OSTEIL Vojne pridige v postu L 1916. % lorolJeBjflBi km. ik. LaTantinskega ordin&riata ¦ dce 18. aprila 1916. VII. VelLkonočiia, nedelja. E\'angelij sv. Marka 16, 1—7. Tteti Cas 8o Marija Magdalena in Marija Jakobova in Saloma kupile dlšav, da bi prišle ia mazilUe Jezusa. In prvi dan po soboti so prišle zelo zg,,daj h grobu, ko je že izšlo solnce. In so rekle med seboj: Kdo nam bo odvalll kamen od dun groba? Ii: . > se ozrle ter so videle kamen že odvaljen; bU j« namreč sii .<> \elik. In K0 61e v grob in sn v-idele mladenlča sedeti na uu.siil, ograjenesa v belo oblačflo, in so ostrmele. On pa jim reče: Niktir sc ne ustraftite I Jezupa. Išfete NazareSkega, križanoga; vstal je, ni ga tukaj. GHojte kraj, ka. mor bo ga bill položilil Pojdito pa, povejt« ujegovhn ufenoein in Petru, da gre pred vaml v Galllojo; tam ga bote videli, kakor Tom je relcell Ko je bilo izraelsko Ijudstvo v babilonski sn?.nosti, dalefi profi od svojega sv. <Siona, kjer so nekdaj obhaj-ali s t!'kim sijajem svoje praznike s slovcsnim petjcm in z nidostno godbo, takrat je pri njih utibnilo petje, je zamrln godba. Psalmist (ps. 136) tar ko pratresljivo slika njili jx)ložaj: nOb v%kwh babilonskih, tam smo sedeli in plakali,' ko smo se si>ominjali Siona. Na vrb«. sredi babilonake dožele, smo obesili svoje bnffe" (ps. 130, 1. 2). Babilouci so jim sicer pravili, naj zapojejo katerp sionsko pesem. Toda ojdgovorili so jim, da tega ne morejo v tuji deželi, v gorečem hrepenenju po domo\iiii: ,,Ako tel^e pozabim, o Jeruzalem, bodi pozabljena mo- ja desnioa, Moj jerik naj mi obtiči na nebu, ako se ne spomuim tebe, Ako ne deiiflm Jeruzalema v prvo svoj€ga veselja" (ps. 130, 5. 0). Junakil Vi ste zapustili svoj dragi dom, ki ste gia rosili s solzami žalosti in veselja, škropili s ;;otorn svojega obraza. Zapustili ste svoje ljube doraa6e, po katerih koprni vaša duša z neodoljivo silo. Velikonočni j.rot ovednik pa naj ubere strune, ki bi vzbudile v vaših srcih sveto pesem velikonočnega veselja: alleluja? Ali se ui bati, da tudi vi odgovorite, da ne morete j^eti velikonočnih slavost)«vov? Tn vendar ravno v\ najbolj j^otrebujete velikonočnega vesel.ja in miru v svojib sreil?, vam ga prav posebno vsi '7. sroa želimo. Ali morete torej tudi vi obCutiti veb;konočno veselje? Da, z milostjo božjo ga boste tudi \ i deležni. da lahko vzkliknete s psalmistom (ps. 117, 2ii: nTo je dnn, ki ga je naredil Gospod; radujmo se In v«selimo se v njeral" 1. V čem obstoii \-elikonofino veselje? Ne morebiti samo v kakih lepih zunanjih slovesnostih in pomenljivih olri-edih. Pogla-vHtno je notranje veseljo, k\ prihivja tiho, mirno, od zuna] nesliPrT1. Le poglejmo, kako je bilo pri osebah, ki so j)i-ve doživele velikonoftno veselje Kristusovega vstajenja! Sv. pismo nam niti ne poroča, da se je prikazal od mrtvih vstali Zveličar svo,ji de\iški Materi Mariji. Vendar smemo misliti, da je božji Sin storil to svoji Materi, ki ga Je spremljala do smrti na križu. In kako j,e bilo to snidenje? Pero ]e preokorno in beseda je preslaba, da bi se dalo to, opisati. Srce Ma*rijino, Kfistusu tako blizu v življenju, lofieno od Kristusai ^led ujegova srnrti, kako je brepenelo po Jezusu! Po tridnevni lo-> fitvi pa je hrepenenje izpolnjeno . . . Mirijina duša se topi veselja in miru ob Jezusovi navzočnosti« Brez zuiianrib slovesnosti, kako lepa, veličajna, Velika no&l — Dragi, ki si takorekoč Io6en ocJ sveta, y k<ikem jiodzemeljskem strelskem ja,rku ali na kaki samotni straži! Njkak velikonofiui zvon te ne vabi K Vst:ijenju, nikak velikonočni spev ne pride do tvojibi ušes! Ali bi ne hotel obbajati Velike noči kakor Marija, brez hnipa in Svima, tiho, rairno? Glej, skora zapuSf-en od sveta, nisi zapuščen od Jezusa! Nar sprotno! Ravno k tebi bi tako ra|d prišel vstali Zv^ ličar. Le imej hrepenenje po njem 1 Jezus pride k tfr* bi! Tako snidenje bi oviral le smrten greh. Toda tudi ta bo uničen v plamenu goreče Ijubazni do leziM sa: s popolnun kesora nad grahi, s trdnim sklepom, se jih spoA"edati pri prvi priliki, ti Bog odpusti gr©* be. Tvoja duša lahko hiti Jezusu nasproti, v njej.rovo naro<5je, v njegov objem. In Jezus bo fi^hovrc gLthfijal pri Tebi Veliko noč, on, ki pravi tebi prav po« sebno in prisrftno: ^Zeljno sem hrepenel jesti to velikonofno jagnje z vami" (Luk. 22, 15). Prijatelj, aU. ni to zato srečna Volika noč? MarsLkateri človeK ba doma morebiti slišal velikonočni zvon, bo yidel ˇelW konofine zunsjije slovesnosti, a njegovo sree je prazno, brez božje ljubezni: mrlie srodi življenja, sr»* vstajenja! Vojak Kristusov. ali ti ne obhajaš lepše Velike no6i? 2. Ali pa poglej prizor današnjega sv. evangelija! Tb i obožne žene so imele trdno vero v Jezusa, niso se bale Jezusovih sovražnikov in so hotele v svoji gore5nosti storiti Jezusu tak lep čin ljubezni, L-olefi ga mazil ti. In kako velikodnšne so bile! Ne navadno mazilo, ampak dragocene dišave so kupile! Svo.;o požrtvovalnost kažejo tudi v tem, da si še po noči ne da.;o miru, ampak zapustijo v temi jeruzalemsko mesto in gredo^ na Kalvarijo. Le to jib muci, če radi kamna ne bi mogle izkazafi mrtvemu Jezusu svo.ie l.nljczni. Ko pa pridejo h grobu, je solnce ravnoka.r joslalo svoje prve žarke )jroti Kalvariji, kamen pa je bil oclvaljen. — Prijatelj v vojaški suknji! Ali si podoben tem ženam? O, morebiti nisi bil, vsaj prej rio, ko si bil doma in se ti je dobro godilo. Kako trlila je bila tvoja vera, kako slaba tvoja ljubezen  do Jezusa! Na tvojem sreu je bil tako silno velik kamon, da ti je znbranil vstop k Jezusu. Pa prišla je vo ska. Gos;;od Bog ti je začel govor'ti x močnira glar sorn mnd vojnim gromom in ognjem, kakor nekdaj Izraolccm s Riiniske gore. Večnost ti je stopila tako živo pred oči, da si s; oznal, da clovek ni ustvarjen za ta svet, ampak da je bivanje na zeml.;i le priprava za veftnost: spoznnl si, ,,da nimamo tukaj obstojefiega mosta, tomveč išccmo prihodnjega" (Hcbr. 13, 14). Po tem R;'oznanju si uravnal svoje življenje. Kamen, ki je obtftžoval tvojo vest, ti je odvalila v zakramentib sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa zopet oživljena vera in zopet ožarjena Ijubezen do Boga. Od doma si Sel v vojsko morebiti v temi mlaftnosti in brezbrižnosti za večne reči. Kaka svetloba ,,a je zdaj v tvojem umu, kaka odločnost v tvoji volji in kaka blačenost v tvo.;era srcu! Solnce božje milosti je poslalo svoje razsvetljujoče in ogrevajoče žarke v tvojo dušo. — Zene so bile tako lej o poplačane za svojo Ijubezen do Jezusa! Videle so angela, ki jih prijazno nagovori, ;:omiri ter razveseli z radostnim naznanilom, da je Kristus vstal od mrtvih. Kako vesela prva Velika no6 za te žene! — Prijatelj! Tudi tebi bo poplafiana tvoja živa vera in goreea ljubezen. Saj je ,,Jezus Kristus ravno tisti včeraj in danes in vekomaj" (Hebr. 13, 8). Vzradošcen boš z veselim naznanilom, da si tiuli ti vstal s Kristusorn k novemu življenju. Tebi velja f.bziv sv. Pavla: ,,Bratje, ako ste vstali s Krislasom, lščite, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na dcsnici božji; hrepenite po tem, kar je zgoraj, no pa po tem, kar je na zemlji!" (Kol. 3, 1. 2). O blažena taka Velika lioč kršcanskega vojaka! 3. J^a morebiti |orečeš: Vse to bi bilo prav, a zakaj moram vendar toliko trpeti v tej vo.;ski! Predragi, ko tako govoriš, si lodoben učencetna, ki sta šla prvo volikonočno nedeljo iz Jernzalema v Emavs, kakor se bere v evangeliju za Velikonočni poned^ljek. Ta dva učenca sta prej verovalni v Jezusa in ga Ijubila. Toda ko je Jezus trpel in rnnrl, sta bi-a obupana; mislila sta, da vendarle nič ni z Jezusom. Velike no6i še nista obCuiila v svojib srcih. Ko sšU Sla tako zamišliena in zatopljena v žalost in obup proti Emavsu, se jima je pridružil Jezus in ju vprašal s sočutjem, zakaj sta tako žajlostna. SoCutna be-seda! Kak balzara za žalostno, potrto srce! Ko sta mu poved"ala, da je Kristusov križ vzrok njune obup, nost;, je jima razložil iz sv. pisma, 'da Krishisovo trpljenje ni ni6 nepričakovanega, nikak neuspeh, am- pak da je Kristus ravno s trpljenjem in s smrtjo odrešil svet ter ustanovil mesijansko kraljestvo. SvoJnauk je združil v besede: ,,Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to trpel in tako šel v svojo slavo?" Kako blagodejno je vplivala ta beseda božja na njuni srcit Vzl^ubila sta navideznega tujca ter ga v Emavsu ta»ko lepo prosila: ,,Ostani z nama, ker se mrnci ic se je dan že nagnil!" Pri lomljenju kruha sta ga pa spoznala. Ko je izginil, sta rekla med seboj: ,,Ali ni bilo najino srce goreče v naju, ko ,je govoril po poŁu in nama razklndal pisma?" Razveseljena sta šla ta* koj v Jenizalem oznanjeva,t Kristnsovo vstaienje« Prej faka žalost, zdaj pn taka vesela Velikanofi! — Dragi, ako moraš veliko trpeti, ne daj se premagatt žalosti! Ljnbi Bog ve za tvoje trpl en.ic, on ti ga po šil.ja, pa ne zato. da bi samo jokal, ampak da bi bil v trpl^enju preizlcSišen, kakor zlato v ognju, in pripravl.jen za ve6no preslavljenje. Cuj sv. Pavla \isoko pesem o trpljenju: ,,V vsem trpimo nadlogo, pa se ne plašimo, stiskani smo, pa ne omagamo, |>reganiani smo, pa se ne čufmo zapnščene, o\f tla smo met*ni, pa ne ginemo, mrtvenje Jeznsovo vedno nosiiuo okrog na svoiom telesu, da se tiufi žhiienje Jezusovo očitno pokaže na* naših telesili . . . Zato ne lzgabtmo poguma, ampak 6e se tudi niši naS zunanj« Clo\ek, se pa naš notrajiji prenavlja od dneva do dneva. ZakajnaSa sedanja, kratka in lahka nadloga nam pripravlja neizmerno visoko, večno čast" (II. Kor. 4. 8 sl.). Junak in učenec Kristusov! To so nauki sv. pisma. Ali se ob njem ne Wo ogrelo tudi tvoi© srce? Ce je mrafiilo trpljenje dozdaj tvoj vid, d"a nisi spoznal Jezusa, in se še nisi veselil ž njim, odpri sedaj ofti! Prišel bo trenutek, ko boš tudi ti o sebi re- kel z vcseljem in s hvaležnostjo: Ali ni bilo potrebno, da sem to trpel in tako šel v svojo slavo! Zato pa povobi kljub trpljenju Jezusa k sebi, rekoč: Gospod, ostani z menoj, ker se mračit in se je dan že nagnil! Gospod bo ostal pri tebi, in ti boš ž njim obhajal veselo Veliko noč, trnje trjiljenja se ti 1*0 spremenilo v cvetje \eselja, kakor emavškima učencema, tako da boš lahko rekel s sv. Pavlom: ,,Foln sera tolažbe, preobilno veselja imam pri vsej naši nadlogi* 21;,Kor- 7' *)• 0 milosti polna, blagoslovliena taka Vebka noči * Preljubi .vojaki! Tajko to*rej tiiidi letos obhajajte veselo Veliko no6[ Niti pogled v negotovo bodočnost naj ne grem vafiega veaelja! Vedno smo v božjih rokah, ali živimo ali urarjemo. V dvorni kapeli naiSega naivi.^ega vpjnep i oveljnijka, presvitl^a cesaria, jo zdaj pred božjin grobom pomenljiv napis: ,,Smrl, kje je ivoja zmagaiJ Smrt, kje je tvoje želo?" Smrt ni prema,gala Kristusa, smrt mii ni škoilovala, arai^ak Kristus je šel skoz smrt v svojo sluvo. Ako bi previdnost božja komu odlooila konec življenja, ne boj se! Premagal boš s Kristusom tnidi smrt. Ni glavno, kalco dolgo kdo živi, ampak to je odločilno, kako kdo živi. Živi tako, da boS labko rekel ob svoiem zadnjom vzdihljeju, kakor sv. Pavel: ^Dobro sem se vojskoval, tek dokonftal, vero ohranil; zato mi je prihranjena krona. pra\ioe, ki mi io bo dal Gosjiod, praviften sodnik" (II. Tim. 4, 7. 8)!RWrb za tvoje drage tfoma60 propusti Njemir, ki skrbi za pfico pod iielinm Ln ra liliio na polju! V jeseni leta 1903 je umrl v 30. letu svojega živl.venju po kratki mučni bolezni grol Alfonz Paar v Ijeonišftn v Ljubliani. Pri njegovi bolniffki ]iostel]i je bila njegova pred kratkim mu porofce- na žena, princezinja Windisch-Graetz. Težko je bilo bolniku se ločiti od sveta v najlepši dobi, v najlepših nadali. Vendar je prenaSul udano v voljo božjo groztio bolečine ter molil s Kristusom: nMoj oče, ako je mogoče, naj gre oU raene ta kelih; veiutar pa ne, kakor jaz hočem, temveč kakor til" S takimi vzdibljeji je izdihnil mirno in udano svojo dušo ob globoki gin.jenosti zdravnikov in bolnikpv, ki so bili v njegovi bližiai. Mlada vdova je bila seveda zelo potrta vsled te \elike izgube, vendar pa je rekla na Dunaju svojim domačira: ,,Ne imela bi poguraa, da bi si ga (Alfonza) želela naz-ij v življenje, ker tako l^epo umre človek samo enkrait." — Jiunak, če ;;adeš ti na polju časti in slwe, bodo tvoji diragi sicer žalovali. A to bo jim najlepša tolažba, fte bodo prepričani, da si tako lq.o nmrl, da bi ne imeli poguma te želeti v življenje nairaj. V tem slučaju bi ti obhajal še veselejšo, večno Veliko noč, kjer ,,bo Bog obrisaJ vse solze od oči in smrti n;e bo vefi, tudi ne bo več žalovanja, ne %-j)itja, ne bolečine, ker poprejšnje je niinilo" (Skr. Raz. 21, 4). — Vsi pa, ki se po iz()oliijeni nalogi vrnete v ljubo domačiio, pa boste obliajali Veliko no6 doma še veliko ]e]>še, kakor jrejšnja leta. Ko sn se vrnili Judje iz Babilonije, so si začeli takoj zo: ct zidati svctišč«, ria so mogli obliajati slovesno svo¦ft ;.rnznike. In s kakim veseljem so jih zdaj obhajn^ li! Ko jim je dulioven Ezdra pri slovesnem shodu prebiral sv. pismo od jutra do poldneva, so se jokali ginjenosti. Tako bo tudi vaše velikonoono vesel'e doma, še veliko več'e jn noi^oincjše. No bo vam trebii vefi prebirati samo velikonofine proj.oveidi. ampak iz nst svojih domačih duhovnikov boste slišali s solzami veselja in ginjenosti Ijesede božje veselo ozaanilo: nlloluja! Dr. M. SlavlC.