21. številka. za nedeljo IT. febvuvavlja 1895. (v Tratit, v soboto zvečer dne 1« febr livarja 1895.) Tečaj XX. m iihaja po trikrat na tedon v leitili ii-danjih eb torkih, Aatrlklh in sobotah, /jutranje izdunje iihaja ob 6. uri zjutraj. Tečemo pa ob 7. uri »ečer. — Obojno U pc m i mora Ititi frunk orano, k -r ni-fmrikovtinit i<> ne *pr.J miAJO. Rokopis f> 11« nr.ičii . Naročnino, rdk-.tniarij.i it? pri- jatna Ufirai'niitro ulicu M oli no pic-colo bit. 3, ll nadst. «)dprt» rnkUiHH. iju _ ao pronte poštnin«. lilo »lovemkega političnega, društva za, Primorako. „r.*„,HJ. Za Šukljejeta Višnikar. ii? V politiškem pogledu si niti gospo 1 Viinikar ne upa, da bi hvalil koalicijo, kajti v tem pogledu je slabost koalicija toli jasna in očevidna, da iste ne more zagovarjati niti najnavdušeuejši jej prijatelj, in bil bi isti tudi učenec — dvornega svetnika gosp. Sukljeja. A ker v politiškem in narodnem pogledu nikakor ne morejo najti niti jedne same dobre strani na tej ljubi koaliciji, pa jej pojejo tem večjo slavo ter tem gostobesedneje na-glašajo neizogibno potreb > nje obstanka, skli-ceraje se na gospodarske koristi sploh in lokalne vsacega volilnega okraja še posebr Ta in o.ia važna predloga, uresničenje te ali one gospodarske želje bi se odložilo na nedogledne čase, ako bi se v tem tre-notku porušila koalicija. To je začetek in konec zagovorniške modrosti mnogovrstnih — zel« mnugovrstuih — prijateljev koalicije Tako delajo drugi in tako se trudi v potu svojega obraza tudi gosp. Višnikar, da saj nekoliko osladi grenko iti netočno zdravilo, s kojo pitfvjo v politiškem in narodnem pogledu izstradani slovenski nirod v sedanji dobi — kakor trdč « nepolitičke politike, katera doba pa je v resnici eminentno politi s k a in n £ r o d n a. Tu nain je najprvo še enkrat ponoviti svojo trditev, da je vse sklicevanje na gospodarska in lokalna vprašanja v prilog koaliciji brez vsakoršne podlage in stvarno popolnoma neopravičeno. V prvem svojem članku smo že povedali, da prihaja iz ostaliiie grofa Taaffe-a vse, kar je važnejšega v programu koalicije, a vse drugo, kar je storil in kar ni storit sedanji zistem, so le navadni tekoči poslovi, katere bi bil opravil istotako točno vsak drugi zistem, ker se opraviti — morajo, naj je že istodobno ininistestvo vzraslo na desnici ali levici. Kar se dostaje lastne i n i c i j a-ti v je pa račun koalicije neizrečeno medel in — skromen. In še ono malo, kar je hotela storili dobrega v gospodarskem pogledu konservativna struja v koaliciji, pokvarila je istej nasprotna, močno j a iu odločilna nem-ško-liberaina-kapitalistiška struja. Tu je ravno rak-rana, tu je vzrok neplodovitosti in nedostatku vsakoršne krepke inicijative za produktivno in plodno delo, da so se v tem sistemu združile sile, ki so si dijainentralno nasprotne po svojih svetovnih nazorih, po svojih koristih in po svojih konečnih ciljih. Sty ne treba druzega nego da trezno, objektivno, brez predsodkov in brez vsakoršnili postranskih n a m e 11 o v motrimo se- PODLISTEK. Poročno krilo. (Konec.) Srečko še ni poznal žensk poprej in vidno se jih je ogibal, četudi so se mu nastavljalo ud daleč in na blizu. Toda zelo bi se bila varala oua, ki bi bila mislila, da je bil glede ženske popolnoma neveden, da ni poznal uprav nobenega svojstva, ki nas diči ali katero nam je v nečast. Nasprotno uprav z bojaznijo sem opazila nekoč, da je vzlasti glede ženske morile silno strog ; prispodabljal je devo, katero bi on ljubil, liliji, ki se razcvete rosna v luajevem jutru, ko se njenega rajskega cveta še ni dotaknil metulj. Ali ne bi marsikatera od vas na niojeni mesti /.drhtela od groze, da čuje iz ust onega, za kogar Be boji, tako ojstro sodbo ? — Toda o meni ni ituel najmanjega dvoma, danji zistem in ako storimo tako, moramo priti do spoznanja, da imajo ve ane roke one stranke v koaliciji, kojim sicer ni smeti odrekati dobre volje za splošni blagor ljudstva, kajti računati nam je z veliko resnico, da si v koaliciji stoje nasproti: svetovno na-ziranje proti svetovnemu naziranju, načelo proti načelu, živjjenska korist proti zivljen-ski koristi. A pri takih okolnostih — to je vendar jasno kot beli dan —, ni mogoče drugače, nego da jedna struja skuša para-lizovati prizadevanja druge struje in da slednjič mora zmagovati ona struja, ki je močnejša, odločnejša in — drznejša. In v koaliciji je močnejša, odločnejša in drzovitejsa ona večna nasprotnica ne le kulturnih p »treb naroda slovenskega, ampak — in po naši sodbi še v večji meri — tudi gospodarskim koristim nižjih in širjih slojev sploh — ona nemško-liberalna židovsko-kapitalistiška stranka, katera že zato mora biti nasprotna vsakemu varstvu pred izum-govanjem širših slojev, ker služi - velikemu kapitalu. Za to svojo trditev smo dobili sijajen dokaz uprav v tej dobi koalicijskega zistema: z zakonom o kupčijah na obroke. Slednji čas bi bil res že, da se ustvari tak zakon v varstvo ubozih in nevednili ljudij pred izvestnimi interesantnirai »trgovci" in agenti, ki na nezaslišan način sleparijo ljudstvo usiljevaje jim ničvredno blago za drago ceno in pod tako zvitimi pogoji, da nevedni odjemalec še le potem, ko jo prepozno, zapazi, da ima z a n j k o okolo vratu. Na tisoče bagatelnCh razprav* pri okrajnih sortiščL dunajskih znači dolgo zgodovino takega grdega sleparstva. Skrajni čas bi bil, smo rekli, da bi prišli v okom kupčijski praksi takih sleparskih .trgovcev", lu le pohvaliti moramo koalicijsko vlado, da je prišla pred zbornico z zakonskim načrtom v varstvo ubozih in nevednih ljudij. Dotični načrt se je tudi res vsprejel v poslanski zbornici, toda, /.a v s p r e j e m tega p r e p o t r e b n e g a zakona ni glasovala — čujte to, go-spod Višnikar! ! —ona koalicijska v e-Č i n a, katere skrb za gospodarski blagor ljudstva ne more prehvaliti g. kandidat /.a dolenjska mestu, ampak za ta zakon je glasovala v e č ina iz T a a ff e o v e dobe proti onim nemškim liberalcem, katerih g. Višnikar ne bi mogel pogrešati pri sklepanju za gospodarske koristi potrebnih zakonov. Torej še v tem redkem slučaju, ko so konservativni krogi koalicije •h o t e I i zasnovati nekaj dobrega, priskočiti so jim morali na pomoč življi od onstran koalicijske meje, da pripomorejo dobri stvari do zmage proti glavnemu činitelju koalicije. Rekli smo, da so koalicijski življi hoteli zasnovati nekaj da sem podobna takej liliji, vsaj sem živela pod strogim varstvom svojili roditeljev, iu poznal je tudi on moje nazore; zato mi je nekdaj povedal, da si je izbral mene, da ! da me že ljubi iu me želi za vse življenje imeti pri sebi. Oh, pri teli besedah odprl se mi jo raj, na kakoršnem bi me zavidali an-gelji v nebesih. Vrnivši se po kratkem posetu pri svoji trti v tJurici k svojim roditeljem, stal je že v hiši in govoril z očetom. Povedal mu je. da je zdaj vredil vse po tedaj že rajnem mu očetu ter da želi, da bi se prav kmalu vršila najina poroka. Seveda je moj ure dovolil radostno in zaroka najina bila je takoj tisto popoludue. Mati iu jaz svi jokali od veselja, — ne, jaz n.' prav za prav od veselja, marveč, ker me v srci nekaj tako tiščalo in sladic bdelo in ker j^ prežila v moji du\ limejete, kaj mislim ; veuder n- mislite da Vas sovražil:;, ker ste mi vzeli vero v žensko čistost iu mi podelili spoznanje, da je ženska v svoji slabosti sploh nezmožna za visoko ljubezen. cujejo na dolenjsko železnico. Kdo bi hotel tajiti neizmerno važnost te železnice za Dolenjsko. Ali povsem krivo je, ako bi hoteli to železnico zapisati izključno le na ,račun koalicije. Delo za to železnico se je pričelo že v dobi, ko ni bilo ne duha ii" sluha o koaliciji in je prišlo do iste, ker je slednjič moralo priti. A mi storimo še korak dalje iu trdimo, da bi bilo prišlo do te železnice že veliko popred, da ni naši državi gospodarila toliko let ona iu isla nemšku-ltberalna stranka, ki je v svoji veliki in izključni skrbi za svoje nemške industrijske kraje dosledno in na nezaslišan način zanemarjala naše južne pokrajine — ona stranka, katere sodelovanju se gospodu Višnikarju vzlie vsem kričečim dejstvom vidi — državna potreba, katere sodelovanje se »vidi istemu gospodu potrebno še posebej z o/arom na gospodarske potrebe naroda slovenskega. Zlasti pa moramo proteatovati proti domnevanju, ki se vleče kakor rudeča nit po vsem mišljenju iu govorjenju slovenskih zagovornikov narodne mlačuosti — domnevanju namreč, da treb a v s ako g o s p o d a r s k o korist poplačati z žrtvami u a kult u r n i h i n t e resi Ii t e r n a ro d n i b in političnih pravic a h. V dokaz, da so ti nauki po vsem krivi in zavednih politikov nedostojni, prišli so nam prav e. propos shodi poslancev Spinčiča iu Naginja po Istri. 1/. poročil o teh shodih je razvidno, da sta tn dva poslanca dosegla za Istru od n a s p r o 111 e ji m a v 1 a d e toliko v gospodarskem pogledu, kakor nikdo piel njima. Da abstrahujemo od denarnih podpor v razne svrhe, omenjamo tu le njiju velikanske pridobitve za Istro v tem,da se izbriše dolg na zemljiški odvezi, znašajoči nad Štiristo-tisoč golti lu ta dva moža sla tudi lojalna dovolj, da javno in pred svojimi volilci izrekata hvalo oni isti vladi, proti kateri stojita v neizprosni opoziciji ter se na njiju shodih celo vsprejeinajo resolucije, izražajoče zalivalo vladi, kakor so naši čitatelji lehko preprečijo uprav danes na drugem mestu našega lista. Spinčiii in hagiuja sta pri najneugodnejših okoluustib dosegla dokaj v gospodarskem pogledu, ne da bi bila niti z a piči c o žrtvoval a 11 a svoji h n a r o d n i h i n p o 1 i t i š k i h načel ih. Tako delajo značaj-niožje, tako delajo pravi zastopniki udroda. Delo za gospodarske koristi treba strogo ločiti od borbe za politiške idejale iu slab je oni poslanec ki ne ume koristiti lokalnim potrebam svojega volilnega okraja, ne tla pri teui doprinašal žrtve na svojih politiskih in nArudiiih načelih. Še enkrat in odločno so moramo torej upreti krivemu nazoru, da je vspeh v prizadevanju za gospodarske koristi odvisen od Hog Vas, obvaruj! Jaz ustajem sam. liivsi Vaš Srečko." Ne morem, — nočem vam, drage prijateljice, govoriti o učinku njego vili vislic, — vsaj mora znati vsaka, kakov je m mil biti, vzlasti, ker sem si ga zakrivila sama, pti-stivša na mizi usudepolui moj dnevnik. V istem je bilo zabilježuuu od dne 2-1. vel. srpana tu-le : ,ol> desetih zvečer; silno se.11 razburjena. Ta človek, kojega niti ne poznam, prišel je iu stri moj najlepši cvet. Tako pride metulj in sede v ke 1I1 lilije ter otepe nje deviški prali. Ali moru lilija /a to daje sel vanjo metulj V Oni iinljena po ljubezni njegovi ne ve, kaj dela Ali da bi to izvedel moj Srečko?! (iorje, gorje! Ililo bi vsega konec I Vender mi ostane vekom ne-P '/.abljiv. ti prvi, je lini in r.tis'vt hip! V Gorici, tvn-e.i 24. v. srpana 18 »i * 'li t .ko j" Ililo I ■! I k n,v, kouft.5 vsem 1 za veke. Pisala sein mu se, naj uiL oprosti, vsaj nisem kriva sam i tega itd. — Ali znate, kaj mi je še odgovoril ? Dejal je, naj pri- žrtev n a p o 1 i t i š k i h i »1 ej a 1 i h. In ako katera si b»xlL vlada res hoče uveljaviti take nazore, dokazala je s tem le to, da ne ume svoje dolžnosti, da je slaba vlada ter da zaslužiti tsmbolj najstrožjo opozicijo. Iu ker se bojimo, da se gospod Višnikar hoče upreči v voz uprav iste taktike, ki hoče malim lokalnim koristim žrtvovati velike mi rodne interese, ne moremo priporočati njegove kandidaturi' dasi nočemo tajiti njegovih lepih osebnih svojstev, njegove dobre volje in njegovih poštenih namenov. G. Višnikar je pošten in izobražen mož, ali ni mu jasen pojem o razmerju med gmotnimi iu duševnimi interesi naroda. To raz-metje je le tedaj zdravo, ako se gmotni in duševni napredek naroda razvijata v s p o-redno, a nastati mora nezdravo razmerje, ako bi hoteli gmotne koristi povspeševati na račtyii in na »kodo duševnih. Resolucije. ▼•prfjet« nt» shodu folike? r Daderni tbio 10 febr. 1895. V gospodarskem pogledu. Narod hrvatskega jezika v Istri, zbran na velikem shodit v Haderni. dane* 10. t'e-bruvarja 1895., čuvši razlaganja svojih zastopnikov, je vsprejel nastopne sklepe ali resolucije : I. Zahvaljujemo cesarsko kraljevo vlado, da je izpolnila davno željo n&roda s tem, da se je izjjfvila pripravljeno zbrisati dolg na zemljiški odvezi. Poživljamo svoje poslance, da primernim načinom to dajo na znanje gospodu ministru financ. H. Odobravamo gospodarske nauke, soselmo snovanje vinarskih društev po pojedinih selili ter pričakujemo od c. kr. vlade izdatne pomoči v ta namen. Poživljamo naše zastopnike, da primernim načinom prijavijo gospodu ministru za poljedelstvo naše priznanje na tem, da jo ces. kr. vlada s podporo omogočila vinarski zadrugi istrski sezidati to hišo, ki ima služiti kot temelj za gospodarski razvitek v tem okraju. III. Poživljamo ces. kr. vlado, da vzame v poštev zapuščenost. in zanemarjenje, v kateri smo od davna mi hrvatski narod v Istri, in da se na vsak bolji način pobriga za naše dobro, osobito naj nas odSkoduje za škodo, kojo trpimo na prodaji vina s tem, da je znižana carina na uvoz italijanskega vina. V pogledu obrane narodnosti in političkih pravic. Narod hrvatskega jezika v Istri, zbran na velikem shodu v Haderni, danes 10. fa« bruvarja 1895., čuvši razlaganja svojih zastopnikov, je vsprejel sledeče sklepe ali resolucije : I. Odobravamo v vsem postopanje hrvatskih narodnih poslancev Istre v državnem zboru na Dunaju iu v dež. zboru istrskem. Obsojujemo postopanje proti našim poslancem v Poreču, toliko v zbornici, kolikor izven zbornice. Prepuščamo modremu sklepu naših poslancev, kateri bodo voljeni v dež. zbor, ali pojdejo v Poreč ali ne. 11. vsprejete resolucijo ne moremo priobčili, ker je bila zaplenjena v ,Naii Slogi*. merjam sebe v krasnem poročnem krili, idočo na ulico Raz neko okno prileti, bodisi slu* čajno ali iz zlobne roke nekaj zelo grdega na moje krilo. Nisem bila kriva, da se je to zgodilo, vender: ali me vsprejine ženin v takem krili, ali bom smela na svatovski dan pred oltar v — tacem krili? — Umela sem dovelj, umela, da je bila drago plačana sreča mojega življenja. Ali preponosna — in pre-nezaupljiva sam bila, da bi ie jedenkrat mislila na možitev, saj sem se morala bati druzega jednacega slučaja, morda tudi tretjega — saj je bilo poročno krilo omadeževano za veke ! Tudi on je ostal sam — menda tudi iz zgol nezaupljivosti v našo čistost iu — prav ima l Ali pa me tudi umejete, drage tovar-šice? Nič me nikar ne pomilujte, da sem ostala sama, marveč vzemite si za vzgled moj« — „poročno krilo"! Vam blagohotna Ljudmila. III. Hočemo posebno, da bodi hrvatskemu in slovenskemu jeziku jednaka pravica z jezikom italijanskim v tej pokrajini v vseli deželnih in državnih uradih, a da se to vidi tudi vuanjim načinom, hočemo, da se tudi napisi na tablah vsake javne oblasti napravijo v obeh jezikih, ki se govorita v Istri. Hočemo, da sodniki in porotniki, katerim je izprašavati in soditi človeka hrvatskega jezika, poznajo ta jezik popolnoma. IV. Poživljamo c kr. vlado, da se na vsak bolji način pobriga za naš napredek tudi v dnSevnem pogledu. V ta namen nam krvavo treba gimnazija iu učiteljišča v Pazinu, jedno in dritgo s hrvatskim učnim jezikom, in isto-tako so nam potrebne male gospodarske in obrtne šole v pokrajini. V. Želeli bi, da vsaka možka glava, ki je dovršila 24. leto, dobi svoj glas za občinske, deželne in državne zbore ; da veliki posestniki in trgovinske zbornice ne bi volili posebej svojih zastopnikov, ker v naši pokrajini to ni pravično. VI. Dokler ostane tako, je potrebno vsakako, da kmečke občine volijo svoje volilne može (fiducijare) zunaj v svojem okrožju, a ne v mestu Potreben je zakon, da kmečka občine, kakor tudi mesta, volijo svoje zastopnike neposredno, a ne po volilnih možeh (flducijarih). VII. Rotimo se vsevišjemu Bogu in vsak svojim krstnim imenom, da ostanemo zvesti prevzvišenemu vladarju iz hiše Habsburgov, kot naravnemu gospodarju in kralju stavnega kraljestva iu naroda hrvatskega. Tako nam Bog pomagaj in sveta ta nedelja! * * * Vse te resolucije bile so sprejete soglasno. Pri vsakem glasovanju je bilo videti kar cel gozd samih rok, a vsaka je hotela biti višja, da se vidi tudi njo. Posebnim dostojanstvom je bila prečitaua, poslušana in vsprejeta zadnja resolucija. Nekoje resolucije je poslanec Laginja raztolmačil še posebej, posebno ono o klavzuli o carini na vino, naglasivši, kako brez-obrazno lažejo laški nasprotniki,ko trdijo, ua sta bila za isto tudi o n iu tovariš ifiu | Spinčič, dočiin sta bila v resnici oba proti, a Italijani za isto. Tem povodom je naglašal, kako lažejo tudi ob drugih prilikah, zlasti glede mitnic, proti katerim je govoril ravno on. Zadnjo resolucijo so zaključili z „amen" in burnimi živioklici na premilostnega vladarja. Poslanca pa so zborovalci zopet in zopet pozdravljali oduševljeno ; kdor je le mogel, stisnil jima je roko. V/.lic toliki množici ljudstva vladal je uzoren mir iu red tako pred shodom, kakor med zborovanjem in po shodu. Tudi ob tej priliki je pokazal torej naš narod, da mu ne treba orožnikov. Krasno je bilo gledati, kako se je po shodu razhajal ves ta svet na sever iu jug. na vshod iu na zapad. Zaključujemo najiskrenejim živioklicem našim poslancem in takemu zavednemu narodu, kakor je bil oni, zbran v Haderni, ter vsemu narodu hrvatskemu in slovenskemu. Politiške vesti. Deželni zbori. Sinoćnji „Piccolo della Sera" je priobčil iz deželnega zbora š t a-jerskega vest, ki nas je osupnila, dasi ni povsem Verojetna, namreč, da hoče j o tudi konservativni ne m š k i p o-sI a n c i glasovati proti o s n u t j u slovenskega gimnazija v C e I j u. Ta vest, kakor rečeno, ni povsem lieve-rojetna, kolikor poznamo nemške konservativce, ali osupnila nas je vendar z ozirom na dejstvo, da so le-ti še pred par dnevi obsojali postopanje nemško-liberalne večine. Ne vemo sicer, ali (a vest tržaškega ,.Il Pitcolo" povsem odgovarja resnici, vendar s! moramo misliti po danes došlih brzojavkah, da se nekaj kuha, kar ne priča o posebnem pravicoljubju nemških konservativcev. V včerajšnji seji deželnega Skajeiskega so vsprejeli namreč soglasno predlog odseka, da se pozove vlada, naj n i k a r d e li n i-t i v n o n e r e š i v p r a š a u j a o gimnaziji v Celju ter naj sploh ne premeni ničesar na obstoječih oluošajih v šolstvu južne Štajerske, ako se ne posvetuje popred z deželno šolsko oblastjo. V zaključku opominja odsek vlado, da naj nikar ne spravlja v nevarnost dobro vspevanje šolstva iu naj ne moti narodnega miru z naredbami, katere naj bi izsilili neko zadoščenje potrebam Slovencev, katere pa v resnici ne donašajo drugega kakor nevšečnosti, katerim se je lahko izogniti. Temu predlogu j« sledilo poročilo, katero pravi, da je astenzija Slovencev tembolj obžalovanja vredna in neopravičena, ker se deželni zbor ni nikdar pokazal načelno nasprotnega duševnim potrebam Slovencev, ampak je želel o vsaki priliki popolnega soglasja med vsemi strankami. Nadalje pa pravi brzojavka z Dunaja — in to je važno — daje v 1 a d a j a k o naklonjena morebitne in u ko m-p r o m i s u med liberalci in k o n s e r-vativci v deželnem zboru štajerskem. Militi je za stalno, da se prično pogajanja tudi s č 1 a * i H o h e n w a r t o v e g a kluba. Za danes registrujemo le vse te vesti, ker ne vemo, v koliko odgovarjajo resnici. Ako pa so resnične, potem je gotovo, da stojimo na pragu važnih in dalekosežnih dogodkov, kajti ni mogoče niti misliti, da ne bi vrgli svoje sence tudi v državni zbor in na vse razmerje med strankami v istem. Ali mi se ne plašimo eventuvalnega konpri-misa med nemškimi liberalci in konservativci — dobro je, naj le se le zbistri obzorje ! To pa rečemo že danes, da stroške takega kompriinisa poplačajo prav gotovo — konservativci! V deželnem zboru češkem so dovršili razpravo o proračunu. Predlog, da ne smejo dobivati podpore take šole, v katere se vsprejainajo tudi otroci, ki ne razumejo poučnega jezika, so odklonili združeni veleposestniki in Nemci in so ostali Mlado- in Staročshi v manjšini. Mi si sicer ne moiemo misliti pravičnejšega predloga, ali nemški gospodi ni ugajal, ker potem ue bi mogli lovili čeških otrok v svoje nemške šole. Strankarska korist je torej zopet zmagala nad pravico. Deželna zbora gorenj« avstrijski in s o l n o g r a š k i sta se zaključila včeraj. Prvak lin rod a reškega 4 m i I i j o n o v r u bij e v. Za zidanje železnic so potrosili v tem letu v Rusiji 92 milijonov rubljev, torej 47 7 milijonov več nego v prejšnjem letu. Za to pa se je zmanjšal proračun za vojno za 4 milijone. Napredek Rusije v zadnjih 11 letih v gospodarskem pogledu nam pojasnjujejo nastopne številke : V tej dobi se je nasejalo 97 milijonov čet vrtov (2-.K„ hektolitrov) žita; uvoz se je znižal za 122 milijonov rubljev, dočini se je izvoz pivisal za 108 milijonov rubljev, množina pridobljenega premoga je narasla od ^201 milijona pudov (pud lfi,9B kilog.) na 460 milijonov pudov; kamnenega olja od 215 na 237 milijonov; železnice so se podaljšale od 21.22« vrst (vrsta = 1 38 kilom.) na 33.869 milijonov vrst, deficit HI milijonov se je prelevil v prebitke 937 milijonov rubljev. Vse to v kratki dobi 11 let. To je sad modre politike pokojnega carja Aleksandra III., katerega miroljubivost in velika skrb za občo blaginjo sveje drŽave je bila tolika, da je niso mogla omajati vsa drzna izzivanja njega mnogobrojnih nasprotnikov. Narod ruski ima torej dovelj povoda blagoslavljati spomin Aleksandra III., tega kneza miru. Vojnu med Kitnem in Japonako se menda bliža svojemu koncu s kapitulacijo VVHai-Veja. Žalosten izid vojne za Kitaj sta »značila na tragičen način admiral Ting i u vojaški poveljnik v Vej-Hai-Veju: usmrtila sta se Čudno je pač, da je narod komaj 40 milijonov duš tako sijajno zmogel narod 400 milijonov duš in da se ta poslednji ni mogel povspeti niti do resnega odpora. In vendar ni nič čudnega : intelengencija je zmagala nad kitajsko odrevenelostjo, spojeno se slepo domišljavostjo. Različne vesti. Najviiji dar. Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo blagoizvolilo je podeliti iz Najvišje zasebne blagajne prostovoljnemu ogi^je-gasnemu društvu v Sežani podporo v znesku MO gld., namenjeno društvenim svrham. Patrijotllka izjave. Iz Velikoga Lošinja poročajo dnč 11. t. m.: čim se je tu doznalo, da je nadvojvod i uja Marija Terezija povila sina, razobesili so na občinskem poslopju mestno zastavo in isto tako so razobesile zastave vse, ▼ pristanišču zasidrane ladij«. Zupan RadesiJ izjavil je nadvojvodi Karlu Štefanu udane čestitke meščanstva, tudi duhovščina brzojavila je Njeg. ces. in kr. Vi. sokosti. Nadvojvoda seje zahvalil brzojavnim potom županu iu župniku don Stupariču. Slovenski deielni poslanci Goriški poslali so, kakor čitamo v „Soči*, ministerskemu predsedniku \Vindischgraetzu spomenico o letošnjih dogodkih v deželnem zboru goriškem, v kateri se spominjajo tudi tamoznega protesta svojih italijanskih tovarišev. No, rekli bi, da razsodba v tem prepiru ne bode posebno težka njegovi ekscelenci. Tehta nnj le in kmalo se prepriča, kje je veča teža. Kako te temu pravi ? Pod tem naslovim je goriška „Soča* na kratko ali kaj dobre ožigosala postopanje italijanskih poslancev Piše natnreč: „Iz našega današnjega poro-čiia o dogodkih v deželnem zboru goriškem je razvidno, du slovanski poslanci so bili si I j e u i zapustiti deželni zbor, ako niso liotsli biti v posmeh svojim italijanskim tovarišem, ki so odbijali po vrsti vsaktero njih zahtevo. Ko pa ni bilo slovenskih poslancev v zbornici in ni mogla začeti seja, so italijanski poslanci izročili protest proti postopanju svojih tovarišev Slovencev. Najprej siliti koga, da kaj stori, potem pa protestov a ti proti temu, kar je storil — kako se temu pravi?' Ali naj odgovorimo mi, kako se temu pravi ? Temu se pravi — gnusna komedij*. Ali ne vests, da so povsodi jednaki: kjer jim zmanjka argumentov, tam se prične komedija! Taki so v Trstu, taki so v Poreču, iu taki so — v Gorici. Na goriških Slovencih je sedaj, da neizprosno prično tej gospodi izbijati »z glave veselje do — komedije! In goriški Slovenci imajo dovelj sredstev v rokah v ta namen. Za Svetoivanako podružnico družbe sv. Cirila in Metoda so darovale ob priliki britke izgube svojega ljubeznivega brata Alojzija Vatovoa sestre Malka, Fraucika in Pavla 6 kron. Hvala za to! Tako je lepo, da se v tako žalostnem slučaju naše dekleta spomnijo nase prekoristne šolske družbe. Ženska podružnica dnižbe sv. Cirila in Metoda v Sežani Lude zborovala dne 3. marca t. I. ob 3. popoludne pri g. Franji Guličevi s sledečim dnevnim vsporedom : 1. l'ozilrav načelnice. 2. Poročilo blagajničarke. 3. Poročilo tajnice. 4. Volitev odbornic. 5 Volitev zastopnic podružnice pri letni skupščini te družbe. H. Predlogi. Sokolova maokerada. Ta tradicijonalna veselica .Tržaškega Sokola* se razvija v progresivnem zmislu od leta do leta, tako z ozirom na udeležbo, kolikor na krasoto svojo ; tako, da smemo reči, da predpustno rajanje doseza vsako leto svoj vrhunec s to veliko maskarado. In ker je naš ..Sokol-4 v minolem letu posebno krepko razvil svoje peroti ter ti priboril častno mesto v socijal-neiu življenju tržaških Slovencev, ne dvomimo niti, da se tudi letošnja maskarada dvigne zopet za par stopinj višje ler da nadkrili svoje prednice. Opozarjani naše občinstvo, da bode letošnja maskarada v nedeljo dne 24. t. m. v redntni dvorani gledališča „Hos-setti*. Jako ukusna vabila so že dospela lz Zagreba in se prično razpošiljati takoj. Druge podrobnosti priobčimo v bodočem izdanju. Trlaftko podporno in bralno društvo je imelo dne 2. t. m. svoj veliki ples. Vspelije bil povoljen v moralnem in gmotnem pogledu. Vodstvo izreka svojo najtoplejšo zahvalo vsem darovalcem in preplučevalcem. Darovali in preplačali so gospodje: Njeg. ekscelence vit. Riiialdini 15 gl., trgovinska zbornica 10 gl., mlin Economo 10 gld., .lurij Hagikosta lo gold., Ivan Kovačič, Franjo Kallster, Oskar Gentilomo, baron Reinelt iti ravnateljstvo Lloyda po r> gld,; Krivec 4 gl. 50 nč.; Ant. Klodič pl. Sabladoski, Leitenburg, rodbina Truden, Iv. Sabec, redarstveno ravnateljstvo, Bogdan Trnovec, Iv. Vatovec, Emil Haker, Jakob Klemene, dr. M. Pretner in inž. Val. Živic po a gl. 50 nč. ; dr. Prusnig in Josip Sotlar po 3 gl.j dr. Gregorin, Franjo Godnik, Anton Počkaj, Ant. Šorli, Drag. Delkot, SI. Hrovat, (Jalti. Mimbelll in Skuljevič po U gl.. Jakob Čuče k, Vek. Pavlovič iu N. N. po' 1 gl. 50 nč.; dr. S. Pertot, S. Bartelj, dr. Glaser, Edv. Lampe, Urban Lenček, Frid. Mahorčič, Jak. Mankoč, Jak. Perhavc, Fr. Jtesič, Andrej Žbona, Josip Kocijančič, Martin Krže, Fr. Žitko, Ant. Vodopivec, Matko Lav-renčič, Sknbin, Anton Zitko, Hrevatin, Kr. Stoka, Mušek, Macak, Vek. Godnik, Miroslav Pretner, Mahne, Bajt, M. Kolinan, Vuckovie, Zolja, Požnn, dr. Laščiak, M. Mandič, Ba-buder, Fr. Cink, N. N. in Ivan Albori po 1 gl.; Kravos, Ant. Pirili Andrej iu Vuga po 60 nvč. Državni bankovci po I gld. Kakor smo sporočili nedavno, ostalo je koncem janu varja meseca t. 1. državnih bankovcev po 1 gld. t prometu le še 9,500.000 gld. Prve dni tebrnvarja meseca umaknili so jih iz prometu okroglo nad 3 milijone in jih je torej ostalo v prometu le še 6 milijonov gld. Kmalo pa izgine ta papirnati denar popolnoma, ka ti računi ti je treba, — to uči skušnja — da se jih pogubi 3 do 4 milijone, ki se ne vrnejo več v državne blagajne. Nekaj takega denarja n. pr. je pogorelo, nekaj ga je se-gnilo, nekaj se ga je potopilo s ponesrečenimi potoplenci, nekaj ga je pa tudi — kdo zna kje? — pokopanega, kajti vedno se uidejo čudaki-skopnhi, ki svoje zaklade po-veljajo najrajše materi zemlji in često se prigodi, da tak skopuh vzame svojo tajnost s seboj v grob. Računiti moramo torej, da je bankovcev po 1 gld. vsega v prometu le še kake 3 milijone gld. Udom ,D«lalskega podpornega društva" naznanja odbor, da se jim je od danes naprej posluževati v lekarni Manzoni (Via Sette Fontane), kjer ordinira društveni zdravnik, ki je do sedaj ordiniral v lekarni Godina pri sv. Jakobu. Nenadna smrt. Včeraj zjutraj našli so 7 Uetno zasebnico Josipino Grmek, stauujočo v hiši št. 8 ulice delle Legna, mrtvo v nje postelji. Žena je bila bolna na srcu in po noči jo je zadela kap. Prišla je zdravuiško-sodnijska komisija na lice mesta ter po dovršenih formalnostih ukazala, da se truplo pokojnice odpelje v mrtvašnico pri sv. Justu. Trpinčenje vojakov v Nemčiji. Beroliuski „Vonvttrts", list, kateri neumorno in brezobzirno razkriva posamične slučaje trpinčenja vojakov v nemški vojski, objavlja v svoji predvčerajšnji številki zopet barbarsk slučaj. Nek stražmešter v Berolinu je namreč ukazal tepsti vojaka, ki se je o vojaških vajah pregrešil nekolik^, s šibami na gole podplate! Surovi tovariši nesrečnega vojaka udrihali so tako nevsmiljeno, da je ubogemu mučeucu počila neka žila ter je umrl vsled tega. Zverskega stražin' itra so zaprli, proti sokrivcem pa je preiskava. Beda v Italiji. Nedavno smo sporočili v našem listu, da ljudstvo doslovno umira od lakote takoivkoč pred vratmi mesta Rima. U teh bednikih poročajo dnć 14. t. m. iz Rima: Rimski prefekt je poslal ravnateljici sirotišča v Arteni liiOO lir v tn namen, da osnuje ljudske kuhinje v dotičnem kraju. Ta denar daroval je nek gospod, ki neče, da se dozna njegovo ime. Isti gospod daroval je 5oO lir za stradajoče v Serronu. Delegat Calzone kupil je po nalogu prefekta izdatno partijo koruze. Ivo se je vračal z živežem, prišlo mil je izstradano ljudstvo z zastavo na čelu nasproti in mu priredilo burno ovacijo. V Sain-bnciju imenovala je vlada posebno nadzoro-valno komisijo, katera naj zapreči, da ne bi oderuhi izkoriščali bedno ljudstvo in odvzi-mali živež, katerega dobivajo bedniki v dar. Nos je odgriznil neki Angelo Montena iz Rima svoji lastni ženi, ker se je bila vdala razuzdanemu življenju. Tako se ni le ma*če-na žaljenju svoje časti, ampak mislimo, da je dosegel tudi, da izvestno nikdo ne bode več poželjivo obračal svojih oči za lehko-mišljeno ženo. Sodnijsko 531elni kmet Josip Trampuš iz Kostanjevice dobil je včeraj pred tukajšnjim sodiščem zaradi nevarnega pretenja mesec dni j ječe. Trampuš se je dne 15. oktobra min. leta upiral sodnijskeinu slugi Franju Zagerju in posestniku Mateju Kal-manu, ko sta ga hotela izvrše vaje sodni jski nalog, iztirati iz zemljišča, katero je imel Trampuš od Kalmana v najemu. Zajedno se je Trampuš nevarno grozil novemu najemniku Antonu Bandin. - Iflletni mornar Anton Stalio iz Rodija dobil je v tajni razpravi zaradi hudodelstva proti naravi šestmesečno ječo. Oskrunil je bil nekega »letnega dečka. Policijsko. Polic., nadzornik gosp. .Tarif/, zasačil je 11 dninark („sešolot"), službujočih pri tvrdki H&cker & Meisner v novem pristanišču, katere so pri izbiranju kave kradle sistematično. Dotične ženske opazovali so že dalje čase, ker so bile na sumu. da kradejo: predsinočnjem pa je g. Jarltz sporazumno z gospodarji omenjene tvrdke pozval babico, ki služi pri dogani za preiskovanje sumljivih ženskih. Babica je preiskala obleko vseli omenjenih dninark ter našla pri vseh nad ti kg. vkradene kave. Tatice so zaslišali pri policiji na zapisnik, potem so jih izpustili, dokler jih ne pozovejo pred sodišče na odgovor. — 23letnega težaka Franja O. iz Postoji ne so zaprli, ker je pijan razgrajal po mestu. — 17Jetni mesarski vajenec Ri-hard K. iz Trsta poneveril je svojemu gospodarju svoto 11 gld. Nezvestega mladeniča zaprli so. Najnovejše vesti. Dunaj 10. Prihod namestnika R in al dini j a spravljajo v zvezo s prihodnjimi de-želnozborakiini volitvami v Istri iu z dogodki v Gorici. Volitve volilnih mož v Istri prično začetkom marca in končajo koncem aprila. Volitev poslancev pa se kode vršila, ko odpotuje cesar iz Pulja, to je, začetkom maja. Carigrad 18. Od 5. do 12. februvarja se je primerilo 61 slučajev kolere, med temi 29 se smrtnim izidom; dne 13. pa 8 slučajev, vsi se smrtnim izidom. Vlada jo zasnovalo zdravstveni kordon okolo mesta, kojega so podkrepili z vojaki. Vokohama 16. Japonski listi potrjujejo, da sta Li-Chiing-Čang in princ Kung imenovana posebnima odposlancema za mirovna pogajanja z Japonsko. Oficijelno pa ta vest še ni potrjena. Vabilo k družbi sv. Mohorja. Razun dobrih volitev v Slovencih ni menda bolj važne skrbi za obstanek in splošni napredek našega naroda, kakor vsakoletno nabiranje udov družbe sv. Mohorja. Kolikor več udov si nabere dru?ba, toliko več Čitateljev si pridobijo njene knjige, toliko več sadu potem obrodijo med narodom. Kolik dobiček ima že posamezni ud iz dru-žbinih knjig! Um se mu zbistri, duševni pogled razširi v marsikateri stvari, srce se mu navzame milejših čutil mišljenje se mu povzdigne do višjih rečij, materna beseda se mu bolj in bolj omili, govorica omika, sploh vse versko in narodno življenje se mu kivp-kejc obudi in trdneje podpre; pa tudi pri gospodarstvu si ve v marsičem pomagati, knjige ga napotijo, tu in tam si kuj popraviti ali bolje urediti. Razloček med prostakom Mohorjanom iu NVmohorjanoin je vsi-keniu očiten. Kaj, ko l>i bilo pravih Mohor-janov po vseli krajih naše domovine odločilno Število, ko bi kmalu ne bilo več koče, kjer bi ne čitali pridno Mohorjevih bukev ! Potem bi pač ne m'iglo biti drugače, kakor da se po Mohorjevi družbi narod sčasoma vsestranski izobrazi ter si zemsko svoje žitje dok aj oblaži in olepša, pa si tudi tla položi za boljšo bodočnost. Poleg tepa tildi združena molitev toliko in toliko tisoč družabnikov pri Hogti ni brezvspešna, tudi ta koristi tako posamniku kakor narodu. Kdo torej, komur tli v srcu iskra ljubezni, ne bi pre-goreče želel svojim rojakom, naj kar obilneje pristopajo k Mohorjevi družbi V Ker take želje iskreno gojimo vsi, ki nam je narod na skrili, zato se pa po stari navadi zaupljivo obračamo do naših izkušenih čč. gg. poverjenikov, do vseli n&jili gorečih duhovnikov in rodoljubov ter jih prosimo presrčno, naj ostanejo i-e zanaprej vedno tako vestni oskrbniki Mohorjeve družbe, kakor so bili do zdaj K večji delavnosti za družbo koga d rami t i menda pač ni treba, saj vsak stori, kar more — čast in hvala našim vrlim možem za ves njihov trud ! S pomočjo blagih rodoljubnih mož je naša družba delovala dozdaj na znotraj v duševni in gmotni blagor celega naroda. na zunaj pa zlasti zadnja lela s svojim sijajnim stanjem Slovence proslavljala pred vsemi drugimi narodi. Da ostane tako še nadalje, v to, bratje, sezimo si združeno v roke, in v to, nam pomozi Bog po pri-prošnji našega zaščitnika svetega Mohorja! Knjige, katere izidejo letos, so štiri popolnoma pripravljene; zdaj se pečamo z „Zgodbami sv. pisma* in kmalu pride še „Koledar* na vrsto. .Sv. Jožef-' molitvenik, je tiskan na 24 polah male oblike ter obsega poleg če-ščenja sv. Jožefa vse navadne molitve in potrebne nauke, kakor o spovedi, sv. maši, odpustkih iu čaščenju presv. Jezusovega srca. Dobiva se ta molitvenik tudi izvirno vezan v platno z rudečo obrezo po 40 kr., v usnje z rudečo obrezo po 50 kr., z zlato obrezo pa 60 kr. Knjiga : „Pod Lipo" ima dva oddelka ; v prvem je 30 mičnih pesnij, v drugem pa pripoveduje »Goriški gospod* svoje izkušnje in nauke. Vsa knjiga je preprežeua v. obilnimi slikami, katere je risal dunajski risar Fr. Gareis pod nadzorstvom g. pisatelja samega. Kakor sodimo mi, bodo „Pod lipo" z zanimanjem brali stari in mladi. „rnma živinoreja" podaje na 13 po-lah nauke o pasmah ali plemenih domače živino ; ker kaže vsako pasmo tudi podoba, bodo jih čitatelji lahko natanko spoznavali. Odslej, ko bomo imeli lansko in letošnjo knjigo ,o umni živinoreji", bodo le oni živinorejci in posli mogli reči, da so kos svojemu poslu, kateri bodo pazno čitali ti dve knjigi in se tudi pridno pomenkovali o njenih naukih. V to bi imeli gospodarji kar siliti svoje ljudi j! Kake bodo .Zgodbe mv. pisma", to naj Slovenci posnemajo iz letošnjega prvega snopiča. Žu samo tak snopič je vreden goldinar ; neprecenljivo pa je svetopisemsko znanje, katerega si udje iz posameznih snopi-čev najlaže iu najtemeljiteje sproti prisvajajo. Nedavno je pisal neki nemški cerkveni časnih, kako silno je potrebno in kaj naj storiti, da se med priprostim in omikanim nemškim narodom razširi svetopisemska vednost. ()j, to bi bili veseli, ko bi imeli Nemci tako družbo v pomoč, kak n- je naša. Poslužujmo se mi prav vestno tega nagega pomočka ; novi udje še lahko dobč prvi snopič, ako lidninl doplačajo 50 kr. Da bo tudi „Koledar" lep in zanimiv, prosimo spretne gg. pisatelje, zlasti povesti-čarje in pesnike, (in to pričakujemo po pravici od njih), da se družbi rešijo z najboljšimi darovi svojega uma. Vsaj do konca tegu meseca pa ne pozabite, mili Slovenci! pristopiti k družbi sv. Mohorja, da nam bodo mogli čč. gg. poverjeniki točno pošiljati vpisovalne pole do dne 5. sušca, česar jih prosimo najuljudneje. V Celovcu dno 5. svečana 1895. OtIOor druibe sv. Mohorja Trifovlnahe briojavke. Sadittpeita, Pleni.-« 7* spomlad rt 51 «55 n nio.i n,i je».»n ls<»5 rt 94 »to « 95 <)»«• m spo-min i rt O,"i «t 7 Ki nova 5 45 5 47. Kom/* xa m ij-juni >i'2:> rt 25. Pionir* ne »m p.l 7"* kil f. rt-55 —rt 6 ). o.I 711 '«il r. «»10- rt rt 5 ot SO kil. f, rt rt.» —«-70 od HI kil. f. ti 70 75. o.l »8 kil. for H-75--KSO. letam fl-,1 • rt 1.% : proso T, 20-fi .sO. Pionir*: llobio p.vnu.n»'. povpraševanje srednje Trg stalen Prodalo so je >000 rat. »t. Vreiue: sn'g. rraga. N"r« >nir.un sladkor ,n februar f. 12.03' mare 13—, maj 12 nova letina IV » 5 PrHir«. Centrifuga) mm, po-itavljen v Trat i n a carino vred, o.lpoliljatev p oeej f. 88 21--29 Kobr. Avg. f. 29.jO--.— Conras*<< z i februa--innro 2J.50 —'■—. Četvorni za frbr. 3075. V glavah godili) za februvnr 30 75 Harre. K«v:, Santu, gcu.1 itur.i^« febru r ur 9H.50 7,n juni «5 50 Ha.t!\)urg. SmOrt. ^.m.l uTt-rn^H tn m.irc 7« .Vi maj 77 50 neptemb»r "« 50. Ncvl Yark t:>. 1'ieniea ugiaiujo * tem tednu na am^riAkih trii*?ili nkoro no.pr.m^njona. V X.i»i>ni Y..rku hiIihIb «e jo rot.« r.Kii timski plenici mi«!! 5H' , in 58 , ct-i. bushel. Korita puar«žil.»47 na 48' Ctb. Inislul. Dunnjaka bona IS lobruvHPln iaea •lftnoi. »foraj Državni dolg v papirju .... 102.10 10215 „ , * nrebru .... 102 30 10225 AT«trij«ka r»»ntn v »Intu . . . »»570 125 8."» „ » kronali . , . 9» 45 99 45 Kre.litno »koijo.......414 £> • 414-50 Lnnilon I0L*t................124.15 124-21 Napoleoni.........1»-B4 100 mark ........«0 55 60.H21 1«»0 i t al j. lir................47-— 46.#5 ' Tpftne oana. (Cent •• rmumnjo na dabelo in s carino vred.) Djoačl prldtlkl. Ona oa m jako trdne posebno ca trmin april-avgust, kajti, k«knr io omenjeno, vr.^jo tovarne »o se umaknile i/ trii&ča Čujemo, da ho »o rame tovarno pričelo pogajali zaradi obnovljenja kartela v prihodnji letini s poviiatio ceno od 3 f.. stvar pa »o imdo gotovo dolgo fusa vlekla, prodno pride do zaključka Hi/.. Promot je v obče še vedno omvjon, ker ni večjih narutil. Cone so nespremenjeno, toda stalnije xa italijanske vrsti iu sieor vsled [ovišauja italijanskega kurza. ■Iiižiio ttndju .Se vedno ju ogromna kupčija t l i m o n i in pomaranča m i, katerih razproda vsak teden Slo do .'10 tieuč zubojov 1 Vamperli podražili so se povprečno 40" , k.ljti prej h » bili na deb:lo po f. H. danes »o po f. I-*.— Vzrok temu je žil 1 j č omenjeno izražanje na Rusko. Smokve | ritnanjkuj.j i, rato s0 se podražile tudi zu 4 > ,,. Domači pridelki. Fižol. Ker je mi Notranjskem le S - mulo Id iga p vpraševanje pa j« ve lno veik>, pisebno z i laiki fii d, podražilo ho so vsa \ -ti, s pi v, vrvi k f. 8 15; št. 7 f. 6 50 iu št. 8 f. 5.60. V popravek poslednjega poročila javlja interesovana stranka, da je v poslednjem tednu mlin v Kikindi prodal nekaj svoje št. 1 po 11.70 do 11.80 in št. 4 po 1. 10 do 10.10, n«' pa številko 0 I, katere dotični mlin niti ne izdeluje. Nasprotno prodal je mlin v Zigrebu izdatno partij) svoje številke 00 po f. 11.70 do 1185 in št 2 po f. 10.60 do 10.70. Otrobi. Nepričakovano se je ta izdelek nekoliko oživel in se pomnožil prav obelit no. Nagib k povišanju cene prišel je iz Ogerske ter se kmalu razširil po drugih tržiščih. Vzrok temu podraženju pripisujejo dejstvu, d t j.; jako živahno povpraševanje za eksport. Za najb djšo ogerske marke zahtevajo f 3 90 do 4.- loko Pesta, ali pa f. 4 H2 do 4 92 loko železnica Trst. — Tudi „Kconomi-' podražil je svoj izdelek ter zahteva f. 4.50. Vsled tega podraženja oživela se je kupčija; levantinski prodajali so se na drobno po f. 3.60 do 410, marka AT po f. 4.85 do 5. --, ruski (scaglia) od f. 4.75 do 4.85. — „Economo" je prodal partijo svojega izdelka iz druge roke po 4.1 o do 4.2o. — Tržišče zaključilo se je stalno. Drobni otrobi. BEconomo" zahteva t. 4.—. 1/. druge roke prodali so nekoliko vagonov levantiuskih proti oddaji tekom decembra meseca tega leta po povprečno f. it.50 kvintal, z vrečo vred. Goved. Od 7. do 13 t. m. prodalo se je v Trstu 4!)4 volov in 67 krav klavna živine in sicer 13!» volov iz Kranjske, 291 iz Hrvat., 4 iz Istre, 30 iz Dalm., 23 iz Furlanske ih 7 domačih. Plačevali so se: voli iz Kranjske pot', 49 — do —.—; voli iz Hrvatske po f. 44,— do 45.—; iz Istre po f 47.— do 48.—; iz Dalm. po f. 44.-45. — iz Furlanske po f. 49 — in domači po f 49 — do 50.—; domače krave po f. 45.— do 46 — in krave iz Kranjske po f. 45.— do 46.— kvintal mrtve vage. Seno in slama Seno I. vrste prodajalo •se je v tem tednu po f. 4 20, II vr. po f. 3.- slama I. vr. po t. 3.20. in II. vr. po f. 2.75 kvintal. Surovo mnslo, jnjca in kokoši Kranjsko surovo maslo prodajalo se je v tein tednu v partijah o<| 20 do 30 kg. po 90 nvč. do 9'.»nvč., v part. od 30 do 50 kg. po 86 do 88 uč., furlansko surovo maslo v part. od 2o do 30 kg. po f. l.- do f. l.o2 iu v part od 30 do 50 kg. po 96 uč. do f. l.w- kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f. l.o4 do 1.06 kilogram. •I a j c a na debelo po f. 2.ho do 3.10 sto komadov. Kokoši po f. l.io do 1.50 komad, pisčeta po f. 1.70 do f. 1.90 par. Krompir, navadni, na debelo po 3.80 do 4.50 kvintal. .R. M.« Zahvala. Za mnoge dokaze sočutjn, došlo nam o umni naše iskreno Iju' Iju d • n atero, oziroma it aro mntero gospi- Ane Tance in za častno "protnstvo izrekamo vs.m sorodnikom. prijateljem in znancem od Idizu in daleč, posebno častitim duhovnikom, gosp. grofu c. kr. okn'jii-iiiii glavarju, gosp. inidučitolju, gg. uradnikom, g. /Ir.ivn ku in I', n. povcoin na ginljivi iu izbirno zapi ti žalostinkl, rušo u i'urč icj'o zalivalo. V Nabrežini, I I februvurja li?95. alujoči ostali. m Nič več kašlja! B a I z a in h k i p e t o r a I s k l p r a h ozdravi vsak kalolj, pl i -ii iu bronhijalni katar, dobiva so v o .likovani lekarni P«flXMi\REft „di iliie Uvi" Trst, veliki trg. Poštno pošiljati o izvršujejo si* neutu^oinu. Razpla služb«. Pri okrajni bolniški blagajni v Nabrežiui ima se namestiti s 1. majem t. 1 h 1.1 gaj nični zdravnik z letno plačo InOO gld. in s potnim pavšalom 200 gld., skupaj l20u gld Hlagajui-'ni zdravnik mora biti zmožen slovensk 'ga in italijanskega jezika iu držati (bnnaro lekarno s potrebnimi zdravili; pristor iii potrebne utenzilije. za to preskrbi brezplačno okrajna bolniška blagajna. Za sedaj se namesti blagajnični zdravnik za dobo 2 let s trimesečno medsebojno ud-povedj i. Ako bi blagajnični zdravnik preskrboval tudi sluAbo občinskega zdra nika, namreč ogled mrtvili in mesa, lečenje siromakov v občini iti sploh *aniterne agende v občini, dobi od Nabrežinske občine nagrado v lelnem znesku 350 gld. Prosilci imajo odposlali dotične prošnje s potrebnimi prilogami vred do najdalje 15. marca t. I. podpisani bolniški blagajni. V Nabrežini, H. februvaarja 1895. Okrajna bolniška blagajna. ■ SE&j t' 5E5S LiSEe- SiaSS SPIfaH9Se> 5t<>SSSBS čiSSSB I boltrozunim gostilna ; I ANTONA VODOPIVCA i (po domaČe .pri Prviičkovcu") isi v Trstu, J ulica Bolltnplo it. 12 | toči kolikor v gostilni, toliknr pri vonolic. li v jfj sokolski telovadnici, vodao le pristna vipavska, S| Pr/aćka In kratka bo'a in črna vina. — Hj Sladki riaslisg v steklenicah, in modro f-.vn- n kinjo, vsak« steklenim drži 1 lit r in volj 1 [a 60 novi. — Postrežba ji* poštena, cena zmerna. «! Kuhinja je prekrivenu h tečnimi, toplimi in B mrzlimi jedili. jU Priporoča ho rojakom v Trstu in ■/. d. žel« ji Toči rino tudi druiimm 4 mč ceneje, i d/m se odvzame najmu nj 5 li/rov, | Podpisani je kupil „en blook" od sie-čnjuo maso trgovino M. MILIC na voglu Piazza Gadola in Via Nuova 27. tor naznanja p. n občinstvu, dn doć m je storil potrebno preskrbeti trgovino r, novim blagom prodaja dosedanjo blago po najnižji razproda jalni ceni. IMporočajoč so slav. »lovcrnkeruu občinstvu ta mnogobrojno obUkova> za vsakovrstnu dela krojaško fbrti za molke obleko, kakor tudi za izdelovanje perila za molke in ženske Delo izvrši natančno po meri iu ceno. ,Kupuj prikoviču in ne pri kovačetu pravi stari pregovor. To velja po vsej pravici za moj zavod, kajti 1>i tako volika kupčija, knkor&nn jo moja, ima »bok gotovoga plačevanja velikanskih množin blaga, in drugih predli sti, cen-' siroške, kar motu l iti slednjič v korist kap ivaleii samemu. Krasni uzorci zasebnim odjemalec m gratis in franko. — flogate jthlrke usorcnv, kakor še nikoh, za krojač« ii. fraiikovune. Snovij za obleke« Periivien m dosking ca veločastlto dit-biiVhc ino. pro dpisniic snovij /a tinlfnrino c. k. [uradnikov , tudi za veterane, ganile««, telovadce, livreje, sukno za biljard iu igralna nii*«\ preproge za vozuve, lodoii. Vrlika zaloga štajerskega, koroš.iega, tirolskega lodna z.a gospodo i n gospo po izvornih tovarnlikih cenah t t:,ko veliki izberi kakor takih 110 moro imeti niti dvajge era konkurencija. Najvoča izber le finega 'rajnega -ukini v najin, dernejiih I urvuh za gospe. Sukna ki se dajo prati, potni ogrtači od gld, •t do N Inl,, potem tudi pntl'ebđćino za krojaču (.kakor podstavo za rokavu, gumbi, iirunko, sukanec itd.) Ceno, primerno, poSteno, trajno, činto volneno sitkiieno blago in no debor kup cunje, katero veljajo komaj odškodnino za kro-jača, priporoča Iv. Stikarofsky, BRNO ^nvHt- ^nochoBler). Najvoča zaloga tovarniSkegu suVna v vrednosti '/, milijoi.a Koldinarjov. - PoAdja «« le po postnem povzetju ! H varil o! Agontj« in krošujnrji ponujajo nedo nt lio svoje blago pod znamko „Stikarof-■koga bl.i :o-. Da zabranim varanje p. n od jenmlcev, imzna«iaiu, da takim ljudem ne prodajam blaga pod nobuniiu pogojem. (5J4) Podpirani jtvlja si, občin^tTU. da t gostilni „ALLE POSTE NUOVE" i na vogalu nlire delle Poste innliee Geppal toči pralni istrski !<• an po 3-J nvč. iu belo mnškutno vino p o 40 nvč. liter. — Kuhinja je vedno priprav-Ijen«; kosili in vačorje pi jako nizki ceni. V ztlngi so i/.ritn kranjske klobase in kajen.i prešišje me«o (Kais rrt isc'l). — \ ino na dom pi 0 nvč. liter, l'.ipor ča »f! obilnemu obitku (poštovanjem ićko. Riunione Adriatica di Sicurta 21-2 v Trnln. t. Vu« Palio« i godbo m sprehod, Kl"ganini palica i gambotn iz kov,ne, na kate, o lahko vsakdo tnkoj svira najlepSe meloilije. NOVOST! I.epo za sviranje T sobi in pri izletih. Komad stiuio le U gld. pn poštnem povzetju ali fa gotov. naprnj poslani denar. Vsprejme se poštne ma ko za plačilo Okirberf. Diisseldtrf a Roln. Teodor Slabanja srebar V GORICI (G6rz) ulica Morelli 17 sn priporoča p r e 6. duhovščini za naprnvo cerkvenih po«od in orodij iz ^iHtnga srebra, nlpuka in medenine, kot : mon-HtrailC, kidiliov, itd. itd. pn najnižji cerii v najnovejših in lepih oblikah. Staro reči popravim ter jih v ognju pogrebrim in pozlatim. Da ni zatnorajo tudi menj premožne crkve omisliti razno crkvene stvari, bo bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. llustrovnni cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko I a -24 „Tržaška posojilnica in hranilnica" (Mgisirovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Molin Piccolo it 1. I. nadstropja. Daje posojila na menj'ce in intabulacijo proti ••/, obrestim, na zastavo s:ečk in vrednostih papirj v pa proti ®V»7» obrustim. Od hranilnih ulog plačuje po obresti. Uradni dnevi so : Vsaki dan od 9. d ■ la. uro dopoludne in od 3. do 5. popoludne, sovoda izvzemši nedelj« in pras-nikc. Izplačujo so vsaki ponedeljek od II. do 12. uro dopolnilno, in vsaki četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleZi veljajo po 200 kron Zadruiui delili se lahko plačujejo v mosočuih obrokih po 1 gld. ter znaša vsaki dele! 10 gld. riLMUKt c. ti pri?, avstr. Mi® zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrrdn. papirjih na V »poletnih a« l-dnevni odka* a'/,0/® 30-diievni odkai 'J*/, S- , a'/47i 3-mesečnl B I'/.'/o ,f>- » 9"/. «• . . «•/.•/. Za pismn, katera se morajo itplačati v sedanjih banltovcih av-tr. volj., stopijo novo obrestne takse v krepost a dnem 4. fobrnvarju, 8. f»bru-vur,a In odnosno 2. marca t. 1. po dotifl dh ob jiivali. Okrožni od del. V vredn. papirjih 2n/( na vsako svoto. V napoleonih bres obresti Nakaznice tn. Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Itekc knkor za Zagreb, Arad, Rielitz, Gablon/, Oradee. Kcrmanstadt Inomost t^olovec, Ljubljana, Lino, Olomuc, lioichetiberg, Sanz In Solnograd, -b r o z treškov. Kupnja in prodaja rrodmiHtlj, dlviz, kakor tudi vnovčonje kuponm il 22 pri odbitku t°/w provizije. P r « d n j m i. Sprop inajo s« vsakovrstna vplačila pod ugodnimi pogoji. Na lamčevne listine pogoji po dogovoru 7. odprtjem kreditu v Londonu ali Pari/u, llur liuu ali v drugih mostili — provizija po po godbi. Na vrednosti obresti po pogodbi. Vložki v polirano. Sprojotnajo ne v pobrano vrednostni papirji, sta* tli srebrni denar inozemski bankovci itd — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznico narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnom cursu. Trtt, 31. j snu v rja 1804. 2-24 Ji •J3;—->-\.a-S'.;v Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod ,RED STRARN LlNIE" iz Antverpena direktno v New Jork & Philadelfljo konoenijonnvana črtji, od c. kr avstrijske vlade. N« vprašanja odgnvnrjn točno: itnn-cesijunovaui zastop 50 — 1 „Red Star Linie" na Dunaju. IV Woyringergasau 17 uli pri slosip-u Strasser-u Stndt - Burinu & o-uiruetoieler C irrespon-dent der k. It. Oe«terr. Staatnbnhiien iu Innsbruck. Zavaruje proti polarom, prevozu po šakam, ri*kab in n a morju, proti toči, na iivenje v vsik kombinacijah. Slovnica in reaorvs društva dno 31. doeomtera 1892 Glavnica društva gld. 4,000.000' — Premij na rosorva zavarovanja na življenje „ 13,32rt 34d »8 1'reinijna reserva zavarovanja proti Ognju 1,*39.248 93 Premijna reserva zavsrovanja R blaga pri provažanju 40485.07 Heterva na raspolaganje , 500.000'— Ke^erra zavarovanja proti pri-- minjaiiju kurior, h lanca tA) „ 333.822.49 Keserva savarovanja proti pr^- minjsnju kursov,bilanca (B) „ 243.381 83 Rezerva speeijalnib dobičkov savarovanja na življenja , 503.000 — Občna reserva dobičkov , 1,187.184 8« Urad ravnateljstva: Via Valillrtvo, br. * (v lastnej kli). Assicurazioni generali v Trstu (društvo je ustanovljeno leta !831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje savarovanja posebno pa: na zavarovanje proti požaru — savarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanj« na življenje. Društvena glavnica in reserva dne 81. decembra 18»i. f 64,990 003-37 Premije za poterjati v naslednjih lotih f. 99,399 787 60 Glavnica za zavarovanje ii vonja do 3l. decembra 1893 f. 189,807.927-73 Plačana povračila: a) v letu 1893 f. 9.302 828-98 ti) od začetka društva do 31. decembra 1803 f. i?62,401,70851 Letni računi, izkas dosedaj plačanih od-Škod vanj, tarifo in pogoje ta savorovanja in sploh vsa natanjčneja pojasi,ila se dob« v Trsln v uradu društva: Via della Slatione it. S89/1 lastnoj hiši. 19—12 „Tržaška Hranilnica', (Cassa di liisparmio Triestina) Sprejemne denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vsacega znoska vsak dan v tednu rasun praznikov, in to od 9—12. ura opoludne. Ob nodoljah pa od 10—19. ura opoludne. Obresti no knjižice...........j- Napoleoni 2 •/« co" proavviso di 20 giorui 2'/, . . . „ 40 . 2 •/« ■ a s . » nieai 3 - H <1 • 6 • U nuovo tasso d' interosse pi-incipierk a de-correro sulla lettero di versamento in oircola-slone a datare dal H Maržo rispettivamente dal 10 Maržo a socondo dol relativo proavviso. b) lil banco giro abbuonnndo il 2',,*/. i-ito-resso annuo sino a qualun«{ue sonina; prelova zioni sino a flor. 2O.00» - a vista verso chtque; importi inaggiori preavviso avanti la Borsa. Con-ferma ver^amonti in apposito librotto. e) Conteggia por tutti i versamenti fattl in qualsia-i ora d'uftlrio /a valutu del medesimo giorno. Assume pei propri cori eiitisli incouo dei conti di p azta, di cambiali per Tri*t*t, Vitnnn, liudai'tst ed allri principali cittA ; ritane a l ro anegni per que«te piazze, ed accordti lorola faeoltA di domiciliare fffttti prusto la mm eas»a franco d' ogni apeaa per eaai. d) S' incarica dali'aci|ui.ito e della vendita di rffetti puhlici, valut« e divist mtnehi del incmtso d' a*8tgni, cambiali e coupoiit, rei'to muil'ca proč• rii/ione. d) Procnia la bulatura di valuri Knteri con la inaaaina soli etndin] d a coudic oa tuodicirtsinie. «) Vende la lottore di pe^no 4'/,'/. ® gBzioni comunali 4" ,„ con 5";,, di premio della Bsnca Commen ialo Ungliure.o di Pest. Lo lettero di pogno 4" „ della llnnca Ipotooaria Cnghe-reso, nonchfc lo Obbligazioiii comunali 4'/,*/. dolla stessa bnnca. Lo Luttere di Pe^no 4'/,•/. oseuti da imposta della Danca Provinclale I poteč ara della Croazia e Slavonia in /.agabria. La l^iliulo della llailOII Unloil accetta in cuMo'lia vorso una tenuissima taksa i ffotti di qu>ilgiasl epecie, procur i l1 ineasso del coupons aila soadenza e