109. številka.
Ljubljana, v soboto 14. maja.
XX. leto, 1887.
Izhaja v~ak dan Mve-cer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za a v s tri j ■ ko-o g e rs k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 ki.,  za jeden mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za meec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če bo dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.  Dredništvo in upravniSvo je v Rndolfa Kirbiša hiši, ^Gledališka stolba". U prav uiš tv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Politika nemških vseučiliščnikov.
Te dni se je pokazal sad politike nemških osivelih in mlajših levičarjev tudi na Dunajskem vseučilišči. Znani profesor cerkvenega prava gospod dr. Maasen se je ob konečni razpravi Schmerlin-govega predloga kot ud gosposke zbornice pošteno potegnil za avstrijsko ustavo in na njeni podstavi za pravo vseh avstrijskih narodnostij." Pojasnil je oni gospodi, ki je pozabila na zgodovinske spremembe, da Avstrija utegne obstati jedino na podstavi pravičnosti, ne pa gospodstva nemškega naroda na škodo vseh drugih narodnostij, in spominjal je prve avstrijske juriste, da naj zaradi gole učenosti v pravoslovji ne pozabijo očitnega prava vseh narodov.
Taka izjava od strani nemškega jurista je sama na sebi toliko redka prikazen v sedanjem boji Nemcev s Slovani, da je poparila nemške šoviniste in, kakor vidimo, prestrašila celo nekatere Nemce one vrste, ki se prištevajo h konservativnemu in s tem vsem narodom pravičnemu življu. Odlični gospodje desnice gosposke zbornice pa so pobili in zavrnili neosnovanost Schmerlingovega predloga tako da bi bilo težavno tudi levičarjem namerjano krivico še nadalje tudi javno zagovarjati. Vsled tega ni ostalo druzega, kakor predrznost židovskih glasil in pa v takih slučajih dobro došla pomoč — neke vrste jako dresovanih vseučiliščnikov.
Židovska svojat je imela gotovo jezik, pero in roke vmes, da je nemške burše in neburše Dunajskega vseučilišča spodbadala, da bi se spustili v veči množici na poštenjaka profesorja Maassena. Začeli so takoj po njegovem zagovoru pravice in ustave zbirati se po hodnikih in zunaj novega vse učilišča ter so prežali nad svojim plenom, kjer koli bi se prikazal dr. Maassen.
Pereat! so bili navadni klici; ali ob jednem so se pokazale Še druge lepe politične lastnosti nemških židovskih in nežidovskih vseučiliščnikov.
Nekatere nemške novine so razkrile, da so se n. pr. nekateri Češki in slovenski vseučiliščniki v bran postavili za dr. Maassena s tem, da so odobravali s klici postopanje tega redkega pravicoljub-nega Nemca.   Pri tej priliki pa so nemški veliko-
šoki nekega slovenskega dijaka zavrnili z besedami: Molčite Vi; Vi nimate tukaj ničesar go voriti.   Vi   ste   tukaj   samo  gostje. Sie geniessen hier nur d as Recht der Gast-f re un d s ch af t!" itd.
Izgredi proti dr. Maassenu so se še nadalje ponavljali, kljubu opominov, s katerimi so dekani in rektor magniticus ustno in pism eno svarili, da bi vseučiliščniki nehali razgrajati in tako varovali čast prvega avstrijskega učnega zavoda.
Nemške novine židovskega in levičarskega duha so k vsemu molčale in brez najmanjšega svarila zabeleževale samo dogodke. Iz tega je posneti, da so ta glasila javnega nemškega mnenja popolnem odobravala vedenje nemških vseučiliščnikov. Šele ko je rektor s posebnim naznanilom objavil, da bo naučno ministerstvo postopalo z najstrožjimi sredstvi, torejpotem, ko so burši nemškim levičarjem že dovršili, kar jim je ugajalo, še le potem so po hinavsko imenovale oni opomin „beherzigenswerth !u
Židje delajo povsod jednal.o, bodisi da služijo Nemcem, Madjarom ali Lahom.
Te demonstracije razkrivajo mnogokaj. Cesar Viljem vedno poudarja, da on se ne naslanja so-sebno na nemško velikošolsko mladino. Slovanski narodi pa razvidijo, česa se jim je nadejati v Avstriji od nemške mladine, kadar dozori do uradniških stopinj, s katerih pa sovladala in zaukaza vala tudi tem narodom.
Nemški šovinisti v Velikonemčiji so mladino vzgojili do tolikega napuha, da je bil nemški ce-sarjevič prisiljen isto mladino opominjati, da bi isti napuh bolj krotila. Lani je isti cesarjevič zaresno poudarjal, da nemškim vseučiliščnikora je potrebno pred vsem mi ro ljub je, če ne če j o izgubiti s im pati j
"Ta napuh je zasedel srca nemških dijakov tudi v Avstriji, in kakor so ti nemški-avstrijski na-puhnenci poslušni Bismarcku, jednako nepokorni se razodevajo nasproti opominu prihodnjega nemškega cesarja.
Dunajski vseučilišniki pa tudi Schonererju ne delajo prevelike časti, kolikor ima on namen, da bi v nemških dijakih vzgojil prav e značaje. To so oni pokazali s tem, da so opomine rektorja Zim-
mermanna odobravali, ob jednem pa pred njim in takoj za hrbtom še uadalje de mo ns t r o v al i proti dr. Maassenu. Ali je to značajnost, kakeršno zahteva nemški idejal in vzgojitelj Schonerer.
Schonererju na čast hočemo sklepati, da so boljši njegovi odgojenci, nego so razkrile navedene demonstracije, in mislimo rajši, da so onečastili pri tej priliki značaj nemških buršev židovski vseuči-liščni pomagači. Židovskih velikosolcev je na Du-naji samo na mulicinskem oddelku šest s to, o katerih je Nemec na levi v državnem zboru izrekel željo, da bi se odposlali na Ogersko, tja, od koder so prihrumeli na Dunaj.
V resnici na Dunajskem vseučilišči bodo tudi na drugih oddelkih kmalu prevladali židovski poba-lini tudi po številu; gospodujejo pa oni že zdaj tam in v tem oziru ni nam zavidati pristnih nemških dijakov zaradi teh semitskih tovarišev. Ali ti židovski pobalini, ki imajo vse drugo razen dijaškega značaja, škodujejo tudi slovanskim dijakom, in sicer že s tem, da zapeljujejo tudi prave nemške dijake proti slovenskim. Žid Ščuje povsod, torej tudi med dijaštvom. Ali dokler se pajdažijo nemški burši z židovskimi, so oni odgovorni za vso predrznost in naj drug«če dajejo tudi nezaupnice renegatskim Tomaszczukom in drugim semitskitn zagovornikom.
Slovanski dijaki se morajo ob takih demonstracijah v skupnih izjavah zavarovati, in protestovati, da bi židovske novine govorile zgolj o dijaških izgre-gih. Slovanski dijaki so mirni na vseučilišči in kadar so izgredi, naj zahtevajo oni, da se govori in piše o demonstracijah nemških aH, če jim je ljubše, nemških in n e m š ko-Žid o vsk i h dijakov. Slovenski dijaki so sinovi onih narodov, ki skupno vzdržujejo Dunajsko in druga vseučilišča našega cesarstva. Oni niso gostje, ampak jednakopravni udje poleg nemških dijakov na vseučilišči. Slovanski dijaki morajo s kup no p r o te s to v a ti proti takim napadom, kakor da bi bili oni samo gostje iz milosti na Dunajski veliki šoli. Ako je treba govoriti o gostih, naj dajo ta naslov židovskim usiljencem, ki se pritepajo od vseh stranij sveta mej prvotne narodnosti tudi naše države.
V obče obžalujemo, da slovanski dijaki pre-
LISTEK.
POEZIJE.
Zložil Josip Pajfllnrua-asi.Krllan. I. zvezek.
V Gorici. Založil Anton Klodič Sabladoski. 1887. Tiskala Hilarijanska Tiskarna v Gorici. 144 strani.
Zopet je naše slovstvo obogatelo za lepo novo knjigo, za Krilanovih poezij prvi zvezek.
S pijeteto vzeli smo knjigo v roke, in preči-tavši jo, ponovila se nam je domoljubna bol, da njega, ki je zasejal tako nežne, tako duh teče cvetke v naš leposlovni vrt, ni več mej nami, da je prerana smrt vzela nam toli krasno razvijajočega se moža in s tem uničila vse iskrene nade, ki jih je vanj stavila njegova ožja domovina in ves narod slovenski.
Njega ožja domovina videla je v Krilanu svojega bodočega prvoboritelja in političnega vodjo, ki bode nadaljeval po njegovem očetu zapričeto delo, narod pa uzornega, jekleno značajnega sina in nadobudnega lirika.
In lirik bil jo pokojni Krilan v besede pra-
vem pomenu. V svojih pesnih nam ne podaje plevke proze v vezani besedi, kakor nekateri pevci epigoni, ki še vedno nečejo spoznati, da jim nedostaje pevske žile, Krilan je pristen pesnik, pri njem svobodno veliš „disjice membra poetae", ostalo ti bode še vedno pesniško jedro, kajti kar je on pel, je tudi čutil, o njem se lahko reče: „njemu pesmi iz srca teko".
Srce njegovo pa je bilo vneto za vse, kar je lepega in blagega, polno ljubezni do domovine, do svojih dragih, polno hrepenenja po divnem gorskem svetu, katerega se spominja v otožnih stihih:
Oj z bogom, oj z bogom ti mala vas,
Oj z bogom ti širno poljč,
Pozdravljam te hribov zclćnih pas,
Pozdravljam vas glasne vod6.
Med vami nekdaj sem vesel igral, In lćtal in skakal okrog, Ko v sreči otročji še nesem znal, Življenja skrbi in nadlćg.
Trpka otožnost odmeva iz večine Krilanovih stihotvorov. Kaj je uzrok tej otožnosti, pove nam sam, rekoč:
Kako bi mogel mirno zreti Jaz brata Bvojega gorje? Kako veselo mogol peti, Ko njemu bol mori srce?
Kako vesel bi bil, ko vi, Kako bi živel z Vami, Ko srce žalost mi polni, Po moji dragi mami?
Jednaka tožuost veje iz pesnij „Šamoti", „Pastir", „Srcu", a pogled na drevo, ki se ne uklanja vode sili, ohrabri ga, da zapoje:
Z močjo novo spomin tvoj žile, Se srčnostjo mi duh navda, Stal trdno bom sred divjo sile, Ko ti, drevć, tu sred voda!
Ta srčnost izražena je tudi v pesni „Slovenski vojak", v kateri vsem jadikovakem, da je zaman tekla kri, zaman bilo vse trpljenje, resno za-kliče:
Molčite vi, ljudje, molčite, Kaj vpitje vam pomaga to? Če še tako se nam grozite, Nikdar več rob Slov&n ne bo!
Izredno lepa je pesen „Na bojišči". Trije junaci, idoč v bitko, spominjajo se svojih dragih. Prvi neveste, drugi stare matere, tretji troje nedoraslih otrok, britko vzdihujoč: Bog ve, če domov se povrnem še kdaj!" in
„Čoz ravno se polje molče požono, In v bcčo krvavo noge jih neso.
potrpežljivo prenašajo krivice, ki se jim gode, kader kolu se zagreši napuh in šovinizem nemških vseučiliščnikov v družbi z židovsko svojatjo proti pravi dijaški disciplini. Tu je na mestu, odgovornost zavrniti pred vsem svetom na one, ki so dejanski krivci. Nadejati se je, da odslej zlftjša to halogo sedanji načelnik vsemu šolstvu, katero potrebuje pred vsem to, da se čut pravice obudi in-Vzgoji naprej pri dijaštvu! Yporej.
Iz Rusije.
25. aprila st st. [Izv. dop] Kadar se topničarstvo pripravlja streljat na tarčo, vsak kanon naprej odda takoimenovani poskusni strel — Probeschuss. Bismarck je tudi postavil svoje baterije proti Franciji, no poprej je bilo treba uznati, kako na to gleda Evropa, posebno pa Rusija; treba je bilo poskusiti, ali zadene njegov strel v cilj, ali pa se projektil razleti pred ali za tarčo. In velel je uloviti francoskega policijskega agenta Schnaebela v nastavljeno mu past; predno je bila Schnaebelu past nastavljena, obsodilo ga je že Lipsko vrhovno sodišče za veleizdajo. Nemci sodijo Francoza za veleizdajo proti Nemčiji!! Ne zastonj so si oni opico izmislili! Vsi časop si v Evropi, ki ne zobljejo ovsa, kateri jim sipije Bismarck in njega kreature iz izsesanih iz naroda mozoljev, izpregovorili so odločno proti takemu frivolnomu, izdajalskemu postopku. Bismarck je uvidel, da so vsi pošteni ljudje proti njemu, pobežal je k sta temu Viljemu, in ta je v svojej milosti, ki ne zua mej, zapovedal izpustiti Schnaebela. Tako so bile zopet ovce site in volki celi, kakor vselej, kadar Bismarck iztuhta kako novo komedijo, ki mu je pe-trebna, da bi očistila vodo, katero je on sam skalil.
Vsa reč je dognana in končana; Schnaebele dobo križ „častne legije, osipan briljanti", njega nemški „kolega" Gautsch pa zato, da je tako prebrisano zmarr.il francoskega činovnika na nemška tla, dobi gotovo tudi kak „verdienstkreuz" in pa nekaj grosev iz dispozicijskega fonda, ki ga je Bismarck sestavil iz ukradenih milijard francoskih in iz premoženja, ki ga je ugrabil hanoverskemu kralju. Žal pa je to, v očeh Bismarckovih, da je „incident Schnaebel" ostavil za seboj take sledove, katere izgladiti celo Bismarckova zvita glava ne more, In bržkone si je železni kancelar zavoljo tega izpulil poslednje tri lase, ki štrle, kakor trije bajoneti, na njega oblizanem temenu.
Kadar človek stoji miren in ne sluti zla od nikoder, pa ga zadene krogla iz vražje puške, čuti najprvo kakor da ga je nekaj speklo; čez nekaj časa pa .ga rana zaboli in vname se v človeku tudi čuvstvo maščevanja in zlobe proti temu, ki ga je ranil. Tako tudi Francozi: najprvo, ko so začuli, da Schnaebele sedi pod ključem v Metzu, obnašali so se dovolj ravnodušno; zdaj pa, ko je Schnaebele izpuščen po volji starega nemškega cesarja, zabolela jih je rana in zakipela je goreča francoska kri. Vsi časniki, od prvega do poslednjega, razjarjeni so na nemško verolomstvo, izdajstvo, na nemško frivolnost in željo, brez preuehoma dražiti in dregati vse, katere je Bog v svojej previdnosti kaznoval s tem, da jim je poleg njih nasejal nemških cinikov. Vsi Francozi so uverjeni, da tak mir, ka-
kor vlada zdaj v srednjej Evropi, je hujši, nego vojska; uverfeni so, da Bismarck želi miru samo zatd, ker vojevati ne more, da je on agent pro voc ateur, ki se je v srce Evropi in kakor jongleur igra mirom in vojno, suši vire bogastva in blagostanje Evrope in seje povsodi breznrav»tvenost, laž, obman.
" Ruska peiijodična litoratura bavila se je mnogo „incidentom Schnaebelea"  in na Bismarcka glavo, dasi se on objavlja  neznajočim ni česa, sipljo se očitanja, da on igra brez vsakega srama in brez vesti z usodo narodov; podlost, ki je Bismarck storil francoskemu narodu, zadela je proti1 njega volji i narod ruski, in lehko se reče, da so ruski publicisti Bismarcka zaradi  Schnaebelea obrali do poslednje kosti. Čitam, da v Franciji od mladega do starega, od kuharice do generala, z globokim preziranjem in sovraštvom  govore o vsem, kar nosi ime nemškega; tudi v Rusiji je beseda „Nemec" sinonim vsega podlega, ciničnega, zabavljivega, iščočega povsodi prepira ravno tako pohlepno, kakor vsakdanjega kruha, v katerem so, kakor je izvestno, plemeniti Tevtonci vselej trpeli veliko pomanjkanje, kajti po vsem   svetu  pošiljajo od   nekdaj svoje prazne trebuhe na pašo.   Ruski jezik ima veliko prekrasnih besedic,  ki jih ne najdete  v nobenej slovnici in v nobenem slovarji; nobena iz njih pa ni v takej stopinji porabljiva psovka, kakor beseda „Nemec."   Smelo trdim, da dolgo ne bode ruska vlada vzdržala na uzdi razjarjeno rusko narodno čuvstvo;   in ako se začne danes  ali  jutri  boj z Nemci, to ne bode boj, no mesarsko klanje, kajti ne bode vojeval narod proti narodu, no vsak Rus posebe proti vsakemu Nemcu posebe; temu pa ni kriv narod ruski,  nego podla nemška politika, ki drega in brca vsakega javno in tajno, ker zanaša se na gozd bajonetov, kupljenih za ukradene francoske milijarde;  krivi so Nemci, ki ne dajo nikomur miru, da bi le ustregli Bismarcku in sebi. — Vojna proti Franciji brez vojne proti Rusiji pa se ne da misliti. Zato si Bismarck izmišlja vsa mogoča sredstva, jedenkrat, da bi utišil Francijo; drugikrat, da bi zvezal roke Rusiji.  Nihče ni še pozab 1, koliko si je prizadel, da bi lani jeseni in po zimi potisnil Rusijo v Bolgarsko; »priznaval" je ujene pravice v osvobojenej  turškej   provinciji in javno je razglašal, da Nemčija v Bolgariji nema kaj iskati. No, k njega nesreči nvslil si je Rus:  „dumm san mer wohl, aber ptifrig san mer a" in ostal je doma, „brusi sablje,  brusi meSe", in vse je pripravljeno tako, da ako po noči pride telegram o mobilizaciji, to se na drugi dan odpravi ruska armija, kamor jej pokažo. Ker se Bismarcku „fortelj" z Rusijo ni posrečil, obrnil se je zopet k Franciji: izpregovoril je o neutralizaciji Alzacije in Lotaringijo in prosil je celo svojega najnovejšega prijatelja Leva XIII. pomagati mu v tem „miroljubnem" delu. No, Rimski prvosvečenik je pomislil,  da bi on s tem odpahnil od sebe večino Slovanov, ki so z Rimom zvezani le še bolj formalno, nego faktično in ni pomogel svo jemu prijatelju. Danes, čez nekaj dobrih tednov, pa Bismarck grozi v ravno teh deželah, ki jih je z božjo in z božjega namestnika pomočjo hotel neutra-lizovati, upeljati obsedno položenje, da bi za naprej, ko bi se po nesreči zopet zadrgnil kak Schnaebele
v nemško zanj ko, tistega Schnaebela obesil na prvej smereki, ki bi se našla ob poti. (Konec prih.)
Ko zvezde nad poljem zvečer zagore, Junaci na zemlji vsi trije lc2e.
Porazil jih ljuti je bojni vihar, Kaj mati, nevesta in deca mu mar! Pesen „Smrt Indža vojvode" kaže, da je pokojni Krilan marljivo in s pridom čital srbske narodne pesmi ter se uglobil v naroda mišljenje; naj-krasnejša, pravi biser, pa je romanca   „Zakaj ni mogla šivati." Mati vpraša svojo mlado hčerko: Kaj je tebi, zlata moja! Da no vbada igla tvoja? Danes le po sili siva, Jedva dregne, pa počiva.
Deklica se izgovarja na koklo čopoglavo, ki je gnezdo zapustila, da utegne ves mehki zarod poginiti, potem na Dimo v klevu, ki
Ruka, lačna se ozira, Ali vrata kdo odpira.
Dalje na cvetlice, v vrtu katerim treba prihvati naposled nema izgovora, več, v tla požre in onemi. Mesto nje
.Pa zapoje glasna tica Iz razora prepelica :
Ne poslušaj, mati stara! Tvoja hčerka tebe vara, Kder pod koso cvetje pada j Tam bi stala vedno radu."
fein sosedov reže travo, Ki zmešal njeno glavo, In zato jo od Šivanja Res le sama skrb odgiinja.
Globoke ljubezni sila je kaj lepo risana v pesni „Ljubica" še bolj tragično in realistično pa v pesni „Crna žena." V vseh pesnih pa so kaže pokojnega Pagliaruzzija izredna pesniška nadarjenost, lepe vzvišene misli, izborna tehnika in jako blagoglasen jezik, zatorej jih vsem rodoljubom naj-topleje priporočamo, zlasti pa nekaterim pesnikom stavimo v izgled.
Kar se tiče vuanje oblike z veseljem konsta-tujemo, da je jako lepa. Tisk in papir je lep vse prav skrbno in z okusom prirejeno, vezani izvodi pa imajo tako lepe platnice, da je ta knjiga kakor nalašč za darila ob godovih, za piruhe in ob raznih drugih prilikah.
Naj slovensko občinstvo hitro poseže po tej lepi knjigi, kajti le tako bodo dostojno slavilo spomin pokojnega Pagliaruzzija — Krilana, kateri bodi uzor našemu mlademu naraščaju!
Cena nevezanemu zvezku 1 gld., vezanemu 1 gld. 50 kr.
Politični razgled.
HiotraHLfe delete.
V Ljubljani 14. maja.
Bazrgajanje nemških dijakov na Dunaj* It eni
vseučilišči obsojajo celo nemški listi. Tako piše „Neue Preustisehe (Kreuz-) Zeitung", da je radovedna, če bode vlada mirno gledala, da se bodo sramotilni dogodki 1883. leta zopet ponavljali. Tedaj je bila avstrijska vlada pustila profesorja Maa-sena popolnem brez varstva, ko se je v dolenje-av-strijskem deželnem zboru potegnil za narodno jednakopravnost. Židovsko-liberalni dijaki demonstro-vali so proti njemu, kakor so hoteli. Mi smo Že tedaj obžalovali slabost avstrijske vlade. K sreči je imel Massen dovolj poguma, da je varoval svojo pravico. Sedaj bi pa vlada sama sebi grob kopala, če ne bi se z vso odločnostjo uprla židovsko-nemškim šovinističnim dijaškim izgredom, katere so popihali drugi profesorji sami, kajti sedaj je Massen z neovrgljivimi političnimi uzroki branil naredbo pravosodnega ministerstva.
Vnanje države.
Kakor poroča Rimski dopisnik „Daily News", se papež in Kurija že precej časa pogajata o zjedinji nji rimske in pravoslavne cerkve. Papež je dovolil, da pravoslavni obdrže sedanje navade pri božji službi. Pogajanja vodi nek menih iz stare lombardiške plemenitaške rodbine. Nam se ta vest ne zdi prav verojetna.
Glavnega prouzročitelja atentata proti bolgarskemu majorju Popovu, nekega Stojeva, so v Turn-Magurullu zaprli. Dve drugi osobi, ki sta sumni soudeležbe pri tem atentatu, so v Sofiji v sredo priprli.
Proti vsem uradnikom srbskega linančnega ministerstva začela je sodnija preiskavo, ker so izdali časopisom uradno tajnost zastran neke finančne operacije. — Ministerska kriza bliža se nekda svojemu koncu. Uradni list bode morda že jutri objavil imena novih ministrov. Novo ministerstvo se baje ne bode dosti ločilo od sedanjega. — Pred nekaterimi leti je bila Srbija nehala dajati podporo Cari-grajskemu patrijarhu. Sedaj jo bode pa zopet začela m srbski poslanec v Carigradu, Novaković, je že izročil patrijarhu 15.000 pijastrov.
Kakor francoski listi pišejo, bode najbrž v kratkem se premenilo ministerstvo. Novo ministerstvo bode sestavil Frevcinet. Boulanger bode tudi v novem ministerstvu vojni minister. Kakor „Matin" piše, se nobena evropska velevlast ne bode udeležila razstave 1889. Kar se tiče Anglije se je to že potrdilo. V spodnjej zbornici naznanil je namreč angleški državni podtajnik Fergusson, da se Anglija oficijalno ne udeleži Pariške razstave, dovolila bodo pa razne olajšave onim, ki hočejo kaj poslati v razstavo.
V   viearskem kantonu Solothurn buknil je nekak ustanek. Neka tovarna za ure je napovedala konkurs in kantonska banka je mnogo izgubila. To je prebivalstvo silno razdražilo. Na ljudskem shodu v Solothurnu sklenilo je pod milim nebom, zahtevati da odstopi sedanja vlada in kantonski Bovet, ko bi samo tega prostovoljno  ne storila. Nadalje prebivalstvo zahteva, da ustavni sovet radikalno preustroji ustavo, ter se takoj razpišejo volitve za kantonski sovet in novo vlado.   Vlada je sklenila ustreči temu zahtevanju in naročila kantonskomu ao-vetu, da naj sklene: „Narodu se predloži na glasovanje predlog, da se popolnem preustroji kantonska ustava, na novo voli kantonski sovet in državna oblastva, ter se vsa uradniška mesta na novo namesto." Proti lastnikom tovarne, ki je napovedala konkurs, začela se je sodnijska preiskava.
V Kodanji bodo napravili pod protektoratom danskega kralja prihodnje leto razstavo severnih kmetijskih pridelkov, obrtnih in umetniških izdelkov. Nadejajo se, da se bode udeležilo tudi inozemstvo z umetniško-obrtnimi izdelki.
V portugalskej zbornici pripetil se je precejšen škandal. Pomorski minister de Matedo in poslanec pomorski poročnik Ferrera-Alida sta se v zbornici hudo sprla. Po seji je omenjeni poslanec ministru v nekem zborničnem hodniku priložil par gorkih zaušnic. Minister, ki pa ne pripada morna rici, ampak je poprej bil profesor na tehniškej šoli, je zaradi tega dal svojo ostavko. Omenjenega poslanca so pa na povelje vlade prijeli in odpeljali na krov neke vojne ladije. De Barros Gomer je sedaj prevzel pomorsko ministerstvo.
Kakor se kaže, pogajanje algauskc komisije ne bodo imela nikakega uspeha. Kaj bode potem Rusija storila, pač sedaj ne vemo, ker so nam 8rednjeazijske razmere še premalo znane. Angleški časopisi mislijo, da se bode Rusija zamotala v nevarno vojno, ko bi hotela se prisvojiti še kaj af-ganskega ozemlja. Afgani bodo že sami znali braniti svojo mejo. Četudi Afgani ne marajo dosti za emira, vender bodo vsi rodovi složni, ko bi kaka tuja vlast hotela je pokoriti. Zategadelj se tudi Anglija ne bode skušala z Rusi sporazumeti o delitvi Afganistana, ker bi se na ta način zamotala
Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskomu Narodn" ^t. 109. 14. maja 1887.
le v nevarno vojno, ki bi jej nič ne koristila Rusi ne morejo ničesar Angležem, dokler se poslednji no spro z Afgani. Tako pišejo angleški listi, nam se pa doMleva, da bode Rusija imela že dovolj sile, da potoori Afgane, če jej bode to ugajalo, kajti po korila <je že mnogo vojevitih azijskih narodov.
It ali i »u i v Massauehi hite z vojnimi pripravami. Delajo utrdbe in nov ostrog za 13000 vojakov mej (iherarom in Ah del-Kadrom. V piniji se bodo nekda Italijani dalje pomaknili proti Sahatiiu in Dogaliju.
Po mehikanNkej ustavi ne mor*' biti nikdo dvakrat zaporedoma voljen predsednikom republike. Sedanji predsednik Porfirio Diaz je pa jako priljubljen in si je pridobil velikih zaslug za zboljšanje državnih financ iu uprave. Mehikanci bi radi še nadalje imeli Porfiria Diaza za predsednika. .Zbornica in senat sta zategadelj sklenila, da se ustava tako premeni, da sme biti predsednik zopet voljen, ko mu poteče uradna doba. Porfirio Diaz pa nekda sam ne mara za tako premembo ustave in bode najbrž odklonil zopetno izvolitev. V tem slučaji bodo pa predsednikom volili sedanjega mini sterskega predsednika Homera Rubi a, ki je tast Porfiria Diaza. Romero Rubio bode tako vladal, kakor bode Porfirio Diaz hotel. Čez 6 let bodo pa zopet sedanjega predsednika volili, in tedaj bode volitev zopet prevzel.
Dopisi.
Iz I* ulj a 12. maja. [Izv. dop.] Nedelja v Pulji je odločno dolgočasen dan; človek, ki je na vajen redno vsak dan opravljati svoje posle, v tak dan res ne ve, kam bi se dejal. Tako se je godilo tudi meni pretečeno nedeljo 8. dan t. m. Vlečem se prav leno — vsaj veste, kako človeka ulenobi to nesrečno pomladansko solnce — po ozkih ulicah Puljskih, ne vedoč, kam bi se obrnil in ugibajoč, ali naj bi šel v kavarno ali pa — spat. Odločil sem se za prvo. Krenem jo v kavarno „Miramar".
„Časopisov!" — »Takoj gospod!" oglasi se marker. — Jaz ne vem, je li slučaj, je li usoda, ali pa hudomušnost markerja — kajti ta pozna predobro moje mišljenje, — vsakokrat mi prinese najprvo Poreško „Istrio". Tako tudi takrat. Tudi dobro, mislim si, in pričnem čitati takoj na prvej strani. Do tedaj neseni vedel, kako zna ta list prijatelje svoje do srca prositi in potem zopet — da je eiekt večji — pridušati. Častiti čitatelji naj mi blagovoljno oproste ta robati izraz, a za ta slučaj neseni našel primernejšega v našem slovarji.
„Istria" je povila svoj obraz v najresnejše gube, videla se mi je podobna nekakemu proroku, ki je ravnokar razvil svojo „zeleno zastavo".
In povod?! O, to je bil za irredento našo imeniten dan ! Ta dan imelo se je zbrati v Rovinji nekako ljudsko sodišče, ki naj bi izreklo proklinja-jočo svojo sodbo nad nami— brrrrr! — in avstrijsko vlado. Šine mi misel v glavo: „Kaj ko bi tudi ti nebodigatreba poskočil v Rovinj?! Čas imaš in videl boš občni zbor nitalijanskoga političnega društva". Ne pomišljam se dolgo, sklenem, da grem, in dobro sem storil, da sem šel; združil sem lepo „utile cura dulci". Šel sem na galerijo. Tam se je zbralo dokaj dam in zloglasne italijanske poulične „mularije", bila je mešana družba.
Začetek je bil napovedan za tretjo uro po-poludne. Pride tretja ura, preide četrt, preide pol ure, preide ura, — dvorana je bila še vedno tako prazna, da je človeka kar mrazilo, — dasi smo „in dem lieben, sel i (i ne n Monat Mai" — in glumači istrskega političnega društva so se strahom pogledovali drug druzega in vsakemu se je bralo vprašanje na obrazu: kaj hočemo storiti ? Predstava pred praznimi klopmi, to ni nič prijetnega.
In ko res ni hotelo nikogar blizu biti, storili so heroičen sklep: šli so na lov. Šli so na ulico in zagrozivši vsakemu, naj sibože ud poli-tiškega društva ali ne: „und gehst du nicht willig, so brauch' ich Gevvalt!" — dosegli so vender le, da se jih je zbralo kacih trideset.
Zborovanje se prične. Predseduje dr. Adamo Mrak. Dragi čitatelj, ali te ne strese do dna duše, ako čitaš slovenski priimek?! Vidite, to je trage dija v narodnem našem življenji, ki se je do sedaj vršila v sto in sto varijacijah: oče, lončar v Pazinu, prava kranjska korenika, ki ne zna ni besedice italijanščine, pristrada si nekoliko premoženja, v očetovskej svojej ljubezni žrtvovati hoče sad svojega potu, da bi sinu pripravil prijetnejšo usodo. Zgojiti si hoče sina, ki naj bi bil ponos njemu, očetu, ponos domovini, ljubljenec naroda. Kako se je varal, ubogi mož! Vzgojil je re-
negata, odpadnika, ki porablja talente svoje v to, da preganja svoj lastni rod.
Prvi govornik je bil dr. Buba, notar v Piranu. Govornik ta je vehementno napadal vlado, dolžeč jo, da je ona kriva neznosnih sedanjih raz mer, da širi demoralizacijo, vedoma zatirajoč italijansko kulturu. Konećno je pa zahteval, da se vlada radi podpihovanja posadi na zatožno klop
Dr. Sbisa iz Rovinja spravil se je nad duhov nike,  očitaj ob jim vs«' slabo,   kar se sploh duhovniku očitati more, terja, da ae odstrane vsi ne-italijanski svečeniki  iz Istre.   Prav italijansko liberalno, ni res?!
Dr. Basilisco iz Rovinja razkoračil se je prav hudo nad učitelji, kajti po njegovem mnenji so ti poleg duhovnikov najhujši agitatorji in rogovileži. On bi želel skrajnih sredstev, da se konec stori temu rogoviljenju proti kulturnmu elementu italijanskemu.
Da so pa učitelji taki, krivi so gotovo največ okraj ni šolski nadzorniki. Tudi temu je bilo treba dati lekcijo. To nalogo prevzel je neizogibni dr. F. Gleser iz Pulja. 0 ta nesrečni dr. Srečko! Doma v Pulji ga nikdo ne sluša, nikdo ne mara, nikdo ceni, a pri občnih zborih italijanskega politiškega društva je on stalna figura Tam se ni u nudi prilika, da pokaže oratoriški (?) svoj talent. Po svojem poklici je dopisnik „Istrie" in kot postranski zaslužek izvršuje tudi odvetniško prakso. Hud, prav zares hud je gospod doktor na okrajne šolske nadzornike naše. ker imajo na sebi neiz brisljivi madež, da jih je rodila slovanska mati; posebno pa zato, ker izvršujejo dolžnosti svoje tako vestno in se vedejo v javnem življenji tako taktno, da se jim od noben« strani ne more blizu. O, ne-uljudni so ti šolski nadzorniki, ker nečejo napraviti niti male usluge ubogemu dr. Gleserju. Dasi ne more navesti nijednega konkretnega slučaja, dolži pa vender le okrajne šolske nadzornike, da je to njih delo, da se italijanstvo preganja in da se vrše take nečuvene krivice in „krutosti", kakeršne vidi svet sedaj v Pazinu, Buzetu, Žminji itd., kjer so pogazili sledove latinske kulture in na njihovo mesto postavili slovansko barbarstvo.
Kakor vidite, so bili gospoda v Rovinji jako razkačeni in so zahtevali ekstremnih naredb: vlado na zatožno klop, „farje" iz pokati iz I|stre, učitelji naj se pri vedo do rai-s o u a se skrajnimi disciplinarnimi sredstvi, sedanji okrajni šolski nadzorniki naj se p a preme s te.
Mnogo so zahtevali gospodje, skoro bi rekli, da preveč. Težko, da bi se jim izpolnile želje, sodeč po besedah gosp. vladnega zastopnika viteza Conti-ja. Ta gospod je s povzdignenim glasom svečanostno protestoval proti neopravičenim napadom in je zahteval kategorično, da se izjava njegova zabeleži v zapisniku.
O, gospod urednik, da bi bili Vi videli to šinjorijo v onih trenutkih, ko je govoril vodja okrajnega glavarstva Puljskega — smijali bi se bili prav od srca. Italijanski pogum itak ni na posebnem glasu, a da so tako babji, ne bi bil nikdar mislil. Korajžni so bili, ker so mislili, da na stolu vladnega zastopnika še vedno sedi gospod Eluscheg — o, takrat so bili zlati časi! — ali pa vsaj možic od slame. Ko bo pa videli, da so se varali, ko so videli, da imajo pred sabo moža, ki pozna svojo dolžnost in ima voljo in dovolj poguma, da brani pravico in resnico, tedaj so pa kar ostrmeli, lica so jim bila bleda, kakor zid in debelo so gledali drug druzega: je-Ii mogoče, je li res, ali ne ? Malo besed gosp. vladnega zastopnika je zadostovalo, in pohlevni so bili.
Utis pa, ki ga je napravilo to zborovanje name, je tak, da gospodje irredentovci slutijo, da je prišel zanje „der Anfang vom Ende". To, kar sem ondi videl, to ni bilo naudušenje za pravično prepričanje, to ni bila sveta jeza radi uezasluženega preganje-nja, to je bila zavest, da zagovarjajo slabo, krivično — zgubljeno stvar. Kar sem videl, bil je di lirij. Obup jim je seval s prepalih list, obup je bil signatura dneva.
In morala za istrske Slovane ? Dani se, zjasnilo se nam bode obzorje, treba je—le neupogljivega poguma in vstrajnega dela!
C—t—č.
Iz 4>ori<T H. maja. (f Anton Hribar.) Na kratko sporočal sam že tužno vest, da je v noči mej 7. in 8. majem umrl na Goriškem in Vi-
pavskem dobro znani gospod Anton Hribar,  v po slednjem času bivši vodja na tukajšnji c kr. deški vaduici. Pokojni porodil seje leta 1839 na Gorenjskem in sicer v Tuhinji pri Kamniku    Oče bil je ondi cerkovnik, katero službo opravlja,  ako se ne motimo, Še dandanes pokojnega Antona brat. Posebna nadarjenost takratnega dečka napotila je sta-riše,   da so ga  posluli v šolo v Kamnik,  kjer je prav dobro študiral. Od tod prišel je v Ljubljano, v drugi šoli prišel je v Alojzijevišee in bil je vedno mej odličnjaki v šoli. Tu ostal je, dokler je dovršil četrti gimnazijski razred. Nadarjenost za godbo je tej rodbini bila menda prirojena,  tudi ranjki Tone poprijel se je te umetnosti z veliko gorečnostjo in si pridobil  že na gimnaziji  veliko spretnost v tej stroki.   Glasovir mu je vedno manj  ugajal nego orgle in harmonij, katerim je postal pravi mojster. Da bi se lažje z muziko in petjem ukvarjal, zapustil je  gimnazijo in ustopil  v tamošnjo učiteljsko pripravnico, katero je s prav dobrim uspehom dovršil, posebno je pa tukaj zadostil svoji ukaželnosti na muzikalnom polji, tako da je postal v tem oziru strokovnjak prve vrste. Po dovršenih študijah prišel je začasno  kot  učiteli v Loko,  kjer  pa ni dolgo služboval, od tod pa v Vipavo, kjer se je seznanil z ranjkim dekanom Grabrijanom, kateri je na mladeniča Hribarja mnogo uplival in to ne na njegovo škodo. Zato je pa spoštoval pokojnik dekana neizmerno do zadnjega izdihljeja. Gojil je posebno rad cerkveno petje, zato pa tudi bolj  ljubil orgle nego glasovir, a naudušiti je znal tudi druge za petje tako, kakor malokdo  drugi.   Vipava ni  imela in menda ne bode imela tako naglo več tako lepega cerkvenega petja, tako naudušenih   pevcev, tako krasnih zborov, kakor za časa, ko je pokojni Tone v Vipavi učiteljeval.   Še danes se spominja marsikdo lepega in ubranega petja v Vipavi in pri shodih v Logu,   dočim ostane vedno v spominu vsem udeležnikom prvi nastop Vipavskih pevcev pod vodstvom   Hribarjevim v Goriški  čitalnici.   To je bil Tržanom triumpf, kakeršnih bodo več redko na tem polji doživeli, očarali so v pravem pomenu besede takrat ne le narodnjake v mestu, temveč tudi naše nasprotnike, ki so se čudom čudili našemu napredku na pevskem polji.
Iz Vipave preselil se je ranjki v Gorico, Če se ne motim vsled prizadevanja g. barona \Vinklerja, ki je bil tačas predsednik Goriškej Čitalnici. Kako je tu nauduševal mladino za narodno petje, koliko je storil za razvoj tega v narodnem oziru neprecenljivega činitelja, o tem ve povedati mnogo marsikateri njegovih učencev, ki so sedaj tu pa tam po deželi in v mestih. Ta čas bila je pač zlata doba za petje na Goriškem, ki je dospelo do vrhunca in prekoračilo menda za dlje časa cenit naudušeno-sti v tej stroki. General — to častno ime si je pridobil mej Slovenci ranjki Tone na pevskem polji — je le mignil in že je bil zbor izvrstnih in spreinih pevcev skupaj. Kdo se ne spominja še zadnjega javnega nastopa Hribarjevega o priliki cesarjevega potovanja po Soški dolini, v Gorici in Trstu! Par dnij pred cesarjevim dohodom določeno je bilo še le, da nastopijo naši pevci na Rojicah pred Nj. VeleČastvom, ranjki Tone je mignil in določenega dne bilo je nad 200 naših pevcev na Rojicah, kjer so svojo nalogo pred cesarjem časi no rešili.
Povedali smo že, da je bil pravi mojster na orglah. Dokaz temu je mej drugim tudi to, da je bila jezujitska cerkev vedno polna, dokler je še on orglal pri nedeljski maši. Lepo petje in izborno orglanje vabilo je s čudovito močjo ljudstvo v cerkev. O njegovih skladbah ne bodemo govorili, o njih izpregovoril bode izvestno kakšen strokovnjak. Pokojni bil je izvrsten, natančen in vesten učitelj, radi tega odlikovan je bil tudi od Nj. veličanstva z zlatim križem za zasluge. Kdor je ranjkega Hribarja poznal, pritrdil nam bode, da — če kdo — je on to odlikovanje zaslužil. Od zore do mraka je delal in skrbel, da bi dolžnostim v polni meri zadostil. Še ko je bil že onemogel in ni mogel postelje več zapustiti, je vedno skrbel za šolo in svoje posle. Žal, da mu je njegova prevelika marljivost in neumorna delavnost mnogo pripomogla, da je moral zapustiti primeroma že mlad — v 48. letu — svet in svojo številno družino, katero je neizmerno ljubil. O njem bi se pač lahko reklo, daje „uradno" umrl.
Pokojni Tone je bil jako rahločutnega In blagega srca, mož znarajen, zvest in ljube/njiv prijatelj in tovariš in skrben oče. M ■ščevalseni nikdar,
če bi bil imel tudi povod in priliko, postrežljiv in uljuđen bil je proti vsakemu, zato pa ni imel nobenega sovražnika, in če mu je bil kdo nasproten, ni bila to Hribarjeva krivda. Njegova prerana smrt osupnila je, dasi ni bila nepričakovana, vse kroge, to je kazal jasno sprevod, ki je bil veličasten. Malo njim je sojeno, da jih spremlja k večnemu počitku toliko občinstva, kakor ranjkega. Res, da ni krsto krasilo veliko število veocev (le učiteljišče in vad-nica položila sta po jednegana krsto), a to se je zgodilo na izrecno željo pokojnega, ki je že nekaj dnij pred smrtjo prijatelje prosil, naj bi pri njegovem sprevodu opustili to navado.
Predno končamo to tužno poročilo, usojamo si opomniti še našo narodno Čitalnico na dolžnost, katera jo veže do ranjcega Hribarja. On se je ob svojem času pač mnogo trudil, mnogo je delal za to društvo; ni štedil nI časa ni denarja, da je izborao mogel rešiti vsprejeto teško nalogo pevovodje. Zato pa menimo, da bi naša Čitalnica morala vse-kako vsprejeti nalogo, da mu preskrbi primeren spomenik.
Tebi, Tone, pa bodi zemljica lehka: V miru počivaj! _
Domače stvari.
— (Zopet sijajna zmaga v Istri.) V Višnjanu začele so dne 10. t. m. občinske volitve. V tretjem razredu dobili so narodnjaki 161, nasprotniki 30 glasov. Izid v tretjem razredu uplival je tudi na ostala dva razreda in narodnjaki zmagali so sijajno v vseh treh razredih. Slava volilcem!
— (Slavni pesnik Trnski) doposlal nam je nastopno pismo: U Zagrebu na 12. svibnja 1887. Slavnomu uredničtvu „Slovenskoga Naroda" zahvaljuje se svesrčno na čestitci prigodom priredjene mu slave 50 godišnjice njegova književnoga rada i zahvaljuje se svim dičnim Slovenkam, što no se sdružiše sa sestrami Hrvaticami i Srbkinjami, te ga počastiše liepim darom, slavnoga uredničtva i svih Slovenka iskreni štovalac. Ivan Trnski.
— (Odbor za vsprejem Čehov), broječ 30 članov, imel je v četrtek zvečer sejo ter volil g. Ivana Hribarja predsednikom. Sestavili so se tudi odseki: Dopisovalni odsek, odsek za vsprejem, za stanovanja, zabavni odsek in odsek za nabiranje doneskov.
— (Zaročila)   se je gospodična Mimica Gr as seli i, Ljubljanskega župana hči, z g. Ant Cap kom, namestniškim koncipistom v Celji.
— (Za Erjavčev spomenik in ustanovo) nabranih je po zadnjem izkazu v „SočiM 2436 gld. 44 kr.
— (Vodstvo   družbe   sv.  Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo dne 20. aprila svojo IX. sejo.   Navzočni: prvomestuik T. Zupan, podpredsednik L. Svetec; odborniki:  M. Močnik, Iv. Murnik, dr. Vošnjak, J. Žičkar, A. Žlogar, A Žumer, ter jeden zaupnih mož.   Prvomestnik naznanja, zakaj do zdaj ni bilo mogoče na višjih mestih pokloniti se; omenja, da so umrlega rodoljub* Šu beca iz Dutovelj dediči izplačali volilo 100 gld. ter da si družba povsod zmirom več prijateljev pridobiva, kar bo osobito dokazala prihodnja velika skupščina, o katerej bo razgovor itak v tej seji. Tajnik naznanja tekoča opravila ter opozarja na važnejše točke, o katerih bodo danes poročali dotični odbor niki. — Blagajnik omenja  finančnih zadev, ki se smejo jako ugodne imenovati,  opozoril je že tudi podružnične denaruičarje, naj prav redno dopošiljajo nabrane vsote, ker so družbini izdatki takoj letos znatni in bodo v prihodnje še večji.  Blagajnik po roča o raznih podružničnih prošnjah; trem podruž nicam se uslišijo.   Zasebnikova prošnja pa se je spoznala za tako, ki presega družbin namen; torej neuslišana. Nasveti neke podružnice se za zdaj ne vsprejmo. Velika letošnja skupščina utegne biti naj brže v Ljubljani Glede nekega nasvetovanega vrlega spisa ukrene se potrebno. Prošnji dveh podružnic se nista mogli uslišati.  Poskrbe se molitvene in poučne knjižice vsled neke prošnje priprostemu ljudstvu nekaterih podružnic.   Za dve uri prvomestnik sklene sejo.
— (Vrfjuie.) Sv. Pankracij, Servacij in Bonifacij prinesli so nam tudi letos hladno, neugodno vreme. Posebno danes je skoro mrzlo, v mestu dežuje, po planinah pa je do srede pobelil sneg.
— (Sneg) zapadel je preteklo noč v Trbiži in po okolici,  izvestuo tudi drugod po Koroškem.
— (Tat Diamant) uložil je bil proti svoji obsodbi priziv in uičuosti pritožbo, kar mu pa nič
ni pomagalo, kajti oboje se je pri najvišjem sodišči zavrglo. Odpeljali ga bodo sedaj najbrže v Karlau
pri Gradci.
— (V obrambo.; Ker smo v zadnjem (9.) listu „Rogača" priobčili „Sonet* Drašlarjevega Fika, kateri je nekatere gospode užalil, dasi smo že v začetku leta izjavili, da je „Rogač" list Slovencem le v zabavo ne v jezo, naj se torej nihče ne spod-tika nad kakim spisom, ko bi ga slučajno dregnil, primorani smo z nova poudarjati, da so „Rogačevi" predeli vsakemu dobremu šaljivemu spisu odprti, tako, da se vsakdo lehko v njem tudi zagovarja ter obsoja zabavljivca toda samo šaljivo, resnih zabavljanj ne vsprejemamo. Prosimo torej dotične gospode, naj nekoliko potrpe ter ne zlivajo svojega žolča takoj na „Rogača", kajti v tolažbo jim bodi še povedano, da smo že tudi prejeli „Sonet" v od-
govor Drašlarjevemu Fiku od pesnika Kolopsova, kateri priobčimo v prihodnjem listu.
Uredništvo „Rogača".
— (Na Koroško) odšlo je danes z Ljubljanskega Grada 30 kaznjencev zagrajevat hudournike.
— (Požar.) Včeraj zvečer opazoval se je na nebu odsev močnega požara na Gorenjskem. Kakor smo danes poizvedeli, gorelo je v Strohinji vasi blizu Naklega, ki šteje 67 hiš.
— (Pregledovanje konj v Ljubljanskem mestu.) Vsled ukaza visoke c. kr. deželne vlade je zaradi smrkavosti, ki se je prikazala mej tukajšnjimi konji, vse konje, kar jih je v Ljubljanskem mestu pregledati po uradnih živinozdravnikih. V to svrho se posestnikom konj naroča, da svoje konje naslednje dni prignati dajo na dvorišče mestne klavnice, in sicer: iz I. mestnega okraja in predkrajev Ilovca, Hauptmanca, Črnavas in Karolinška zemlja 16. maja dopoludne od 8—12 ure ; iz II. mestnega okraja in predkrajev Hradeckega vas in Kurjavas 16. maja popoludne od 3—6 ure; iz II. mestnega okraja 17. maja dopoludne od 8—12 ure in popoludne od 3—6 ure; iz IV. mestnega okraja 18. maja dopoludne od 8 — 12 ure in popoludne od 3—6 ure. Če ne bodo ustregli temu naročilu, pričelo se bode proti   istim kazensko   postopanje   po   zakonu z 29. dne februvarija 1880, štev. 35. drž. zak. katerega §. 45. določa:  „Kdor kaj stori zoper ukazila, ki so izdana v obrano in zator kužnih živalskih boleznij, kriv je pregrešita, ter naj se, če je delal z nakano, kaznuje z zaporom do leta dni ali v novcih do 1000 gld.   Ako se je vsled tega pregreška kuga živine i>rijela, tedaj nastopi zapor do treh let ali globa (denarna kazen)  do 2000 gld.   V slučaji nemarnosti naj se krivcu prisodi globa do 100 gld. in če je iz njegovega djanja nastala škoda ali kvara, zapor do leta dnij ali globa do 1000 gld., a, če je bilo uzrok smrti kakega človeka, zapor od enega meseca do treh let."
— (Mestni magistrat) razposlal je sledeče naročilo posestnikom gostilniških štal: Ker so se v dveh tukajšnjih štalah nahajali smrkavi konji in treba vse storiti, kar utegne  pripomoči,  da se ne razširi ta  nevarna bolezen, je vsled ukaza visoke c. kr. deželne vlade takoj ves gnoj popolnem izkidati iz tukajšnjih gostilniških štal in štale pobeliti, a žlebove, jasli, škafe in sploh vse, kar je po štalah lesenega v rabi, oprati z lugom.   To se oznanja z dostavkom, da §. 45. zakona z 29. dne februvarja 1880, štev. 35. drž. zak., določa: „Kdor kaj stori zoper ukazila, ki so izdana v obrano in zator kužnih živalskih bolezuij, kriv je pregreška, ter naj se, če je delal z nakano,  kaznuje z zaporom do leta dni ali v novcih do 1000 gld. — Ako se je vsled tega pregreška kuga živine prijela, tedaj naBtopi zapor do treh let ali globa (denarna kazen) do 2000  gld. V slučaji nemarnosti  naj se krivcu prisodi globa do  100 gld. in če je iz njegovega dejanja nastala škoda in kvara, zapor do leta dnij ali globa do 1000 gld., a če je bilo uzrok smrti kakega človeka, zapor od jednega meseca do treh let."
— (Iz Hajdina pri Ptuj i:) Uradna učiteljska konferenca za Ptujski okraj bode letos dne IG. julija t. 1. Na dnevnem redu je mej drugim vprašanje. L „Je li res, da je mladina vedno suro-veja, ako da, kaj je uzrok te prikazni in kako jo odpraviti?" II. Kako je stališče risanja k vsakdanjemu življenju in kako naj se oziraje na različne kategorije ljudskih šol (1—5 razrednih) poučuje, da ta pouk doseže svoj uporabni smoter? — Mej volitvami je opozoriti na volitev zastopnika učiteljev v okrajni šolski svet.   Od gospoda nadzornika se
pričakuje, da bode zborovanje vodil 3trogo po pe-dagogičnih načelih in opustil vse neumestne opazke in prestrogo potegovanje za nemščino, od katere se mu ušesa našepetajo. Vederemo!
— (Vabilo gospodom družbenikom c. kr. kmetijske družbe kranjske na občni zbor,) ki bode v četrtek dud 26. maja 1887 ob 9. uri dopoludne v dvorani mestne hiše v Ljubljani. Spored: 1. Prvomestnik prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanji centralnega odbora. 3. Predlog družbenega računa za 1. 1886. in proračuna za 1. 1888. (Račun in proračun dopošljeta se gg. družbenikom še o pravem času, razpoložena sta pa v nadroben pregled v pisarni kmetijske družbe.) 4. Volitev predsednika. (Ker je lanska izvolitev gospoda predsednika veljala le za dobo odstopivšega predsednika gosp. barona VVurzbacha, in ker je ta doba letos dotekla, voliti je vsled družbenih pravil § 22. predsednika v novic.) 5. Volitev podpredsednika namesto gospoda Jos. Fr. Seunig-a izstopivšega po § 22. družbenih pravil. 6. Volitev odbornikov v centralni odbor in sicer namesto po § 22. družbenih pravil, izstopivših gg. odbornikov: Otona Detelje, Vv\ Golla, Jos. Lenarčiča, Karola N e weklowskega, dr. Jos .Pok 1 u k a rja, Luke Ro-
biča, Fr. VvMtschela in dr. M. Wurzbacha,
7. Volitev dveh računskih preglednikov. 8. Poročilo in predlogi centralnega odbora, med temi tudi predlog o prenaredbi družbenih pravil. 9. Poročila in predlogi podružnic. 10. Nasveti in prosti govori posameznih družabnikov. Opomba. Podpisani odbor vabi gg. družabnike v dan občnega zbora popoludne ob pol 5. uri na ogled novih nasadov na družbenem poskusnem vrtu.
Centralni odbor c. kr kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, 1. maja 1887.
Gustav grof Thurn, predsednik.
Gustav Pire, tajnik.
— (Vabilo) k izrednemu občnemu zboru narodne Čitalnice v Celji dne 15. maja t. I. ob
8. uri zvečer. Dnevui red: Predlogi in posvetovanje zarad obhaja uja 25 letnice. K mnogobrojnoj udeležbi vabi odbor.
— (Razpisano) je mesto deželne sodnije svetnika pri deželnem sodišči v delovci. Prošnje do 30. t. m. — Dalje je razpisana služba 2. učitelja na dvorazrednici na Vačah. Plača 400 gld., na čve-terorazrednici v Šent Vidu pri Zatičini pa služba 3. učitelja s 450 gld. in služba 4. učitelja s 400 gld. na leto. Prošnje do 1. junija 1.1.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Herkulove Toplice 14. maja. Cesarica včeraj zvečer odpotovala v Sinaio.
Bruselj 14. maja. V premogovih jamah napravili delavci „štrajk".
Peterkiirg 14. maja. Povodom polemike ob okupaciji Bosne izraža „Journal de St. Peterbourg" upanje, da bodo kabineti, ne zmeneč se za časnikarsko agitacijo, ki bi rada prepir zasejala, nadaljevali pot sporazumljenja in miru.
Praga 13. maja. V „Sokola" slavnostnem odboru poročal načelnik dr. čižek o neuspehu deputacije, odposlane na Dunaj, na kar se je sklenilo, da se opusti vsak priziv, kakor tudi „Sokolova" slavnost sploh.
Za v nanj o porabo. Proti protinu in trganju, bolečinah po udih in vsakovrstnih unetjih pokazalo so je posebno uspešno Moll-ovo »Francosko žganje". Steklenica stane 80 kr. Vsaki dan ga razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Du-naii, Tuehlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj Be izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (19 * 3)
(P os lano )
V osrednji prodajalnici meščanskih mizarjev in ta-pecirarjev J. «i- A* I.. Franka, I. Krugerstrasse, Sct. Poltnerhof, je velika izber posebno za poletne stranke, hotele in bale pripravljenega pohištva. Ilustrovan album pohištva s cenikom, ki se je do sedaj dobil le proti ulogi gld. 1 50 se odslej pri nakupu pohišja dobi zastonj.
„LJUBLJ&HSEI ZVON"
Htoji (192—35)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
-r^.Pi--i^ia.
Tujci:
13. m tj a.
Pri Nlonnt Goldschmid z Nemčije. — Bergenicht, Steiner, Schaar, Frieb z Dunaja. — Seib s Češkega. — Friedlar iz Prage. Grost i« Gradca. — Geisinger, Pop-per z Dunaja — Črne iz Voloake. — FiBcher iz Budimpešte. — Pufič, Kaiser iz Beljaka.
Pri MmIIvI i Dr. Faber, pl Fischer, ScburTraneck, Marks z Dunaja. — Hilber iz Inumosta. — Mittersticker iz Monakovega. — Korošec iz Vrhnike. — Grofica Latour iz Gurice.
Pri Virantu: Puč iz Cola. — Potokar iz Cerknico. — Bonao, Vidmar iz Begunj.
Pri batarakem dforn: Kirchschacher U Zagreba.
Pri avMtrijMkem (seaarjl:  Smola iz Kranja.
Pri jninem kolodvoru s Muk z Dunaja. — Stoin z Moravskega — Nagel iz Linca. — Hrast iz'Logatca. — Demetns iz Trsta. — Sartori iz Gradca.
Meteorologično poročilo.
Čas opazovanja
7. zjutraj 2. pop. 9. zvedet
Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi
731-75 mm.	11-6° C	si. vzh.,
729-89 u.	14 0» C	si. vzh.
728 99 nun.	110° C	si. vzh.
Nebo
Mu krina v mm.
d. jas. d. j as. obl.
21 K hi m
dežja.
Srednja temperatura 12 2*, za 1'4° pod noruialom.
IDTa.33.su3sisa* borza
dne 14. maja t. I. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj —
Papii na renta.....gld
81-40 8245 112— »7'05 878 — 279-90 127-
gld
Srebrna renta Zlata renta .... fi°/0 marčna ronta . . Akcije narodne banke Kreditne akcije .   . .
London......
Srebro........»    —*—
Napol.........n 10057,
C. kr. cekini......„ 5-9fi
Nemške marke.....„ 62*30
4«»/« državne srečke lz 1. 1854   250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska papirna renta 61 .,.....
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunavu reg. srečke 5rt/„ • • 100 gld. Zemlj. obč. avBtr. 4l/a°/o zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Rudolfove srečke.....10 .
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.
danes
81- 40
82- 6< i 112 50
97-05 878 — 281 — 127 —
n	10-06«/,
„	5-98
n	62-82V*
128 gld.	— kr
165 „	50
101 „	40
87 „	90
105 „	50
116 ,	25
126 ,	n
ioo ;	n 20
174 ,	75
18 „	n
103 „	n
226 „	n
Akauemlcno drudtvo „TRIGLAV" v Cirarici javlja tužno vest, daje "juga član, gosp,^
KAR0L 0ABRIJB5LČIČ, 'U
dne 13. t. m. v Gorici izdihnil avojo blago duše Pogreb je v soboto 14. t m.' popoludne Pokojnik priporoča se v blag spomin!
V G rade i, dne 14. maja 1887.
(363)
Bolestipolen naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je iskreno-ljubljena, nepozahljiva soproga, oziroma mati, hči in sestra, gospa
Josipina Wallner, roj. Purgay,
po dolgem in mučnem trpljenji, previđena s sve t i mi zakramenti za umirajoče, dne 11. maja ob '/,8. uri zvečer, v 52. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Truplo predrage ranjke se bode dne 14. maja na postaji Rakek slovesno blagoslovilo, potem po železnici prepeljalo y Maribor, kjer 'se bode ob 3. uri popoludne'na jdžnem kolodvoru zopet
blagoslovilo in slednjič' porazilo v rodbfrnko -rakev.
! 'o nT v »fflzRr »• - ••!>> i.   ■   :, •••v Na Rakeku,, dne 12. maja 1887.
Ivan VVallner,
načelnik postaje na Rakeku, (366) soprog.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze blagega sočutja ob bolezni in smrti prerane izgube ljubljene, nepo-zabljive soproge, oziroma matere
FRANČIŠKE ŠUSTERŠIČ,
za izkazano poslednjo čast pri pogrebu, častiti duhovščini, vsem sorodnikom in prijateljem, posebno odboru, članom in pevcem slavnega bralnega društva za ginljivo petje, izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo
V Železnikih, dne 12. maja 1887.
(865) Žalujoči ostali.
Št. 7630.
Zahvala.
Po dolgi in mučni bolezni pokosila nama je nemila smrt preljubljenega jedinega nadevzbuja-jocega sinka
JOSIPA TONČEKA,
dovršivšega deveto leto dobo svoje due 7. maju. Povodom te bridke izgube izrekava tem potom za vse nama došle pomilovajoče izraze, kakor tudi povodom sprevoda njegovega dne 9. maja vsem darovateljem vencev in vsem onim rodbinam, koje so odredile njih deklice v belih prazničnih oblekah za vzvišeni slovesni sprevod, osobito pa tukajšnjim gospodom učiteljem, koji so blagovolili voditi šolsko mladino k sprevodu in jo izvežbalt, da bo njih sodelovanjem odpeli milo douečo n;<-grobnico — najino presrčno zahvalo.
Videm poleg Krškega, dne 10. maja lw87.
(359)     Josipina in Josip Gomilšek.
T u/.noga srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da se je Vsemogočnemu zazdelo našega predrazega očeta, gospoda
MATEVŽA PUNČUHA,
krojaškega mojstra in hiš. posestnika,
dne 13. t. m. ob 1. uri po aoči, v 70. letu njegove dobe, previdenega se sv. zakramenti za umirajoče, po kratki mučni bolezni v boljše življenje poklicati.
Pogreb predrazega ranjcega bode v nedeljo dne 15. maja t. 1. ob 4. uri popoludne iz rodbinske hiše na pokopališče k sv. Križu.
Sv. mašo zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi.
Nepozabljivega ranjcega priporočamo v blag spomin in molitev.
V Idriji, dne 13. maja 1887.
Barbara 1'iininli. roj. Vončiua, soproga.
Leopold 1'uncun, Frane 1'iim-uli.
učitelj, učitelj, sinova.
Leopoldina Puučuh, Fran j h. /gin*.
hčeri.
Antonija Puneuk, roj. Zgiir. snaha.
MakNO z.gnr. zet.
(364)
Hiša,
Razpis natečaja.
(368—1
novo zidana, z opeko krita, s 3 sobami, kuhinjo, kletjo, shrambo in vrtom, pripravljena za gosi i 1 no. prav blizu deželne ceste, da se iz svobodne roke z ugodnimi pogoji v najem, oziroma proda.
Na vprašanja odgovarja Fridrlk Dinacher, gostilničar pri Savskem mostu v Litiji. (356—1)
Proti vratobolju, kataru, kašlju, zlasti pri otrocih, proti bolesnim želodca in mehurja, i*B5~~ ravno tako kot najfinejša namizna voda, "W se jako priporoča
koroški rimski vrelec. }l
Prodaja na debelo in drobno (229 —ti)
M. E. Supan, Ljubljana, Dunajska cesta.
Pri Ljubljanskem mestnem magistratu je izpraznjena služba
mestnega fizika
z letno plačo 1200 goldinarjev in pravico do dveh v mirovnino uštevnih 10°/0nih petletnic.
Prošnje z dokazili o splošni sposobnosti, starosti, zdravji, popolnem znanji slovenskega in nemškega jezika v pismu in besedi, pa s spričevalom o vspešno prebitem izpitu, katerega po ministerski naredbi z 21. marca 1873, štev. 37 drž. zak., treba za stalno nameščenje v javni sanitetni službi pri političnih gospodskah, uložiti je
do 15. Junija 1SH7 pri podpisanem magistratu, in sicer tistim prosilcem, kateri so že v kaki javni službi, potoin njihovih predstojništev.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 12. maja 1887.
Župan: G ras se Hi.
Dh omogočim vsh kemu omisliti si, kar je v vsakej sobi nai-praktičneje in najlepše, nastavil seiu svojim dlvanom za malo časa nizko oeno
Moji divani preoblečeni so z ir.ouVrnini, trpežnim blagom, ki ne izgubi barve. Za dobro delo te Jamči. Divani imajo pod sedežem predalo, a na zahtevanje izdelujem jih tudi brez istega. Resnim kiip<eua na deželi pošljem, ce želijo, u/.orce blaga franku. Gornja nizka cena velja le lamalo časa, torej prosim, se pravočasno ogla-fiati z naročili, za katerih najboljšo izpeljavo se jamči.
Anton OliTeza,
tapeelrar v LJubljani, Kljuoarske ulice št. 3.
Dgjr Vaa v mojo stroko spadajoča dela, n. pr. salonske garniture, zimnice, posteljne uloge i. t d., izdelujejo se po oenl, brio in solidno. Poprave v mostu in na deželi prevzemam in izvršujem v občno zadovoljnost. (54—81) Ceniki a podobami na »abtevanje znmton) in franko.
Vsakemu kmetovalcu
priporočam svojo
glavno zalogo pravega
(lovskega mavca (gipsa)
iz občinske jame,  katero blago jo splošno znano kot najbolje In tiitli v reanlel J«.
Ivan Majdič, kupec v Kranj i.
NB. Omeniti moram, da so v Kranj i le Nauio pri meni dobiva to blago, katero je preje gospod Janei Janša, po domačo Žcleznikar čez štirideset let imel in ga jaz že petnajst let imam, in vsakdo govori neresnico, kdor si drzne trditi, da ima tukaj razun mene ravno to blago. (868—1)
»♦♦♦♦♦»♦»♦»»»♦»♦»♦♦»»♦♦»♦»♦♦♦♦♦»»♦♦•
j M. NEUMAIN!
t v Ljubljani, Slonove ulice, ♦
e priporoča svojo veliko zalogo   (207—10) ♦
—     ' t
♦
j
Vožiii listi za vožnjo p železnici io po morji«
I
pri c kr. konc. Anchor Line,
Dunaj« I., KolovrratriiiK *•
dežnih plašče v sa dame i u dekleta, man tel leta in Jaquets po niskoj ceni.
	
<	o
	
	
<_li	
	i i
V	t i C/2
	i
r	
	
3. T3
CD
cS
O)
i
MARTIN PO VER A J, civilni in vojaški krojač,
najnovejša zaloga oblek.
Cela obleka NalonNkn
PomludsnHka Huknjn Illaee
Cela obleka za «I<>f*ke
Kil gOHpOllC    od i;-lil.
Naročbe se hitro in lično izvrMijejopo najnovejšem kroji za vsak stan in po pošteni ceni. Uzorci se pošiljajo na zalUevanje na ogled.
Zaloga vsakovrstnega sukna.
V Gorici, na Travniku, nasproti vojašnici. .
lio.— s
aoi.o
i.r.o
00
U jati \w Điia
v nekem ine** u tih (iorenjiikeiu, na jako dobro obi-skovanem krnji, pripravna za vsuko podjetje, oziroma tudi z maKacInl tu »»tanovanjeui, oddasta ne v najem. — Ponudbe naj se poiUj»i" mul ,.K. R. 50" Frana Miiller-ja Annoncen-Nnreaa-u v Ljubljani. (348—3)
jftTcpreiiiočljlve
plahte sa vozove
v različnih velikostih in raznih hažah,  dobe se velno po nizkih cenah pri
R. RANZINGER-JI,
špediterji o. kr. priv. Južne železnice, v LJubljani, Dunajska cea t a it. 15. (6M—48)
^TmrrrrrrrrrrrmirrmiiJJiiiJi,
| Otvorenje podjetja.
Dsojam si najuljudneje naznanjati, da sem tukaj na jako obiskovanem kraji. Židovske nliee št. 2, nasproti Bilina-Kasch prevzela znano prodajalnico in jo na novo uredila
Priporočam p. n. damam svojo bogato zalogo blaga, obstoječo : iz pretiskanih, začetih in dovršenih vezil, iz vsakovrstne hele in barvane svile, volne, sukanca, preje, chenillij, trakov in steni«, snovij za pletenje, vezanje, kvaekanje in šivanje, vezilne canove, otročjih in ženskih nedreeev, predpasnikov, čepic, odej, nogo vir, čipk. ovratnikov, maiišct, rnehe (riš), vsakovrstnih igel za pletenje, vezanje in kvačkanje ter šivnnk, biserov in gumbov; nadalje predtiskanili hišnih blagoslovov in svetih podob. Tudi se vsprejemajo bela in pisana vozila v predtisk in popolno izvršitev.
Moja posebna naloga bode p. n. gospe kupovalke in naročnice vselej poBtreči solidno, točno, ceno in z vedno svežini, modernim blagom. Priporočam se za blagovoljen mnogobrojen obisk.
Z velespostovanjem
Faxiny Merschol.
(36o —1)
TTITTTTTTTJ IMIlllfl TTTTTTTT1L^T.T;
Podpisani .laje dozi    v Idriji <!or ro znano
gostilno „Pri zvezdi"
z lepim vrtičem
zraven hiSe, katera lezi na Glavnem trgu blizu farne cerkve,
takoj "v najem, ""^ff
Natančneje ponudbe in pogodhe naj 9e pn podpisanem posestniku v Mriii skrajno do *»o. t. m. pi?meno a11 pa tudi ustno ulože in poizvedo.
V Idriji, dne     maja 1887.
^Tartiia. IDežela,
(33o—3) p isestnik.
^CODČEVA ESENCA /ifcjr. lekarn Piccoh-ja
^ . v.Ljubljani.
prodaja se v malih steklenicah, kojim je utisnono ime nje i/.delovatelja (i. Piccoli, Ljubljana. Vsake j steklenici priložen je navod, kako jo rabiti, v slovenskem, nemškem in laikom Jezika, ovit z rožno-barvenim papirnim trakom, na kojem je videti postavno zavurovKita znamka angeli, znamenje lekarno PiccolijeveV Opozarjamo pred ponarejenimi izdelki, ki so brez vsake vrednosti! — Kdor proti postavno ravna, ho ostro kaznovan.
Izdelovatelj pošilja jo v zahojčkih po 12 steklenic za 1 gl i. 36 kr. po postnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki.
V steklenicah a 10 kr. v LJubljani samo v lekarni Pioooli, ,,pri angeljl", Dunajska oesta.
V steklenioah a 15 kr. v Novem Mestu v. lekarni Rizzioli in v mnogih lekarnah na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Tirolskem,
v Trstu, Istri in Dalmaolji. (6—19)
Dober postransk zaslužek.
Agente za zavarovanje za življenje in proti ognju /.a mesta, trg*-, iu večje župnijske kraje vsprejine dobra in Jak • priljubljena avstrijska dražba. Pri primerno uspešnem delovanji stalne plače. — Pismena vpra-iaoj« pod „L.. N. 1867" poslati temu listu. (70—30)
. JAZp Ljubljana.
(230—7)
Bicycles, Tricycles in
otročji« Telocijeles.
Zobozdravnik
A. SCHWEiaEH
stanujoč
hotelu <(pri Malici" (Stadt VVien),
II. nadstropje, sobe št. 23 in 24,
ordinira zjutraj        od %\0. ure do 1j2l. ure,
popoludne   -       2.  n    ,     5. , nedeljah In praznikih samo dopoludne od 1,10.
do 1. ure. (319—6)
Najboljša in najtrdnejša plomba, ki ne prouzroči v zobeh nikakerSnih bolečin, ter se po barvi ne razlikuje od zob. — Najnovejši in priznano najumetnujši
načini izdelovanja ćeljustij iu posameznih zob Navzoč zaradi kopelne sezono samo do Junija.
Ob
V1ZIT NIC E
priporoča
»Narodna Tiskarna-
po tii/.kt-j ceni.
1Q£1
m
T. Eossmanova zaloga stekla, porcelana in zrcal
v Ljubljani na Mestnem trgu št. 5.
Podpisani priporoča svojo izredno zbrano zalogo stvari} za obede, kavo iu eaj, kakor tudi za kine, belih in okinčatdh, zreal z zlatimi okvirji in brez njih, zlattb okvirjev, petrolejuih svetilni«-. broniiNl ih Nvetil niko\, liti,.ga in navadnega Mtekla po najnižji ceni iu zagotovlja, da se vsa naročila točti ■ izvrše. Nadalje popru vi j» okna in dela nova, ter najceneje prejemi je vsa sleklurska dela pri novih stavbah. Za mnogobrojna naročila se priporoča, zagotavljajoč uajpoSteuejšo postrežb.;
839—8)
X7
Mestni trg št. 5.
Zavarovanje proti toči
po najnižji zavarovalnini, s oi'°/0, oziroma .*i8"/3 popustom, katerega stranka le v slučaji škode doplača, v sprejema generalni zaHtop
ogersko francoske zavarovalnice FRANKO-HONGROA
v €*radei, ]Ierreni>;ai*»ie, „Tlionethof".
"$2i£££*~ Zavarovalninski u plačan i delniški kapital znaša 4 mi- '^^ftmgjjc
'&r®Qr     lijone gld., reservna zaklada pa preko 4 Vi milijona gld.
Škode se natanko in liitro izplačujejo.       Pojasnila iu sporočila ustna, kakor tudi
pismena daje
glavni zastop za Kranjsko v Ljubljani. Valvasorjev trg št. 5, v hiši c. kr. okrajnega glavarstva pri gg. TERČKIT &. BIRKU,
kjer se tudi oglHsila k temu zavarovanju vapri-jetnnjo.
(317-2)
91.
v IJultlJauh Slonove ulice,
priporoča svojo veliko zalogo
narejene obleke zi gospođe, dečke in otroke
v velikej izberi po nizkej ceni.
Pomladanski ogrtač . . gld. 10 I Obleka    za dečke Pomladanska obleka . .   „12   Ogrtač „
Pomladanski menčikov .   .,  15 | Menčikov
Otročje oblačilce.......gld. 4.
Obleka po meri izdeluje se iz finega modnega S5S _ blagu po najnovejši ta < o ni, eeno in hitro. -
(206—10) gld. 8
■ 8 ,. 10
W>7
Najboljše sredstvo proti vsem mrčesom,
upliva s čudovito silo ter prežene hitro in gotovo vsu mrčese, da od njih na ostane niti t*le«lu.
Popolnem unići steniee in 1» Ilio.
Temeljito prežene šnrke in njih zalego \r. kiiliinj.
Prežene takoj mole.
■litro nas osvobodi sitnili muli.
Varuje <I o sn a r e ž i v a 1 i in rastline inreesov in zaradi njili nastulih boleznij.
Popolnem prežene oiši na glavi itd.
sSSF" Pazi naj se dobro: Kar ne v nameni papirji prodaja, ni
prava Zacherlova specijaliteta. ~V(3 (584:—8)
Samo v originalnih steklenicah dobiva se pristen in po ceni v glavni zalogi: .1. KACHEKL,  Dunaj, 1., CloldaviiiutedgasHe 2.
Velika gostilna
v mestu Kamniku pri Ljubljani se da v najem.
IliSa IlraHluiK fit 22 (po domače pri „KriStnfu"), v katerej je že 3o let dobro obiskovana gostilnica, v katerej posebno ostajajo tujci, ter bode posebno Beda j, ko se bode zidala Selezsioa, posebno lepe dohodke do-nafiala, ker je na najboljšem kraji, odda so /. vsem, kar k nji spada od 1. julija t. 1. na več let Holidueinu gostilničarju v najem
llifia ima velike kleti za vino in aočivje, pritlično štiri velike sobe, velika kuhinja s stedilnim OgjpJUcem, fiumnatO; v prvem nadstropji sedem Bob, dve kuhinji, čuumato. Pri hifti jo nekaj zemljisfa, vrt, veliko gospodarsko poslopje, staja za 40 konj in ob&Truo dvorišče, ter tudi gostilniška oprava.
Stanovanje v strankama v najem. Kaj več pove
Iv ; ; m ii lkil.
&25
prvem nadstropji da st; lahko takoj jednej gospod   1    i m u ikI 35siuj4*<m*,
popolna ali dvema
( rgovec -v
(3G-J—1)
LJubljana: Mih. Kastner. „ Jan. Lukmann.
„ C. Karinger.
„ Peter Lassnik.
„       Viktor Schiffer. „ Jos. Trdina.
„ Gust. Treo,
II. L, Wenzl „ Jan. Ed. Wutsche-rjevi
nasledniki. n Sohnssnig & Weber.
„ Jos. Poženu.
Zagreb:      S. Alexander.
L. Uelus. „ Jos. Czermak, lekar.
„ II. Joskiewicz.
„ Kaiser & Luz.
„ A. E. Katkic.
„ D. Mondecar.
„ G. Poppovits
„ J. Pospischi .
„ Fran Sess.
- F. Scbwarz.
0. Willer.
Celje:
Celovec:
RadoLjica
J. Kupterschmidt. Ferd. Pelle. Ttaun & Stieger. Alojzij Walland. Fran Zan^ger. Hočevar & Zupan. Bratje Koch. Igu. Tscliauuer. IIatlieyer & Felfernig. Karol Zier. Valentin Trost. Ed. Posselt. Sigmund HUssler.
F. Terdina Simon Jaritz.
B. G. Rossbacher.
G. Burkstaller. Alojzij Fnohs. "VV. Thurinwald. Emil Spitra. Hen. Ki-rn.
A. J. Eggcr, lekar. A. Kolilek, lekar.
Kostanjevica: Alojzij Gatseh.
Harmonike in phisharmonike na prodaj.
'Fran Baitz, urar y Ljnbljam,
naznanja slavnemn občinstvu, da se je preielii. z Rimske ceste na
sv. Jakoba trst *t. 6,
ter se priporoča za popravo vsakovrstnih novih in starih ar nt« sto|alili, igrajočih na piske ali na kak drug način. Popravlja vse godbeue iuntruuiente in aristone, izdeluje phisharmonike in ima je ino narejeno za prodaj z dvojnimi privitimi jezićki iz medeninske (mesiugaste) pločevine, jako lepo doneč«> in izdeluje phisharmonike s večjimi spremeni, od 3 do 16, s sedmimi spremeni na najnovejši ameriški načiu narejena stane 170 gld. in sicer s sledečimi spremeni: #> — baurdon, • forte, #—cor-anglais, • expresaiou, • -— flote, •— forte, • cla-linete, ki zadostuje za majhne cerkve — Izdoluje Jiar-monihe, ki imajo od 3 do rt vrst, jedno na 3 vrste ima narejeno, jako d<>noČo i" jedrio groniati* s 3 prem-jni, 4 dvojno pojč; jeden bn^vloloneello s 4 strunami in malinami, ki ima jako prijeten glas in jedno prav dobro vi« jolluo Ima tudi lajno (H'erkel), ki se lahko nosi, s spremenom cileist-kopel a rlaute. Igra tri prav lepe norme, polke, mazurke in čardaš. (818—3)
! eksistenca!
Vsakemu pridnemu možu daje dobre dohodke prodaja stvari, ki jo občinstvo rado kupuje. Visoka provizija. Dokazljiv zaslužek mesečno lOO — 200 gld.
Ponudbe naj se pošiljajo na kaufm. Kanzlei „La OoniiiioiitJ«'* v Budapeiti. (198—3)
Razstava vsakovrstne
pblSBS oprave,
ltnzprotlaja mc vsak dan.
(225-0)
Cantr. prodajalnica kJ$%&& s.
Si Poltenerhof (poleg Kartnerstrasse).
list r, album s cenikom vred proti n lož i t vi gld. 1.50.
$Ksm2££&&&sbi :lu   -: mm
VikaKi.i /o3mili bolečin
več,
če se rabi s veto v nosi a vu a in prlatua o. kr. dvor. zobozdravnika
nopp
A Anatherin-ustna voda
Boljša kako* vsaka druga zobna voda kot praeser-vativuo sredstvo proti vsem bolečiuam zob in ust. Preskušena voda za grgranje pri kroničnih vratnih boleznih in neobhodno potrebna pri rabi mineralnih voda. — Velika steklenioa po gld. 1.40, srednja po
gld. 1 in mala po 50 kr. Uspeh je zajamčen, če se točno tako rabi. kakor je predpisano. V zvezi z ustno vodo in dr. POPP.«
zobnim praškom in zobno pasto
dobe se
vedno zdravi in lepi zobje,
kar je za ohranenje zdravega želodca velike važnosti.
Dr.Poppa zobna plomba
je najboljša, kdor hoče sam zadelavati otle zobe, s čimer se odstrani smrdljiva sapa.
Dr. Popp-a zeljiščno milo
se je z velikim uspehom uvelo proti izpuščajem kože vsako vrsto in jo tudi
mW posebno izvrstno za kopeli. ~Vw
(Tj r Arom. zobna pasta v kosih po 35 kr. h    Anatherin zobna pasta po gld. 1.22. ■j    Vegetabilični zobni prašek po 63 kr.
Zobna plomba po gld. 1. U l Zeljiščno milo po 30 kr. W Pred kupovanjem ponarejene Anatlie-rin zobne vode §e izrecno svari, ker ima v sebi zdravju škodljive primesi, kakor je ana-(342—2) liza pokazala.
Pismene naročbe izvršujejo se proti poštnemu povzetju.
Giavna zaloga: Dunaj, I., Bognergasse Nr. 2.
Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. 3woboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczy, E. Birscbitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih 0. Karinger, Vaso Petričič, Ed. Mahr, P. Lass-: nik, bratje Krisper; v Postojini: Fr. Baccarieh, lekar; na Krškem: F. Bomches, lekar; R. Engelsberger, trgovina z galanterijskim blagom; t' Idriji: J. Warto, lekar; v Kranji: K. Savnik, lekar; Martin Pettau, trgovec; v Skofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Brauue, lokar; v Ajdovščini: M. Gugliolmo, lekar; t- Litiji: J. Beneš, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; Radovljici: A. Roblek, lekar; d Novem tnestu: F. Haika, D. Ri^zoli, lekarja; A. Gustiu, trgovina z galanterijskim blagom; v Kamniku: .1. Močnik, lekar; t Trebnjem: J Ruprecht, lekar; v Crnomlji: J. Bla-žek, lekar; p Vipavi: A. Leban, lekar.
< i
► >
Zobozdravnika Paichel-a
] ustni in zobni preparati. ►
4 (I stuo\odna esenca iu zelmi prašek.) ►
% Izvrstna sredsr a za čiSčenje in ohranenje zob, ^
4 zabranijo, il i se ne dela zobni kamen, osvežijo usta ^
a in odpravijo smrdečo sapo. ^
* Posebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krva- r A venje dlesna, zabranjujejo trohnenje zob in če se p a »talno rabijo, odpravijo vsake zobne bolečine. Cena _.
* steklenici lobovodne ettence 1 nji., škateljet r 4\ zobnega prafika BO kr. (238—11) ^ J) Dobiva se v or<lina«iJ«*kem prostoru pri k j IlradeckegH mostu v KOhlerjevi hiši I. nadstropje, f ^ pri lekarji Nvohoill in trgovci Kairinger-jl. p
"^^^ ^a^ ^a4 ^a4 ^ar^^^     ^a^^^^ ^a4 ^a^ ^a4 ^a^    ^a^ ^ar^^^ ^a^ ^^*\^^v ,^^v .^^v .^^n .^^V. .^^V
lErnest Petrič, *
orgljnrski mojster, jš»v. IPe^ti-ft. n;i^i|» sit. (i5,
se priporoča precistitim gospodom /.upnikom, oaf-roma cerkvenim predstojništvom za zgradbo, rip vin
*
*
ter prevzame tudi vsako popravo starih; isto tako izršuje vsa v to stroko spadajoča deli, o poroštvu nitke cene in poštene postrežbe (o48—1)
cacao
ČOKOLADA
VlCTOR
S
m 1 *
s^A> ~^Au/ \AS \AS NA^ \4/ ^AS SA^ sA^ \±s   ^ \AS SA,
Spedicijski bureau za ees. kr. avstrijsko državne železnic
N..pro« JOSIP STRASSER
kolodvora.   v jniprnku na Tirolskem, kolodvora. Potovalna posredovanja v vse kraje. Natančneja izvestja za vse obhode. Kombinovani in mejnarodni obratni obhodi. Specijalno uredbe za planinske obhode. Vozni bileti za Severno in Južno Ameriko, Afriko, Avstralijo itd. itd. (104—14*
liotterdama   |       vozijo vsako nedeljo 1/ in J prekrasni parniki od ces. kr.
Amsterdama j avstrijske vlade
CHMIDT & SOHNE
ki »ta pri prvej  Dunajskej  ra/.etavi kuhinjske umotnosti bili  odlikovani z najvišjo odliko, Častnim  di|>loraom, sta pristui aamo, če imata našo uradn • registrovano varstvene zrjamko in firmo. (85(5—116)
!><>bi vji  ■© pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih do-li-uites, v a.jiioi ji>»»i pri g. S*etru !.ussniK-ti. Raapoailja ae v provincije proti poštnemu povzetju.
ViCTOB SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.  Tovarna iu centr. razpoSlljalnioa
Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
aoncesijonovane nizozemsio-aniurišle parnište družbe v Bovi Yort
Iz Inšpruka via Arlberg je najkrajša in najcenejša pot. -
Priporoemij« vredno
za zasobnike in gostilničarje na deželi!
Pivo v steklenicah,
eU spor i ii o pivo, ki se no pokvari, i/, pivovarne lira to v KoHlerjev,
v zabojih po 25 iu 50 steklenic.
Zalogo ima (182—11)
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Zahvala in priporočilo.
Udano podpisani se zahvaljuje svojim p. n. kupovalcein za do Bcdaj skuzano zaupanje in priporoča za to sezono svojo bogato zalogo
solnčnikov
;a, moderno narejenih in po nI: d uvažajo; potem
dežnike
lastnega izdelka, iz solidnega blaga, moderno narejenih in po nižjih eenab, kakor se dobivajo solnč-mki slabio bate, ki se od drugod uvažajo; pote
v jako bogatej Izberi, vsake velikosti, harve in snovi, kakor: bombaž, alpaooa, oloth, botany, pol svila, svila, double-faoe-svila itd., ravno tako na navadmh, kakor na patentovanlh avtomatnlk Stojalih, ki so se tako hitro priljubili, z modnimi palicami, po najnižjih oenah.
eivieaittvratcrte dežnikov) patentovani samootvorni, patentovani samozapornl, v kovčegu shranljivi, dežniki s palioo od tltanija ali pa k zlatim stojalom s» vedno v zalogi.
Dežniki se kaj nnglo m ceno na novo prevlačijo ali popravljajo, ter naročila z dežele izvršujejo se točno po volji naročnika s poštnim povzetjem. Prekupeem pošlje se na zahtevanje obširne cemlnike.
L- MIKTTSOS,
fe-lorll^a-nt c3.e±n.ils:oT7- in solnčnil^ov, v Ljubljani, Mestni trg št. 15.
(2io-4)^.rj
Etsportna trioiia „pri zlatem meči" (zupliScluerD
Razpošilja po pust. povzetji.
13 1^ IV O.
Uzorci in ceniki zastonj.
Modri tisk lO uietr. gltl. !£.!(►.	Satire s krajci, najnovejše za žensko poletno obleko v vseh barvah, lO uietm*. gld. 3.BO.	Domače platno, 1 kos 30 D. vatlov. la 4/4 široko «1. 5.SO Ha 4/4 široko gl.4.5<> lila Vh široko «1.	Nanking, 1 kos 30 D. vatlov. Moder. . . . gl. 5.— Rudeč.... «i. (MM	CRETONS v najlepših uzorcih. Ia 10 metrov gl. 8.60 Ha 10 metrov gl. 2.U0
Damast-gradl, ■i progast, MU 1 kos 30 D. vatlov, tt.50.	Poletna ogrinjala •/4 velikosti, v V8eh barvah, samo dokler jih je kaj   v zalogi. 1 kom. gl«l. 1.20.	Kavini prtiči v vseh barvah, 1 ka-vin prt s G prtiči Kld. 2.—. Posobne preprogo, ostanek 10—12 metrov Muuio tsl<l- :t. lo.	Čipkasti zastori beli po »O, !<► in <H> kr. meter.	Croise za moške gaće, 1 kos  80 Dunajskih vatlov. la baze «1<I. 7.—.
i
Grebenasto blago,
I U i se Nine priti i.  po najnovejših uzorcih, i  prvt!   tovarne grebenastega   blaga, pripravno za poletno uioNke obleke,
I kupon 6.40 metrov dolg gld. 3.
Samo dok
Vsakovrstno
"blago za ženske obleke
za sezono 1887
v velikoj izberi vedno
v zalogi. v zalogi.
Pri naročilih za 50 gld. 4*
Brnsko sukno
iz priznanih Brnskih tovarn, za ogrtače iu obleke,     (lic—G) gld. I.— meter in višje.
ceneje,
38
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
u     amw Soli-bo ------
8
Zaloga g
klobukov k
▼ Ljubljani. k
9 tem si nsojam cast'tiin gospodom kupovalcem uljudno naznanjati, da 9k> je moja prodajalnica o«l 1. maja t. 1. %#
M na voglu Starega trga št. 2 — Pod Trančo št. 2, g
kar naj blagovolijo vzeti na znanje. (340—2) ^5
*C Z velespoitovanjem
2 H. BRANCHETTA, zaloga klobukov v Ljubljani, g *xxxxxxxxxx»xxxxxxxxxxxx»xx
se dobe po ceni dežniki in solnčniki?
F»r-i
BONIFACIO AGHINA
v Schellenburgovih ulicah št. 4.
\M0fm- Izdelava kostumskih Moliieullcov in hitra izvršitev vseli poprav.
(289—3) 7j velespoštovanjem
BONIFACIO AGHINA, izdelovalce dežnikov in solnčnikov.
prodajata najbolji« in najcenejše
oljnato feskartro, lake iaa.
lastnega Izdelka, na debelo In drobno, nadalje
prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87-73.
1 TTTBT TAMU    K* fraoMskansko cerkvijo, v kiši T TTTT)T T1 TJ i yg LJUDLJAnA. gospoda J. Vllhar-Ja hiš. Htcv. 4.  ll J U JjJjJ AH Ji. ^
Stalni aparati
za napravo šumečih pijač, selterske vode, limonad, sodne vode, šumečih vin, piva itd.
MfW «To<Iini, Ici «0 znotraj posrebreni. ~~W
Jedina ■lata kolajna raz-
■tavevAnt* verpenn
Novi majhni cena stalni aparat.
Sifoni s malin ali velikim svodom so solidni ln       lahko čist*.
•I* HERHAMI — LACH1PELLE,
J. Bonlet A Co. naslednika, inženerja, izdelovalca strojev, Rue Boinod 31, 33 v Parizu.
Podrobni ceniki pošljejo ae franko. (21t» —7)
iHABĐ TI€HO, Brno,
Z©ln.3r trto. 6t- 18, (211—7) (v laatnej hiši) razpošilja po postnem povzetji:
IOOO ostankov a-rebe u antena sn-
kna, 6 metrov 40 cm., za celo moško obleko, ki ho sme prati.   .   gl. 3.—
Deset metrov polvolueuega ka*t*
mir I a, ID cm. širokega, v vseb bar-vah, za celo obleko .   .   .   gl. 4 50
Deset metrov uidljnkega fole, pol
volna, dvojne širokosti, zadosti za celo obleko......ft\, 5'—
Deset metrov br<»Movaueg» blaga, izvrstne baze, BO centimetrov širok........el. 3.80
IOOO ostankov Krnskega sukna,
3Va metra, zadosti za celo moško obleko   .   ......   gld. 460
Kos domačega platna,
1 u 29'/, Dunajskega vatla. gl. 4.50 bU,    ,_, .   •    - 5.50
Kos   Humliurskega oksforda,
29Va Dunajskega vatla, najboljše bazo........g1. 4.50
K^MS^iiTon^irTaTurdToreT^
vatlov, cel......gl. 5.30
najboljSe baze....., 6.50
Deset metrov trlnitnlka. $ako trn-
jen.........' gl, 2.80
naj bol i še baze .   .   ■   .   .    „ 4.50
Deset metrov blagu za obleke ln ponoćne suknje9 60 cm. širokosti, najnovejši dessins tri. 2.50
Deset metrov volueuega rlpea,
v vseh barvah, 60 cm. širokosti, za jedno obleko.....gl. 3 80
Deset metrov beige is ovčje volne, dvojne širokosti, za oelo obleko........nI 8.50
Kos KIng tkanine, 30 L>un. vatlov, cel 5/4, boljši kakor platno gl. 5.80 najboljšo baze, 8/4 ■   .   .   .    „ 8.50
Jute-garnitura,  oTJstojeca iz 2 po steljnih odej in prta, okolu in okolu z resiimi.......gl. 3.50
KIps-gaTnTtoTaT^oTstojećH i/. 2 po
steljnih odej in namiznega prta s cofi....... .   gl. 4.50
Ostanek  posobue preproge, 10
do 12 metrov dolg, jako trajna, kra-sen dessins......gld. 8.50
Uzorci in ceniki zastonj in franko.
JEAN SCKREY,
nasladna pekarija.
Izrodi« julnioti:
v Židovskih ulicah, v Oerlicijevej hiši.
Usojam si svojim častitim naročnikom in slav. občinstvu naznanjati, da sem zaradi priročnosti mnogih svojih čast. naročnikov
odprl
_   ' I
v Židovskih ulicah,
v katerej se dobi vsak dan trikrat sveže pečeni kruh razne vrste, ržen krtih tudi vsak dan zveze pečen in sicer ob 6. uri zjutraj in 10. uri dopoludne. Ob istem času dobi se sveže pečen kruh tudi v moji prodajalnici tik „hotela Pri slonu" in v prodajalnici v moji lastni hiši, Gradišće št 5. V vseh treh prodajalnicah vsprejmo se tudi naročila, da se kruh na dom dostavi, katerim naročilom se tudi v malem točno in prav rado ustreže.
(352—3) ^ spoštovanjem
JEAN SCHREY. pekovski mojster.
Poletno stanovanje.
Hiša s šeBtimi sobami in kuhinjo se odda za poletno stanovanje. Sobe He oddajo skupno ali posamezno. Hiša leži pod Stolom, pol ure od Lesuc, v prav lepem in zdra vem kraji, zraven nove postaje /ironiea katera bo bo odprla 1. junija. Bolj natauko se izve pri Janezu ('op*u v Mostah, p. Lesce, Gorenjsko. (355—3)
J. ANDEL-a
novolznajdeni
prekomorski prah
umori
stenloe, bolke, iourke,  mole, muke, mravljince, preildke, ptlčne črviče, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkine zalege ne ostane nobenega sledu.
Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri
J. A\III
„I>i"i črnem j3Sti*6 13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13,
V Ljubljani pri Albinu Sllčarji, trgovcu. Zaloge ua dežoli imajo tam,  kjer so naznanjene po plakatih. (369—1)
Prodaja posestev iz proste roke.
Ker popolnem opustimo našo tukajšnjo ekonomijo,
prodamo iz proste roke
obstoječa iz kakih 6*0 oral polja in 7 oral travnikov,
ki leže največ na Ljubljanskem polji in so v najboljšem kulturnem stanji. — Ravno tako tudi našo
na Grosupljem pri Smariji,
ki ima 60 oral polja in travnikov, in je popolnem arondovana, z vsemi potrebnimi staiiovaliiimi in gospodarskimi poslopji, z mlinom in žago.
Kateri žele kupiti, se uljudno vabijo, da se na nas ustuo ali pismeno obrnejo. V Ljubljani, dne 4. maja 1887.
(330—2)
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk -Narodue Tiskarne".
51
80 
51^6
25