Avstrijski škofje in verska šola. (Konec.) Mi terjamo le pravo avobodo tudi za vero in vernost, in ne moremo razumeti, zakaj da tiati, ki svobodo in svobodne naprave tako visoko cenijo in v lepih govorih prealavljajo, kedar gre za avobodo vere in vernosti, pa ta avoja načela zatajijo in ae poiiižajo do fanatizma in nasilstva. Zato kličemo vsem resnično avobodomiaelnim možem Avstrije: Ne kratite še dalje katoliškim starišem pravice, izrejati svoje otroke po avojem verskem prepričanji! Ne poatanite svobodi nezveati a tem, da jo neveri na ljubo krajšate! Mi terjamo katoliako šolo za katoliške otroke. Slišali ste, preljubi v Gospodu, kako se nam je očitalo, eea, da mi hočemo prav povsodi le katoliške šole. Ali se nam je pae treba zagovarjati zoper tako očitanje ? Mi smo katoliški škofi, mi braaimo pravice katoliake cerkve; mi naznanjamo želje katoliškili atariaev; ali imamo kot katoliški škofje mar tudi pravico in poklic, zastopati terjatve in želje naših nekatoliškib. aodržavljanov? Iu ali inar ni očividno, da katoliki ne morejo dobiti verskih šol, ako se take ne dajo tudi nekatolikom? Morda bi bili nekateri radi videli, ko bi se bili mi ozirali tudi na druga vprašanja, ki so v zvezi s aolskim postavodajstvom. Ne stojimo tem željam in vprašanjem ravnodušno nasproti in ne zametujemo njib. opravičenoati, pa v naše čisto cerkvene terjatve jih ne pomešamo. Držimo se pri tem opomina Božjega Izveličarja: BIščite pred vaem Božje kraljeatvo in njegovo pravico, vae drugo pa se varn bo navrglo." Kot ikatoliški škofje pa se držimo beaed svetovnega apostola: ,,Tukaj ni Jud, ne Grk, ampak vsi so eno v Kriatuau Jezusu". Mi smo zaatopniki cerkve, politiko pa prepuačamo tiatim, ki ao za to poklicani. Imamo pa le to prošnjo do vas: Naj bodo vaše misli in žel.je v posvetaih rei-6h še tako različne, dragi katoliški kristjani, za voljo tega nikar ne zanemarjajte verake odgoje svojih otrokl Za to vas proaimo tako goreče, kakor vi svoje otroke ljubite, in kakor ljubite svojo cerkev in svojo domovino. Glejte, preljubi v Goapodu, to ao pojasnila in opomini, ki vam jifi danes podamo v zadevi ljudake šole. Tako moramo govoriti, ako hočemo zveličani biti! K temu pa nas, vsakega posebej opominja sv. Pavel. ,,Zarotim Te pri Bogu in Jezusu Kriatusu. ki bo sodil žive in mrtve; oznanjuj beaedo (Božjo) in ne odnehaj, naj bo priležna a!i nepriležna; spričuj, prosi, kaznuj po vsej potrpežljivosti in modrosti; kajti prišel bo čaa, ko zdravega nauka ne bodo mogli prenašati, ampak po svojih željah si bodo jemali učenike, ki znajo ušeaom dopasti; od reanice bodo svoj poaluh odvračali in poslušali pravljice. Ti pa bodi čuječ, pretrpi vse težave, izvršuj delo evangeliata, izpolnjuj svojo službo". Naša av. alužba terja od naa, da ne molčimo, kedar je čaa govoriti, in na to dolžnost nas apominjajo nevarnosti, ki pretijo veri in vernosti. Mi dvigamo svoje roke proti nebu in pričamo pred Bogotn in celim svetom: noeemo in ne moremo mirno gledati, kako propada versko mišljenje in lepa šega, ki ata bila najdražja bisera katoliškega ljudatva avatrijskega. Ali tudi vas, preljubi v Goapodu, čaka reana dolžnoat: vi morate pomagati, da dobimo katoliške šole za vaše otroke. ,,Le na postavni poti se da to doseči", izrekel ae je lanaki katoliški ahod in pri tej priliki je vse katoliške državljane ^nujno opominjal, ,,naj izpolnjujejo svojo volilno dolžnost, naj se udeležujejo volitev v poatavodajalne zbornice in naj na to delajo, da ae izvolijo le taki možje, ki se hoeejo krepko potegovati za versko šolo". Ni druzega treba, kakor da vam ta opomin v apomin pokličemo; nimamo rnu čaaa doataviti. Le držite ae tega opomina! Skrb za blagor vašib otrok naj vam bo več, kakor vai drugi oziri, in bodite složni v tem, da volite v vaše zastope le take zanesljive katoliske može, kateri si bodo šteli v prvo in najimenitnejšo nalogo, z vsemi močmi delati na to, da nravnoverska odgoja poatane v šoli reanica.