiji, o cenzuri danes ter seveda o razlogih velike priljubljenosti Harryja Potterja. Kot novost je bila predstavljena multimedialna produkcija. Obiskovalci so uživali tudi v razstavnem prostoru izdelovalcev pecatov za ex librise, ki so demonstrirali celoten delovni proces in po želji naredili pecat za posameznika. Kaligrafi so razstavljali in prodajali vse potrebne pripomocke za lepopisje, obenem pa tudi sami pokazali, kako okrasiti posamezne crke ali polepšati že napisano stran. Živahno je bilo tudi pri razstavljalcih miniaturk (2,5 cm x 3,2cm), ki so za te male zakladnice znanja ponujali enako miniaturne omare in police. Tam si lahko kupil vse svetovne klasike brez strahu, da jih ne boš mogel nesti domov. Obiskovalci smo imeli priložnost opazovati postopek rocne izdelave papirja, celoten proces tiskanja knjig, poslušati interpretativno branje umetnikov najmlajši publiki ali zapeti kako otroško pesem skupaj s francoskimi šansonjeri. Tudi za lacne in žejne je bilo primerno poskrbljeno na vseh koncih razstavišca. Center Georges Pompidou je ogromna stavba, ki s svojo nenavadno zunanjostjo in velikostjo (166 m dolga, 60 m široka in 42 m visoka) že od dalec privlaci poglede in vzbuja radovednost. Na zunaj je bolj podobna rafineriji nafte ali kakšni tovarni kot kulturnemu centru. Za takšen videz sta odgovorna arhitekta Richard Rogers in Renzo Piano, ki sta vse, kar sicer sodi v notranjost stavbe - odtoke, stopnice, plinske cevi, prezracevalne cevi, vodovode - položila cez gladko jeklenostekleno fasado. Živopisno pobarvan splet cevi je na ta nacin postal edini okras, ki se ponuja ocem mimoidocih, istocasno pa je tako zasnovana konstrukcija prihranila veliko kvadratnih metrov prostora, namenjenega razgledovanju, raziskovanju in ucenju. Notranjost Centra s svojo višino in enostavnostjo oblik deluje umirjeno in pomirjajoce, prostora je za vse - umetnike, raziskovalce in obiskovalce. Na ta nacin se je želelo pokazati, da je umetnost tesno povezana z dnevnim dogajanjem, ter da je v nenehnem nastajanju in spreminjanju. Skozi knjižnico nas je popeljala gospa Souad Hubert in nam zelo prijazno in potrpežljivo razkazala prostore ter postavitev gradiva. Knjižnico so odprli 1977. leta in omogoca prosti dostop do multimedijskega in enciklopedicnega gradiva ter novitet. Razprostira se na treh nadstropjih in meri 10.000 kvadratnih metrov. V knjižnici je 2.000 sedežev za obiskovalce, gradivo pa je razporejeno na 14 km polic. Ima 350.000 knjig, 2.320 periodicnih publikacij, vec kot 6.000 zemljevidov in nacrtov, 10.000 cd plošc ter drugega knjižnicnega gradiva. V teku enega leta se vse to gradivo zamenja z novo produkcijo, izloceno gradivo pa je na razpolago drugim knjižnicam. Knjižnica Centra Georges Pompodou je odprta vse dni v letu razen 1. maja in sicer od 12,00 do 22,00 ure. Dnevno jo obišce približno 10.000 obiskovalcev. Vse gradivo je dostopno brezplacno, zaracunava se samo fotokopiranje. Obiskovalcem je omogoceno gledanje raznih nacionalnih televizij, ucenje 135 jezikov in narecij po najsodobnejših metodah, usposabljanje za uporabo razlicnih racunalniških sistemov. V casu našega obiska so pravkar zakljucevali z vgrajevanjem prikljuckov za prenosne racunalnike, ki bodo uporabnikom omogocili še kvalitetnejši in lažji dostop do informacij. Gospa Hubert nam je povedala, da v njihovo knjižnico vecinoma zahaja univerzitetna mladina, ki potrebuje gradivo za študij, velik odstotek pa tvorijo brezposelni in osamljeni ljudje. Za brezposelne imajo organizirano borzo dela, posebna skupina zaposlenih pa jim je na voljo, ce potrebujejo nasvet glede pisanja prošnje za delo ali cesarkoli, kar sodi v podrocje funkcionalne pismenosti. Prijetno nas je presenetila ugotovitev, da imajo oddelek za vidno in slušno prizadete ljudi. Knjižnica na obiskovalca deluje zelo impresivno, veliko o težavnosti dela bibliotekarjev pa pove podatek, da dnevno v izposoji delajo samo 3,5 ure. Kljub temu pa bi bil izziv za vsakega knjižnicarja nekaj casa delati v tej knjižnici, saj za zaposlitev, kot nam je povedala gospa Hubert, potrebujemo samo dobro znanje francošcine, za namestitev pa bo poskrbela ona. V prejšnjih letih smo se knjižnicarji clani Društva bibliotekarjev Primorske udeležili ekskurzij, ki so nam, podobno kot ta zadnja, prinesle obilico novih spoznanj o knjižnicarstvu, pomenu in mestu knjižnic v okoljih, v katerih delujejo ter navezali dragocene stike s tamkajšnjimi knjižnicarji. Lani smo obiskali zadarsko mestno knjižnico, leto pred tem pa v Muenchnu Internacionale Jugendbibliothek, ki je znana po tem, da razpolaga z mladinsko literaturo iz celega sveta. V London smo potovali leta 2000 in si ogledali knjižni sejem, British library, staro univerzitetno mesto Oxford ter rojstno mesto velikana angleške književnosti - Shakespearov Stratford upon Avon. Zanimiva je bila tudi ekskurzija v Kecskemet, središce županije Bacs-Kiskun na Madžarskem, v katerem smo si ogledali novozgrajeno splošno knjižnico. Navezovanje prijateljskih stikov s knjižnicarji v drugih okoljih, predvsem pa izmenjava mnenj in izkušenj nam pomaga pri našem vsakdanjem delu, zato si takšnih obiskov želimo tudi v prihodnje. Nada Bunjevac, Mestna knjižnica in citalnica Idrija OBVESTILA IŠCEMO KNJIGE Objavljamo seznam knjig, ki jih Narodna in univerzitetna knjižnica potrebuje za svoj fond, ker jih kljub reklamacijam ni prejela kot obvezni izvod in jih ni vec v prodaji. Upamo, da nam bo z vašo pomocjo uspelo najti katero od naštetih knjig: SMREKAR, Hinko Hinko Smrekar : mala retrospektivna razstava, otvoritev v petek, 4. februarja 1977 ... : Razstavna galerija Kulturnega centra Velenja / Dobida ; uredil Marjan Marinšek ; ilustracije Anica Macur in Špela Marin v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje>. - Velenje : Kulturni center, <1977>. - <28> str. : ilustr. ; 20 cm ŠEGULA, Pavle Sneg, led, plazovi : prirocnik za planince, smucarje in druge / Pavle Šegula ; . - Ljubljana : Planinska zveza Slovenije, 1986. - 301 str. : ilustr. ; 16 cm BAIXAULI, Vincente Muedra Anatomija cloveka / . - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1990 ( : Mariborski tisk). - 87 str. : barvne ilustr. ; 22 cm. - (Zbirka Naravoslovni atlasi) BUCAR, France Javne službe in njihov pomen v družbeni proizvodnji / France Bucar. - V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1963. - 78 str. : ilustr. ; 17 cm. - (Knjižnica Delavska univerza. Gospodarstvo. Temeljni ciklus ; 7) VLAŠIC, Mila Vadnica hrvatskega ali srbskega jezika v slovenskih osnovnih šolah. Metodicne enote 1-4 / Mila Vlašic-Gvozdic ; [ilustrirala Roža Pišcanec]. - [19. ponatis]. - [Ljubljana] : Mladinska knjiga, 1991 (V Ljubljani : Mladinska knjiga). - 181 str. : ilustr. ; 23 cm VLAŠIC , Mila Delovni zvezek za pouk hrvatskega ali srbskega jezika v slovenskih osnovnih šolah / Mila Vlašic -Gvozdic ; [ilustrirala Roža Pišcanec]. - [17. prenovljeni ponatis]. - [Ljubljana] : Mladinska knjiga, 1991 (v Ljubljani : Mladinska knjiga). - 32 str. : ilustr. ; 23 cm LABORATORIJSKO delo za pouk biologije v srednjih zdravstvenih šolah / [avtorji Jože Drašler ... [et al.] ; prakticni del laboratorijskih del ter priredba nekaterih navodil za laboratorijska dela Smilja Pevec]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : DZS, 2000 ISBN 86-341-2705-2 POZDRAVLJENE, besede : berilo za prvi razred osnovne šole / sestavila Barbara Hanuš ; [ilustrirali Peter Škerl ... et al.]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : DZS, 2000 Vsebina: Zv. 1. - 2000 Zv. 2. - 2000 ISBN 86-341-2879-2 (zv. 1) ISBN 86-341-2880-6 (zv. 2) ISBN 86-341-2882-2 (komplet) PRESECIŠCE. Matematika za osmi razred devetletne osnovne šole / [izbrala, prevedla, priredila in dopolnila] Milena Strnad ; [avtorji originalov] Rainer Maroska ... [et al.] ; [rešili Poglede nazaj Milena Štuklek, Milena Strnad ; tehnicne risbe in ilustracije Rudolf Hungreder ... et al.]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : DZS, 2000 (Ljubljana : Mladinska knjiga). - (Raziskovalec 8) ISBN 86-341-2888-1 PRESECIŠCE. Matematika za sedmi razred devetletne osnovne šole / [priredili] Saška Grušovnik, Milena Strnad ; [avtorji originalov] Rainer Maroska ... [et al.] ; [prevedla Saška Grušovnik ; tehnicne risbe in ilustracije narisali Rudolf Hungreder ... et al.]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : DZS, 2000 (Ljubljana : Mladinska knjiga). - (Raziskovalec 7) ISBN 86-341-2647-1 BUKOVEC, Nataša Kemija za gimnazije 1 / Nataša Bukovec in Jurij Brencic ; [fotografije poskusov Nedžad Žujo ; tehniške risbe Hinko Šolinc ml., Aleksander Rovan]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : DZS, 2000 ISBN 86-341-2497-5 GRAD, Janez Programski jezik Fortran 90 / Janez Grad, Jurij Jaklic. - 2. ponatis. - Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 1996 (Ljubljana : Copis). - (EF. Ucbenik) ISBN 961-6081-04-7 HVALICA, Dušan Osnove teorije algoritmov / Dušan Hvalica. - Ponatis. - Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 1997 (Ljubljana : Copis) ISBN 961-6081-72-1 KOŠMELJ, Blaženka Statisticni obrazci in tabele / Blaženka Košmelj, Jože Rovan. - 1. natis. - Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 1997 (Ljubljana : Copis) ISBN 961-6081-75-6 VAHCIC, Aleš Osnove podjetništva / Aleš Vahcic, Branko Bucar. - Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 1997. - (EF. Študij na daljavo. Skripta) ISBN 961-6081-84-5 DEŽELAN, Silva Efficiency of the Slovenian capital market = Ucinkovitost slovenskega trga kapitala / Silva Deželan. - Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 1999 (Ljubljana : Podatkovno analiticno središce EF). - (Delovni zvezki / Raziskovalni center Ekonomske fakultete = Working papers / Research Center of the Faculty of Economics, ISSN 1408-1504 ; no. 91) ISBN 961-6343-16-5 STROJIN, Tone Gradivo za planinsko zgodovino / Tone Strojin. - Ljubljana : Planinska založba, 1970. - 92 str. ; 15 cm. - (Prirocnik za planinsko vzgojo) JERAJ, Zmago Zmago Jeraj : slike, grafike, fotografije / [predgovor Maja Vetrih, Aleksander Bassin ; prevod Marija Gazic]. - Maribor : [s. n.], 1973. - [16] str. : ilustr. ; 8° p. f. CIUHA, Jože Jože Ciuha : Foyer kazališta Šibenik, Jugoslavenski festival djeteta, Šibenik, 19. 6. - 2. 7. 1983 : izložbeni paviljon "Knjaz Miloš", Smotra jugoslovenske umetnosti "Memer i zvuci", Arandelovac, 15 28. 8. 1983 : Galerija "roman Petrovi ", Sarajevo, 7-26. 9. 1983 : Galerija Spaktar Centra za kulturu Novi Zagreb, Zagreb, listopad, 1983 / [predgovor Maja Vetrih]. - Zagreb : Galerija Spektar, [1983]. - [11] str. : ilustr. ; 30 cm ŠIBILA, Janez Janez Šibila : Galerija Spektar, Novi Zagreb, [od 20. listopada do 3. studenog 1977] / [urednik kataloga Srecko Planini ; predgovor, izbor djela Vlado Bužanic, Maja Vetrih ; fotografije Umetnostna galerija Maribor]. - Zagreb : Galerija Spektar, [1977]. - [16] str. : ilustr. ; 24 cm VETRIH, Maja Crkva svetoga Martina u Martinšcini : arhitektura i zidno slikarstvo / Maja Vetrih ; [prijevod na njemacki Gertruda Postl-Božic]. - Maribor : vlastita nakl., 1988 ([s. l.] : Graficni design). - 114 str., [16] f. pril. ; 23 cm + 1 popr. VETRIH, Maja Antun Šojat / [tekst] Maja Vetrih ; [fotografije Fjodor Faticic]. - Zagreb : Društvo povjesnicara umjetnosti Hrvatske, 1998 (Zagreb : Offset Krajnovic). - 160 str. : ilustr. ; 25 cm. - (Biblioteka suvremene umjetnosti / Društvo povjesnicara umjetnosti Hrvatske ; knj. 9) UMETNOSTNA galerija (Maribor) Porocilo ravnateljice Umetnostne galerije Maje Vetrih ob 25. obletnici ustanove : podatki so zbrani iz dokumentacije Umetnostne galerije. - Maribor : Umetnostna galerija, 1979. - 82 str. ; 25 cm HAUKO, Štefan Štefan Hauko : Umetnostna galerija Maribor, februar 1976 / [spremna beseda Maja Vetrih]. - Maribor : Umetnostna galerija, 1976 (v Mariboru : Mariborski tisk). - [12] str. : ilustr. ; 21 cm KADOIC, Štefan Ekonomika poslovnega sistema. Primeri za delo v ekonomski delavnici / Štefan Kadoic. - Kranj : Moderna organizacija, 1995 (Kranj : Deu). - 107 str. : tabele ; 21 cm Vse, ki imate katero od naštetih knjig in ste jih pripravljeni podariti, zamenjati ali prodati NUK, prosimo, da pošljete knjige na naslov: Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1 1000 Ljubljana za ga. Terezo Policnik-Cermelj ali poklicete na tel. 01 5861344 e-mail: tereza.policnik-cermelj@nuk.uni-lj.si Tereza Policnik-Cermelj, NUK PODARIMO KNJIGE V Osrednji knjižnici Kranj podarimo odvecne izvode Bibliografije Jugoslavije (1950-1991). Informacije na tel. 04 201 35 67 ali po e-pošti aljosa@kr.sik.si KNJIŽNICARKA LETA V 21 številki Revije o knjigi so objavili, da je prva slovenska knjižnicarka, ki si je zaslužila naziv "Naj knjižnicar leta 2001" in je dobila najvec glasov od uporabnikov, bibliotekarka Zdenka SUŠEC, zaposlena v knjižnici Srednje ekonomske šole v Ljubljani. Cestitamo! PRILOGE 1. V prvi prilogi objavljamo narocilnici za novi strokovni publikaciji - Splošni slovenski geslovnik : navodila za predmetno oznacevanje knjižnicnega gradiva in geslovnik - Angleško-slovenski slovar bibliotekarske terminologije 2. V drugi prilogi objavljamo program in prijavnici za posvetovanje Sekcije za splošne knjižnice. Posvetovanje na temo Uporabnikom prijazna knjižnica bo 23. in 24. septembra v Kranjski gori. DEŽURNI KNJIŽNICAR NOVICE IZ KNJIŽNICE PREŽIHOV VORANC LJUBLJANA Literarni vecer in pogovor s pesnikom, publicistom in znanstvenikom Alojzom Ihanom Alojz Ihan se je rodil 23. julija 1961 v Ljubljani. Diplomiral je na medicinski fakulteti v Ljubljani in delal kot raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za raziskovanje raka v Genovi. Doktoriral je iz tumorske imunologije in se kasneje specializiral na podrocju mikrobiologije in imunologije. Na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani dela kot profesor in specialist klinicne mikrobiologije in imunologije ter vodja laboratorija za citometrijo. Objavil je nad sto raziskovalnih clankov in je pisec poglavij in razprav v številnih domacih in tujih strokovnih knjigah. Veliko predava tudi v tujini, skupaj s sodelavci pa ima priznanih šest mednarodnih patentov za nova zdravila - imunomodulatorje. Poleg strokovne aktivnosti na podrocju medicine je dejaven tudi na literarnem podrocju. Od literarnih besedil je do sedaj objavil šest pesniških zbirk: Srebrnik (1986), Igralci pokra (1989), Pesmi (1989), Ritem (1993), Južno dekle (1996), ter dva romana Hiša (1991) ter Romanje za dva...in psa (1998). Napisal je tudi dve knjigi esejev: Platon pri zobozdravniku (1998) in Božje zapovedi (2000). Dobil je številna literarna priznanja za literaturno ustvarjanje kot sta Jenkova nagrada ter nagrada Zlata ptica. Je tudi dobitnik nagrade Prešernovega sklada. Svoje eseje in komentarje pogosto objavlja tudi v revialnem in dnevnem tisku. Literarni vecer sta glasbeno obogatila flabtistka Ksenija Kohek in kitarist Marijan Rodel. Literarni vecer in pogovor z avtorjem je povezovala Vesna Milek. Literarni vecer z Alojzom Ihanom je bil v ponedeljek, 22. aprila 2002, ob 18. uri v galerijskem prostoru Knjižnice na Tržaški 47/a v Ljubljani. NOVOSTI IZ KNJIŽNICE A.T. LINHARTA RADOVLJICA Prireditve v maju 2002 TORKOVI VECERI vedno ob 19.30 7. 5. "Izrael je na Bližnjem vzhodu" Na zanimivo popotovanje po deželi, ki že dobrih petinpetdeset let niha med vojno in mirom, nas bosta ob diapozitivih popeljala Urša Podvršic in Iztok Trcek. 14. 5. "Sporocila srca, ljubece odeta v knjige" Tri knjige, ki nam kot vodniki-prirocniki in uporabne pripovedi pomagajo pri naši notranji duhovni rasti, nam bo predstavila avtorica mag. Anita Škof. 21. 5. "Za svoje zdravje lahko najvec storimo sami" Kako lahko z dobro voljo in željo po boljšem pocutju spremenimo svoj življenjski vzorec in opustimo nezdrave razvade, bomo izvedeli na predavanju, ki ga je pripravila Vasiljka Kokalj. Cetrtek, 23. 5 "Tahitian noni sok – cudežni sadež bogov" Z Morindo Citrifolijo, tisocletja najbolj zdravilno rastlino v Polineziji, njenim delovanjem in zdravilnimi lastnostmi nas bo seznanil Roman Gašperin. 28. 5. "Zakljucna prireditev v Linhartovi dvorani" Koncert "Igramo Verdija" bodo izvedli mladi inštrumentalisti Glasbene šole Radovljica. Zaigrali bodo znane odlomke iz skladateljevih oper, ki jih je priredil prof. Egi Gašperšic. Skupna prireditev Glasbene šole Radovljica, Linhartove dvorane in Knjižnice A. T. Linharta. Cetrtek, 23. 5. Pogovor o knjigah ob 10.30 Vsak tretji cetrtek v mesecu se srecujemo in pogovarjamo o zanimivih novih in malo manj novih knjigah. Vabljeni! DVORANA KS BEGUNJE 26. 4. – 24. 5 "Plemstvo izpod Karavank" Razstavo o plemstvu iz Begunj in okolice v 13. in 14. stoletju sta pripravila Stane Adam in Jure Sinobad. PRIREDITVE ZA OTROKE cetrtki ob 17.00 9. 5. "Kje je lešnik?" Igrica za otroke, stare vsaj 3 leta. Gostuje KUD Teater za vse Jesenice. 15. 5 "Knjižnica – vesolje zakladov". V Linhartovi dvorani bo potekala prireditev ob zakljucku akcije za spodbujanje branja. Za dobro voljo bodo poskrbeli ucenci Glasbene šole Radovljica, Alenka Bole Vrabec iz Linhartove dvorane, predvsem pa gostja Lucija Cirovic – Fata. 16. 5. "Živali pokopljejo lovca". Igrico za otroke, povzeto po panjskih koncnicah, bodo uprizorili ucenci dramskega krožka OŠ Mošnje pod vodstvom Ivanke Nemanic in ob glasbeni spremljavi prof. Egija Gašperšica. 23. 5. "Gospod in hruška" (Fran Milcinski). Pravljicno uro za otroke, stare vsaj 3 leta, bo pripravila Irena Razingar. sreda, 29. 5. "Drugošolcek". Ob izidu svojega casopisa vas ucenci 2. A razreda OŠ Begunje vabijo na kulturni program in predstavitev razrednega casopisa "Drugošolcek". 30. 5. "Zakljucna prireditev za otroke". Predstavila se bo otroška folklorna skupina "Begunjšcica", ki jo vodita Nuša Vogelnik in Jožica Hajdarevic. Vabimo vas, da z njimi zaplešete, zapojete in se igrate. 6. – 29. 5. "Knjižnica – vesolje zakladov". Razstava ob zakljucku akcije za spodbujanje branja. 29.5. – 30.6. "Naše likovno ustvarjanje". Razstava likovnih izdelkov ucencev 2. A razreda OŠ Begunje pod mentorstvom Jožice Hajdarevic. ves mesec Otroška ilustracija meseca V sodelovanju z Galerijo Šivceva hiša smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorja Alojza Zormana - Fojža. ves mesec "Nagradno vprašanje za otroke" Vsak mesec poišcemo najbolj brane mladinske knjige in postavimo nagradno vprašanje. Ce želite sodelovati, se dobimo v knjižnici! ENOTA KNJIŽNICA BLAŽA KUMERDEJA BLED PRAVLJICA ZA OTROKE vsak 3. petek v mesecu ob 17.00 17. 5. "Nekoc je bila …" (Stefan Gemmel). Igrico za otroke, stare vsaj 3 leta, bodo uprizorili otroci iz skupine "Ježkov" pod vodstvom Slavice Lokar iz Vrtca Bled. BLEJSKI VECER vsak 3. petek v mesecu ob 19.30 17. 5. "Triglavski narodni park" Žepni vodnik "Triglavski narodni park" na 104 straneh in s 140 barvnimi fotografijami zajema vse najpomembnejše informacije o edinem slovenskem narodnem parku. Vodnik je izdala založba Mladinska knjiga v novi zbirki Gore na dlani. Njegova vsebina je razvršcena v pregledna poglavja o nastanku parka, o kulturnih in naravnih znamenitostih itd. O vodniku in njegovem pomenu bosta spregovorila soavtorja Tea Lukan Klavžer in Martin Šolar. Sreda, 8. 5. "Naša kapljica za življenje reke" V letošnjem letu je Turisticni podmladek OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled že dvanajstic sodeloval na festivalu "Turizmu pomaga lastna glava". V skladu z razpisano temo "Napeljite vodo na turisticni mlin" so se lotili vodnega bogastva v Blejskem kotu. Z "Našo kapljico za življenje reke" želijo prispevati k ohranjanju neokrnjene narave v dolini Save Dolinke – v Brjeh. Za raziskovalno nalogo, odrsko predstavitev in razstavo so na državnem festivalu prejeli zlato priznanje. 6. – 31. 5. "Knjižnica – vesolje zakladov". Razstava ob zakljucku akcije za spodbujanje branja. Vabljeni tudi na zakljucno prireditev, ki bo v sredo, 15. maja 2002, ob 17. uri, v Linhartovi dvorani v Radovljici. ves mesec Otroška ilustracija meseca V sodelovanju z Galerijo Šivceva hiša smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorja Danijela Demšarja. ves mesec "Nagradno vprašanje za otroke" Vsak mesec poišcemo najbolj brane mladinske knjige in postavimo nagradno vprašanje. Ce želite sodelovati, se dobimo v knjižnici! ENOTA BOHINJSKA BISTRICA OTROŠKE PRIREDITVE vsako 1. in 2. sredo v mesecu ob 17.00 8. 5. "Kje je lešnik?"; igrica za otroke, stare vsaj 3 leta. Gostuje KUD Teater za vse Jesenice. 15. 5. "O kamnu, ki je želel oživeti". Pravljicno uro za otroke, stare vsaj 3 leta, bo pripravila Barbara Vrecko. 6. – 31. 5. "Knjižnica – vesolje zakladov". Razstava ob zakljucku akcije za spodbujanje branja. Vabljeni tudi na zakljucno prireditev, ki bo v sredo, 15. maja 2002, ob 17. uri, v Linhartovi dvorani v Radovljici. ves mesec Otroška ilustracija meseca V sodelovanju z Galerijo Šivceva hiša smo pripravili razstavo originalne ilustracije in knjig ilustratorke Melite Vovk. ves mesec "Nagradno vprašanje za otroke" Vsak mesec poišcemo najbolj brane mladinske knjige in postavimo nagradno vprašanje. Ce želite sodelovati, se dobimo v knjižnici! NOVICE IZ KNJIŽNICE MIRANA JARCA NOVO MESTO Prireditve v mesecu maju 2002 8. 5. Ob 16.30 v citalnici Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto informativni dan študija na daljavo – prek interneta, program: komercialist in poslovni sekretar. Mentorica študija je Mateja Bahc. 9. 5. Ob 19. uri v citalnici Knjižnice Mirana Jarca: uvodno predavanje o transformativnem celicnem zdravljenju. Prvic imate priložnost sodelovati na predstavitvi in v delavnici posebnega gosta iz Irske, svetovno znanega zdravilca Gera Lyonsa. Vstopnina bo 3.000,00 SIT. 13. - 17. 5. 25. dolenjski knjižni sejem v Galeriji Krka, Šmarješka c. 6; 13. 5. - otvoritveni vecer z gosti prof. dr. Matjažem Kmeclom, um. zg. Lojzetom Gostišo in prof. dr. Jožetom Kastelicem: predstavitev faksimila Spominske knjige ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma, ene najdragocenejših knjig zadnjega casa na Slovenskem, ki jo je knjižnici podarila Krka d.d.; 16. 5.- Samost s Svetlano Makarovic in Bogdano Herman; 17. 5. - srecanje mladih literatov, njihov gost je mladinski pisatelj Ivan Sivec. Na ogled bosta razstavi: Knjižne redkosti od druge polovice 17. stoletja do zacetka 19. stoletja iz posebnih zbirk Boga Komelja ter Ustvarjalni opus Svetlane Makarovic. 16. 5. Ob 10. uri "Knjižna cajanka za dedke in babice" v Mladinski knjigi na Glavnem trgu. Naslov teme je S knjigo v naravo, na izlet. Predavala in svetovala bo Slavka Kristan. 23. 5. Ob 19. uri v Knjižnici Mirana Jarca predstavitev knjižne novosti Mirana Beretica "Od znoja do boja" v štirih knjigah in predstavitev knjige Božidarja Gorjana "Mojih prvih 50 let v politiki". V glasbenem programu bo nastopil pevski zbor Gospodicna pod vodstvom Lucke Pavlin. 30. 5. Ob 19. uri v predavalnici Dolenjskega muzeja predstavitev Obcine Škocjan v besedi, sliki in pesmi s spremno razstavo knjižnega in neknjižnega gradiva. V Knjižnici Mirana Jarca sta na ogled razstava fotografij iz faksimila Spominske knjige ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma ter razstava v pocastitev 8. aprila, svetovnega dneva Romov. Ponudba bukvarne se nahaja na vstopu v novi prizidek. Knjige so v obratovalnem casu (od 8. do 19. ure oziroma ob sobotah do 13. ure) naprodaj od 100 SIT/kos dalje. Ure pravljic na oddelku za mladino so vsak torek ob 17. uri. Pravljice pripoveduje Slavka Kristan. Vljudno vabljeni!