ZGODOVINA ZA VSE 121 pelo prepričati ljudi, da obstaja pod pravom še neko psevdopravo, običajno pravo, ki daje pro- stor najhujšim izrodkom, če ni podvrženo nika- kršnemu državnemu nadzoru. V resnici je bil coutume avtentično pravo, ki je bilo podvrženo institucionalnemu nadzoru. Celo seigneurialne "pravice", ki pravzaprav niso imele juridičnega statusa, so priznali šele po preverjanju. Pred nami je torej zelo dragoceno delo, ki smo ga mogli prikazati seveda le v obrisih. Menim pa da povezovanje preteklosti s sedanjostjo za vsa- ko ceno ni smiselno. Avtor povezuje iusprimae noctis, čeprav zelo na rahlo, s sedanjim spolnim nadlegovanjem na delovnem mestu, predvsem v Franciji in ZDA, kar menim, da ni utemeljeno. Jože Maček KAKO JE PRIŠLO DO "LOČITVE DUHOV" NA HRVAŠKEM Mario Strecha, Katoličko hrvatstvo. Počeci po- litičkog katolicizma u banskoj Hrvatskoj (1897. - 1904.); Barbat; Zagreb, 1997, 259 strani. Za razliko od slovenskih zgodovinarjev, ki so razvoj političnega katolicizma v obdobju habs- burške monarhije obdelali že v relativno veli- kem številu del, hrvaška historiografija temu vprašanju ni posvečala tolikšne pozornosti. V zadnjih letih pa je opaziti naraščanje zanimanja hrvaških zgodovinarjev za omenjeno problema- tiko. Pri tem predstavlja knjiga Maria Streche ned- vomno eno temeljnih del na tem področju. Strecha uvaja v razpravo o političnem katoliciz- mu na Hrvaškem nov izraz - "katoliško hrvaštvo". Z njim označuje ideologijo, ki je propagirala katoli- cizem kot mobilizacijsko silo hrvaške nacionalne integracije. V knjigi je podrobno obdelano obdob- je na prelomu stoletja, ko se je ideologija katoliške- ga hrvaštva začela uveljavljati, zlasti z delovanjem sarajevskega nadškofa Josipa Stadlerja, urednika časopisa Katolički list Stjepana Korenića in krške- ga škofa Antona Mahniča. Avtor začenja knjigo z obširnim poglavjem, v katerem analizira značilnosti političnega katoli- cizma v Zahodni in Srednji Evropi. Pri tem se opi- ra na zelo širok izbor literature, kar bralcu omo- goči, da lahko genezo katoliškega hrvaštva pri- merja z razvojem drugod. Ravno ustrezna umesti- tev hrvaškega političnega katolicizma v avstro- ogrski in širši evropski prostor je ena glavnih od- lik Strechovega dela. Geslo znamenitega djakov- skega škofa Strossmayerja "Vse za vero in domo- vino" je naslov drugega poglavja, v katerem avtor prikaže različne idejne tokove znotraj hrvaškega političnega katolicizma v drugi polovici 19. sto- letja. Pri tem podrobno opredeli razlike v odnosu do hrvaškega nacionalnega vprašanja med libe- ralnim katolicizmom Strossmayerjevega tipa in katoliškim hrvaštvom. Iz Strechovih raziskav iz- haja, da so zastopniki liberalnega katolicizma v katoliški veri sicer videli duhovni temelj hrvaške nacionalne ideologije, vendar so menili, da lahko mobilizacijsko vlogo odigra tudi (s krščanstvom prežeti) liberalizem, kar pa katoliško hrvaštvo ni dopuščalo. Geslo privržencev katoliškega hrvaš- tva je bilo "Mi smo Hrvati in katoliki!", kakor je tudi naslov tretjega poglavja v Strechovi knjigi. Tako je namreč v svojem govoru na prvem hrvaš- kem katoliškem shodu leta 1900 v Zagrebu nago- voril občinstvo nadškof Stadler, ki je imel po Strechovem mnenju ambicije, da na čelu prenov- ljenega hrvaškega katoliškega gibanja postane "novi Strossmayer". Katoliško hrvaštvo je kmalu nato doživelo hud udarec, ko hrvaškemu episko- patu zaradi mlačne politike vatikanske in avstrij- ske diplomacije ter ob nasprotovanju črnogorske ni uspelo v naziv hrvaškega Zavoda sv. Hieroni- ma v Rimu vnesti hrvaškega nacionalnega ime- na. S tem je bil po Strechovem prepričanju v očeh hrvaške javnosti razbit mit o Vatikanu kot veli- kem zaščitniku Hrvatov, kar je imelo usodne po- sledice za razvoj hrvaškega političnega katoliciz- ma. Šele, ko se je leta 1903 z glasilom Hrvaška straža bolj aktivno vključil v hrvaško politiko škof Mahnič, je katoliško hrvaštvo ponovno lah- ko prešlo v ofenzivo. S prikazom idejnih nazorov Mahniča, ki je po "kranjskem modelu" tudi na Hr- vaškem poskušal uveljaviti "ločitev duhov", Strecha zaključi svojo knjigo. Strechova knjiga je na Hrvaškem izzvala živah- no diskusijo in vzbudila precej pozornosti, medtem ko smo jo pri nas kar nekako "spregleda- li". Vseeno mislim, da velja nanjo opozoriti, saj gre za resno znanstveno delo, ki je za slovenske zgodovinarje zanimivo tako zaradi prikaza Mah- ničevega delovanja na Hrvaškem kakor tudi zara- di drugih primerjav z razvojem političnega katoli- cizma pri Slovencih. AndrejRahten VSE ZA ZGODOVINO