TRST, četrtek 2- aprila 1959 Leto XV. . št. 79 (4233) PRIMORSKI Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Hit LL- MONTECCH1 št. 6, 11. nad. — TELEFON 93-868 IN »4-63« - Poicnl prodal 539 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA K. a* — ^OV , ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pelllco l-II. — Tel. 33-83 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CBN* vsak mm višine v Sirlnj eriega stolpca: trgovski 80, fin»ntno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. Vlada NAROČNINA: mesečna 480 Ur — Mpaaibj: četrtletna 1300 Ur, polletna 11500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur - FLRJ: r tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 380 din — Po»tnl tekoči račun: Založnlitv« tržaškega tiska Trst 11-537« — Za FLRJ: AOIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki V Ljubljani 600-70/3-379 r *l lli II I i I. ihl.l .11 ■ni .M l I« I jll I ■ IS ■■ l -I mi n I I niti na včerajšnji seji ni razpravljala o zahtevah državnih uslužbencev Kitajske obtožbe proti Nehruju SPričo vladnega La 8. in 10. t. m. zavlačevanja predlaga CGIt stavko državnih uslužbencev » °pet izgovori s Tambronijem - Večina ministrov nasprotuje gibljivi lestvici? Matteotti o številčnem stanju MUIS - Zahteve kmečkih delavcev % j (Od našega dopisnika) P^?a.na-Sn,ja seja vlade je bila dvakrat zna-1‘ obrav zaradi tega, ker niti dane6 ministri niso ie bil -avati zahtev državnih nameščencev, če-jjj .w skrajni čas, da se njihovi zares upra-%io reli r<^ni Pologi upoštevajo in to vprašanje ^ riinct -^ga znamenitost pa je bil prihod žup-“ f® župnije sv. Vi- ---------------------- :-r Je prinesel vsem - via5, apoznelt veliko-ov’ tako da je ^iena. vPekai časa pre-OJoh^r Pa 150 mi' limonske Gonellov Pred' tSijo in ga °dl°ka Za kate^„0prostitev kaz--(ttio na 5 vsebmi po-^®črtn ®em mestu. S&i-s&a” RrJfi nezado- tSlnacijski od' !hcev v Javnih na- i'Zaradi tB?cvini CGIL> fc 1 zvmL' sestal sku-koj kov®znim tajništvom, testno avedel za tako * je avnanje vlade. ,Za tis> sv°jem sporo- ko ravnL?°udaril. da a- sleW nje v nasprot- fc^n'm^nrii°8ik0 in Z ^ te3a 5?K Vanjem. Ponovni protesti- ifr iih je\n°trjuje skle' sua 1 ^Jprejel že 25-h za In- Pr°glasitve 1 zahtev -eg0. upraviče-^Cev- Odhn^ avuih name r upošteva sta- ^cij nrs'Pd'kalnih or- C ravnin- zavlačeval- ga ostsi^1 vlade 1,1 W»0t^ni2^lm sindikal- javnih am’ nai se b'5e 8. in nameščencev S>Va se I' aprtla letos i>40'°či tem skuP-S raianje in način i;'4vV, (CiLa7rt0n0mnlh s*n‘ h2H) .-a'Unsa in šolski 3« sestal ** zahU °'rslal in pou-I uresničenje hj *nian- Je predložil že Je 2 C|£VI viadl in na. r iaCan korvllr Za ^utri pa SftiSh ^^acijski od- flb ?ol!ratskpme“encev S0‘ * sičnik: rt„ga sindikata S2S CK?kristjanske' * »t1'« . L z« javne ItčjL Jlišče r>,Je izjavil, da V °Vaaje,ClSL ~ budno « ' de (erga omnis). Komisija je nato imenovala odbor devetih članov komisije, ki se je takoj sestal ob navzočnosti ministra za delo ter razpravljal o edinem spornem členu zakonskega predloga. Ožji odbor devetih je ta člen odobril. V Rim se je vrnil politični tajnik KD Moro in sporazumno z ostalimi člani vodstva sklenil, da bo prihodnja seja šele v sredo ali četrtek. Razpravljali bodo o volitvah na Siciliji in v Dolini Aosta ter o datumu prihodnjega kongresa KD, za katerega zahtevajo bivši Fanfanijevi pristaši — tako imenovani «dorotei» — naj bi bil šele v septembru. Socialdemokratski kongres pa naj bi bil šele po demokrist-janskem. Voditelji obeh monarhistič danes in še vedno niso zaključili pogajanj za združitev. Co-velli je izjavil, da so pogaja-na ugodna in izrazil željo, da bi bil zaključek pozitiven. A. P. Pella v Washingtonu WASHINGTON, 1. — Italijanski zunanji minister Pella je prišel nocoj z letalom iz New Yorka v Washington. Z letališča je odšel naravnost v italijansko poslaništvo. Pella je prišel že popoldne v New York. Ob prihodu na letališče je podal običajne izjave, ki potrjujejo popolno privrženost Italije atlantskemu paktu. Na čast Pelli so v prostorih nih strank so se sestali tudi | OZN priredili kosilo, katerega Hlllllllllllllflllllllll,llltllllllllMIIIIIIIMI,II lllltl,II 111,11111 IIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHtlnilHIIIIIIIIIIIU,,IIII llimillHItIMnHIHHIIIMtNI II MliM iSj?te'al nameščen- lVLPet<* al,raZ!0vor Pri‘ au soboto. Sele »'■s „ ■'■vn sej; v11 leden vla-»"stavi: °končno skle* J.Se- *e je J®n‘b zahtevah. Si ukvaif1 bedelo, da ki bi Ks predlogom ™e). 'jberff0 Proti ‘emu k,,v;čo Matt ■ mesovemu Sl 1,0 ebtol?1U'.ki ne-•Sli1*Vni de|Jej°' da za" ^•be bevzr^H ar' 5 čimer SitainaSko ie WlVnni Škan‘ ii!*raih a v Ponovno K- ‘i0 l97o i Proizvodni C; v £ ^‘kakn- * 440 mi" če°ii:torei ne bi 'ncev 6 zahtev jav- 2 ^0 m:i P°kr’“ med ^ d^J?Uiiardami“Ur S' lJv||1VneS® podjetja in lak če bi vlada ^o^V"->nS le^da tiu držav' ^tTanasProtSVl ‘estvici, K»aVS v ^k-Pa ie mi^ ‘u^sni 'erikaln°3Stvu Pred- ie be: Min!?,* gosP°dar-lbaie izp,*.fr Tamb ?i»vibli'Ve u1.1' da bi , *Mi tbesI1?' dsluihs vice 'ZP'8, S blaten^em pol°- »a 'berav- “ov<>ri se W>«k?redlog biV !ada prl' ^ 'la, c alskena všega so->^1 je ^ , ministra p^URal, naj X ?av5l,nameščenSania P>ač \ ST daiatvBem P0V'-S\ o tretjem bloku - Todorovič o kritikah x Vzhod*i (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 1.-— Jugoslovanski politični krogi so sprejeli z nezadovoljstvom vest o podpisu italijansko - ameriškega sporazuma o oporiščih za raketne izstrelke v Italiji. Jugoslavija je kot soseda Italije že lani, ko je italijanska vlada dala dovoljenje za atomska oporišča na svojem ozemlju, sporočila italijanski vladi svoje mnenje o tem vprašanju. Jugoslavija je proti graditvi raketnih oporišč sploh, ker meni, da ta oporišča ogrožajo mir v svetu in slabijo mednarodno ozračje. Raketna oporišča, po mnenju Beograda, na posreden način ogrožajo celovitost in varnost države, ki zaradi splošne varnosti, kot na primer Jugoslavija, ne pri- je zelo značilno, da je Itali-s* ni J.ec ti£,etansict P£e.st-01^ ja podfistl*. sporazum o ra- ’pte:r,s9Lbk,Ln'1,x4s?l*ri'a,h ”,v v"" vedelo, kje je dalaj lama. Po sestanku zunanjih ministrov v Wathmgtonu WASHINGTON, 1. — Danes popoldne so se nadaljevali razgovori zunanjih ministrov ZDA, Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije. Prvi del razgovorov se je končal ob 18.30. Štirje ministri so imeli ob 21. uri zadnjo sejo, ki spada v okvir pripravljalnih razgovorov za konferenco s Sovjetsko zvezo, ki bo 11. maja v Ženevi. Poročilo, ki so ga objavili ob koncu razgovorov, javlja, da se bodo zahodni zunanji ministri sestali 29. aprila v Parizu, da nadaljujejo priprave za konferenco s Sovjetsko zvezo. Poročilo dodaja, da so zahodni zunanji ministri pripravili navodila za delo štiri-stranske skupine strokovnjakov, ki bo nadaljevala svoje delo 13. aprila v Londonu. Komisija je zasedala od 9. do 21. marca v Parizu. Poročilo poudarja zatem, da so zahodni zunanji ministri razpravljali o Berlinu in so pri tem vzeli za podlago šti-ristranske izjave od 14. decembra lanskega leta, s katero so zunanji ministri ZDA, Velike Britanije in Francije poudarili odločenost, da ohranijo svoje položaje in s,vojo pravico v Berlinu. Poročilo dodaja, da je podlaga sedanjemu delu zahodnih zunanjih ministrov iskrena želja konstruktivno pogajati se s Sovjetsko zvezo v korist miru. Poročilo dodaja tudi, da so se ministri sporazumeli o obliki poročila o svojem delu, ki ga bodo podali svetu ministrov NATO v četrtek popoldne. Iz diplomatskih virov javljajo, da so zunanji ministri na svojem današnjem jutranjem sestanku govorili o Berlinu in o metodah, po katerih naj bi se o tej zadevi pogajali s So-, vjetsko zvezo, če ne bi bilo mogoče najti splošno rešitev za Nemčijo. V istih krogih pripominjajo, da je von Brenta-no danes nadaljeval obrazlo-ževanje podrobnosti o stališču Zahodne Nemčije, kar se tiče nemške konfederacije in nemške mirovne pogodbe. * Zunanji ministri so baje tudi odobrili sporazum skupine strokovnjakov glede ameriškega n»črta o celotnosti pre oborožitve in voaštva, sporazu-’ mi o varnosti in drugi specifični ukrepi v zvezi z jamstvi SZ proti preporodu nemškega militarizma in proti zahodnim napadom povezati s specifič- nimi fazami napredovanja na poti nemške združitve. Ta načrt, glede katerega so se ministri načelno sporazumeli, se zavzema v začetku za »elastično« federacijo med obema Nemčijama, kateri bi sledila ustanovitev nemškega sveta, kar se tire udeležbe na konferenci najvišjih kljub različni formulaciji v njihovih notah S tem v zvezi. Angleški funzčio-narji pa so izjavili, da se britanska vlada v celoti strinja s pridržkom v včerajšnjem skupnem poročilu, ki poudar ves svet »tremi po popuščanju napetosti v svetu, v trenutku, ko je bil dosežen sporazum o sestanku zunanjih ministrov velikih sil v Ženevi, in ko kaže, da bo v kratkem prišlo tudi do sestanki na najvišji stopnji. Glavni cilj teh sestankov bi morala biti poleg drugih važnih vprašanj tud: brezatomska cona v Srednji Evropi. f Kakšne naj bodo možnosti ; za rešitev tega vprašanja, pi- j j še nocojšnja »Politika«, ko se! j pred samo konferenco ustvar- j i jajo nova atomska raketna; oporišča v Evropi. Italijanska, vlada je večkrat izražala svojo privrženost miru in želji' po popuščanju napetost: v svetu. Toda graditev raketnih o-porišč v Italiji izziva prav na-j sprotne učinke posebno v tem | delu sveta. Tak sporazum vna- jekti, je izjavil danes na velikem zborovanju ob pričetku del na avto cesti Beograd-Djevdjelija v Nišu podpredsednik zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič, so samo sredstva za uresničenje lepšega, svobodnejšega in bogatejšega življenja delovnih ljudi. Nasprotno birokratsko stalinistični miselnosti, je poudaril Todorovič, ne mislimo mi, da je potrebno na boljše življenje in lepšo bodočnost čakati, temveč menimo, da se to zboljšanje' mora občutiti že danes«. V zvezi s kritiziranjem jugoslovanskega gospodarstva s strani držav socialističnega tabora, je Todorovič poudaril, da ne želi polemizirati z avtorji napadov, in je dodal: »Namesto polemike jim sporočamo; Dovolite svobodno izmenjavo turistov med našimi državami; naj se delovni ljudje osebno prepričajo, kakšna je gospodarska stvarnost in življenjska raven. Mi v Jugoslaviji nimamo kaj skrivati!«. Todorovič je izjavil, da u-činkovitost jugoslovanskega gospodarskega sistema najbolje kažejo dejstva, da se je narodni dohodek od leta 1952 do 1958 povečal za 89 odst., proizvodnja pa za 110 odstotkov, »To je odločilno potrdilo našega gospodarskega listama, naše marksistične teorij«, ki je definirana v program« Zveze komunistov Jugoslavije«. Todorovič je poudaril, da bo Jugoslavija tudi v prihodnje uvažala ne le materialne temveč tudi razne kulturne dobrine iz drugih držav. «Vse kar je človeško, nam ni tuje, kajti mi se ne bojimo za duše naših socialističnih državljanov in duš« naše mladine. Mi se ne bojimo za naše socialistične ideje, ker verjamemo v njihovo nepremagljivost«. B. B. —:—«»-----i med FLRJ in Francijo BEOGRAD, 1. — Danes se je pričelo v Beogradu zasedanj« jugoslovansko-francoskega odbora za gospodarsko sodelovanje in tehnično pomoč. Na zasedanju proučujejo predlog za izgradnjo in rekonstrukcijo nekaterih jugoslovanskih industrijskih podjetij iz sredstev kratkoročnega kredita, ki ga je Francija odobrila Jugoslaviji, in vprašanja sodelovanja nekaterih francoskih in jugoslovanskih podjetij. zatem pa posvetovalne skup- 1 ja, da konferenca najvisjih ne 3 RIM, 1. — pravosodni minister Gonella je za jutrišnji «11 Popolo« dal obširno izjavo o predlogu za odlok o amnestiji, ki je bil danes sprejet na seji vlade. Med drugim je poudaril, da spa-dajo pod amnestijo vsa poli- izrečene ali pa še niso bue tična kazniva dejanja od 8. *" ,T- manjše se popolnoma oprostijo. Oprostitev je predvidena tudi za denarne kazni, ki niso višje od 500.000 lir; za prav toliko pa bodo znižane višje denarne kazni, ki so bile že septembra 1943 do 18. iunija 1946. Amnestija zajema vsa politična kazniva dejanja ne glede na to, katera bojujoča stran jih je izvršila. Minister .ie dejal, da je namen vlade «dokončna pomiritev duhov«. Kriterij se pri tem nanaša na člen 8 kazenskega zakona: kaznivo dejanje mora imeti politični namen; v tem je tudi bistvena razlika sedanjega odloka od prejšnjih. Nadalje je Gonella Izjavil, da bodo amnestirana samo delno politično kazniva dejanja, zagrešena tudi po 18. juniju 1946, če niso povzročila »posebnih socialnih nemirov ali pa če niso globoko vznemirila pravne vesti«. Za taka dejanja so predložene omejitve in pogoji, predvsem pa pogoj, da predvidena kazen ni višja od štirih let. Isto velja za kazniva dejanja, ki so bila zagrešena s pomočjo tiska. Amnestija je predvidena tudi za vsa navadna kazniv« dejanja, za katera predvidena kazen ni višja od treh let. Gr« torej za vsa kazniva dejanja, ki spadajo v pristojnost pre-ture. Izključen: so tisti, ki so zagrešili kazniva dejanja, ki žalijo državo t.j.: sramotitev republike, ustavnih ustanov in oboroženih sil, italijanske nacije, zastave ali drugih znakov države kakor tudi korupcije, krive prisege in prevare. Ne bodo amnestirana kazniva dejanja predvidena v kazenskem zakonu s členi: 290, 291, 292, 318, 371, 372 in «40. 1 m.: V b^mju Poleg amnestije predvideva ‘iubii e°Krari,, . - načtr odloka tudi oprostitev lN 0 P°" I kazni, tako d« bodo vse kazni I znižane za eno leto, če pa so 4'S A *»• »vi; ■ w *«IUVU- ^ Tam- B' rav'‘»nit.iinantnin’ t)(w Sovo«1) Se«ni da- m; le - nuena-Všč-No današnji seii * zakon- Nita^kes«ii neg l zadevajo JV >WbneRa ,, ,mh s°l-v t^‘d'bio D ss* A:'* senator 'tah^skih' ,pred‘oži"l \S ASad«n,. Kac‘ia izrečene. Toda tudi tu so izjeme, in sicer: žalitev časti predsednika republike, zločini proti javni morali, malverzacija, korupcija in podobno. Od oprostitve so izključeni tudi umori, ropi, izsiljevanja, ugrabitev osebe in dr Pri izvajanju amnestije je predvidena izključitev tistih, ki so ponovno obsojeni. Predvidene so tudi subjektivne o-mejitve, zlasti v zvezi s prejšnjimi obsodbami, tako da amnestije ne bodo deležni že poklicni zločinci in pa tisti, ki so bili že enkrat ali večkrat obsojeni na dve leti, kar pa se ne bo upoštevalo pri globah. Načrt odloka vsebuje tudi določbo, da se amnestija ali oprostitev prekliče, če bo do-tičnik v roku petih let po objavi odloka ponovno kaznovan. Končno predvideva odlok tudi možnost, da se obsojena oseba odreče amnestiji za tiste, ki hočejo dokazati, da so popolnoma nedolžni; če pa se izkaže Krivda, tak obtoženec ne more biti več deležen am-nertije, temveč le oprostitve. Odlok predvideva tudi amnestijo za nekatera »finančna« kazniva dejanja. GIESSEN, 1. — Danes se je začela ustanavljati prva enota nemške vojske, ki je izurjena v uporabljanju atomskega o-rožja. Jedro te enote šteje 160 mož, ki so se vežbali blizu Koelna. ... Ta enota bo prva od drugih devetih enot, ki bodo opremljene z ameriškimi raketnimi izstrelki «Honest John«, ki dosežejo razdaljo 25 kilometrov. Prvi izstrelki bodo prispeli v Zahodno Nemčijo v začetku polletja. Bebler o besedah in praksi politike SZ NICA, l.J—JPned.^ednik zu< nanjepolitičnega odbora zvezne skupščine Jugoslavije dr. Aleš Bebler je izjavil danes na sestanku interparlamentarne unije v Nici, da je Jugoslavija prepričana, da s svojim izven-blokovskin stališčem in zatze-manjem za politiko aktivne koeksistence daje koristen pri. spevek stvari ,miru. Držeč se te politike, bo Jugoslavija tudi nadalje podpirala vse, kar lahko pripelje do razvoja, v katerem bodo države članice zahodnega oziroma vzhodnega bloka uvidele, da bloki niso potrebni za njihovo varnost in da za to zadostuje splošen sistem svetovne varnosti. Sovjetski delegat se je v razpravi, ki se vodi na predlog sovjetske delegacije o «nevtralizmu», zavzemal za spoštovanje nevtralističnih tendenc na svetovni pelitični po-zornici. V zvezi s rem je dr. Bebler pripomnil, da je med stališčem sovjetskega delegata in praktično politiko sovjetske vlade velika razlika. «V gonji, ki jo Sovjetska zveza in nekatere vzhodnoevropske države vodijo proti Jugoslaviji,« je dejal Bebler, «se ne napada samo sodelovanje Jugoslavije z državami Zahoda, temveč tudi njena politika sodelovanja z izvanblokovskimi državami Azije in Afrike, ki se skuša prikazati kot protisovjetsKa.« Bebler je pripomnil, da je bila ta gonja najbolj brutalna pruv med obiskom predsednika Tita v državah Azije in A-frilte, kar praktično pomeni, da je bila usmerjena proti po litfici koeksistence. ščine in končno b-i razpisali svobodne volitve v obeh Nem-Čijah za ustanovitev vlade za vso Nemčijo. S to vlado bi države zmagovalke v zadnji vojni sklenile mirovno pogodbo. V britanskih krogih izjavljajo, da se zahodne države zavedajo, da SZ morda ne bo takoj sprejela celotnega načrta in da bo morda potrebno pogajati se s Sz o poedinih točkah kakor na primer o «zmrznjenju» vojaštva in o-borožitve. Vendar zahodne države upajo, da bodo jamstva ° varnosti, ki jih Jbodo p< ne faze ifcmške združitve. V poučenih krogih poudarjajo, da mrtlistsi Wtsbt *£rt« jeli nobenih sklepov glede specifične taktike v zvezi z morepitno «(;epityijpgi celetnd* sti predlogov in glede morebitne sklenitve začasnega sporazuma o Berlinu, zato. da se zmanjša napetost in da se prepreči možnost oboroženega spopada. Prav tako niso sprejeli nobenega sklepa, ali naj na konferenci najvišjih predložijo Sovjetski zvezi podroben osnutek za mirovno pogodbo z Nemčijo ali pa samo vrsto načel. Se vedno so precejšnja nesoglasja med Angleži in Američani glede načina kako naj konferenci zunanjih ministrov sledi konferenca najvišjih. Po današnjem popoldanskem sestanku je zahodnonemški zunanji minister von Brentano izjavil, da so bili današnji razgovori »dobri«. Na vprašanje nekega časnikarja, ali se »nasprotja manjšajo«, je minister von Brentano odgovoril; »Ni nasprotij«. Tudi v ameriških krogih zatrjujejo, da sedaj ni več pravih nesoglasij med zahodnimi državami, kar se tiče splošnih načei., Vendar pa priznavajo, da niso še dosegli popolnega sporazuma glede nekaterih težavnih taktičnih vprašanj in zaradi tega bo treba čakati na novo konferenco zahodnih zunanjih ministrov, ki naj bi bila v Parizu pred začetkom ženevskega sestanka zunanjih ministrov. Med temi vprašanji so; Kaj naj se ponudi Sovjetski zvezi, če bo ta vztrajala, da se o zadevi razpravlja ločeno od drugih zadev; kako naj se obravnava vprašanje pogodbe o evropski varnosti v primeru, da Sz ne bo hotela povezati te pogodbe z nemško združitvijo. Zvedelo se je tudi, da so ml. nistri sklenili ,da ne bodo poslali odgovorov na zadnjo sovjetsko noto, s katero ta sprejema predlog za konfcijsnco zunahjih ministrov v Ženevi. Dali pa bodo navodila svojim poslanikom v Moskvi, da pripravijo s sovjetskimi oblastmi organiziranje konference, takoj ko bo švicarska vlad« privolila, da se konferenca skliče v Ženevi. Po včerajšnjem sestanku zunanjih ministrov je pomočnik ameriškega državnega tajnika Andrew Berding izjavil, da so »Še številna nesoglasja« med zavezniki glede strategije za pogajanja s Sovjetsko zvezo o Berlinu, Nemčiji in evropski varnosti. Berding je i.ato izjavil, da se tri zahodne države stnnj-jo, more biti avtomatična, ne gleda na to. ali bodo na konferenci zunanjih ministrov Kaj dosegli. Vendar pa so Angleži prepričani, da bodo na konferenci zunanjih ministrov dovolj napredovali, da se opraviči konferenca najvišjih. Predstavnik je tudi izjavi), da je namen sedanjih sestankov štirih zunanjih ministrov sporazumeti se čimprej o s»up_ nem stališču, o katerem bodo potem razpravljali na zasedanju sveta ministrov \S> držav NATO, ki bo v četrtek. Pripomnil je, da niso potrebni takojšnji in dokončni sklepi, ker bo o tem odločala še deloviia skupina v Parizu, pozneje pa nov sestanek zahodnih zunanjih ministrov konec aprila v Parizu. Glavna nasprotja med zahodnim) državami so o. načinu, kako naj se pogajajo o rešitvi berlinskega vprašanja in o tem, ali naj se pogajajo o lo- miiiiiiniiiiiuiiimi*iiiiimiiiiiiMiiimiiiiiiiiiit,iiiiiiiiiiiiiiiiiuiii*iii*,*iH,|iiiii,,iiiii|mu,,o|W Spor med Zahodom in SZ zaradi letalskih hodnikov LONDON, 1. — Predstavnik ša elemente sumov in zao- Foreifin Officea je izjavil, da Ir*- — tlreivilie M. Ir A VI ■ ° - stritve, kar nikomur ne koristi, najmanj pa Italiji. »Mednarodna politika«, glasilo Zveze novinarjev Jugoslavije, pa piše v zvezi z vestmi, da skuša Jugoslavija skupno z neodvisnimi državami Azije in Afrike ustvariti tretji blok, da imajo te pravljice obrekovalne namene: »Za nekatere kroge na Zahodu je popolnoma logično, da v krepitvi neodvisnosti držav, ki ne pripadajo blokom, vidijo slabitev lastnih pozicij: zato so ti krogi prot) krepitvi 'izvehblokovških držav. Kritiki iz vzhodnih držav, ki skušajo s širjenjem teh pravljic kompromitirati sodelovanje Jugoslavije » neodvis-r mi državami Azije in Afrike, dejansko napadajo politiko aktivne koeksistence. Njihova desfrRkfitfna politika do Jugo-slaVtfe je izrtz bfokoVsklh korf cepcij, katerim prav tako ni všeč krepitev neodvisnih iz-venblokovskih držav,« zaključuje «Mednarodna politika«. angleška vlada ne priznava meje 3300 metrov v.šine v letalskih hodnikih, ki povezujejo Zahodno Nemčijo z Berlinom. V pooblaščenih krogih izjavljajo, da glede tega ni bilo nikoli nobenega, niti tihega sporazuma. Pripominjajo pa, da praktično večina letal leti v višini manj kakor 3000 metrov. Predstavnik ameriškega letalstva je izjavil, da se ZDA ne bodo ozirale na sovjetski opomin, naj ameriška letaia. ki potujejo v zahodn' Berlin, ne letijo više kakor je SZ pripravljena dovoliti, t.j. više ka-Kor, 3S0o metrov. Predstavnik je dodal, da bodo ZDA -e vedno pošiljale prevozna letala po letalskih hodnikih nad sovjetskim področjem Nemčije v zahodni Berlin tudi v višini več kot 3300 metrov, pripomnil je, da ZDA ne priznavajo Sz pravice. da bi določila mejo vi- Časopis prav tako analizira šine v teh hodnikih, in zara-trgovinsko izmenjavo Jugosla-!di tega imajo ameriška pre-vije z vzhodnoevropskimi dr- vozna letala pravico leteti v žavami in ugotavlja, da so politični odnosi med Jugoslavijo in vzhodnimi državami vplivali tudi na razvoj gospodar- čenih sporazumih s SZ glede skdl odnosov »Kljub številnim varnosti in razorožitve, če bo i “fptav> a. SZ zavrnila zahodno stališče, da je treba ta vprašanja povezati z napredovanjem postbp-nega združevanja Nemčije. RIM, 1. — Popoldne je Odpotovala z letalom v Peking skozi Moskvo delegacija KPI, ki jo vodi Giancarlo Pajctta. Delegacija bo ostala na Kitajskem 15 dni in se bo tam raz-govarjala s predstavniki KP na politika«, da gonja proti Jugoslaviji ne bo vplivala na meddržavne odnose, posebno na gospodarske, je dejstvo, da se vzporedno s povečanjem gonje, večajo tudi gospodarske težave. To se je odrazilo tudi v letu 1958 v trgovinski izmenjavi, ki je dosegla samo 123 milijonov dolarjev namesto predvidenih 179 milijonov do larjev.« »Nove ceste, tovarne, rudniki in drugi gospodarski ob- višini, ki se njihovim pilotom zdi primerna. Predstavnik sovjetskega poslaništva v vzhodnem Berlinu pa je danes izjavil v zvezi s sovjetsko - ameriškim incidentom naslednje: «Kršitev sovjetske prepovedi zahodnim letalom da letijo više kakor 3300 metrov, bi lahko pripeljala do resnih zapletljajev«. V petek je namreč prisio do incidenta v letalskem hodniku, ki veže Frankfurt z Berlinom nad ozemljem Vzhodne Nemčije. Ko je neko ameriško prevozno letalo »C-130«, ki je prihajalo iz Francije, letelo proti Berlinu, so mu tri so- Kitajske. MflirillllMHMIItMIIIIMIHIMNfllMIIHnUHnilMIllIlllllIHMIItMtlUIIHIIIIMMIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIilllltMIIIIIMMtlltlllHIIIIIHIIIIIIlUIMMIMIIIIlIllll Mobilizacija vseh rezervistov v Izraelu in sirski pokrajini Ben Gurion zatrjuje, da gre za preizkušanje mobilizacijskega sistema - V Siriji pa sa mobilizirali iz previdnosti DAMASK, 1. -r Izraelski in sirski radio sta nocoj oddajala poziv vojaških, oblasti rezervistom, naj se takoj javijo pri svojih vojaških enotah. Najprej je tak poziv oddajal radio Tel Aviv, ki je pozval rezerviste treh vojaških enot, naj se javijo jutri zjutraj ob 5. uri. Eno uro pozneje so podoben sklep sprejele vojaške oblasti v sirski pokrajini ZAR. Radio v Damasku je prekinil redno oddajo in je pozval rezerviste petih enot, naj se javijo v 24 urah. Poveljstvo prve armade, ki zajema sirske obordžene sile, je sporočilo: »Vse vojaško osebje, ki je na dopustu, se mora takoj vrniti k svojim enotam, ko bo slišalo ta razglas. Vsi rezervisti, ki so doJfcljenl enotam, označenim z naslednjimi 'številkami: 40, 30, 22, 750 in 430, se morajo javiti pri svojih enotah jutri zjutraj 2. aprila 195®.» V egiptovski pokrajini ZAR niso izvedli mobilizacije. V izraelskem parlamentu je nocoj predsednik vlade Ben Gurion izjavil, da ukaz o mobilizaciji nima nobenega posebnega pomeng ip da gre za preizkušanje mobilizacijskega sistema. Tudi izraelski radio je pozneje javil, da gre za navadno vežbanje. Vendar je ta ukrep povzročil v Tel Avivu veliko razburjenje in zaskrbljenost. Številni po- strov arabskih držav odločati, slanci so zahtevali v parla- ali naj se sestanejo ali ne tu- mentu pojasnila in na njih vprašanja je Ben Gurion odgovoril, kakor že omenjeno. Nekateri strokovnjaki menijo, da so mobilizacijo odredili, da vidijo, kakšna bo reakcija v arabskih državah. Kar ae tiče mobilizacije v Siriji, so opazovalci mnenja, da je to le odgovor na izraelsko mobilizacijo, kateri je sledila eno uro pozneje. V zadnjih dneh ni bilo na »irsko-izraelski meji nobenih incidentov. Danes sestanek Arabske lige BEJRUT, 1. - Glavni tajnik Arabske lige Hasuna Je prišel dane« v Bejrut v spremstvu libanonskega poslanika V Kairu. Izjavil je, da ni nič novega, kar se tiče stališča Tunizije in Iraka. Dodal pa je, da se še vedno trudi, da bi dosegel udeležbo teh dveh držav na konferenci Arabske lige. Na vprašanje, alt Je možno, da se bo konferenca jutri začela tudi brez udeležbe teh dveh džav, je HaSuna izjavil, da je naloga zunanjih miai- di ob odsotnosti Iraka. Izjave Hrušecva «oboroževalni tekmi MOSKVA, 1. — Agenc.ja Tass javlja, da je Hruščev izjavil. da leto 1950 lahko postane leto, ko se bo opustila oboroževalna tekma in hladna vojna, ter da se bo začela doba miru in prijateljstva med narodi. Hruščev, ki je izrazil to mnenje v poslanici indijskemu svetu za mir, je dodal, da bi se odprla pot za sporazum o prepovedi poizkusov z jedrskim orožjem, če bi Zahod upošteval sovjetske interese in se odpovedal neutemeljenim zahtevam, ki postavljajo SE v podrejen položaj. Poslanica Hruščeva je odgovor na pismo, ki so mu ga poslali voditelji indijskega sveta za mir, ki so izrazili upanje, da bo ženevska konferenca o prepovedi jedrskih poizkusov i imela uspeh. vjetska lovska letala prestregla pot. Predstavnik ameriškega dr žavnega departmaja je izjavil, da je ameriška vlada protestirala, zaradi tega. Izjavil je tudi, da so Sovjeti skušali o-mejiti polete zahodnih letal na višino 3300 metrov. ((Ameriško prevozno letalo, je izjavil Whi-te,, je letelo v višini, ki je normalna za letala te vrste. ZDA niso nikoli dovolile, da se omeji višina, v kateri naj njihova letala letijo v letalskem hodniku, ki veže Berlin.« Dodal je, d« je to prvikrat, ko skuša SZ postaviti take omejitve Omejitve za diplomate v SZ in LH LONDON, 1. — Foreign Office javlja, da je SZ začasno prepovedala potovanje zahodnih diplomatov skoraj v vse dele Sovjetske zveze, razen iz Moskve v Leningrad. Prepoved je v veljavi od danes. A-merišKa vlada je v odgovor prepovedala od danes dalje sovjetskim diplomatskim predstavnikom potovanje po ZDA. Diplomati bodo lahko potovali iz Washingt.na v New York, če bodo za to zaprosili. V ameriških krogih so mnenja, da je sovjetska vlada prepovedala zahodnim diplomatom potovanje po sovjetskem ozemiju zaradi manevrov sovjetske vojske, podobne sklepe so sprejeli lansko leto, toda tedaj niso ZDA odredile povračilnih ukrepov kakor letos. Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da povračilni ukrepi ameriške vlade ne veljajo za sovjetske turiste in za člane odposlanstev, ki so sedaj v ZDA v okviru izmenjave oseb. Prav tako se ne tičejo članov diplomatskih predstavništev vzhodno-evrop-skih držav v ZDA. Pripominja se, da te države na splošno dovoljujejo ameriškim državljanom potovanje po njihovih ozemljih. V državnem departmaju izjavljajo tudi, da sovjetska vlada ni hotela sporočiti trajanja sedanje prepovedi. Lansko leto je podobna prepoved veljala približno 15 dni. ZDA bodo ukinile svoje omejitve, potem ko bo KZ preklicala svoj sklep. Na Cipru slavijo obletnico LOKA NIKOZIJA, 1. — Na vsem Cipru so se začele včeraj proslave 4. obletnice ustanovitve ŽX>KA. Včeraj ponoči so s« slišale v Limasolu številne eksplozije, ki pa jih je vlada dovolila. Eksplozije so izvršili ob isti uri, ko so člani EOKA pred štirimi leti vrgli prv« bombe. V Kireniji je mladina šla v povorkah z baklami. Pred škofijsko palačo je demonstrantom govoril škof Kiprianos. Manifestacije so bile tudi r vseh irugih mestih otoka. Na južnem delu Cipra so na vrhovih orižgali kresove, mesta in vasi pa so vsa okrašena, Vreme včeraj: Najvlšja temperatura 17,8, najnižja 12,3, zračni tlak 1917,4, veter vzhodnik severovzhodnik 55 km na uro, S Sunki 80 km, vlaga 38 odst., nebo 2 desetini ctolačno, morje razgibano, temperatur* morja 10,1. dnevnik jmm _ — ___ Danes, ČETRTEK, 1- J|irilJ Franc de ob 5.46 in z ■ Sonce vzi 18,32. Dolžina dneva 12.*®. jj* vzide ob 2.41 in zatone Jutri, PETEK, 3. »rH> Leopold Ul« Pred obravnavo občinskega proračuna 1.781.000,000 skrbstvo,.manj pa za javna dela in za javno šolstvo jrutrl se sestane tržaški ob* črnski svet. Glavna točka na dnevrtem redu tega zasedanja je proračun za leto 1950. Razen tega je na dnevnem redu še 15 točk. ki jih bodo obravnavali na javnih sejah, in 5 točk, ki so pridržane za tajni del seje. Na vrsti je tudi večje število vprašanj svetovalcev. Zdi se, da je med odborniki prevladala zamisel, naj bi o proračunu najprej razpravljali v ožjem krogu vodje po^ litičnih skupin v svetu, prot; čemur so se nekatere stranke že izrekle, ker je občinski proračun stvar, ki se tiče vse javnosti, ter je treba o njem zato javno razpravljati tudi v — V nedeljo 5. aprila ob lf. uri bodo zastopniki krajevnih organizacij in Zveze partizanov ob priliki petnajste obletnice usmrtitve 71 talcev položili vence na strelišču na Opčinah. Vse demokratično prebivalstvo je vabljeno, da s svojo udeležbo počasti spomin padlih žrtev. podrobnostih, pa čeprav se zaradi tega porabi več časa. Proračun predvideva povečanje dohodkov in izdatkov, toda tako, da se izdatki oove-čajo za manjšo vsoto kot dohodki. Potejntakejn naj 1>i ijlo za pol.tiko varčevanja z namenom, da se približamo ravf novesju dohodkov in izdatkov. Stvar bi bila hvale vredna, če bi živel; v normalnilj časih ip pira država tudi razne gospodarsko bolj močne občine. Proračun predvideva državni prispevek 1 milijarde 781 milijonov lir za kritje primanjkljaja, kar se zdi na prvi pogled visoka številka, kar pa je malo, če jo primerjamo s prispevkom za časa bivše ZVU. Pomisliti je namreč treba, da porabi občinska uprava tri milijarde in 233 milijonov lir samo za plače in druge dajatve za svojih 3051 uslužbencev. Proračun predvideva zvišanje dohodkov za 665 milijonov lir, izdatkov pa za 573 milijonov. Redni dohodki bodo znašali skupno 4.651.536.700 lir, od katerih bodo prinesli davki trošarine in dodatni davki 3.004.813.000 lir. Izredni dohodki pa bodo znašali 2.562.115.682 lir. v kar pa je vštet zgoraj omenjeni državni prispevek. Tako naj bi skupni dejanski dohodki znašali 7 milijard 213 milijonov in 652.382 lir. Skupni dejanski Izdatki bodo znašali 7.797.336.300 lir, od katerih 6.551.605.300 lir za redne obvezne izdatke iti 1 milijardo 149.179.000 za. izredne obvezne izdatke. bi bilo gospodarstvo V ražcvš- ef tu. Nasprotno pa se kriza ve no bolj zaostruje ter nas ne sme povečanje števila avti? mobilov, telefonov itd. zavesti v optimistično presojo gospodarskega položaja kot celote. Zato so nujne razne socialne pobude, javna dela in podobni ukrepi, ki pomagajo blažiti krizo in brezposelnost. Prav zato ne smejo veljati pri sestavljanju proračunov ob,-čajni kriteriji, ker zahteva izjemen položaj tudi izjemna sredstva. Sicer pa je naše področje kot celota za državp aktivno in je prav, da se vsaj del presežka dohodkov uporabi pri nas. Poleg tega pa pod- Od tega pojde 129.764.300 lir za premoženjske izdatke; 3 milijarde 172.447.000 za splošne izdatke (86.906.000 lir več kot lani); 1.568.828.000 za krajevno policijo, zdravstvo in higieno, pri čemer se bodo zvišali izdatki , v ^primerjavi z letom 1058 kar "za 417,479.000 lir od. česa# odpade-344 (milijonov n« ižredne ičTatfce: 164.040.000 lir za javno varstvo in sodstko; J64.%76.000 lij z% Javna dela, 6d |e«»rt 276? mibjopov hr, za izredne izdatke, tod* za 52 mi-njo Po v Ž31:0#0 Kr manj lent lani- 984.913.000. lir za šolstvo, to je za 55.232.000 manj kot lani: za poljedelstvo 6.504.000 lir; za socialno skrbstvo in podpore 875.221.000 lir, to j* za 114.045.000 lir več kot lani. Iz teh nekaj številk je razvidno, da so se v proračunu zvišali izdatki za socialno skrbstvo, medtem ko so se znižali za javna dela in javno šolstvo. Zvišanje izdatkov za socialno skrbstvo torej kaže, da se je revščina pri nas še povečala in da je torej nepravilno. da se zniža postavka za javna dela. ki niso le sama po sebi koristna In potrebna, marveč tudi zagotovijo delo brezposelnim. Med izdatki je tudi leto« postavka za obnovitev korpusa mestnih redarjev, za kar je namenjenih 266 milijonov lir. Poleg tega bodo aamo za pobiranje davkov in trošarin izdali 298 milijonov lir, za mestno čistočo pa bodo izdali 515 milijonov, to je 173 milijonov več kot lani, pri čemer bo okrog 290 milijonov lir primanjkljaja. Za izboljšanj« | rafljskega gospodarstva Sporočilo pokrajinskega kmetijskega nadzorništva PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! Sinoči se je sestal v dvorani občinskega sveta v Miljah pod predsedstvom župana odbor za gospodarsko ebrajnbo Milj. Po daljA proučitvi položaja v zve. zi z odpusti v ladjedelnici Fel-szegy in znižani zaposlitvi v ladjedelnici Sv. Roka so sklenili naslednje; I. Zahtevati, da urad za delo takqj skliče sestanek med sindikalnimi organizacijami in predstavniki lad. jedelnice Felszegy; 2. predlagati tržaški občini, da bi vklju. čili v komisijo, ki bo predvidoma odpotovala v Rim. da tam obrazloži položaj tržaške industrije, tudi predstavnika miljske občine; 3. napraviti tiskovno konferenco, da se javno mnenje spozna s težavnim položajem miljske občine. «»------ Nalezljive bolezni od 21. do 31. marca Od 21. do 31.. marca so zaznamovali naslednje primere nalezljivih bolezni; 7 primerov device, 12 ikrlatinke, 1 tifusa, 2 ošpic, 25 noric, 10 oslovzkega kašlja, 70 parotiti- 17. maja razstava goveje živine za dolinsko občino Proslava obletnice konca španske vojne Razstava bo ob cesti Boljunec - Dolina, in sicer v bližini dolinskega županstva Do sedaj so odbrali za razstavo že 230 glav živine - Navodila živinorejcem Pokrajinsko kmetijsko nad- zomištvo je včeraj sporočilo, da bo n. razstava goveje živine za dolinsko' občino v nedeljo 17. maja in ne 3. maja, kot je bilo najprej določeno. Datum razstave so prenesli zaradi tega, ker je prvo nedeljo v maju v Dolini tradicionalni vaški praznik združen z razstavo domačih vin in bi potemtakem drobitev razstav in prireditev neugodno vplivala na njih uspeh. Zvedeli smo, da je bilo za razstavo odbranih skupno 230 glav goveje živine, ki so last 130 živinorejcev iz Brega. Jasno je, da so živino kategori- l»a, 2 poliomielitisa in 1 gripe. I airali (junice, molznice z e- Mesečno poročilo trgovinske zbornice Občutno zmanjšanje prometa v prvih dveh mesecih letos Znižanje prodaje raznega blaga ▼ trgovini na drobno in znižanje industrijske proizvodnje ■ Povečanje potroinje povrtnin in sadja Tržaška trgovinska zbornica I jopov lir, od česar 156 kupo- j koncu januarja povečalo za je izdala običajno redno poročilo o tržaškem gospodarskem položaju v februarju. Poročilo se nanaša na razne gospodarske sektorje in so v njem navedeni tudi naslednji zanimivi podatki: Turizem. V februarju so zabeležili v tržaški občini 42.703 nočnine italijanskih in 8.848 nočnin tujih turistov. V primerjavi s februarjem 1958 se e povečalo število nočnin italijanskih turistov za 76,4 odst., tujih pa za 17,7 odst. V prvih dveh mesecih so zabeležili 89 tisoč 586 nočnin italijanskih in 21.335 tujih turistov (januar-februar 1958: 9.498 odnosno 17 tisoč 9999). Trgovina na drobno. Po poročilih raznih združenj so ugotovili v trgovinah z raznim blagom znižanje prodaj, kar je zlasti prizadelo trgovine, ki prodajajo zimska oblačila. Tudi letos je prišlo do številnih razprodaj, toda z dokaj skromnimi rezultati. Nepremičnine. Zabeležili so 806 kupoprodaj nepremičnin v prijavljeni vrednosti 694 mili- MtllltltllllHIIIIIIIIIlllMtlllllllllllllllllllltllllllllltlllllltlllllll lltllllllllllllllltIH lllliaillllllllHIIIIIIMHIIIIIIIItlllllllHIIIIIItllllltlllllllMIIIlllIMlMIIM Iz sodnih dvoran Obsojen zaradi povzročitve hude prometne nesreče Pred porotniki pa te je moral zagovarjati pijanec pod obtožbo, da je sramotil narod 22 let stari Lucio Bobbini iz Ul. Piccolomini se je 3. septembra 1955. leta vračal z avtom, v katerem sta bila tudi njegova dva znanca, iz Mira-mara proti Trstu. Ura je bila 22,30, ko je fant nedaleč od železničarskega kopališča v Miramarskem drevoredu začej prehitevati pred njim vozeči avtomobil. Zato se je pomaknil proti levi m ko je med prehitevanjem opazil nasproti vozečo lambreto, katero je zaneslo najprej na levo in nato na desno, je zavozil še bolj na levo. Brez dvoma je hotel preprečiti nezgodo, a posrečilo se mu ni. Lambretist, 37-letni Antonio Maroso iz Jamelj 31, s katerim se je vozila njegova tedaj 14 let stara hčerka Lena, je treščil v Bobbinijev avto in se zvrnil laudo ranjen na tla. Ni namreč izključeno, da so ga žarometi nasproti vozečega avta oslepili, da je izgubil smer. Zato je zavil na levo in 'ko se je zavedel nevarnosti, je hotel lambreto spraviti na pravo stran ceste. Tako Marosa kot hčerko so morali nujno odpeljati v bolnišnico, kjer je mož naslednje, ga dne podlfegei hudim poškodbam. Njegova hči pa se je zdravila 6 mesecev jn 21 dni, a ni popolnomu okrevala; njena noga je namreč sedaj za 4 cm krajša. Odgovornost za nesrečo so naprtili Bobbiniju, ki je moral pod obtožbo nenamernega u-mora in povzročitve hudih telesnih poškodb pred sodnike, ki so ga včeraj obsodili pogojno na dva meseca in 20 dpi zapora ter na 10.000 lir globe. Preds. Corsi, tož. Brenči, za-pisn. Rachelli, obramba odv. C. Poillucci. * * # • Italija j« ptinesltl revščino v Trst in je mrtva od lakote,* je, če sdveda smemo verjeti nekaterim osebam, Kričal av- 5usta 1957. leta 28-letni Josip adran Tavčer od Sv. M. M. Spodnje 950. Tavčer je bil precej vinjen in se je sprl s sosedi. Najbolj pa se je spoprijel, tudi fizično, s Ferrucciom Mo-resom, stanujočim kot on v zasilnih stanovanjih v barakah. Med pretepom sta se med seboj ranila in zato so ju morali karabinjerji odpeljati v bolnišnico. Po nudeni prvi pomoči so ju ponovno spravili v avto in ju odpeljali na karabinjersko postajo v Zavljah, kjer so ju pridrtali zaradi pre jiikfiv«, Spočetka so namreč karabi-nerji preiskovali zadevo v zve. si s pretepom. Med zasliševanjem prič se je oglasil neki Mario Cipollone, ki se je rodil v Ortona a Mare pri Chietiju, ki je Tavčerja ožigosal kot sramotilca italijanske države. Tavčer, je izjavil Cipollone, je bil večkrat pijan in je v takem stanju vedno sramotil državo. Tavčer je že pred karabinjerji odločno tajil, da bi sploh koga žalil. Tudi pred sodiščem je vztrajal pri prvotnih izjavah, pri čemer je izrekel mnenje, da so si obtožbo izmislili karabinjerji. On se ne spominja, da bi sramotil državo, pa čeprav je bil pijan. Tožilec je seveda v svojem kratkem govoru predlagal kazen, pa čeprav minimalno, vendar pa ni pomislil, da je morda Tavčerjev izpad posledica revnega življenja brez pravega stanovanja. Tavčer je imel tudi smolo, da je imel zagovornika, ki je nost s tem, da je predlagal minimalno kazen in priznanje splošnih olajševalnih okolno-sti. Toda pozabil je, da bi lahko zahteval in tudi dosegel priznanje okolnosti, ki je goto. vo najbolj važna, to je okol-nost provokacije, ker so ga zmerjali s psovko «s’ciavo». Zanimivo je, da sta bila spočetka Tavčer in Moreš obtožena povzročitve telesnih poškodb. Ta obtožba je že med sodno preiskavo odpadla zaradi pomanjkanja tožbe, ostala pa je za Tavčerja obtožba sramotenja naroda in pijanosti. Za ti dve obtožbi ga je porotno sodišče obsodilo na 8 mesecev zapora in na mesec dni pripora. Ker je Tavčer še nekaznovan, so mu morali priznati pogojnost kazni brez vpisa v kazenski list. * Preds. ftossi, tož. Pascoli,«s% pun. Magliacca, obramba odv. H prodaj za 355 milijonov lir v j 0,8 odst., vrednost pa sa 1,6 mestu, ostalo pa na podeželju. I odst. V f«kruarju 19*. leta to žabe- Finance. V februarju so tr- lcžlll 232 kupoprodaj T vred- »»iv; davkoplačevalci nlaČali lioafci 25^ milijonov Ur. Industrijo. Po podatkih di- rekcije za industrijo m trgovino vladnegi generalnega ko. misariata je dosegel indeks industrijske proizvodnje v februarju 137,4 (mesečno povprečje 1953 — 100), medtem ko je dosegel v januarju 138,7, v februarju 1968. leta . pa 138.4. Občutno se je znižala proizvodnja v ILVA, kjer so v februarju proizvedli 11.930 ton Mtega železa, 3.656 jekla in 3.619 jeklenih plošč. V primerjavi z januarjem se je proizvodnja litega železa znižala za 7,8 odst.; jekla za 11,3 odst. in jeklenih plošč za 3,5 odst. V prvih dveh mesecih letošnjega leta pa so proizvedli 24.879 ton litega železa, 7.360 ton jekla in 7.869 ton jeklenih plošč. V primerjavi z istim razdobjem lanskega leta se je proizvodnja litega železa povečala za 35,6 odst., jekla in jeklenih plošč pa znižala za 27,2 odst., odnosno za 5,4 odst. Čistilnici mineralnih olj sta delali v februarju 118.987 ton petroleja in povečali proizvod, njo za 27,9 odst. v primerjavi s februarjem 195«. V razdobju janusr-februar sta predelali 219.130 ton in povečali proizvodnjo za 41,4 odst. C«n» no drobno in Jivljenj-»ki stroški. Od 78 vrst živil, katerih cene zasleduje tržaška občina, se jih je 9 vrst podražilo, 21 pa pocenilo. Indeks življenjskih stroškov je znašal v februarju 6316 točk (osnova mesečno povprečje 1938 — 100), medtem ko je znašal v januarju 6333 in v februarju 1958. leta 6305. Potrošnja. V februarju so tržaški kadilci kupili 33,126 kg tobaka in tobačnih izdelkov, in torej za 8,3 odst. manj kot v januarju in za 2J) odst. manj kot v februarju 1958. V razdobju januar-februar ao kupili 69,27 kg tobaka in za 2,7 odst. manj kot v istem razdobju Jamskega leta, znižala se je tudi potrošnja soli, katere so prodali v februarju 1819 stotov, medtem ko so je prodali v februarju lanskega leta 1992 sto. tov, in torej za 8,7 odst. manj. Mesa so prodali po podatkih potrošnega urada tržaške obči. ne 8676 sU>tpvain za 5,8 odst. več kot v totem mesecu lanskega leta. Primerjava potrošnje prvih dveh mesecev letošnjega leta z istim razdobjem 1 enakega leta pa govori o povečanju prodaje »a 0,8 odtf. Na tržnico s sadjem in zelenjavo na debelo v Trstu so februarja pripeljali 17.556 stolen jave in krompirja in 20i)19 stotov sadja; (februar 1918. let«! 17.796 stotov odnosno 15.132 stotov). V razdobju januar-februar 1930 so pripeljali 34.698 stotov zelenjave in krompirja in 40.718 stotov sadja (januar-februar 10*. leta: 35.973 odnosno 29.994 stotov). Promet. Pomorski promet tržaškega pristanišča je dosegel v februarju 838.075 ton in je bil za 8,9 odst. višji kot v januarju. Občutno pa se je promet znižal v primerjavi s februarjem 1958, ln to kar za 13,2 odst., medtem ko m je v primerjavi s februarjem 1957 znižal za 9,6 odst. Zeleaniiki promet pa j« dosegel 135.325 ton in je bil za 1J) odst. nižji od januarskega prometa. V primerjavi s februarjem 1808 pa je železniški promet pedel za 44,9 odst., s februarjem 1957 pa za 48,0 odst. Po železnici se je odpeljalo i« Trsta v februarju 42.092 potnikov, medtem ko se j« v te- žaški davkoplačevalci plačali .-taks in posrednih davkov na promet (pri čemer niso všteti davki, plačani na uradu IGE v Milanu), v vrednosti 712 nitlijonov lir (od česar 374 milijonov IGE), medtem ko so plačali v istem mesecu lanske, ga leta 652 milijonev (od česar 369 milijonov IGE). Stečaji, menični protesti jn stavke. V februarju so proglasili 6 stečajev. Meničnih protestov je bilo 2540 v skupni vrednosti preko 76 milijonov lir, medtem ko jih je bilo v februarju 19*. leta 1810 v skupni vrednosti preko M milijonov lir. Sindikalne akcije so zajele 542 delavcev, ki so izgubili 11.676 delovnih ur (januar 19*. leta: 257 delavcev in 9252 delovnih ur; februar 1959. leta: 2343 delavcev in 1876 delavnih ur). Zaposleni in brezposelni. U-rad za delo je zabeležil 28. februarja 89.317 zaposlenih delavcev ali 246 več kot januarja. Februarja 19*. leta pa je bilo zaposlenih 87.076 delavcev. Brezposelnih je bilo 28. februarja 19*. leta 15.429 in torej 1040 oseb manj kot januarja in 1508 oseb manj kot februarja 19*. leta. Delavci pritrjujejo žične opore Javne razsvetljav«, ki Jih J« razmajala burja bruarju lanskega leta odpeljalo 38.224 potnikov. V prvih dveh mesecih letošnjega leta se je odpeljalo skupno 88.814 potnikov (januar-februar 1958 93.416). Kredit. 28. februarja je bilo v tržaški zastavljalnici 132.371 zastavljenih predmetov v vrednosti približno 800 milijonov Hr in se je njih število v primerjavi a stanjem ob r.im porodom, molznice z dvema porodoma itd.) in jo bodo ocenjevali po kategorijah. Komisije bodo sestavljali živinorejski strokovnjaki in živinorejci iz tržaške ter drugih občin področja, tako da bo nepristranost ocenjevanja do skrajnosti zajamčena. Razstava bo ob cesti Bolju-nec-Dolina, in sicer blizu dolinskega županstva. Začela se bo zjutraj ob 8. uri, ko bodo ocenjevalne komisije začele z delom. Na programu so še priložnostni govori in na koncu razdelitev nagrad, za katere so prispevali Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo, ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, Tržaška hranilnica, pokrajinska uprava in Kmetijski konzorcij. Na Pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu so nam zagotovili, da bodo vsi plakati, ki jih bodo izdali ob razstavi goveje živine, dvojezični, kot ao tudi dvojezična pisma in tiskovine, ki jih živinorejci v teh dneh dobivajo na dom. Včeraj je pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo naslovilo vsem živinorejcem, ki bodo razstavljali svojo živino, naslednje pismo: *V zvezi z ogledom, ki smo ga pred časom opravili v Vašem hlevu z namenom, da bi odbrali goveda, ki bi bila primerna za razstavo goveje živine dne 17. maja t.l. ob cesti med Dolino in Boljuncem, Vam v naslednjem navajamo glavne napotke, ki jih morate že sedaj upoštevati, če hočete, da se bo živina na razstavi najbolje predstavila; 1. Govedo polagoma privajajte na gibanje izven hleva, tako da se priuči prosti hoji in da ga prisotnost tujih oseb ne bo vznemirjala; 2. poskrbite predvsem za snago nog živali, da ne bodo prišle na razstavo z dolgimi parklji, ki so vzrok težavne in bolestne hoje; 3. kožo čistite vsak dan s čohalom in krtačo, da bo živina snažna in na razstavi zdrava, čvrsta in postavna; 4. govedo naj bo dobro hranjeno, tako da bo prišlo na razstavo dobro rejeno; 9. zjutraj, na dan razstave, je treba živino dobro osnaži-ti, pri čemer je treba paziti zlasti na stegna, vime, rogove, počesano medrogovje itd. Nadalje Vam sporočamo, da bo za vsako govedo odkazana kilometraža, pri odmeri katere bo upoštevano število glav m oddaljenost hleva od razstavišča. Za vsa potrebna pojasnila se prizadeti lahko obrnejo na Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo, in sicer vsak ponedeljek in soboto, v sobi št. 4.» «» . KD precenjuje težkoče združitve MUIS s PSI UMMIMIIMMIIItIMIIUIIIIIMIMIMIimilltiMimmiIMMtMllllltllllllllllllMHIItlllltlir Gorilni plin je zahrbtno umoril starega upokojenca Hudo ranjen delavec na openski železniški postaji - Burja spravila v bolnišnico tri osebe Včeraj zjutraj je 77-letni u-pokojenec Cesare Giuliuzzi iz Ul. Piccardi za vedno zatisnil oči. Moža so bili v nedeljo sprejeli v bolnišnici zaradi hudega zastrupljenja z gorilnim plinom. Tedaj so mislili, da gre za samomor. V resnici pa gre, kot so ugotovili med preiskavo, le za nesrečo. Giuliuzzi se je zaradi bolezni preselil iz gornjega nadstropja v najnižje in si je skoraj na novo uredil stanovanje. Novega stanovanja se je veselil in je o svojem zadovoljstvu pisal hčeri, ki je poročena v Comu. To pismo pa je ostalo na mizi in so menili, da vsebuje slovo očeta od daljne hčerke. Ko je bil Giuliuzzi še zaposlen pri Acegatu, je bil član tovarniškega odbora. Sredi dela na openski železniški postaji so odbijači vagona udarili 53-letnega Marija Taučerja s Proseške ceste v prsi in ga vrgli na tračnice. Mož j« obležal hudo ranjen, dokler mu niso delovni tovariši prihiteli na pomoč. Kmalu po nesreči so moža naložili v rešilni avto in ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga morali zaradi udarca v trebuh in prsni koš z verjetnimi zlomi rtber in notranjimi poškodbami sprejeti na II. kirurškem oddelku. Tavčer s« bo moral verjetno zdraviti kakih 40 dni. Okoli poldne pa je Angelu Argentiju iz Ul. Valmaura med gradnjo nov« hiša pri Sv. Roku v Miljah padla na glavo o-peka, ki ga je prisilila, da se je zatekel v bolnišnico. Tudi njega so pridržali na II. kirurškem oddelku, vendar le s prognovo okrevanja v 10 dneh. • •• Burja je zopet zapihala in je marsikaterega spravila na tla. Nekaj podobnega se je popoldne pripetilo 64-letnemu upokojencu Luigiju Battistiju iz Ul. Canova, ki «* je ob kanalu nedaleč od poslopja pristaniškega poveljstva radovedno o-gledoval, kako so si ribiči popravljali čolne. Sunek burje ga je nepričakovano spravil iz ravnotežja, zaradi česar je mož padel na sipino pod pomolom in obležal v bolečinah. Baje si je zlomil gleženj leve noge in ker mu ni preostalo drugega, se je zatekel v bolnišnico. Malo prej pa se j* krošnja mladega drevesca zaradi silovite burje, ki po Miramarskem drevoredu posebno hudo razsaja, odtrgala od debla in padla na dve ženski ,in sicer na 68-letno Gemmo Jurizza por. Jernetti »z Ul. Bonafat« in 53-letno Irmo Gaggioli por. Tome z Miramarskega drevoreda 175. Obe so sprejeli na II. kirurškem oddelku, in sicer s prognozo okrevanja v J5 ali 20 dneh. Kot smo že poročali, je vodstvo MUIS izbralo iz svoje srede delegacijo, ki bo navezala s tržaško federacijo PSI stike ter se pogajala o združitvi MUIS s PSI. Včeraj pa je beneški demokristjanski dnevnik na svoji tržaški strani objavil članek o stikih med MUIS in PSI, v katerem namerno precenjuje težkoče pogajanj o združitvi, ker gre to pač Krščanski demokraciji v račun. Tako piše list med drugim, da ni v delegaciji MUIS nobenega sindikalista ter da ena izmed dveh struj v MUIS zahteva kot pogoj za'združitev s socialisti, da ti izstopijo iz mtojskega občinskega odbora, v katerem so skupaj s komunisti. Drugi pogoj pa je svobodna izbira sindikalne pripadnosti. Ker je združitev MUIS s PSI pereča zadeva, smo se pozanimali, kaj je na stvari in smo v krogih MUIS izvedeli, da je pogoj o izstopu socialistov iz miljskega občinskega odbora popolnoma izmišljen. Razen tega se že iz poročila o sestavi delegacije MUIS, ki smo ga svoj čas objavili, vidi da je v tej delegaciji tudi dr. Pisa, ki j'e sindikalist, pa če' prav ne tako znan kot na primer Pinguentini. Tukajšnje vodstvo MUIS pa vztraja na načelu proste izbi re glede sindikalne pripadnosti. Glede tega pa ni omenjeni list ničesar odkril, saj to je vodstvo MUIS vedno trdilo. Doslej so takšno stališče zagovarjali pri osrednjih pogaja njih tudi voditelji MUIS v Rimu SIOVCNSHA PROSVETNA ZVEZA V TRSTU V nedeljo 5 aprila ob 11. uri bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina št. 19 na pobudo federacije komunistične mladine in KPI zborovanje, na katerem bodo jpb 2 • j-ort; 18.45 Stari in. 00 1930 J,. Pouk .mgleščine- 'gAJlJI nKim: 2°:"zae »J glasba in pesmi; %oroiil»; j kmetovalce; 20.30 mješ7; , Odnehaš ali _n»J* poroti «Le divine*; 23.00 ‘yjjA RTV JCGOSLA^ ^ Od 20 50 dalje ma tujih TV post«- ( OfcEPAj VERDI V petek 3. < tržaškega 1 vodstvom _ tfifl pod vodstvom A“*”-viol#_ ter s sodelovanj«" Johanne Martzy2rta * , ’ dela Rossinija, Moz* kovskega. nuOVO, TEATRO NU jj,J Danes 0 - zvežerJ-'r«Vrllj predstava komedij ki jo je napis«1 Dursi. 1 n 17.00, Gina •Zakon*, Dina M M! Pierre Brasseur, w' r-icrre 1,. -------, y]»l ni, Yves Montano. ^ prepovedano. 21,5®, Fenice 15.00, l8- J’ ped1^ r,resor) .... T" Gregor/ Simons," Caron a color, technirama., ji:t# Nazionale. I6-,%-nianni smola«, M. Mastroia' » tese, M. Arena. (P0W , Arcobaleno. 16 0U' v..i 0rj Deborah Kerr, •yul Technicolor . nn- d®11®0' Supercinema. 1SnicOl‘lW godivščina*. 1 ,500: .JV Filodrammatico. . la' reyif^ ■“* . -i«rtl "ifl Mazzarella-Drei v,,jrinii‘j/ in passarella* s skimi lepoticam RADI PRIREDI tekmovinie pe»skih zbore« 1 nerodni pesmi 5. aprila 1959 ob 16 uri v dvorani na stadionu •Prvi maj»: Tekmujejo pevski zbori iz Padrič, Proseka - Kontovela, Sv. Krila in Rovt. 12. aprila 1959 pb 16. uri v Boržfu: Tekmujejo pevski zbori iz Bazovice, Boršta, Doline in Lonjerja • Katinare. 19. aprila 1959 ob 16. uri finale v Avditoriju v Trstu,- Tekmujejo pevski zbori, ki so dosegli na obeh predtekmovanjih prvo in drupo mesto. Vsa tri tekmovanja bo ocenjevala strokovno komisija. Slovenska prosvetna zveza bo podelila za prvo, drugo, tretje in čefrto mesto v finalni tekmi prvo, drugo, tretjo in četrto nagrado. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE simpatizerjev. Razdeljevanje član- Dne 1. aprila 1959 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 9 oseb, poroke pa r»i bilo nobene. UMRLI SO: 30-letna Rubina Rooco por. Godini, 82-letna Giulia DiMi, 62Jetna Clementina Cec- chetto por. Debossl, «5-letna Eii-sabetta Bergamas- por. Lussl, 55-letna Marija Žerjal por. Vrabec, 52-letna Rosa Oosti, 75-letnl Cesare Gialuzzi, 62-letni Vittorio Mario Paotinl, 78-letna Giuseppi-na Hrabar. NOČNA SLUŽBA-"LEKARN v aprilu Davanzo, Ul. L. Beminl 4; Giusti, Furlanska cesta 7; Mlllo, Ul. Buonarotti 11; Mlzzan, Be- neški t>r* 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7; Harabaglia, Barkovlje, In Nlcoli, Skedenj, imaita vedno nočno službo. - —«»—— Valute Milan Rim Zlati funt 5900,— 6150,— Marengo 4550,— 4700 — Dolar . . i . 617,— 621 — Frank franc 123.— 326.— Frank Svic. . . 142.50 144.— Sterllng 1725.— 1730.— Dinar 83,— 87,— Šiling 23 75 24.25 Zlato . . 704.— 706 — Zah n. marka 148.73 149.75 ( UCPNKA PROSVETA ) Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo Imel sejo Jutri 3. aprila t. I. ob II. url aa sedetu v Ul Roma II Prosvetno društvo algo Gruden«, Nabrežina. Vsako sredo od 20. do 22, ure sestanek članov ln •skih izkaznic za leto 1959. Pomenek o reorganizaciji pevskega zbora, dramske družine in drugo. Vabi odbor. darovi in hkinphvki Ob svojem 87. rojstnem dnevu 3, aprila in 5. obletnici smrti svoje žene, daruje Anton Brlščlk 2.000 lir za Dijaško Matico. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu »o najnižje cene, v drugem naj-v 3. prevladujoče) višje, pomaranče; • taroechi* . . • • • 129 176 147 •rdeče* . . . . • • • 77 153 141 •more* . . , . * • • 106 153 141 •svetle* . . . • • • 47 100 83 limone .... 71 04 83 jabolka; •abbondanza* I. . 29 41 36 • abbondanza* II. . 18 24 24 •delizia* I. . , • e • 94 118 100 •delizia* II. . • • t 53 71 53 • imperatori* ; 36 71 53 hruške . . . . • • • 106 165 141 artičoke (1) . • • • 10 55 38 brokola • • • 3« 71 59 cikorija , . . . • • • 24 65 41 čebula • • • 24 59 36 koromač . . . • • • 29 tia 47 razna solata . 25 125 75 nova solata . ... 130 350 250 krompir . . . • • • 20 56 33 kifeljčar . . . • • • 47 106 71 nov krompir . • • • 46 106 83 grah ... 129 200 153 zeleni radič . ... 38 700 126 špinača . . . . . • 4 38 80 63 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). ČETRTEK, 2. aprila 1951 RADIO TRST A 7 00 Jutranja glasba; 11.30 Brez. obvezno, drobiž o,d vsepovsod.', ir, predavanje »Aprilske šale«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kuilture; 12.55 Orkester Per. cy Faith; 13.30 Lahke melodije; 17.30 Plešite z nami; 18.00 Z začara, le police — Zora Kafol: •Štirje bratje«; 18.10 Mendelssohn: Koncert v e-molu za Violino in orkester; 18 40 Mladinski zbor iz Maribora; 19.00 Sola in vzgoja — Ivan Theuerscbuh: «Vzgojna posvetovalnica*; 19.20 Pestra glasba, 20.00 Šport; 20.30 Album priljubljenih melodij; 21.00 Zgodovina odkrivanja sveta — «Afrika»; 21.30 Operna glasba; 22.00 Iz sodobne književnosti — Boris Pahor; »Onkraj pekla so ljudje*; 22.15 Rukoveti Stevana Mokranj-ca; 22.35 Ravel: Kvartet v F-duru; 23.05 Ansambel Los Cuban. citos; 23.30 Polnočna glasba. THST 12.10 Tretja stran; i4.15 Gledališke novice in filmska kronika; 18.15 Zenska in družina; 21.00 Sola za žene, opera v treh dej. U. PROGRAM 14.00 On, Ona ih tretji; 16.00 Tretja stran; t7.00 Operna glasba; 21.00 Trojagiski konj, komedija v dveh dejanjih RADIO KOPER Poročila v italijanščini: 1230 17 15, 19.15 22.30, Poročila v slov”: 7 30, 1330 15.00 5.00-6.15 in 7.00-7.13 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 11,00 Otroški kotiček; 11.30 M A. Ba-laklrev: Uverture na ruske teme — A. Dvorak: Simfonične variacije; 12.00 Glasba po željah; 12.50 Glasba po željah (II. del); 13.40 Kmetijska univerza; 13.50 Glasbena medigra; 14.00 Glasba po željah; 14.30 Pogovor z volivci: «Pred mikrofonom preds OLO Koper tov. A. Dujc»; 1440 Glasba po željah (II. del); 15,20 Slo. venske narodne; 15.40-17.00 Prenos RL; 17.00 Igra orkester Yvet-te Homer, 17.30 Operna glasba; 18.00 Radijska igra: «Anonimoa tragedija*; 18.51 Zabavne melodije; 19 30-22.15 Prenos RL; 22.15 Orkester Les Brovvn — ritmi; 22.40 Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 327.1 m, 202,1 in. 212,4 m Poročila: 5.00, 6 00, 7.00, 8 00, 10.00, 13.0'), 15.00 1700, 19.30 22 00 . 22.55 8.05 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta; 8.20 Melodije od tu in tam; 8 40 Potopis in spomini — Prežihov Vo-raoc: Na domačih in tiujih tleh; 9.00 Gustave Charpentier: Vtisi iz Italije; 9,35 Popevke se vrstijo; 10.10 Skladbe za violo, klarinet iri violončelo; 10.35 Domači napevi in poskočnice; 11.00 Petnajst minut s kvintetom Jožeta Kam-piča; 11.15 Uvertura In finale opere «Marta»; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Narodne za glas fornije*, V. °'polic,r^ Gratiacielo. 16-°®- ra*. f liciale di s«it®e*j Cristallo. 16.00: ‘R Joajie J Paul Nevvman, jj vvard, Joan Coh j son. Cinemascopčt ,a> Capitol. 13.30: Astra Roiano. 1® ,. AJ^ dve m,illijar<^w* ‘ .„{! &SSE&S* Aldebaran. 16.00. J so», M. Moreno. priJ}j( ' Ariston. 16.00: pipef tft ly», Van John«>n’ j, in Martha Hyer.K^i, „ Aurora. 15.30. *jsoda ]» Garibaldi. 14.®®; -4 gliano. Iinpero. 16.00: ^ ^ Ita7.riar«®.fflhl « * i I Vittorio Gsssrast'- ^ stroianni, ,te Moderno. 1®I30Bioi'®fl'/*i R. Boone, l.u'aeU !1 S. Marco. I1®-wjstro’l!SV Schell, »zvet®1 I 1 Savcna. 16 utLwi»n. „ «j , Davis, A. " J Viale. 16.00: ‘ q3rWk J ^ mirje*, Eva J* Trstu. 15 00. Vittorio Veneto. , << je dvakrat ž'v HeŠl Bclvedere. 15.3». • ljenje*, D O W f Marconi. 14.30. Po slavnem E M Remarau;Herofl tl Massimo 16.0^*^ E. ,und Pdr<%inV* Cinemascope, 'r,gvs#j(, Novo cine. 16- InaSi®' , panna*, M. * piš#0 fredi. uralt „ Odeon. 16.00: , «Bambi». nr I. Radio. 16.00: jrtfl' ■spod Hyde».nSr v / man KINO Verdi: «JunaW 4 NOVO vodit* K f Sirdar de .c & Jarec tiv°ier ■ Mr Walter de 1» Tri kraljeV‘ " l TRŽAŠKA l'rdl - UL 0| se •e aiC*1!# vsem, ki so s' mi ob izgubi na še EME KO* ^ ' 9 Air ji Posebna so nam P°^sltemuKj cvetja, PeV župniku in ji1 f0 čit !! mco spremi" ,. Žalujoče J |ti $ Griza" rjl> a »V - Boljunec, *• Po dolgi in hudi bolezni je včeraj tlsnil svoje oči naš dragi VLADIMIR STARC,^ sin - -losar Žalostno vest sporočajo globoko uz‘ «jof0 , kap. Mario (odsoten) z zaročenko v f :k in vsi ostali sorodniki. Pogreb nepozabnega pokojnika b? v »D1 tek 3. t. m. ob 14.30 iz hiše žalo^1 Mia „ Istočasno se iskreno zahvaljujem" j* skem drevoredu 183. 4«*kWLnniiw isKreiiu zanvaijuj''*- m dr. G. Franchiju in dr. F. Gianporcai jU " jj mO£. lft (Ih i.T rs 11/4 i 1 a rt le rt-i ni,Ir U V . . dr moč, ki sta jo nudila pokojniku v ci bolezni. drU*.riAP STARC, CERGOL i" Trst, 2. aprila 1059. dnevnik 3 — 2. aprila 1959 BRANKO S S&fcSfC ”obla' no • Povirno. V**!« Wuner tovariši, So an^V°rja’ kl 3e «j*Wjo n„i, • modno *S Vda^°3rlega Dioria & liloviti Prani’ PIeden j0 * ^ trV vr§el na ‘{ 4, H, f' Zlobni jeziki 'a *» W'prav ^ dej- 9 * ‘■m avH° Dior-iu zad' 'šišljoj ljeaJa, nekateri Ji2obun„Ce 0 samomo- ^'/Smendar j™ te' A Hal, j. ’ k<^ sem že po-^ ^ »odS nh7gam mn(> 11 S? tepii ^b acim se P° b Dn’J? Pa ne goji a So Rimo bmh simpa-4 »«, te1"® ak Pariza, ud*. le vran j. ris 4 **1A r ariza. t!etosn-BVra,g hotel* da Pogledi, poletie nekoli- S‘cuai nrptr, ? če ^ , - “»uai,-------, f JfHco, ?Pelial v Hoče ^ °uvnipn » y v ^-oce 4 že n tal^? reb se " Ni j. : nekoliko pri- - fci?k° bi rekel, v *i Pflstavn"! svetu neka-1 5! osebi socializem Njj no Priznajte - da bi ^ y ta t kazali s pr-3 ^ J® Pa od tam in 10111 iAi jaz sem vfcJa' Pred od- A^iPtei v,, ■ e sem to-v ba čmPU nekai do- IT*? tri J 2? rt loc H j~-i znam ^ do n končn° vozno A '■}}. nove Cp!,rbne Posta’ ■a*.. v. teviip mi iQ ir tove^61?1 posta- Nkaio 'le mi je že »Al kar ^nar3a' zat0 nko.rar na et-n-iv. ' i sA' karTiarja' zat0 ?° ®°Pray!ta starih ne' i C ' pete- kot to, -rečem' ta je n, meje* 'Ce bi 5/ enostavno, o,,.U1 se neiio, „ TT.iJ če pogledala. — «v tej gneči se vam lahko izmuzne*. Prišla je postaja in neka ženska, ki je sedela blizu mene je izstopila. Ravno pravi čas. če ne bi bilo tistega sedeža, bi sedel najbrž na tla. Noge so mi odpovedale poslušnost, z rokama pa sem konca pasu vtaknil v žep. * # # "» «„“T s l>C£kM2t: • ^jpr^n?0 — «pri-JL& fe t3 kvaliteta, po- i 70merv K-; sam stari $ ' M)e «hV.,l.Sa bil ve- ^ in Pas on s.rčkani ta1 in te, eie’ srčkani a' I sP>oh noi- b’ ta pas Jladaj no uai Posebne-t * 5 PoLh rbtu je bil l »k ?Woh m1^11 trakom, r sA Ona - , mogoče /■'K nSal se z njim » nikoli, pu- «,Nal 2a’ da je veselo 4 } ^m SH?a,°b Na Za-% ^ 5 Paso! 8°voriti ti to Sejo kbIkjner. tako te, Ni tna- pri nas, ;o dl jaz pustil f nanj. uu- '4 t*6 dan, ko Kn Jn jaz cigarete, . 4HpNen lavili v va' f ni in ko 1ttiočtj ^edersehen*, , v,Ni,zazeic« o,.’ l' , edersehen», sto: s11 halt! Bleiben M l&lD* \ Ki in i "n > * ■Di6iuen 4 S h«,.. A N , °katoiC£i’ sem za-obstal- .m » »^ A. °hal PlOOro. s ok: ■ t t Je ^ °bal cigare- S>‘ dnev!kob rekel: **«“ 'nrlu™, v,e' Q Ja Počasi od- ■ *%* J SkSne A 'S^Vais’ke vtr?leibusne naar' Bi- Di- na- ka- vsak na Vol1! Urah' e nss * b?" >hSV“ s™ '"d ^ vlbil sinjemu &,laž i0 Proti anivaJu sp!^od. M'Alj j.si dihu! zdaj je 'HvH* bilo vi1' d°b' ^čenkov. glavo, slišal fcbe "v‘“a VS1'* Vk,, > «r N, ST- tam- ti- A SJeflai SVesti si lal ' tvesti Si sprevod- r^N~\ m — Ben, Jakec, kaku si kej pasau praznike? — A, pestme stat, /ce sm jezen! Kam smo pršit/ Sez vsemi temi znajdbami, smo prši i ta/cu delč, de ne moreš jel nanka u oštarijo. Sm šou za Velikonuč t le gor u ano oštarijo. Nas je bla glih ana lepa kompanija. Glih smo se začeli dobro jemet pej ti odprejo tisti tele-vižjon. Jen na anbot so nas začeli od vseh strani mirt, de moremo moučat, zato ke se ne zastope. Mi smo se pej teli kej ment jen magari kašno zapojat, ma nas niso pestili. Mi smo se ujezili jen smo šli ven, de gremo kam drgam. Kej misleš, de nam je ratalo? Kamer smo pogledali, povsod je biu televižjon. Te rečem, de nismo je-meli kam jet jen ta/cu smo se pobrali domou jen smo šli zgodi spat. Jezni na ceu svet jen na tisti televižjoii. Zdej je pršla že takšna svoboda, de moreš moučat prfina u oštariji. Tam, kamer je bla zmiri nar-veča svoboda. — Ja, ja, zastopem, zastopem. Ma tu ni važno. Važno je znat, de je šla Soraja u čine. — Kej de je šla? U čine? Pej kej tu mene mari! — Ma kaku de ne? Ce so tu napisali žornali, če reč, de je potrebno, de vsi znajo, de je šla uana u čine, jen je treba tudi vedet — ma jest sm pozabu — kašen film je biu jen kašne marke je biu auto s katerem se je pelala. — Kepe j, kepej! Jen tudi kašne farbe je biu klebuk, ke ga je jemela jen kašne karamele je jela. Ankrat so se od takeh na-umnosti menle babe na plači, danes pej smo že talcu naprej, de se tašne čakole piše po žornaleh. Jen še fotografije so zra- ven, Jen ti, se zna vse ver ješ. Jest stavem, de si šou tudi ti včeri gledat lipicanske konje na Mon-tebelo. Je res al ne? — Ma ja, sm biu, ja. Ma ni. treba tu vsem pravet! Bogi Mihec! So lepu tekli tisti konji, a? — Dej, dej, pestmo stat! Dejmo se ment. kašne bol pametne reči. Vidi — denmo reč — kaku se zdej peuski zbori forte prpraulajo na tekmovanje. Jen bo vse ku pr športi. Nazadne bo tudi finale, jen bo žirija jen klasifikacija jen vse. Kej nisi neč kontent ti, ke jemaš te zbore zmin po glavi? Se zna, de sm kontent. Je pršlo vsaj na-malo žiulenja. Zdaj jemajo vsi vaje na vse muč. Jen še narodne pesmi pojejo; glih tiste, ke so ble narbol zanemarjene. — Ma jest sm slišou, de je zastran tega tudi dosti čakol jen besed. Anem je prou, anem ni prou. De tu bo samo skodlo jen de take reči ni za delat. — Cuj, če -je dosti čakol, ni neč za se čudet. Vsako rič ke nardiš, prnese tudi čakole. Ma tudi tu je dubbro znamnje. Ce reč, de je ledem vselih nekej mari jen de jem ni vseglih. Kaj misleš, de je bulše, če vse mouči jen de kadar ke gre kej u neč, de je vse tiho? Tisti, ke be radi, de be blo vse tiho, nimajo prou, zatu ke kadar vse mouči pomeni, de nobenmi ni več neč mari. Je al ni ta/cu? — Je, je! Pej kadaj bo tu tekmovanje? — Ta prvo ke bo, bo u nedelo na šta-djoni pr svetmi Ivani. Tudi midva ne smemo mankat. Boš šou z mano, znaš! — Bom šou, a. J e pomladanska utru j enost bolezen1 Normalno ne, pač pa nasičenost organizma z raznimi strupi, ki so se čez zimo nakopičili v nas zaradi nepravilne prehrane-Kako si pomagamo? V prvih pomladanskih dneh je marsikatera zdravniška ambulanta bolj polna kot sicer ai tožbe ljudi so si med seboj hudo podobne. Vsi se čutijo nekako potrti, utrujeni, nič se jim ne ljubi, ker jim možgani kaj neradi delajo in podobno. Boli jih tu, boli jih tam, glava je težka, noge komaj vlečejo za sabo, in srce tudi tistim, ki jim sicer ne nagaja, začenja močneje utripati, %e napravijo malo večji napor. In tega ne opažajo le na sebi, pač pa tudi pri svojih v družini in pri znancih. Posebno so temu podvržene ženske. Temu zdravniki in nestrokovnjaki pravijo pomladanska utrujenost, ki sicer ni bolezen, pač pa ima simptome bolezni in spada v nekakšno zvrst tipičnih motenj. Vzroka sta v glavnem dva: prebujanje prirode se kaže tudi pa človeku in to v dveh oblikah: v naglem poživljanju zdravih sil in v pospešenem učinku negativnih plati ali šibkosti organizma. Drugi vzrok temu pa je določena prenasiče-r.cst ali bolje intoksikacija iz zimske dobe. Čeprav bi ne hoteli z vitamini pretiravati, bi mogli reči, da je pomla- danska utrujenost nekakšna | prvih pomladanskih splošna avitaminoza. Ne gre za avitaminozo hujšega, že bolezenskega značaja, pač pa za avitaminozo kot posledico predolge zimske enolične hrane. O tem smo sicer že govorili, tedaj smo pribili, da je sedanja hrana mnogo boljša od hrane, ki je bila v navadi pred 50 leti in prej, vendar je tudi res, da naša zimska hrana še od daleč ni takšna, kakršna bi morala biti. Se vedno si pozimi privoščimo premalo zelenjave, premalo sadja, premalo mleka, pač pa uživamo preveč tolšč, mesa, testenin. Kar priznajmo, jabolko, pomaranča ali banana je za otroka. Oče ali mati ali kdo drug odrasel človek v družini se raje nabaše težje in tečnejše hrane, ker ga to «drži pokonci)). Sadje, mleko, to je za otroka. To je še vedno splošno veljavno mnenje. In posledice tega so tu. Premalo smo uživali zelenjave in premalo sadja in v našem telesu se je nabralo raznih kislin in drugih strupenih snovi, ki se sedaj kažejo v obliki utrujenosti, nerazpoloženi a, včasih celo v obliki kake lažje bolezni. Vsaka gospodinja si že v imun i minutni n um )tin minuti iiiiiiiiiiin 1111111*' nun nuni i ................................................................................................. S ČIM VSE SE UKVARJAJO ASTRONOMI IN ASTROFIZIKI... Kakšen konec bo doživelo človeštvo: ali se bomo spražili To je ena domneva, druge pa nam obetajo, da se bomo zadušili zaradi pomanjkanja zraka ali pa zaradi splošne vsemirske smrti in podobnih vzrokov Ko smo zadnjič pisali o načrtih za prvo -potovanj* človeka na Luno. smo rekli, da bo vožnja izredno draga, ker da bodo stroški po povprečnih računih strokovnjakov znašali okoli 180 tisoč milijard lir. V to ogromno vsoto so seveda všteti tudi vsi dosedanji in vsi bodoči stroški, ki bodo potrebni, da bo človek dobil na razpolago raketo, ki bo varno priatala na Luni, na Marsu ali kje drugje in se nato vrnila na Zemljo. Ameriški zdravnik dr. Haber, ki se ukvarja s tako imenovano vsemirsko medicino, to se pravi z življenjskimi in zdravstvenimi pogoji . ......WI.WIWWWW- Hočiminh, predsednik Severnega Vietnama, pleše z mlado Indonezijko v Tjipanasu (Java) ob priliki svojega uradnega obiska v Indoneziji tistih, ki bi prvi morali Jta tn tvegano potovanje, je izrazil mnenje, da si človeštvo skuša privoščiti predrago razkošje, kajti bogastvo planetov in Lune ne bo odtehtalo stroškov, ki jih bo človeštvo dalo za ta svoj veliki podvig. Niso pa istega mnenja astronomi in strokovnjaki astronavtike, ki po mnenju povprečnega človeka »trmasto rinejo v negotovost*. Razlog za to znanstveno vnemo astronavtov in astrofizikov pa je vendarle razumljiv. Nima sicer konkretne, vsakdanje vrednosti, ima pa velik pomen za znanost. V naslednjem bomo skušali prikazati, zakaj se ti ljudje tako ogrevajo za potovanje izven zemeljske atmosfere, in to ne glede na strateški pomen, ki ga raketni tehniki dajejo razna vojna ministrstva. O bodočnosti Zemlje in drugih planetov je zelo veliko domnev. Po dolgih proučevanjih so z odkritjem radioaktivnosti znanstveniki dokončno izmerili starost naše Zemlje, ki da je stara okoli tri milijarde in pol let. Ce so torej odkrili starost Zemlje, se sprašujejo, do kdaj bo Zemlja živela. Glede tega je bilo doslej zelo veliko domnev in teorij, ki so si med seboj močno protislovne, vendar pa je vsaka zase znanstveno utemeljena, saj vse izhajajo iz krogov strokovno priznanih ljudi. Med imeni, ki govore o preteklosti in bo- dočnosti našega planeta, zasledimo namreč velika znanstvena imena kot so na pr. Enrico Fermi, George Gamov, Hans Bethe, von Weizsaecker, Hoyle, Arthur Eddington, James Jeans in imena številnih drugih fizikov in astronomov. V času zadnjega geofizikalne- .......„„„„„.................................... minulimi................................... mi....iimtmim.....mi Kokoši In vino V nekem znanstvenem zavodu v Zapadni Nemčiji so nedavno izvršili zanimiv eksperiment, ki nam daje nove podatke o naših starih znankah ~ kokoših. Eksperiment so izvršili učenjaki, ki so zaposleni na Zavodu za vinarstvo v Wuerzburgu. V poslednjih letih 80 tržišča nekaterih zapadnoevrop-skih dežel kar preplavila vi-? na nizkt kakovosti, ki jih dajejo nekatere nove in cenene hibridne trte. O ni/.k. kvaliteti teh vinskih sort ni bilo že prej nobenega dvoma, toda z omenjenim poskusom so hoteli ugotoviti, ali imajo te* vinske sorie tudi neko škodljivo fiziološko delovanje. Spričo okoliščine, da ekspe-r.mentov, s katerimi so hoteli to ugotoviti, niso mogli izvršiti na ljudeh — kljub temu, da ni nobenega dvomaj da bi se našlo precejšnje število prostovoljcev —- ni učenjakom preostalo nič drugega, kot da te eksperimente I izvrše na laboratorijskih iiva-I lih. Zaradi določenih razlogov, ki jih izpuščamo, je izbira padla na kokoši. Eksperimente so izvršili na naslednji način: Nekaj sto kokoši iste pasme so razdelili v tri enake skupine. Pripadnicam prve skupine je bila namenjena vloga popoinih abstinentk; pripadnice druge skupine so prejemale vsak dan namesto vode zelo kvalitetno rensko črno vino, pripadnice tretje skupine pa so prejemale dvomljivo hibridno vino. Presenetljivo je, koliko vina so kokoši popile vsak dan: vsaka je dnevno popila, hočeš nočeš, po četrt litra čistega vina, a eksperiment sam je trajal cele štiri mesece. Prav tako je presenetljivo, kar so s tem eksperimentom cdkrili: kljub temu, da s0 popile relaLvno tako ogromne količine vina, so kokoši iz druge skupine (ki je pila kvalitetno črno rensko vino) ostale zdrave, kar pomeni, da jim ta količina vina ni niti iz tretje skupine, ki so pile dvomljivo hibridno vino; vse so poginile najkasneje v treh tednih po začetku eksperimenta, obdukcija pa je pokazala, da so poginile zaradi hudih motenj v funkcioniranju jeter. Učenjaki so tako dobili znanstven argument, da so omenjena vina ne le sleparija, ampak tudi nevaren strup. Kil v ledeniku Dva angleška raziskovalca sta v nekem ledeniku na Spitzberških otokih odkrila v ledu dobro ohranjenega kita, ki je dolg okrog 20 metrov. Seveda je nastalo vprašanje, keko je mogel kit priti na vrh visokega ledenika. Po vsej verjetnosti je mrtev .a-plaval na površino vode in je takrat nastopil izredno hud mraz, tako da je zmrznil in ostal tako ohranjen polnih dva tisoč let (vsaj taka je, po mnenju omenjenih razisko- ga leta je bila obj avl jena vrsta del vprav s tega področja. Med temi je verjetno še najbolj zanimivo delo, ki spravlja ponovno na dan znano sibirsko katastrofo od 30. junija 1908. Kot je znano, je tega dne v Sibiriji treščila na Zemljo masa kakih 40.000 ton'1 žareče snovi, ki je napravila luknjo s premerom 8 km in okoli tega umetnega kraterja ožgala še kakih 5 tisoč ha gozda. Sovjetska akademija znanosti je ta meteorit ponovno obdelala in ob tem so prišle na dan tudi domneve, naj bi to ne bil meteorit, pač pa neko telo iz vsemirja, ki naj bi bilo delo možganov, to se pravi živih bitij, ki podobno kot človek na Zemlji grade in u-stvarjajo na tem ali onem planetu našega ali kakega drugega osončja. Toda ne glede na to domnevo je res, da če bi se meteorit na svoji poli zakasnil le za štiri ure in 47 minut, bi bil — po računih sovjetskih, astronomov — treščil na Leningrad, ki bi bil danes le kup ruševin in zato le zanimivost za turiste, ki bi s: prihajali ogledovat, kaj je ostalo od velikega mesta, katerega temelje je postavil Peter Veliki. Ustavili se bomo pri oni morebitni zakasnitvi 4 ur in 47 minut. Znanstveniki se sprašujejo, ali bi ne mogla tudi naša Zemlja na svojem kroženju v sklopu našega sončnega sistema in Rimske ceste «zamuditi» kak dan ali mesec in s tem priti v kolizijo s kakim drugim nebesnim telesom, ki bi se na svo-poti držalo «voznega reda*? Astronomi pravijo, da je to možno, vendar pa, da je- izredno malo verjetno, da bi se kaj takega zgodilo. Bolj verjetno pa bi bilo, da bi se kak manjši planet močno približal Zemlji in bi ga Zemlja pritegnila nase. Leta 1937 se je tako približal Zemlji mali planet Hermes, ki je bil tedaj oddaljen od Zemlje ((komaj* 800.000 km. Ce bi bil Hermes prišel še bliže in bi ga Zemlja s svojo privlačnostjo pritegnila nase, bi njegove posledice bile hujše kot one v Sibiriji, kajti premer Hermesa meri okoli tisoč metrov, to se pravi, da je njegova gmota mnogo večja od meteorita, ki je padel v Sibiriji. Da bi pa neki meteo- rit postal Zemlji nevaren, bi moral biti najmanj nekajmi-lijonkrat večji od meteorita, ki je padel v Sibiriji. Ce nam torej meteoriti neposredno ne groze, bi nam mogla skvariti «mir» na Zemlji nekoliko večja napaka v «voznem redu* večjih vsemir-skih teles. Ce bi na pr. kaka zvezda nekoliko zašla ali bi naša Zemlja na svoji poti nekoliko zastala, da b* se približali kaki zvezdi na kakih sto milijonov kilometrov, bi nas ta velika zvezda me zvezde, prišlo na Zemlji do tolikšne vročine, da bi se kaj kmalu . skuhali ali bolje spražili. Vsekakor bi v tem primeru bilo življenje na Zemlji uničeno. Med domnevami o koncu življenja na Zemlji je tudi «odtekanje» zemeljske atmosfere. Ozračje naše Zemlje se namreč počasi «odceja» v višino in na Zemlji postaja zrak vedno bolj redek, tako da bo nekoč življenje na Zemlji v sedanjem smislu nemogoče. To pa ni več domneva, pač pa že dognano dejstvo. Vendar naj se nihče ne boji, da mu bo zmanjkalo zraka, kajti do tega bo prišlo šele čez dolgo vrsto milijard let. Najbolj neposredna nevarnost življenju na Zemlji pa baje grozi s strani Lune. Dar-win, Jean Jeffreys, Roche in drugi pravijo, da se bo Lu- na počasi začela približevati Zemlji. Ro se bo približala do določene meje, bo Zemlja deživela velikansko katastrofo zaradi izredne plime in o-seke. Plima in oseka sta namreč posledica privlačnosti Lune. Ko pa bo Luna tak(fc blizu, da bodo vode ob plimi narasle na več sto ali celo tisoč metrov, bo ta prirodni pojav preplavil in potopil vse, kar je na Zemlji živega. Ko pa se bo Luna še bolj približala Zemlji, se bo raztreščila. Toda tudi tu ni neposredne nevarnosti. Do tega bi moglo priti šele čez več sto milijard let. skuša povsem temeljito očistiti stanovanje. Ce velja posvetit toliko truda stanovanju, velja prav tako posvetiti nekoliko več pozornosti samemu sebi. Svoj organizem in organizem svojih domačih moramo očistiti navlake, ki se je nabrala čez zimo. Zdravniki, h katerim smo se zatekli zaradi «čudne utrujenosti*, nas obračajo in vrte, tipajo in gledajo na rentgenskem a-paratu in ne ugotove ničesar. Po navadi nam nato zapišejo j kako krepilno Sredstvo, še raje pa nam v takih primerih naročajo razne čistilne čaje in napitke. Najuspešnejše sredstvo za izločanje zgoraj omenjenih kislin in strupenih snovi iz organizma pa je primerna hrana, hrana polna vitaminov io tistih snovi, ki smo jih s preveč enolično hrano organizmu čez zimo odtegnili. Nihče ne bo mogel reči, da r.i bilo pomaranč dovolj in tudi če so bile včasih nekoliko drage in če bodo v pri hodnjih tednih še dražje, bi s* jih prav gotovo morali privoščiti. Izgovor, da jih ne premoremo, je pri nas odveč. Namesto da bi pokadili dve cigareti, si privoščimo raje pomarančo. Rezultat bo vsekakor boljši. Da ne bi ostali le pri splošnih ugotovitvah, bomo navedli nekaj receptov, ki bi za to prišli v poštev. Namesto običajne večerje, bi si gospodinja lahko umislila sledečo varianto; več režnjev rženega kruha ali tako imenovanega polnega kruha (pane integrale) namažimo z maslom, nato žvrkljamo jajce s sladkorjem in sokom ene limone in ene pomaranče. Ko to zmes dobro premešamo, vlijmo vanjo še četrt ali pol litra mleka. Po potrebi več. Ta večerja prav gotovo ne bo zalegla dovolj človeku, ki ima za seboj naporno delo, toda tako bogata bo z vitamini, da bo poživila tudi močno utrujenega človeka. Drugi recept, ki se bo prav tako zdel prelahek, ki pa je lahek le navidez; nastrgajmo nekaj korenčkov, dodajmo zribano jabolko in še nastrgane lupine limone ali pomaranče. Sem dodamo še nekaj sesekljanih orehov in vse skupaj prelijmo s smetano. Ob tej okusni zmesi se postrežejo še piškoti ali tudi navaden, raje še ržen kruh. Otroci in tudi odrasli bodo to z vitamini zelo bogato hrano z užitkom použili in močno jim bo koristila. Lahko bi navedli še več podobnih receptov, toda gornja dva že dovolj jasno nakazujeta, kakšna naj bi bila hrana sedaj, v prvih tednih pomladi, ko na trgu še ni svežega sadja. Ko pa se bode na trgu pojavile že prve pa se bomo spet začeli »pripravljati* na pomladno utrujenost, seveda v kolikor n* bomo spremenili svojega dosedanjega načina prehrane, • čemer smo že tolikokrat pisali in kar bi bil° že skrajno potrebno. Ce namreč tako rodi posnemamo nekatere tud-ce v njihovih negativnih navadah, bi jih morali posnema, ti tudi v tistem, kar imajo pametnega... Drobni nasveti V posodah, v katerih segrevamo vodo, se nam sčasoma nabere kamen, ki mu pravimo kotlovec. Posebno pri daljši uporabi iste posode s* kotlovca veliko nabere. To velja zlasti za kotliček pri štedilniku. Skoraj nemogoče je kotliček sproti pomivati, hkrati pa je vestni gospodinji nerodno, da je v kotličku prava skorja kotlovca. Pred časom smo že omenili, kako se da temu odpomeči, danes bomo navedli še nekaj nasvetov. Da se nam v kotliču ne bo nabiral kotlovec. dajmo vanj košček marmora, ki kamen nabira nase. Ce pa se je v kotliču kamen že nabral, ga bomo odstranile tako, da bomo zvečer nalile v kotliček razredčenega kisa, ki ga pustimo v njem čez noč. Zjutraj se bo kamen kar sam ločil od sten in ga bomo z lahkoto odstranile. Drug način ja sledeč; v čisto vodo kanemo nekaj kapljic salmiaka, ki ga prav tako pustimo čez roč. Naslednje jutro bo dovolj, da kotliček potolčemo po stenah s kakim lesenim predmetom in kotlovec se bo z lahkoto ločil od kotla. Poleg gornjih načino” je sicer najbolj temelj.., zato tudi najbolj zamuden način in sicer vsakdanje čiščenje. Vsako jutro. preden v štedilniku zakurimo, kotliček izpraznemo in ga očedimo ter nato nalijemo vanj sveže vode. Sicer pa bi ob tem dodali še sledeče; za kuho vroča voda iz kAliča ni preveč priporočljiva, pač pa naj ta voda služi le za pomivanje posede. Ce potrebujemo za kuho vročo vodo, si jo moramo sproti segreti v loncu. Pred pol stoletja so Zemlji napovedovali skorajšnjo smrt zaradi stalnega nižanja lastne temperature. Ta dom- češnje in nato drugo sveže neva je že pokopana, ni pa (Nadaljevanje na 5. strani) sadje, bo problem rešen. Toda rešen bo le začasno, za čez poletje in jesen, pozimi iiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiniiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHlliiiiiiimmimiiiiimiifiHiiiiimnmiitiiitiiimmtiiiiiMMifimiiiiHimiiiiHiHii MODNI PO Pomladimo svojo zunanjost! HOROSKOP ZA DANES__ najine n J škodila. Tega pa ni-|valcev, starost v ledu ohra-kakor ni moč reči za kokoši | njenega kita), Tokrat vam ne mislimo dajati nasvetov o letošnji spomladanski modi. Za to je sedaj že prepozno. Vse, ki so si nameravale napraviti kaj novega, so to prav gotovo že storile. Nekatere že nosijo nove spomladanske plašče in kostime, druge pa nestrpno čakajo, da jim bodo njihove šivilje končale nova oblačila. Da bi pa govorile že o poletni modi, se nam zdi le še prezgodaj, posebno sedaj, ko govorijo vremenska poročila o novih snežnih padavinah (sicer v hribih) ter napovedujejo tudi pri nas poslabšanje vremena. Nekaj nasvetov pa vam vendarle hočemo dati v zvezi s pomladjo in v želji, da vam pripomoremo k resnično spomladanskemu videzu. Poglejte se dobro v zrcalu. Pv ne nekje v temni sobi, temveč opravite ta estrokov-ni» pregled na močni dnevni svetlobi. Opazile boste, v svojo žalost seveda, da z vašo kožo ni vse v redu, da so tudi lasje brez prave barve in lepega leska. 1 n sploh vam bo zrcalo pokazalo, da ni vaša zunanjost tako spomladanska, kot vaša obleka. In zakaj vse to? Zaradi tega, ker koža pozimi ni imela dovolj zraka, ke-r ste živele dosti v zaprtem prostoru in ker tudi hrana ni vsebovala vseh tistih vitaminov in snovi, /ci so za lepoto in svežino kože potrebne. Pa se zaradi teh ugotovitev nikar ne prestrašite. Vse lahko nadoknadite in vse popravitei. In zato niso potrebni niti lepotni saloni. Potrebno gia bolj pritegniti k sebi in je samo nekoliko dobre vo- r.as tako potegniti iz privlačnosti Sonca in tedaj bi se moglo na Zemlji zgoditi dvoje; ali bi zaradi oddaljenosti od Sonca na Zemlji od mraza zmrznili, ali pa bi zaradi vročine, ki bi prihajala z Ije in pa vztrajnosti. Predvsem morate svojo kožo dobro očistiti. Najbolje bi v im seveda to napravili v lepotnem salonu, kjer imajo zn tn posebne pripomočke. Toda, ker bi bilo takšno čišče- nje kože povezano s stroški — me pa bi želele, ' da bi se lahko ponašala z lepo kožo prav vsaka — bi vam svetovale, da si zjutraj ali pa še bolje zvečer; napravite, precej kamiličnega čaja. Ko je ta zavrel, si z njim napravite soparo na obraz in vrat (še prej si morate ložo dobro umiti in očistiti s posebno kremo ali lepotnim mlekom). Nad soparo ostanite vse dotlej, dokler je čaj vroč. Nato st kožo na hitro obrišite in si jo dobro namažite z mastno kremo. Ker so pore, zaradi vroče sopare odprte, bo koža kremo popolnoma vsrkala. To velja za čiščenje kože. Da odstranite razne izpuščaje ter da kožo osvežite, si nekaj dni splakujte obraz z deževnico ali pa z mlačnim kamiličnim čajem. Nato začnite s pravo pomlajevalno kuro, pri kateri se- boste posluževale kaj preprostih sredstev, kot na primer korenčkov, pomaranč, limon in sploh vseh vrst spomladanskega sočivja. Pravijo, da ima koren skoraj največ vitaminov. Zato je dobro, da ga čim več uživate ter da si istofasno z njegovim sokom dobro namažete kožo. Odprti pore se vam bodo zopet stisnile in koža bo postala bolj sveža in prožna. Ce imate mastno kožo, lahko korenju dodate tudi nekaj limoninega soka, ki bo kožo še pobelil. Podobne emaskes, ki jih držite na obrazu kake pol lire, si lahko napravite tudi iz druge zelenjave ali pa tudi iz rumenjaka, beljaka ter iz medu. Tudi lasje so potrebni vaše nege. Predvsem morate odpraviti vsak prhljaj in za to imate danes na razpolago že razna učinkovita sredstva Potem se odločite za dober šampon, s katerim si boste ne- kajkrat zaporedoma umile glavo. In še nekaj bi vam priporočili — to bo veljalo za vse, ki imajo tenke in slabotne lase. Zdravniki so ugotovili, da si taki lasje zelo opomorejo, če jih nekajkrat namažemo s petrolejem. Kura sicer ne bo prijetna, a rezultat bo brez dvoma zelo dober. Prav tolikšno skrb boste morale posvetiti seveda tudi nogam in rokam. Letošnja moda ne dopušča grdih in zanemarjenih nog ali pa rok. Kratek posvet v trgovini, kjer prodajajo razna kozmetična sredstva, vam bo zadostoval, da si boste nabavile potrebne kreme in druge pripomočke, da odpravite in uničite dlake, da zbrišete znake ozeblin ter da pridete do vitkejših gležnjev. Se nekaj minut jutranje telovadbe pri odprtem oknu, ob nedeljah pa daljši izlet v naravo in vaš videz bo res svež in spomladanski. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Odločiti se boste morali med težnjo po neodvisnosti in skrbjo, da si ohranite iskreno ljubezen. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Do sedaj ste poslušali glas srca, sedaj pa je čas, da spregovori razum. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Uspelo vam bo, kjer je drugim spodletelo. Skušajte se izkopati iz položaja, ki vas utegne resno oškodovati. RAK (od 23. 6. do-22. 7.) Ne zanašajte se preveč na srečo in odločite se po preudarku. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Čutili boste privlačnost novega okolja in našli boste nova prijateljstva. DEVICA (od 23. 8. do 22. S.) Ne podajajte se na pot, če ne gre za rrimer skrajne nujnosti. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Nastale bodo razprtije ki jih boste premagali s svojim spravljivim značajem. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Pokažite odločnost in tako vam bo uspelo prepričati dvomljivce. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne mislite, da je potrebna ekstravagantnost, da bi si pridobili naklonjenost osebe, k; vam je pri srcu. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Neko pismo vam bo odprlo perspektivo za novo upanje. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne utvarjajte si, da bi mogli zadovoljiti vse. Ohranit* ravnotežje. RIBI (od 20. 2. do 20. S.) Nekaj se v vas spreminja; skušajte si priti na jasno glede tega. — Veruj mi draga, za tvoj obraz je ta klobuk kot nalašč Goriško-beneški dnevnik Razprava o poročilu k proračunu za leto 1959 Ravnovesje proračuna doseženo s privijanjem davčnega vijaka Z dodatnimi davki na zemljišča in zemljiške dohodke bo občina izterjala 77 milijonov lir ■ 53 več kot lani Proračun goriške občine za leto 1959 je tudi letos uravnovešen. Primanjkljaj 77 milijonov Ht bodo krili z nadaljnjim povišanjem dodatnih davkov za zemljišča in zemljiške dohodke ,ki bodo letos za 53 milijonov lir večji kot lani. Izdatki bodo znašali eno milijardo 537 milijonov lir, dohodki pa prav toliko. Podrobnosti proračuna bomo objavili prihodnjič. Ker so svetovalci sprejeli županov predlog, da ne bodo čitali obsežnega poročila, ki spremlja proračun, so takoj pričeli z razpravo. Najprej se je priglasil k besedi monarhistični svetovalec odvetnik Pedroni, ki je kritiziral pretirani davčni pritisk, zlasti pa nekatere pretirane davke, ki bi morali vreči občini 53 milijonov lir več kot lani. Ker temelji proračun v glavnem na navadni upravi, ne more razumeti, zakaj so čakali s predložitvijo do meseca aprila. O-pozoril je odbornike, da so izpustili dve važni vprašanji: ureditev Ulice Roma in preselitev bolnišnice iz Ulice Diaz. S proračunom se ne strinja. Svetovalec Crocetti (MSI) je rekel, da odobrava proračun, ker so prehodni davki začasna reč in edini možen izhod za kritje primanjkljaja v sedanjem trenutku, ko je država odrekla kritje primanjkljaja. Odvetnik Sfiligoj je na podlagi številk, ki izkazujejo stroške občinske uprave za socialne potrebe Goričanov, prišel do zaključka, da v tem pogledu ni noben meščan zapostavljen in da ne nasprotuje prav nobeni postavki, ki se tiče tega dela proračuna. Pri izdatkih pa priporoča več varčevanja. Za čiščenje trgov in cest se mu zdi pretirana vsota dva in pol milijona lir. Od države naj bi zahtevali črtanje starih dolgov. Glede kanalizacije pa je predlagal, naj bi občinska uprava izdelala organski načrt vseh del, ki jih namerava napraviti. Glasoval bo za proračun. Liberalec Attems je takoj rekel, da kot kmetovalec (veleposestnik, op. ur.) napeljuje vodo na svoj mlin, ko predlaga odpravo davka na živino in postopno odpravo vseh dodatnih davkov na zemljišča in zemljiške dohodke. Svetovalec Bratuž pa je rekel, da navadni ljudje razumejo potrebe občinske uprave, medtem ko se skušajo premožnejši meščani izogniti svojim davčnim obveznostim. Zaradi tc-ga je priporočal izvajanje zakonov, da se kršitelji strogo kaznujejo. Bratuž je naklonjen proračunu. Svetovalec Battello (KPI) pa je izrekel o njem negativno sodbo. Rekel je, da so dodatni davki po treh letih, odkar so jih pričeli uvajati, postali temeljna postavka za odpravo primanjkljaja. Opozoril je občinske predstavnike na veliko nevarnost za občinske finance, ko bo zapadla veljavnost proste cone, če država ne bo izdala novih zakonov in če ne bo ustanovljena avtonomna dežela, da bi nadoknadili hudo finančno izgubo. Izdelovalcem proračuna je očital pomanjkanje programa. Seja se bo nadaljevala v petek ob 18. uri. harmonike prebili vse popoldne. Dobre volje je bilo na pretek. Vrnili so se s šopki spomladanskega cvetja. Jutri protestna manifestacija delavcev CRDA iz Tržiča Kava in sladkor prosi e cone za Gorico in Sovodnje Razdeljevanje nakazil za blago proste cone potrošnikom v Gorici in v Sovodnjah za mesec april se je pričelo na trgovinski zbornici. Na o-sebo bodo dali 1,5 kg sladkorja na odrezek št. 35 osebne živilske nakaznice po 150 lir in 0,250 kg surove odnosno 0 200 kg pražene kaze na odrezek št. 30. Pri svojem trgovcu ima vsak potrošnik pravico do enega litra semenskega clja. Razdeljevanje se bo zaključilo 30. aprila. Trgovci na drobno so vabljeni, da pridejo po nakazila v trgovinsko zbornico, soba št. 6. — «»—— Sindikalni organizaciji FIOM - CGIL in UIL sta organizirali za jutri, petek, 3. aprila protestno manifestacijo delavcev CRDA, da pokažejo na slab proizvodni položaj v ladjedelnici, Manifestacija bo od 15.30 do 17. ure. K solidarnosti so pozvali tudi vse trgovce in obrtnike. V soboto ob 17. uri bodo sklicali vse parlamentarce, ki so bili izvoljeni v našem volilnem okrožju, da se pogovorijo o programu delegacije, ki bo odšla v Rim na sedeže raznih ministrstev ter na IRI in Finmeccanico. Od predsednika pokrajinske uprave in od županov iz Tržiča, Gorice, Gradiške in Gra-deža pa bodo zahtevali podporo. «»-------- Slikarski razstavi V Gorici sta dve razstavi slikarjev naše pokrajine. V prostorih turističnega urada v pasaži goriške hranilnice še vedno razstavljajo slikarji, ki so člani APAI, v kavarni Teatro pa razstavljajo karikature znanih Goričanov Monai, Joos in Mucchiut. Seja pokrajinskega odbora Pripravljajo razstavo starega denarja Pod predsedstvom odv. Cu-lota je bila v torek seja pokrajinskega odbora, na kateri so sprejeli sklep, da potrošijo 161.000 lir za nakup 120 parov poletnih čevljev za gojence zavoda Duca d’Aosta iz Gradiške. Odborniki so nato odobrili nakup večje količine cepiva proti davici in tetanusu, s katerim bodo cepili otroke pri obveznem spomladanskem in jesenskem cep- so strošek 100.000 lir za preureditev prostorov znanstvenega oddelka kvesture v Gorici, da bo šel vštric s splošnim napredkom. Razpravljali so tudi o možnosti organizacije razstave starega denarja, ki je različen od tistega, ki ga imajo shranjenega v muzeju na Komu. Na koncu so sklenili, da bodo člani komisije, ki bo dodelila stanovanja pokrajinskim uslužbencem v pokrajinski palači v Ul. Vit-torio Veneto tudi dr, Polesi, dr. Chientaroli, generalni tajnik ter dva predstavnika o-sebja. Poletni urnik trgovin Od včeraj velja naslednji poletni urnik trgovin, ki bo v veljavi do 30. septembra 1959. Veljaven je za vso pokrajino. Pekarne od 6.30 do 12.30 in od 16. ure do 18. ure. Mlekarne od 6.30 do 12.30 in od 17. ure do 19.30, Trgovine z jestvinami od 8. ure do 12.30 in od 16. ure do 19.30. Trgovine z c-blačili, pohištvom, industrijskimi izdelki ter neimenovane trgovine od 8.30 do 12 30 in cd 15.30 do 19.30. 2eleznine od 8.30 do 12.30 in od 15. ure do 19. ure. Sadje in zelenjava od 8. ure do 12.30 in od 16. ure do 19.30. Gorivo in gradbeni material od 8. ure do 12. ure in od 14. ure do 18. ure. Avtomobili in motorji od 8. ure do 12. ure in od 15. ure do 19. ure. Kolesa od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Cvetličarne od 8. ure do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Kmetijske potrebščine od 8. ure do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. Slaščičarne, ki nimajo pooblastila od kvesture in tiste, ki so združene s pekarnami od 7.30 do 22.30. Vsakodnevni pokriti trgi naj se ravnajo po urniku, ki ga določajo občine. Ob sobotah in na večer pred prazniki se bodo trgovine zapirale pol ure pozneje. Mesnice naj se ravnajo po sledečem urniku: ob ponedeljkih zaprto, ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 6.30 do 13. ure, ob sobotah od 6.30 de 13. ure in od 16. ure do 20. ure. Ob nedeljah ob 6.30 do 11. ure. Sproti bomo objavljali urnik trgovin za praznike. 1(,— Koncert zbora iz Doberdoba v Gorici V nedeljo 26. aprila bo v Prosvetni dvorani v Gorici moški pevski zbor prosvetnega društva Jezero iz Doberdoba imel svoj prvi nastop v Gorici. iiimimimimiiiimiumiimiimuinuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMnimiiiiniimimiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii Od 16. aprila do 15. maja čas za prijavo RAZDELILI BODO 141 STANOVANJ v novem naselju v Ul. Ponte del Torrione Stanovanja bodo na odkup in v najem Od 16. aprila do 15. maja bodo sprejemali na uradu za delor in ‘zaposlitev v Gorici, Ul. Crispi št. 10. prošnje družin, ki bi rade dobile stanovanja v novem naselju INA-Oasa v Ul. Ponte del Torrione (Pevma). Od 1. aprila dalje pa lahko na istem uradu ter pri namestitvenih uradih v Steverjanu in v Sovod-r.iah dobijo obrazce, na katerih bodo napisali prošnje. Stanovanja bodo prodajali ali pa dajali v najem. V poštev pridejo delavci, ki so plačali vsaj en mesečni obrok za INA-Casa. ' Stalno morajo prebivati v občini Gorica, Sovodnje ali Steverjan, stanovanje bodo lahko odkupili, če r.ima družinski poglavar niti kateri koli družinski član svojega stanovanja; stanovanje bodo lahko dobili v najem, dasiravno so lastniki stanovanja, v katerem ne prebivajo po krivdi drugih. Železničarji in delavci ustanov, ki si zidajo stanovanjske hiše, ne pridejo v poštev. Stanovanja bodo razdeljena na sledeči način; 46 jih bodo dali državnim, pokrajinskim in občinskim uslužbencem — 36 za odkup 11 pa v najem. Nadaljnjih 70 stanovanj bodo prejeli uslužbenci delodajalcev — 53 za odkup in 17 v najem. 24 stanovanj bodo dali v odkup uslužbencem ministrstev za notranje zadeve in za obrambo. Stanovanja bodo imela najmanj tri in največ pet sob s pritiklinami (kuhinja, hodnik itd.). Delavec, ki bo stanovanje odkupoval, bo moral 20 let plačevati od 10.000 do 11 tisoč 600 lir mesečno za trisobno stanovanje, od 12.000 do 13.950 lir za štirisobno in od 14.000 do 16.250 za petsobno stanovanje. Plačilo za vratarja in strošek za centralno ogrevanje je še posebej. Najemnina bo veliko manjša: za trisobno stanovanje od 4.600 do 5.350 lir, za štirisobno od 5.560 do 6.450 lir. Zahteva KPI, PSI in MUIS glede avtonomne dežele Občinski svetovalci KPI, PSI in MUIS iz Tržiča so poslali županu pismo, v katerem zahtevajo sklicanje predstavnikov pokrajinskih svetov naše pokrajine. Svetovalci pravijo, da so prišli do tega sklepa zato, ker vlada ni podala nobe- ljenju proti davici. Odobrili imun m ................................... IIII11111111111II Izpred goriškega sodišča Zamotana družinska zadeva zaradi dedovanja Oproščen kolesar zaradi pomanjkanja dokazov Velik obisk na izletu SFD v St. Maver Povabila Slovenskega planinskega društva v Gorici na velikonočni izlet v fit Maver se je udeležilo izredno veliko planincev, ki so z izletom otvoriU novo sezono. Pri pevmskem mostu se je zbralo nekaj desetin planincev iz mesta, največ pa iz Podgore, ki so jo peš mahnili v St. Maver. Ustavili so se v gostilni, kjer so ob igranju Pred sodnikom dr. Fabianijem se je vršila predvčerajšnjim precej nenavadna riizpfrava. * Na zatožrti kfopi je bil, 49-letni Erminio Lugnani, stanujoč v Gorici, Mochetta 8. Obtožen je bil, da je odnesel Iz sobe pok. Fel ~;*e Hlede, s katero je živel in imel otroka, nekaj dokumentov. Tožbo je vložila sestra pokojnice Pavla Hlede, Takoj je bil razvidno, da je ta razprava bila posledica dolgotrajnih družinskih prepirov, kot jih je, na žalost, veliko v naših krajih. Obtoženi Lugnani je povedal dolgo zgodbo o svojem življenju. Se mlad se je poročil z Giu-seppino Dallago, toda po nekaj mesecih skupnega življenja sta se složno ločila. Leta 1943 je spozral Felicito Hlede, s katero se je leta 1946 izselil v Jugoslavijo. Naslednje leto se je ,z njo civilno poročil, potem ko je sodišče v Ajdovščini sprejelo sklep o razporoki od Dallagove. Istega leta se jima je podil sin Marijan, in leta 1949 sta sklenila vrniti se v Italijo ter šla stanovat v Steverjan k družini njegove žene, dokler ni bila zgrajena hišica v Gorici, Mochetta 8, v katero sta se preselila. K njima je prišla stanovat ženina sestra Pavla. Toda po italijanskem zakonu je bila poroka med njim in Felicito Hlede neveljavna, kljub temu pa je prijavil sina Marijana na anagrafski u-rad pod svojim priimkom. Po smrti Felpiite Hlede so bratje ,n sestre ranjke njega in sina zapodili iz hiše, češ da nima v njej nobene pravice in ker je vzel s seboj tudi dokumente pok žene, so ga tožili. Pavla Hledet je pred sodnikom res potrdila, da ni po smrti »estre dovolila Lugna-niju vstopa v hišo, ker je tila ta napisana na ime pok. sestre, zaradi česar so bili dediči sorodniki, ne pa Lugnani, čigar poroka v Jugoslaviji ni bila priznana. Po zaslišanju prič je posegel v besedo državni pravd-r.ik dr. Pascoli, ki je uvodo- ma rekel, da so vsi dokumenti jugoslovanskih oblasti (poročni list' Lugnanija, rojstni list malega Marijana) za tukajšnje .sodišče neveljavni, ter zahteval, naj se predvsem ugotovi, ali je bil mali Marijan vpisan v Italiji pod priimkom svojega očeta Ermini-ja Lugnanija in matere Feli-cite Hlede, kar je odv. De-vetag, ki je branil Lugnanija, dokazal. Po tem ni preostalo sodniku drugega, kof da je Lugnanija oprostil obtožbe, ker dejanje ni kaznivo. Svojo odločitev je utemeljil s tem, da :e obtoženi Lugnani imel vso pravico prisvojiti si dokumente ki so po smrti Felicite Hlede pripadli sinu Marijanu, katerega po zakonu zastopa oče. # * # prišlo na cesti Gorica-Gradiška do precej hude prometne nesreče. 22-letni električar Attilio Cul se je zaletel s svojim motociklom «Itom šport« v 48-let-nega kolesarja Lina Tinonina iz Gorice, Ul, S. Michele 13, ki se je pri tem močno poškodoval. Prometna policija, ki je prišla na kraj nesreče, je ugotovila, da je prišlo do ka-rambola, ker verjetno Cul ni opazil kolesarja, ki je, malo vinjen, prihajal iz stranske steze, ne da bi pogledal, če je cesta prosta; zato ga je policija javila sodišču. Toda med razpravo niso dobili novih dokazov za krivdo obtoženega Tinonina; zato ga je sodnik dr. Fabiani oprostil zaradi pomanjkanja do- ne obveze, da bo spoštovala določila ustave in pripravila pot ustanovitvi dežele. #» — letos 7.800 prijav dohodkov Goriški davčni urad je razdelil 8.545 obrazcev za prijavo dohodkov. Od tega jih je do 31. marca, ko je zapadel rok za predložitev prijave, prejel 7.800. Pravi naval je bil zadnji dan okoli 17.30, ko so uradniki sprejeli največ prijav. Deset uradnikov je imelo polne roke dela, da so preprečili nastajanje »repov« po hodniku. Štandrežec v jarku Včeraj ob 13. uri se je ponesrečil 77-letni Briško Franc, doma iz Štandreža, Ul. Monte Reale. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga peljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu rano na desnem sencu obvezali. Ozdravel bo v 4 dneh. Zaradi padca si je zlomil nogo Včeraj opoldne se je pri rezanju trt poškodoval 61-letni Riccardo Sturm, doma iz Mo-rara, Ul. Oberdan št. 34. Z avtom Zelenega križa so ga prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili zlom leve noge. Ozdravel bo v 25 dneh, če ne bo komplikacij. Nesreča dijaka med odmorom Včeraj dopoldne se je v tehnični šoli ranil v desno roko 16-letni Leonardo Defeo iz Ul. Ristori 38. Po zdravniškem pregledu so mu roko obvezali in ga poslali domov. Ozdravel bo v nekaj dneh. Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Nastop baleta gledališča Bolšoj iz Moskve«. VERDI. 16.30: »Bratje Kara mazovi«, Y. Brynner, M Schell. VITTORIA. 16.30: «Sally in njeni prismojeni sorodniki«. A. Blyth, E. Gwen. CENTRALE, 17.00: «Skrivnost piramid«, Gianni in Pinotto. MODERNO. 17.00: «En samokres ne zadostuje«. Pred turistično sezono Razvoj tržaškega turizma tesno povezan z jugoslovanskim turizmom Velik del zlasti avstrijskih turistov, ki potujejo v Jugoslavijo, gre skozi Trst . Protijugoslovanska turistična propaganda škoduje našemu mestu V zadnjih časih, ko se je toliko pisalo o bojkotu turistov do Italije, smo v nekaterih listih spet opazili oni omalovažujoči način pisanja, ko je bilo govora o Jugoslaviji kot turistični deželi. Tako smo na primer v nekem listu zasledili stavek, češ da «usmeritev avstrijskega turizma na Jugoslavijo ne prinaša nobenih posledic, ker se turistične usluge v Jugoslaviji sploh ne morejo primerjati z italijanskimi( ker se ne dobi to in ono itd.». Najmanj, kar lahko o takem pisanju rečemo, je to, da je do skrajnosti neresno in škodljivo. Ze samo dejstvo, da so bili prav za velikonočne praznike vsi hoteli v Kopru in Portorožu zasedeni, da je od Opatije pa do Crikvenice in še naprej mrgolelo predvsem avstrijskih in nemških avtomobilov — medtem 'ko smo jih v našem mestu videli zelo malo — dokazuje neresnost, s katero nekateri tržaški listi obravnavajo problem turizma. Menimo, da bodo ostala vsa prizadevanja Pokrajinske turistične ustanove več ali manj jalova, če se ne bomo že enkrat sprijaznili z dejstvom, da Trst v mednarodnem turizmu ne predstavlja nič arugega kot prehodno postajo na turistični poti v Jugoslavijo ali iz nje. Kljub trditvam nekaterih tržaških listov, da v Jugoslaviji ni pogojev za razvoj turizma, nam statistični podatki iz leta v leto kažejo, da se turizem v sosedni državi nenehno dviga. To bi nam moralo biti dovolj, da bi ubrali drugačno turistično politiko, namreč politiko sodelovanja in enkrat za vselej prenehati z blatenjem ter omalovaževanjem turizma v Jugoslaviji. Nam namreč ne more biti vseeno, ali v Jugoslavijo pride recimo 100.000 ali 500.000 Avstrijcev. Ce jih pride recimo 100.000, lahko računamo, da jih bo morda šlo skozi Trst v eni ali drugi smeri vsaj 50.000. Ce jih gre 500.000, se odstotek preho- dov skozi Trst temu ustrezno poveča, v očitno korist našega mesta. Dejali smo, da predstavlja Trst le prehodno postajo na mednarodni turistični poti za Jugoslavijo. Da to drži, nam dokazujejo tako nočnine v tržaških hotelih kot število pre hodov na obmejnih blokih. Sicer pa, kaj naj vendar Trst nudi tujemu turistu? Ogleda si Miramar, grad Sv. Justa, stopi v Sesljan ali Devin, da se o-kopa in konec. Trst je mesto in ne turistično središče! Zato menimo, da bi morala biti naša turistična politika taka, da bi slonela na sodelovanju, da bi skušali na osnovi sodelovanja priti do tega, da bi do največje mere pritegnili tuje turiste v naše mesto, da bi povečali število nočnin itd. Sodelovanje bi lahko prišlo do izraza predvsem z navezavo stikov s pristojnimi jugoslovanskimi oblastmi in turističnimi podjetji, s skupno proučitvijo položaja in na toliko drugih načinov. Naj omenimo le en konkreten primer. Konec maja bo reška «Jadrolinija» uvedla novo potniško pomorsko progo Trst . Pula - Zader - Split -Dubrovnik - Ulcinj, Na tej progi, ki bo imela tedensko dva odhoda, bosta vozili moderni potniški ladji, ki se bosta ustavili v najznačilnejših in najlepših pristaniščih sončne Dalmacije. S primerno propagando bi lahko dosegli, da bi se tuji turisti v prehodu skozi naše mesto zadržali dan ali dva in se tu vkrcali na ladjo, s čimer bi si vsaj v poletnih mesecih že vnaprej zagotovili udobno potovanje, česar ne moremo trditi za one potnike, ki hočejo dobiti prostor na ladjah z odhodom z Reke. Skratka, Trst bi lahko postal poleg Reke druga pomembna izhodiščna točka za turistični promet z Dalmacijo, ki dosega v sezoni zelo veliko število turistov. Od tega bi i-melo mnogo koristi tudi naše mesto, ker bi se turisti v njem prav gotovo zadržali nekaj časa. To je seveda le en primer. Lahko bi naštevali še druge take pobude, a se v to ne bomo spuščali, ker to pač ni naš namen. Hoteli smo le opozoriti pristojne kroge, ki se s turizmom ukvarjajo, na škodljivost protijugoslovanske propagande za naše mesto ter na potrebo sodelovanja na turističnem področju. Večkrat slišimo, da je predsednik ali ravnatelj Pokrajinske turistične ustanove odpotoval v to ali ono državo, a doslej še nismo slišali, da bi kdaj kdo od njiju bil v Jugoslaviji. Res ne razumemo te politike: iščemo stike v vseh najoddaljenejših krajih, a zametujemo to, kari imamo pred nosom. Zato še/ enkrat poudarjamo, da bi bild za naše mesto in za naš turi) zem koristno, ko bi se prebil led tudi na tem področju. Se vedno nerešeno odpustov v F*WW Sindikati s*'1]1 sestanek na uradu Včeraj sta se - , štvi obeh sindikat ^ zacij kovinarjev in s>•' ^ položaj glede odp ^ toVili delnici Felszegy. ,^ai jvfr da Urad za delo ^ ^CJj gp je besede in Vega sestanka, ladjedelnici še ‘;"or()test>ri nadure. Tajništvi P. proti takemu stanJu 1 pij ta oblasti, da se z>ef d* majo, da pride ljubljenega ?esta drobiio P"' Kot smo ?e P° felsKl1 čali, je ladjedelnica^ že suspendirala^ ^ jsto&^ čeprav je zna.n0' nodietiu! napravijo v dan in “'‘J” - -o di do 500 nadur na rej obstajajo ; s^ateri i!# sti, da se vsaj n^ f* suspendiranih d vsaj no zaposlijo m dpUSti, omilijo grozeči oap Seja pokrajinski Pokrajinska uj>rava da se bo P<>f %inSSi stal jutri ob aV0 vyd$ daljeval z razp^v ^ f ki so na dnevn miiim n iiiii iii laminim tu n iii m um ut n iii tiiiiiiiiiiiii danja. ||||||I«IIIIH»»,,,I,I,,,,,, iiiiiiimimmimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiimuiiiiiiiiimmiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmimmimi Huda ovira za mestni promet Dela v predoru Sv. Vida bodo zelo dolgo trajala Za popravilo oboka bodo potrošili okrog 120 milijonov lir Dne 9. novembra 1957 je|kazov. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiinmiiiiiiiuiiiiiiiiiumiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiHii Pismo is Nove Gorice V prvih treh mesecih osem žrtev prometa 7 milijonov lir za razsvetljavo predora pod Panovcem NOVA GORICA, 1. — V petek nekaj po 22. uri je prišlo na cesti med Desklami in Kanalom v Soški dolini do trčenja motociklista in mopedista, ki je terjalo življenje 26-let-nega Alojza Makaroviča in 30-letnega Antona Rutarja iz Do-blarja Rado Drnovšček, ki je bil na motociklu z Markovičem pa je bil pri trčenju hudo poškodovan. Prepeljali so ga v bolnišnico v Šempeter. Do trčenja sredi ceste pri kilometrskem kamnu 98 je prišlo zaradi prenagle in neprevidne vožnje obeh vozačev. Makarovič in Rutar sta že osmi smrtni žrtvi prometa v goriškem okraju v letošnjem letu, medtem ko jih je bilo v celem lanskem letu deset. Ta podatek kaže, da je število prometnih nesreč, posebno hujših, letos izredno poraslo. Ker je med vzroki nesreč naj pogostejša neprevidnost in pijanost, pripravljajo prometni organi ostrejše nadzorstvo nad vozači. • * * Žrtev a’kohola je postal v ponedeljek tudi 55-letni Mirko Hvalič iz Ozeljana. Ko se je v mraku vinjen vračal po glavni cesti iz Šempasa proti domu, je pri mostu pod rodno vasjo padel v potok in se tako nesrečno udaril v sence, da je obležal na mestu mrtev. Uro po tragičnem dogodku so truplo našli domačini, ki S' ga iskali. « * * Predor v Panovcu, na glav-” ni cesti iz Rožne doline proti Solkanu, je zopet odprt. Delavci Elektro Gorica so v soboto končali montiranje razsvetljave, ki je stala 7 milijonov dinarjev. Stroške napeljave in montiranja fluorescentnih luči v predoru je prevzela republiška uprava za ceste. Zaradi že napovedane razširitve Erjavčevega drevoreda v Novi Gorici so delavci komunalne uprave v ponedeljek začeli sekati kostanje, ki so doslej v vročih poletnih dneh nudili Novogoričanom in potnikom prijetno zatočišče pred pripekajočimi sončnimi žarki. Po novem ureditvenem načrtu mlada drevesca ne bodo saje-na v vrsti ob cesti, temveč v sku^nah. J- J- «»—— DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna S. Giusto, Kor i; Italia 106, tel. 31-51. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 20 stopinj ob 12,10, najnižja 13 stopinj ob 6.45. Vlage 65 odstotkov. V našem mestu, ki je gri-často, imajo važno vlogo predori. Vsi se še spominjajo, kako dolgo so trajala popravljalna dela v predoru Sandri-nelli, ki pa niso prekinila prometa. Ze dolgo popravljajo tudi predor med Senenim trgom in Trgom Baiamonte kjer je prepovedan le prehod pešcev. Mnogo je bilo tudi govora o predoru, ki gre izpod »Jezuitov« do U-1. Pondares in veže staro mesto s predorom Sandrinelli. Ta predor bi namreč lahko zelo skrajšal pot med morjem in jugovzhodnim delom mesta, pa je sedaj zazidan in bi ga bilo treba odpreti. Najbolj pa je promet prizadet, ker je že dalj časa zaprt za vozila in pešce predor Sv. Vida, in sicer že leto dni, ker se je 29. marca lani udrl v njem obok in je nastala luknja, široka 8 dolga 10 in globoka 5 metrov. O tem vprašanju so razpravljali tudi v občinskem svetu, toda kljub temu kaže, da se bodo dela v predoru še dolgo vlekla. Ze julija 1957 je gradbeno podjetje prevzelo dela za popravljanje oboka v predoru. Delo je trajalo do zgoraj omenjenega dne, ko se je stari obok udrl in od takrat ni mogel več voziti niti tramvaj št. 2, ki so ga nadomestili z avtobusom, kateri mora napraviti ovinek skozi Sv Jakob in po Ul. Sv. Marka V predoru so morali podpreti obok in odstraniti material Tehnični urad je nato ugotovil, da je treba preizkusiti ves obok ter prišel do zaključka da je pokvarjena vsa prevleka ter da ni mogoče izključiti novih usadov. Kasneje so poslali inšpekto ratu poročilo o položaju in hkati predlagali, naj se ustanovi posebna komisija strokovnjakov, ki naj prouči to vprašanje. Vladni komisariat pa je pozval občino, naj reši to vprašanje v svojem okviru, zaradi česar je pristojni občinski oddelek predlagal, naj se popravila razdelijo na dva dela. Najprej naj bi popravili tisti del oboka, ki se je udrl, in opravili vsa tista dela, za katera se je gradbeno podjetje že pogodilo, Nato pa naj bi prišlo na vrsto celotno popravilo predora. V avgustu 1958 so popravili prvi načrt in 24. novembra so pričeli po pravljalna dela, ki se končajo te dni. Kar se tiče drugega načrta za popolno popravilo predora, so ga poslali pristojnim oblastem v preteklem septembru. 21. decembra je ravnateljstvo javnih del napovedalo natečaj za dodelitev del. Občina je pripravila nov načrt za zgraditev novega oboka. Medtem so zagotovili finansiranje del in 7. marca je ravnateljstvo javnih del zahtevalo nekatere popravke načrta. Občina je poslala svoj elaborat temu ravnateljstvu v odobritev in za razpis javne dražbe. Dela bi se morala začeti čez nekaj mesecev in bodo zelo dolgo trajala. Zanje pa bodo porabili okrog 120 milijonov lir. «»---------- V Portorožu posvetovanje turističnih in gostinskih podjetij Jugoslavije Včeraj se je začelo v Portorožu posvetovanje turističnih in gostinskih podjetij Jugoslavije. Poleg pregleda priprav za turistično sezono, so se delegati pogovorili tudi o nadaljnjih smernicah za čim boljši turistični razvoj Jugoslavije. O posameznih smernicah, ki so jih sprejeli in načrtu razvoja turizma za bodoče turistične sezone bomo poročali v prihodnjih dneh. IZ KOPRSKEGA OKRAJA Uspelo gostovanje SNG v Kopru Včeraj in predvčerajšnjim je gostovalo v Kopru SNG iz Trsta, ki je uprizorilo dramo »Madeži na soncu« in «Pepel-ko». Avditorij je bil pri vseh predstavah poln, posebno pa so bili veseli malčki, ki jim je bila predstava »Pepelke« zelo všeč. Po predstavi «PepeIke» smo prisluhnili besedam najmlaj-ših obiskovalcev gledališča, ki niso v svojem besednem zakladu našli dovolj superlativov, da pohvalijo zelo dobro igro gledališkega ansambla iz Trsta. Poleg številnih zahval, ki so jih izrekli na račun dobre igre, pa niso pozabili niti na Zavod primorskih prireditev, ki jim je kljub temu, da je v težkem gmotnem položaju, organiziral tako lepo in prikupno pravljično igro, katero je do sedaj večina poznala le iz pripovedovanja mamic. «» — Za las je preprečil hujšo nesrečo V torek, malo pred 12. uro, se je v Sežani pripetila lažja prometna nezgoda, ki bi lahko imela hujše posledice. Drug za drugim sta vozila o-sebna avtomobila od bloka pri Fernetičih proti Sežani. Tomislav Pirjevec je vozil spredaj, ko pa je hotel zaviti na desno pri podjetju Jadran, kamor je nakazal tudi smer, je za njim vozeči Got-fried Obner verjetno zaradi nepazljivosti prepozno opazil spredaj vozeči avto, ki je zavijal na desno in v hipu pritisnil na zavore, Le dobrim zavoram se ima Obner zahvaliti, da ni zadel v avto s polno brzino, tako da je imel le lažje poškodbe in na vozilu 60.000 dinarjev škode. Spet se je oglasila stara znanka k - -• - Praznike nam je pokvaril dež, zdaj pa se je spet oglasila naša stara znamka burja, ki zavija in tuli izza vogalov, da je veselje. Dobro, da ni več takega mraza, sicer bi utegnila precej škodovati sadnemu drevju in raznim kulturam. Mandeljni in breskve so že odcveteli, zdaj pa cvetejo češnje in hruške v nižjih predelih. Zaradi ugodne zime in u-godne pomladi so dela na polju zelo napredovala in kaže, da bo dobra letina. Zato so bili kmetje zaskrbljeni, ko je te dni temperatura nekoliko padla in se je pojavila burja. Upati pa je, da ne bo hujšega. Verjetno bo burja trajala še nekaj dni, nato pa bo spet lepo vreme. Nekateri vremenoslovci napovedujejo še nekaj dni slabega vremena proti ■J. mcu meseca. sel*./ Predvčeraj*11!.1 vjef*j./( la oglašati dne pa je so njeni *un,kl.nn jpn "‘j so njeni šunk- ^ p delih dosegli Povprečno je J rovprecnu j- u»v\f burja po 45 km ^ pa so dosegi! tj čeru sč je .ne eCej o V v-ciu J- , -eCc, k| in nebo še je P • '--‘0 je Px rao)i£(j posebnih ov'r' ujči, ket„ ■ bili prizadeti n rje*® ;' lo morje zelo ^ * ■ lo morje zem aZ,ti ,? sledice je bilo oP* * f, jem trgu, k^rte s^'3' malo rib in drage‘- , pri V/ Tržačani so v * $e > ni burje in f. m nurje - poJ’ če se je zda). priza0 nam je P^e° in bo predvsem Belveder 1. maja, ki bo P končno že zgrajen, dobil popolnoma novo z |« ^ stolpnice, ki je v gradnji in se na sliki nov* bodo v prihodnjih dneh že vseljiva dva j se v (| bloka, dočim sta dva še v gradnji. Na *dJJ' gradnja novega poštnega poslopja, ki Je 5 geive*** etaži. Poleg tega bodo kmalu začeli na gradnjo druge stolpnic* predvaja danes 2. t. m. z začetkom ob ** Prelepa (La sposa troppo beli®) n sme ITT E BARDOT MICHEUNE PR f SIT h LOUIS ftf mm DUSAJ/ aprila — Skwwr | »»govornik »nemile* več.-ne« *!e 0rSaniizacoe trde, da no-odP'rata pet gor-.. Pp. ac'ii' Nacionalistična' naA ^vob°dna stranka Av-jetrdi. da »ova zakona tiri! ?n° iQ*ata nemško ve-' »rpv •" da so dobili Slovenci tpi prav'c- To pomeni to-, ’ s sta obe vladni- stratj- ,redn^a Sr£dnjo ^in ta Vilne P°t da je edino pra- arnh je posla- nec rwL bespd“*“" j- pvJI •trankj ‘Avs,rii*ke lM«ke pik0 Hawralik, postavil Pravo23 par*amentarno razponih ° °^eb manj*>inskih za- »ttc!'** s°ačnega dne- ig-p., » Je bil parlament na Poslanci so se j»P, f P° hodnikih ogrom- !J Pnriam^rrhij0 zgraj€ne" dočih ’ Sovorili o bo- jih C'"»‘MNi in čakal*,tkdaj *»vani„POl?1Cal zvonec k ela" •volih pa 80 Posedali na iopiw j'n Prebirali ča- iti n ' ^a ministra, zunanji •ila v tni' sta se dolgoča-loteic, U5nJenih ministrskih odto pod predsednikovim libno' k*“cler Raab je ne‘ Wo*icB u V PrVi Vrsti desne tn j .toorničnega amfitea- ivt(w , cakal na razpravo o klici Kovinski coni. Med- tcroJ° Ppi^njali že med go- **lj|).a ^v?ega nacističnega 'hvnil+ Ferija, nad pred- stva T° aVstrijskega ljud- ki 5.1. gl° vzdušje zehanja Wadb:nia na glasovalno te- pj. •edah ^awralikovih be- •UnsVe l*0,5'8 razredčene polilo , vendarle neko- nici je iajale- Nekdo na* (jes.-, ,vloma*2Za svojega časopisa vzkliknil: «Sehr k' Roi Hrat 5 tal{oj spoznal, da To je , 0 ni bilo na mestu. ? Wal° Preveč dema-Vno^-gOVOpJle Poslanske kak le' pUstimo' sa3 Ve-^o! 0 Je s tem, končaj- Saj aadeva kompromis, 9npaimoam°' bil° drusače! klaivraiiv . ie hii • )e res končal in. mp^rje» ki so le- f°v°rniŽirinjlJmi na mizah. na *l °der lilo je stopil ps>ro-0 novem na gale-med šolsko zbor-o av- zakonu, in ?! *»i da nihče več ne J*illo ;n ,tu Štiri ure do- 'iv dokon?j ** ie Pravza-Wih£e ^no zgodilo... i^thcev"*^ °*:)eh koroškin v^mijau' ,ta vse štiri ure J%na "'^raciji... i R' % dv ? torej s-pre- p^^ovi ^ 3insko večino, J6'! s« Lj,.eb vladnih strank. >*Ci o komunist: in na- ž> »”*■ w “™- D.*’"0 Urilm*nUrn0 debat0 o fcagttšk;h en‘h mnogo iaži-.^»terin-a’ lzrabljemh laži h!tSka m^^.odn°an avstro-^ «njenih» . •eitii P "nedvoumnem« .,0:t>i iv' ,° širokosrčni po-lir,!»nim S]* med vojno pre-«i ‘‘Slovencem. ?.*»Jiir^?lh. la*i: Pa tu- pritisku tošh^skfh Ve4ino> o trdnih c?*kih slo„__ Postojankah ko- Whlaž o°V,e"C!v ;,n tako je Vji dernaEQjt poti» nai' > in J*«, najbolj neka. . *r»dn- zahrbtna. A °ško n1 Poti ^ krenilo Sokr Udstvo leta 1945. wmmm nveli le ,na iolsk«m °te^,.°trOci J)0 dv°jezič-a.^aiiu Se na dvojezičnem k, istem aj v isti Jdi in 5 Qov T*iU li s«boi Tako C' ko bod °Znali' S--, ne bo-kh^otij , i‘ nacionalnih kih ^ en?v med seboj u-1» Etikov i, fPtavnostjo or bo doseže-tl»di 0st obeh jezi- «tl 0p‘taVnocf E°d ’n s tem C 0beh aarotino- CS1^, šolstvo na l»C.t*tieneEa8ltden primer •tri; , pe» i« , obravnavanja j^jsk—■ IcJ|a,1išine(1v0^Zlfnost ‘dik' se i. večmi», D* let'hZ*odil° v teh tri-j bi A H«ub Po vojni? V„ 5lanei. auer> socialistič« Vseh sodobno in tu-0 - 'h praktično je Or se bodo se zbliža- k' i* Kuv sv°iem 8°-btor,.,. Proti.*- . po!n never« S^čne J’ deial: «Na-nekaurga,1U!aciie sp t|,biJvV,'ik • Pooblaščeni Nv>. Vehi- zagovornik Ve^ii« šo* ba Kor°škem. ^ ^ mlr V deže’ v te ^''taprav1 ie P^ve* V v,8»niz,^y*f- Kajti kdo *•*= 1 i*. . je? »Suedmart v deželi in njim so seveda veljale nadaljnje Neugebauer-jeve besede, ko' je dejal: »Nemška večina je s tema zakor*opaa dosegla,, kar. je bolela —. rfacionalist^rie organd-ačije naj pvtstijo odslej STo-vence pri miruj«... Kaj Se je ž^rdilo ,v iadejih*; trinajstih letih? Prav to: na-c i o n al is Učne organizacij e, polne vodilnih nacističnih elementov,- so prevzele krmilo in zapeljale barko mirnega narodnostnega sožitja na čeri. In obe vodilni avstrijski stranki, ki se imenujeta demokratični, nista videli nobenega drugega izhoda, ko da se peščici spretnih panger-manističnih hujskačev uklonita. Ljudska stranka takoj in brez sramu, socialni demokrati pa na nekoliko bolj sentimentalen način. Dr. Neuge-bauer je v svojem govoru poudaril: »Dvojezična šola je bila v političnem in pedagoškem oziru dobra in razmeram ustrezna«, v isti sapi pa je rotil Slovence, naj »dobrohotno sprejmejo« prav tak zakon, ki je to dvojezično šolo ukinil... Ali ni torej beseda o »srednji poti« perfidna laž, namenjena naivnežem, ki se dajo preslepiti s spretno konstruiranimi .optičnimi učinki? Ra-zumlj iv o. je, da je ne »nacistična PPOe, ki je idetuoška in politična hrbtenica nacionalističnih organizacij, na Koroškem, glasovala proti obema zakonoma in se pri tem sklicevala na svoj maksimalni program, namreč, da je treba popolnoma negirati eksistenco slovenskega naroda na Koroškem. Dobro je namreč vedela, da bo s tem dala vladnima strankama v roke »demokratični alibi«: Ne samo Slovenci, tudi nacisti so proti nam... En' sam argument navaja avstrijski tisk, ko hvali :n brani Oba zakona: namreč formulo enakopravnosti obeh narodnosti, ki naj bi bila dosežena z novima zakonoma. S tem da je staršem prepuščeno,•“V" katero" šolo "bodo pošiljali svojg otroke, naj bi,bila koimtjo dosežena »enako-pravno*t med Neme; m Slovenci!«. \ -Takšna enakopravnost j« mogoča samo takrat, če je dana tudi svoboda odločanjH. Ali pa je svoboda odločanja fhogoča v deželi, kjer del večinskega naroda načrtno uprizarja šovinistično gonjo proti drugemu narodu? Kjer je nacionalno vprašanje teeno povezano z gospodarskim in socialnim vprašanjem? Kjer prav nacionalistični elementi razpolagajo z odločilnimi vzvodi gospodarskega pritiska? Kjer lahko nekaznovano uprizarjajo šolske stavke, čeprav so po zakonu prepovedane in jih v drugih krajih države tudi kaznujejo? Kjer nekaznovano razstreljujejo partizanske spomenike in so uničili še nekaj zadnjih skromnih dvojezičnih napisov? Po kampanji odjavljanja od slovenskega pouka v lanski jeseni se je pokazalo, kako je s to stvarjo: čeprav so slovenske organizacije prijavile številne, dokumentirane primere gospodarskega pritiska na slovenske Btarše, n: bil še niti en krivec poklican pred sodnika. In ko so se sklicevale na peti odstavek 7. člena državne pogodbe in terjale prepoved nacionalističnih organizacij, so jim odgovorili, da se prepovedi za demokracijo «ne spodobijo«, da v demokraciji velja načelo »poučevanja prepričevanja«... In čeprav bi s takima zakonoma Slovenci res dosegli enakopravnost, kot je mso — ali je to za zaščito manjšine dovolj? Avstrijski zunanji minister Figi je v svojem velikem »južnotirolskem« govoru v dunajskem parlamentu dne 4. marca dejal: »Južni Tirolci zahtevajo več, kot samo enakopravnost; enakopravnost ne zadostuje za zaščito manjšine, manjšina mora dobiti posebne pravice!«. To je res. Toda če to velja za južne Tirplce, potem velja za koroške Slovence tem bolj, ker jih je manj, ker so socialno šibki ter brez državne tradicije! Tako je torej: Avstrija zahteva za svojo manjšino v Italiji več kot samo enakopravnost, Slovencem pa vsiljuje formalno enakopravnost skrajno dvomljive vrednosti. Kakšne bodo posledice te dvolične manjšinske politike, se bo moralo kmalu pokazati. Vsekakor se podaja dežela na nevarno pot. Popuščanje nacionalističnim prenapetežem bo nujno škodovalo notranjemu demokratičnemu razvoju države, dvoličnost v manjšinski politiki pa njenemu mednarodnemu ugledu nasploh, predvsem pa njenim stikom s sosedi. SLAVKO FRAS Vittorio Gassman je dejal, da ne bo več nastopil na televiziji, ker mu je prejšnjo sredo cenzura črtala s sporeda neki skeč. Toda kot se rado dogaja, se Je tudi to pot našel sporazum in Gassman bo nadaljeval svojega amatadorjan do tistega konca, ki mu je bil prvotno določen. Na tiskovni konferenci je Gassman (na sliki v sredi) pojasnil vso zadevo. Obsodbe pristašev Nagyja Protidržavni komplot po dogodkih jeseni 1956 Zaporne kazni od dveb do desetih let BUDIMPEŠTA, 1. — ' List| bil posebej obsojen, da je' se- «Esti Hirlap« poroča, da je bilo pet pristašev bivšega ministrskega predsednika Imreja Nagyja, ki je bil svoj čas usmrčen, obsojenih na zaporne kazni od dveh do. desetih let. Obsodilo jih je vrhovno sodišče. Glavna obtoženca, Ferenc Mery, bivši profesor, ter San-dor Fekete, bivši kulturni u-rednik »Szabad Nep», ki sta bila obsojena prvi na 10 in drugi na 9 let ječe, sta bila obtožena, da sta organizirala protidržavni komplot med pristaši Imreja Nagyja, ki je bil ministrski predsednik 1. 1956. Ta komplot sta baje organizirala po vstaji oktobra 1956 Nadalje sta bila obtožena, da sta zbrala vsote denarja za politične zapornike. Fekete je stavil in razdelil letake s psev donimom «Hungaricus». Ostali obtoženci so: Jenoe Szell (obsojen na.,5 let), bivši veleposlanik v Romuniji, ki je med vstajo 1. 1956 skrbel za oddaje radia Petoefi, Gyoergy Litvan (6 let) jir~Andre Hege-dues (2 leti). Obtoženi so bili da so aktivno sodelovali pri komplotu ter pošiljali propagandni material madžarskim beguncem. RIM, 1. — Popoldne so v neko rimsko bolnišnico pripeljali štiriletno deklico, ki bo težko ostala pri življenju. Ko starši nekaj časa niso nanjo pazili, je uboga deklica izpila znatno količino wiskyja, ki je povzročil, da se deklica nahaja v obupnem stanju. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll lllllllll llllllinillllllllllllllllllltllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllltll im iiiiiiHiiiiiin itn m ■■>■( ••••••■■••••••>••••»11 m11111111,111111111111111....................................................... Zaradi znanstvene resnosti le še skromne izjave Uspel ekspenmenl presadit Ko je dr. Marinone sklenil izvršiti prvi tak poskus v Italiji, so nastale težave v tem, ker je bilo težko najti dajalce mozga - Poskus so napravili na 45-letnem delavcu iz Vigevana, bolnem na levkemiji Vsem h svetu je znan uspel poskus zdravljenja, ki so ga v francoskem zdravstvenem zavodu ((Curie« izvedli na skupini jugoslovanskih znanstvenikov, ki so bili tako močno podvrženi radijskemu žarčenju, da so bili praktično zapisani smrti. Rešil jih je prav’ uspel poskus presaditve kostnega mozga, ki je bil prvi izveden na ljudeh. O podobnem primeru poročajo danes iz Vigevana. VIGEVANiO, 1. — Zdi se, da je uspel eksperiment presaditve kostnega mozga na osebo, ki je bolehala za neozdravljivo boleznijo krvi. To je izvršil prof. Marinone iz Vigevana v zdravilišču, ki ga vodi prof. Paolo. Introzzi, univer. zitetni profesor v Paviji. Pred dvema letoma se je prof. Marinone posvetil študiju o presaditvi kostnega mozga in nedavno se je ob priliki svojega obiska v Parizu pogostoma sestal s profesorjema Bernardom in Mathejem in prisostvoval presaditvi kostnega mozga, ki sta jo omenjena znanstvenika izvršila na nekem francoskem levkemičnem otroku. Ko se je vrnil iz Pariza, je prof. Marinone sklenil izvršiti prvi tak eksperiment v Italiji na nekem 45-letnem bolnem delavcu iz Vigevana. Glavna ovira je bila v tem, da je bilo težko najti dajalce kost- iiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii Proces v Neaplju Kako je ustrelila Maresca Esposita Če je res bil njen mož neoborožen, potem se bo omajala obramba Orlanda, ki sloni na silobranu S 'ki > že N1*1 pred sedpmde. c-. mani 8818 na SV°J Sfh bwehrk C1*° vae de* ^bik* s°Vr 5,aempferbund», Vlh dbi *‘v° U plebi* N'V kateH a Vindišar- Nol l°v skrk* ‘ca bednih rgJ“ 18 ugodne N I Te o,- bga Ponemčc-^lale acij« »o to-Pr«dstavnik in NEAPELJ, 1. — Na današnjem procesu proti #Pupetti» Maresca je bila osrednja točka zanimanja prav pričevanje same Pupette, ki je povedala, kako je ustrelila E-sposita. Nekega dne se je z bratom v avtomobilu nekega znanca pripeljala po opravkih v Neapelj. Ustavila se je v nekem baru in tu naletela na Esposita. Odšla je takoj spet v avtomobil, medtem ko je brat nekam izginil. Videla je, da je Esp°®'t° še z nekaterimi prišel iz bara in obkolili so vrata avtomobila, pupetta je dejala, da si je bila takoj na jasnem, da Esposito nima dobrih namenov proti njej, kar se je tudi izkazalo, ko jo je pozval, naj pride iz avtomobila. Ko pa je Esposito enkrat ali dvakrat ustrelil, je tudi ona zagrabila za revolver, ki ga je imela v torbici, ter začela streljati. Izstrelila je vse naboje, nato pa zbežala z nekim taksijem. Revolver je nosila s seboj zato, je pojasnila na sodišču, ker ji je mož že pred smrtjo dejal, naj se varuje pred E-spositom in Tucillom, ker sta ta dva odgovorna za njegovo smrt; Orlando, ki ga je zares ustrelil, ie bil samo izvrševalec njunih povelj. Na vprašanje, kako da je imela možev revolver, je povedala, da ga ji je mož izročil ob poroki in od tedaj ni več hodil okrog oborožen. Ta izpoved je bila vzrok, da je prišlo do spopada med odvetniki, »To ste ji vi sugerirali«, so očitali odvetniki Orlanda odvetnikom Pupette. Ce bo mogoče to dejstvo potrditi, tedaj propada zagovor Orlanda, da je streljal v silobranu, potem ko je prej streljal Pupettin mož Pascalone. RIM, 1. — Sovjetski pisatelj Mihail Solohov je z vlakom odpotoval iz Rima v Benetke, potem ko je nekaj dni prebil v Rimu. Z njim je potovala njegova družina. Po povratku v Rim bo Solohov obiskal še nekatera mesta v južni Italiji. Kot je znano, potuje Solohov po ■ Italiji kot gost ((Društva Itatija-ZSSR«. primeri influence PARIZ, 1. — Vsak tretji Parižan ima influenco. To zatrjujejo zdravniki in lekarnarji ki skušajo zajeziti pomladno ofenzivo gripe. Poslednji val influence se je pojavil v drugi polovici fe bruarja. Pasteurjev zavod je takrat izjavil, da je epidemijo pripisati virusu «B», ki je ma. lo nevaren, kljub temu da se motnje, ki jih povzroča, pogosto komplicirajo s pojavom bronhitisa in faringitisa. Nato se je bolezen razširila na vso Francijo. Ministrstvo za javno zdravstvo je izjavilo, da gre pretežno za primere virusa «B», da pa so hkrati ugotovili tudi primere virusa «A 2». Znano je, da virus «A 2» spada v podskupino virusa «A» Hude spremembe temperature in dež v teh poslednjih dnevih so prav gotovo ugod no vplivali na razširjenje bolezni, toda hkrati upajo, da so velikonočne počitnice preprečile okuženje novih otrok. Tudi v Beogradu se je v teh poslednjih dneh močno povečalo število primerov influence Vsak dan imajo nad 700 novih primerov. V lekarnah predajo na dan tudi do 200.000 tablet aspirina. j—«»----- Aristokratska poroka v Muenchcnu MUENCHEN, 1. — Tu je bila danes poroka 24-letne princese Doroteje Hesenske in kneza Friderika Windisch-graetza. Doroteja je drugoro-ienka pokojnega Krištofa He-senskega, ki je 1. 1943 padel v Italiji, ter hesenske, grške in danske princese Sofije, ki je ena jzmed sester princa Filipa, vojvode Edimburškega. Ta poroka je bila najavljena tudi v sporočilih tržaškega anagrafskega urada, ker ima knez neke zveze s Trstom. Po-ročenca se bosta nastanila v Milanu, kjer Windischgraetz opravlja trgovinske posle, in kjer je že doslej bival. nega mozga. Odvzem kostnega mozga se izvrši potem ko so dajalca anestizirali. Kljub temu da so zdravniki zagotovili, da odvzem ne more imeti nobene posledice, ker se kostni mozeg regenerira že v nekaj tednih, so tudi najbolj pogumni dajalci imeli pomisleke, da bi se prvi podvrgli eksperimentu, za katerega v Italiji še ni bilo primera. Končno pa se je javil Pietro Bocca, njegovemu zgledu pa je sledilo še drugih osem someščanov. Pred nekaj dnevi je prof. Marinone izvršil prvo presaditev na pacienta, ki je bil v brezupnem položaju. Nato je izvršil na njem še eno presaditev in pri pacientu se opažajo prvi znaki izboljšanja. V zvezi s tem eksperimentom je prof. Paolo Introzzi dal Ansi naslednjo izjavo; »Klinika univerze v Paviji se j* zlasti specializirala glede bolezni krvi. Največja zasluga na tem področju gre prof. Ferrari, mojemu učitelju, ki ga je moč smatrati za o-četa italijanske hematologije. Po njegovi, smrti leta 1946 so vodstvo klinike zaupali meni tako sem nadaljeval delo svojega učitelja ne le na področju splošnega zdravstva, ampak Se posebej na'področju bolezni krvi. V ta namen smo jaz osebno, kakor tudi moji sodelavci, asistenti in učenci i-meli pogoste stike s hematologi z vsega sveta, medtem ko smo na kliniki nadaljevali z diagnostičnimi in terapevtičnimi študijami. 2e dve ali tri leta — je nadaljeval prof. Introzzi — smo vedeli za poskuse presaditve kostnega mozga pri primerih levkemije, aplastične anemije in drugih bolezni, povezanih z radijskim žarčenjem. Da bi zdravili take procese, smo me. nili, da bi presaditev zdravega kostnega mozga mogla uspeti pri bolnem človeku. Da bi to znanosti uspelo, je seveda potrebno uničiti obstoječi kostni mozeg, nato pa vbrizgati zdrav kostni mozeg, ki ga odvzamemo iz piščali, pete ali iz kolčnih kosti. To tekočino vbrizgamo v žilo dovodnico. Vbrizganje je treba ponoviti pet, šest, sedem pa tudi osemkrat s presledkom enega tedna. V Evropi je tak poizkus napravil prof. Jean Bernard. Poslal sem tja svojega asistenta, prof. Marinona, ki je tam spoznal posebno tehniko francoskega zdravnika in se je vrnil s takimi elementi, ki so nas navdajali s polnim zaupanjem, da bi tudi pri nas poskusili s takim zdravljenjem. Ko smo vs« pripravili, srno podvrgli novemu načinu zdravljenja nekega levkemičnega bolnika, pri čemer smo uporabili tudi kobaltno bombo in opazili, da so se bela krvna telesca, katerih število se je znižalo na 200 na vsak kub. mm, postop no dosegla število 900. Sedaj bomo nadaljevali s tem postopkom, dokler ne bo moč o-paziti, da si bo organizem sam pomagal. Zaradi znanstvene resnosti še ni moč nič povedati o uspehu tega postopka.« •--«»—— Že drugi poskus! FERRARA, 1. — Dr. Cesare Menini je v bolnišnici v Ferrari izvedel prenos kostnega mozga 18-mesečni deklici, bolni ža močno aplastično anemijo. Ni še znan uspeh tega posega, ki je drugi take vrste v Italiji. Dr. Menini je dal pobudo za ustanovitev sekcije dajalcev kostnega mozga Do sedaj se je prijavilo kakih dvajset oseb. Kakšen konec bo (Nadaljevanje s 3. strani) pokopana domneva o splošnem vsemirskem izgorevanju ile. Povsem dokazano je, da Sonce «ugaša» in to zaradi neprestanega in ogromnega trošenja vodika v izgorevanju helijem. Po mhenju astrofizika Boka bo Sonce nekoč izgubilo svojo sedanjo vlogo. Ko se bo namreč količina vodika na Soncu zmanjšala na desetino, bo. njegova temperatura 15-krat večja od da-;ešnje in vprav toliko bo našlo njegovo izžarevanje, tako da bi tedaj mogli imeti na Zemlji kakih 300 stopinj C, to se pravi, da bi se na Zemlji svinec topil kar na soncu m življenje bi bilo nemogoče. Sicer pa je v tem neko navidezno protislovje. Sonce, ki izumira, postaja bolj vroče. Pred svojo smrtjo pa bi po neki drugi teoriji moglo Sonce preživeti še kak »normalen astronomski pojav« tako imenovanih «novih zvezd« in če bi do tega dejansko prišlo, se bodo vsi njegovi planeti z nami vred razpuhteli kot para na izredno vročem ognju — izgorevajočega Sonca. Toda kdaj bo to? Cez kako milijardo milijard let'. Pa še druga in zadnja hipoteza. Ko bo vse to žlo že mimo. ko Zemlje in njenih sosedov že ne bo več, se bo počasi v milijardah milijard let vse vsemirje pomirilo v ((popolno vesoljno smrt«. Vsa Senca vseh sončnih sistemov, k jih je na milijone, bodo počasi izrabila vso svojo energijo, ki se bo razpršila po neskončnem vsemirskem prostoru. S tem se bo splošna vse-mirska temperatura, ki po nekaterih računih znaša 270 stopinj C, dvignila za kakih 10 stopinj na —260. Tej sicer stari teoriji skušajo danes oporekati z novimi možnostmi tako imenovanih «novih pulzacij«, novih utripov vsemirja, ko naj bi se vsemirje tik pred svojo smrtjo ponovno in v drugi obliki spet razživelo. Naj bo kakorkoli, če ne bodo atomisti vztrajali pri svojih blaznih načrtih, bomo mi ; i še dolge genergfije za na-,mi umrli naravne smrti. Toda znanstveniki, ki se jim mudi na Luno. na Mars in še dalje, menijo, da bi jim obisk na teh daljnih nebesnih telesih mogel dati odgovor na marsikatero gornjo domnevo, zato je njih vnema, ki sicer toliko stane, vendarle upravi-| iena. ■mi min ■■Hlinil ..................... milu....................... Šale za prvi april po vseh deželah Evrope Soraya v Milanu in v Anconi v Ženevi Maria Schell in BB Marsikje so nasedle številne osebe, ki so čakale filmske dive, ki jih ni bilo, ali pa so prihajale na razne urade zaradi podtaknjenih obvestil Kot osako leto tudi letos nikjer ni manjkalo prvoaprilskih šal. Razni listi so v posameznih mestih uspeli — ponekod bolj ponekod manj — spraviti precej oseb na določena mesta, kamor bi morala priti n. pr. Soraga ali pa kaka filmska igralka. Sorago so si sposodili v Milanu in Anconi; zlasti v Anconi se je nabralo precej ljudi pred hotelom, kjer bi se morala bivša perzijska cesarica ustaviti, in trajalo je nekaj časa, preden so razumeli, da so bili potegnjeni za prvi april. V Comu so ponoči opazili neko čudno napravo na pomolu v jezeru, ki je bila opremljena s stalnimi in prekinjajočimi se iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Nevihte na jugu na severu sonce V Abrucih m do Sicilije nevihte in celo sneg, v Alpah pa je spet posijalo sonce na Luno in nazaj WASHlNGTON, 1. — Ameriška mornarica je javila sinoči, da bodo v kratkem izkoristili lunino površino za ponovno oddajo radijskih telegramov med Washingtonom in Pearl Harbourjem na Havajskih otokih. Radijske signale bodo usmerili na Luno, tam se bodo odbili in ponovno dosegli našo Zemljo, tako da jih bodo mogle sprejeti omenjene postaje. Ameriška mornarica upa, da se bo na ta način mogla ogniti morebitnim »motnjam« lastnih oddaj, ki bi jih i skušal izvršiti sovražnik. FERRARA, 1. — Voda reke Pad narašča s hitrostjo 8 cm na uro. Danes zjutraj je hi-drometer pri Pontelagoscuru kazal 0.64 m nad varnostno višino. Od 18. ure sinoči je narasel za 1,31 metra. V Co-digoru se je položaj poslabšal. Poleg četrti «Aquilone» ki je povsem pod vodo, je poplavljeno tudi področje Trga Garibaldi, Nabrežje Cavallotti in področje med obema mostoma na desnem bregu reke. Povsem pod vodo je tudi Ul. Buozzi. V poznejših urah je prišlo do številnih poplav v okolici Ferrare. i Iz Foligna poročajo, da je hud veter odnesel streho- šole v Aouifu. Učiteljica, ki je pravočasno opazila nevarnost, je še utegnila spraviti otroke na varno v nižji prostor. Komaj so namreč otroci izpraznil, razred, so se usule opeke in omet. Vzdolž vse jadranske obale ob Abrucih in Molisu divjajo že od včeraj močne nevihte. Nekatere reke in potoki so prestopili bregove. Ponekod so se utrgali zemeljski plazovi in tako se je dogodilo, da je neki avtobus blokiran na cesti med dvema plazovoma; pomagati so morali gasilci, da so potnike spravili na varno. V krajih v višini nad 1000 metrov sneži in ponekod je sneg že 30 cm visok. PALERMO, 1. — Veter in dež sta na vsej Siciliji povzročila znaten padec temperature. Zračni promet so povsem ukinili tako na letališču Bocca-difalco v Palermu in na letališču Fontanarossa v Cataniji. V Palermu dežuje od včeraj popoldne. MODENA, 1. — Tudi v tem mestu je slabo vreme povzročilo poplave, tako v mestu samem kakor tudi na okoliškem polju. V nekaterih kleteh je nad 20 cm blata. BOČEN, 1. -— Po tednu neprestanih neviht z mnogim dežjem in tudi snegom, se jo po vsej Južni Tirolski vreme obrnilo na boljše. Po hribih in dolinah zopet sije pomladansko sonce. Številni turisti, ki so prispeli sem za praznike, so svoje bivanje podaljšali in tako seda) lahko uživajo to, za kar so bili v preteklih dneh prikrajšani in zaradi česar so pravzaprav prišli, lučmi. Raznesta se je tudi vest, da je padla neka medpla. netarna raketa. Tisti, ki so prišli bliže, so opazili, da je blizu te naprave slonel še neki emarsovec«. Ko so pa natančneje pogledali, so opazili, da ima emarsovec» iz lepenke rokah trnek, na katerem je visela ribica. V Mantovi je lokalni list izšel z veliko sliko na prvi strani, kjer je bilo videti, kako se je stolp iz 12. stoletja zrušil zaradi močnega vetra, ki je ponoči pihal. Takoj so v predmestje, kjer je ta stolp, pričeli prihajati lude, ki pa so ugotovili, da za sedaj stolp še stoji. Lastniki avtomobilov v S ie- , ki so ponoči pustili kot po navadi svoje avtomobile na u-lici, so bili presenečeni, ko so zjutraj našli na avtomobilih pozivnice, naj plačajo globo zaradi prepovedanega postanka. Pozivnice, ki, so enake tistim, ki jih dajo stražniki, je prejelo kakih S00 vozačev m nekaj sto jih je prišlo na policijo, da globo plačajo, ali pa da se skregajo. Lucca pa je bila priča precejšnjega navala na poštne u-rade. «Objavljeno» je namrei bilo, da bodo dali v promet spominsko znamko za Maria Prampolinija. Vneti filatelisti so nekateri dobre nekateri slabe volje odšli, ko so videli, da so postali žrtev prvega a-prila. ((Tribune de Geneves je objavila, da bodo eprvo sredo a prila» na neki hiši v starem mestu ■ vzidali ploščo, ki naj opozarja, da se je tamkaj rodila enaša draga in slavna me. ščanka Maria Schell, velika filmska igralkas. Slavnosti bi morala prisostvovati sama Ma-ria Schell, pa tudi Brigitte Bardot,-Curd Juergens ter drugi švicarski ;n francoski igralci. Ob določeni uri se je res zbralo na navedenem mestu precej ljudi, zlasti moškega spola. Na Dunaju je «Neue Kuriers sporočil, da je v radijskem stiku s prvo krmarjeno raketo, ki bi morala opolnoči doseči Venero. Dva pariška dnevnika pa sta sporočila, da se bo v enem izmed največjih kinematografov predvajal film. namenjen zlasti nekaterim kategorijam o-skrbnvancev v psihiatričnih bolnišnicah. Slo je za film «Z glavo V zid«, ki je povzet po nekem romanu Bazina in je hud napad na svojevoljno zaporo in oskrbo umobolnih v nekaterih bolnišnicah. Angleška neodvisna televizija pa je včeraj zvečer pokazala prvo fotografijo snežnega moža. Govoril je «P rof. Duncan Grant Hetherington», ki je opisoual, kako je «Yeti-ja« fotografiral. Na koncu pa je povedal: «ln vse to za prvi april«. Hude posledice ciklona na Madagaskarju PARIZ, 1. — Ministrski predsednik na Madagaskarju Phi-libert Tsirana je v telefonskem intervjuju s pariškim dnevnikom «Paris Journal« izjavil, da se zdi, da število mrtvih, ki so jih povzročili ciklon in poplave, presega 3000, Od šestih provinc so jih poplave zajele pet. Zvezo s temi provincami vzdržujejo po radiu. De-settisoči prebivalcev so se zatekli v. vi je ležeče krgje in. za-, pustili tobačne plantaže, ki'jih je uničilo neurje. Pretežni del mest in vasi na niže ležečih področjih je pod blatno vodo reki ki so prestopile bregove. Port Berger in Manuru bodo morali povsem obnoviti. Vojska je povsem izčrpala svoja padala pri oskrbovanju izoliranih področij. Boje se, da bodo izbruhnile epidemije. Na južnem Madagaskarju je veter izruval vse drevje in zdi se, kakor da bi hiše bile bombardirane. Sto in sto tisoč hektarov zemlje je pod vodo. V o-kolici glavnega mesta Tanana-rive se je voda začela nižati, toda potrebno bo več let, da popravijo škodo. Na uradnem mestu so danes izjavili, da je število smrtnih žrtev zaradi ciklona in poplav na Madagaskarju — čeprav je tragično visoko — pač mnogo manjše od 3000, kot se je poročalo. MILAN, 1. — V nekem stanovanju so danes našli dve o-sebi, zastrupljeni s plinom. U-gotovilo se je, da sta osebi — že starejši moški in ženska — naredili samomor. Zapustili sta tri pisma, v katerih sporočata, da sta se odločili za ta korak zaradi težkih razmer, zdravstvenih in finančnih. Jugoslovanski poljedelski strokovnjaki v Veroni V Veroni se nahaja pet jugoslovanskih poljedelskih strokovnjakov,|» ki gpstje ministrstva za poljedelstvo in gozdarstvo. V 15 dneh bodo obiskal: posestva, ki so specializirana za pridelavo sadja in zelenjave. Zanimali se bodo zlasti za nasade breskev/jablan, hrušk, češenj, in trt ter za zadružne ustanove, ki se ukvarjajo z zbiranjem in prodajo sadja. Spoznali se bodo tudi s sistemom za namakanje v obliki dežja v gornjem veronskem področjem in obiskali bodo tudi pokrajinski inštitut za vrtnarstvo iu sadjarstvo. Ogledali *i bodo nadalje splošna skladišča, posebno hladilnico za vrtnarsko-sad* jarske potrebe, ki je največja v Evropi, ter med-narodn; vrtnarsko-sad-jarski trg. Milanski «Picco!o teatro» v 23 državah Skupina milanskega «P,ccolo Teatro«, ki j« igrala Goldonijevega ((Harlekina#, «Slugo dveh gospodov«, se je včeraj z letalom vrnila iz Tunizije na letališče Ciampi" no pri Rimu. S štirimi predstavami omenjenega dela je skupina zaključila afriški del turneje, ki je trajala dva meseca in pol in ki je skupino vodila na Holandsko, Anglijo, Maroko, Alžirijo in Tunizijo. Zadnji predstavi v Tunisu je prisostvoval ves diplomatski zbor. S to turnejo je milanski «Piccolo Teatro« obiskal dpslej vsega 23 držav in 98 tujih mest. »Harlekina« pa so doslej igrali 398-krat. Septembra meseca bo skupina odšla v Broad-way, kjer namerava o-stati mesec in pol. Josephine Baker bo posvojila desetega otroka Josephine Baker je prišla v Caracas, da bi našla indijanskega otroka, ki ga namerava posvojiti. Cez nekaj dni bo slovita pevka odšla v eno od venezuelskih provinc, verjetno v spremstvu pravosodnega ministra, da bi našla otroka, sina indijanskih staršev, ki ga namerava posvojiti in odpeljati s seboj v Francijo. Kot je znano, je Josephine Baker posvojila že devet otrok raznih narodnosti in plemena. Moderna stanovanja brez kuhinj v ČSR V letošnjem letu bodo na Češkem zgradili prve stanovanjske hiše s skupno kuhinjo. Stanovanja v teh hišah bodo brez kuhinje, toda stanovalci bodo mogli naročiti obroke v skupni restavraciji. Uresničenje tega načrta je zahtevala pred časom poslanka Landova ,Sty.cho,ya, ki je. protestirala proti «sedanjim stanovanjem, plesnivim svetiščem preteklosti, ki so bila zgrajena, kakor da bi revolucije sploh ne bilo«, Po njenem mnenju bodo te kolektivne stanovanjske hiže »osvobodile ne le ženo, ampak vso družino«. Namesto princese bo dobra manekenka Robin Douglas-Home, o katerem se je pred osmimi meseci toliko govorijo v zvezi s švedsko princeso Margaretho, je včeraj javil, da se je za-ppčil z 18-letno manekenko Sandro Paul. Njegov oče je dejal, da je zelo vese! te zaroke in to zlasti zaradi tega, ker bo na ta način vendar konec vseh govoric o njegovem sinu in švedski princesi. Sandra Paul je ena izmed najbolj poznanih londonskih manekenk in se je z Robinom spoznala na neki avtobusni postaji preteklo jesen. PRIMORSKI DNEVNIK — 6 — 2. »prilt 1553 Motociklistične in avtomobilske dirke pri Portorožu Cestno hitrostno tekmovanje za «Nagrado Primorske» 1959 Dolžina proge 5.750 m. Motocikli po skupinah do in nad 500 ccm, avtomobili do 750 ccrn Avto-moto društvo Koper bo priredilo v okviru cestno hitrostnega prvenstva Ljudske republike Slovenije 17. maja v Portorožu velio avtomobilistično in motociklistično tekmovanje za nagrado Primorske. Poleg vozačev iz Slovenije in Hrvatske bodo na por. toroškib dirkah sodelovali tudi vozači obmejnih klubov iz Italije in Avstrije. Portoroške avto-moto dirke imajo že neko določeno tradicijo, vendar doslej niso bile uvrščene med tradicionalne vsakoletne prireditve. Od letošnjega leta dalje pa bo portoroška dirka postala vsakoletna mednarodna manifestacija avtomobilizma in motoci-kl izma v tem koncu Evrope. • Tekmovanje je cestno-hi-trostnega značaja in bo potekalo na krožni cestni progi v skupni dolžini 5750 m. Odvijalo se bo po veljavnih predpisih mednarodnih avto-moto federacij FIM in FIA. Na tekmovanju bodo sodeloval; posamezni vozači kategorije motociklov A, B in C, in sicer do 50 ccm. do 125 ccm, do 175 ccm, do 250 ccm, do in nad 500 ccm ter avtomobili do 750 ccm. Vrstni red starta tekmovalnih razredov bo objavljen v «Programu tekmovanjan. ki bo izšel pred dirko in ki bo služil kot motociklizma v teh obmejnih krajih, pomeni precejšen doprinos k utrjevanju medsebojnih odnosov med sosednimi narodi — tudi na področju športnega udejstvovanja. KOŠARKA Beograd drugi na turnirju v Antibesu ANTIBES, 1. — V odločilnem srečanju za prvo mesto v okviru IV. mednarodnega košarkarskega turnirja v Antibesu, je dotlej nepremagani Beograd izgub;l proti Charle-villeju s tesnim rezultatom 65:64 (28:31) in se v končni lestvici uvrstil na drugo mesto. Srečanje je bilo zelo razburljivo in visoko kvalitet.no predvsem po zaslugi Jugoslovanov, ki so vse do poslednje sekunde bili v prednosti. Za nekaj točk so Jugoslovane oš " dovali tudi sodniki s svojimi krivičnimi odločitvami, proti katerim so ostro protestiral: tudi gledalci sami. Končni vrstni red je naslednji: 1. Charleville, 2. Beograd, 3. Olympique AnLbes, 4. Rcan-ne, 5. Fonte Levissima, 6. Rat d’Or!eans. far&rsi LEGENDA 1 Parkirni prostor za tekmovalec 2 Parkirni prostor za vozila gledalcev 3 Sodniška tribuna -Smer vožnje Načrt krožne proge v Portorožu Strogi ukrepi disciplinske komisije Massei in DelNegro - 4 igrala A lige diskvalificirani Visoke denarne globe za Torino, Sampdorio in Lanerossi vstopnica. Pravico udeležbe na dirki •uiimimuiiHiiiiiimiiHmiiniiiiHmiiiHiiim imajo vsi tekmovalci, ki so ičlani avto-moto društev Slo-iVepije: in Hrvatske in imajo veljavno tekmovalno licenco red ter tekmovalci iz obmejna leto 1959 za katerikoli raznih krajev Italije in Avstrije, ki imajo veljavno internacionalno licenco, dovoljenje svojega nacionalnega kluba ter predhodni dogovor z organizatorjem tekmovanja glede nastopa. Nagrado Primorske za leto 1959 razpisuje prireditelj za ekipno tekmovanje vozačev, ki kot posamezniki tekmujejo v rednih kategorijah. 2irijo bodo sestavljali domači in tuji člani, Sama tekmovalna proga leži v neposredni bližini znanega letovišča Portoroža in ima šest ostrih desnih zavojev, tri o-stre leve zavoje in še dvanajst blagih zavojev. Naj večji vzpon znaša 8 odst., največji padec pa 7 odst. Del proge poteka po cesti Sv. Lucija-Portorož, dalje po cesti Porto-rož-Kqper do Valete in od tu po cesti Koper-Pula do starta in cilja v Sv. Luciji. Cestišče celotne proge je asfaltno. Tekmovalna proga poteka tako. da nudi gledalcem z enega samega mesta lep pregled nad dobršnim delom proge. Portoroške dirke za nagrado Primorske niso samo šport-no-motociklistični dogodek, temveč tudi zanimiva turistična atrakcija. Letošnji datum tekmovanja pada sicer v turistično predsezono, po vsej verjetnosti pa se bo že prihodnje leto časovno premaknil na mesece visoke turistične sezone — julij ali avgust. Prireditev, ki ima vse pogoje, da postane vsakoletna tradicionalna manifestacija avto- MILAN, 1. — Razsodiščna komisija nogometne zveze je izrekla danes zelo stroge ukrepe proti moštvom in posameznikom vseh treh lig: Globe moštvom: Sarom Ra-venna 350 000 lir, Torino, Sampdoria in Lanerossi Vi-cenza 100.000 lir, Verona 90.000 lir, Taranto 80,000 lir itd. Izključitve: za 3 efektivne nedelje: Cucchiaroni (Samp.); za eno efektivno nedeljo: Gan-zer (Torino), Del Vecchio (Na-poli), Zoppelletto (Lanerossi) itd. Strogi opomin: Griffith (Roma), Burelli (Lanerossi), Ago-stinelli (Mbdena) itd. Navadni opomin: Tagnin (Lazio), Greco (Bologna), Del Negro (Triestina), Massei (Triestina) itd. ‘ Razen tega je razsodiščna komisija kaznovala z globo 150.000 lir Livorno, Za 3 efektivne nedelje izključila Ber-tocchija (Livorno), za eno e-fektivno nedeljo igralce: Be-retto (Pisa), Ballerija (Livorno), Frar.cesconija (Pisa), Mungaia (Livorno) in Ricove-rija (Pisa), skoraj vse ostale igralce obeh moštev pa je ka- znovala s strogim opominom. Komisija je zavrnila priziv Luccheseja proti diskvalifikaciji igrišča za dve nedelji in določila, da bo tekma Lucche-se - Sarom Ravenna odigrana na nevtralnem igrišču v Pratu. Prav tako je komisija diskvalificirala za eno efekt, nedeljo igrišče Casertane zaradi incidentov med tekmo Ca-sertana - Cosenza. Komisar nacionalne zveze dr. Pasquale je odredil, da bo zaostala tekma B lige med Simmenthalom Monza in Brescio odigrana 8. aprila v Monzi, tekma C lige Pisa - Livorno pa 15. aprila v Pisi. Trening Triestine Triestina je včeraj nadaljevala z rednim medtedenskim treningom v okviru priprav za nastop v Rimu proti Laziu. Intenzivnih vaj z žogo v podajanju, preigravanju in strelih na vrata ter atletskih in telovadnih vaj so se udeležili vsi titularci. Rezervno moštvo Triestine pa bo danes odigralo v Pado- vi tekmo za prvenstvo rezerv. Triestina B, ki bo odpotovala v Padovo danes ob 8.10, bo nastopila z naslednjo postavo: Buggini; Modolo, Dudine; Rigonat. Merkuza, Rocco; Au-ber, Puia, elemente, Comisso. Attilli. Rezervi: Paone in Bi-zai. Primorsko nogometno prvenstvo Katastrofa Postojne na igrišču v Ajdovščini Nova Gorica je poslej brez resnih konkurentov 90 1 i i I • • i i » 60,0% • io. 'ijr i "V i 40 \ 1 *> i *' pol točke in to ed> gjj ,|i nict nežnega sp«18 (JitilLv. čevi. Čeprav je '"Igor«1?' \et samo štirinajst n endar'. pl' je njegova zmage .gl uspeh, saj so ou\T:ie IM’ sprotnik. tudi finay pravkar odigra turnirja za skega društva nega sic. Namizni za novince Pripravljalni ?0v 1,0 venskih športp aprilu priredi VINCE IN c ,• tiod® 1^ Tekmovali ”jji8 tl mezniki. VP gr lir za vsake#*1 ,e, ca, društva P )ir n« » plačala se igrali*1 P. de na število ‘ n8sl katerim bodo ,t, Podrobnejša iggrn'.ef v Tržaški k&J,, H). Ul. sv. Fran^j d je tudi vpiso .^viln- jpV marca do 1®; reZu* )r Na osnovii b o fP, tega tekmovanje,,* v vedena kateg ših »mojstrov* >te gice. Vabljeni ni udeležbi. oo«ov°r’'vv#’y STANISLAV Tiska tiskarski