118. številka.
Kjuhljana. sredo 25. maja.
XIV. leto, 1*81.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vnak dan, izvzeniii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemali za ;i \ si m-ngerske dežele M celo leto U\ jn\» pol l«-t h h j*I., za četrt leta 4 A — Za Ljubljano brez požiljanja na dom za celo lito 13 gld.. 7:1 »v t rt leta :> >rld. :;o kr., za en mesec 1 kIiI. 1U kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 ki. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deiele toliko već, kolikor poštnina r/naša. — Za gospode učitelje na ljialskili šolah in ca dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 g-ld. f>0 ki., po pošti prejonian za (Vtrt leta 3 gold. — Za (»znani I a se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat, in 4 kr., če s« trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v l>:n< Kolruanovoj Iti Si „gledaliflka stolba". Oprav ni stvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiHkarni" v Ko'im«i,ovej biSi.
Liberalcev žuganje.
Nemški mojster Gothe je izrekel pri nekej priložnosti še dan denes veljavni in toliko citirani stavek: Nur Lumpe  sind beseheiden.
Sinovi, otroci tega velikana, naši narodni nasprotniki so si bili do sedaj vedno v svesti tega načela, zasmehovali so nas in posebno Čehe ob času njihove abstinentne politike, ter jih zmerjali z nezrelimi fantalini, brez patriotizma in domorodne zavesti, sami pa so jez-darili, se ve da, le lopovi pobešajo v boji glave, konja visoke politike nad vsemi narodi šire Avstrije, ako nijso trobili v njihov edino izveličevalni germanizatOrski rog.
Kako se čudno vse spreminja na svetu. Tudi „deutsebe Sitte", „đeutscher Charakter" se majeta in sicer prav kmalu, ko pihlja lahen nasproten vetrič.
Uže denes namreč blede ti nemški pi-jonirji ter štejejo dni, kedaj hočejo strupeno orožje vreči v grm, mi pravimo isto strupeno orožje, s katerim so decenije in decenije brisali pravice narodov raz političnega programa. Uže denes se spreminja nj bovo prejšnje načelo „nur Lumpe sind beseheiden", v lasten pamflet, ki se zove: nur K Um p ter mit ver-gifteten, unerlaubten Wuffen sind iVige".
Po nemških novinuh veje namreč rekako čudno soparen zrak, ki izliva posebno na krive nosovo Abrahamove žurnalistike smrtne kaplje, ki se javljajo v izdihih: če ima še kedo pravico v Avstriji, kakor mi, peščica Nemcev in renegatov, pa gremo, pa zavežemo beraško culo, iz katere smo sipali do sedaj milosti in ženi jalne napredke, potem spoznate stoprv, du brez nas vladati nij mogoče, da smo mi steber domovme. Ko bi ne vedeli, da je to arogantno stokanje le sod peščice obrezanih pisačev, posvetili bi z drugo lučjo takovej nesramnosti domu, ter vprašali, revice, kedo vas je legitimiral, da govorite v imenu nemškega naroda v Avstriji, kakot da bi bila tako zvana liberalna klika vaša in pa nemški narod identična, kakor da bi se pošteni neni-Ški politikarji ne sramovali sami vase judovske predrznosti, ki le povsod na svojo roko dobiček išče in zaradi tega razprtije dela.
Da, daleč ste prišli vi bankerotni psevdo-liberalci, duri vam zapira uže vsaka poštena hiša, kar smo videli posebno ob svečanosti poroke cesarjevega naslednika, ko se je sicer najpriprostejim deputacjam stiskala roka.
Zdaj pa greste, pravite. To je logično v resnici. Ko igralec zaigra pri hazardu zadnji vinar, tudi pravi, zdaj grem, in — nekaj tre-notkov pozneje ga potegnejo s prestreljenimi prsi raz cestnega blata; ko zapravi slab kupec s popačenim blagom zadnji kredit — pa gre ali ga denejo pod ključ.
Tudi vi greste, pravite. Dober pot vam želimo posebno mi Slovenci, a daleč čez avstrijske meje, čim dalje tem bolje, ne site svoje brutalne namere.
Vi greste sami, to je do sedaj najbolj važno in značajno vaše delo, če je v resnici izvršite.
Znamenje zdravega telesa je, da rane in gobe, ki so se zaredile na njem, odpadejo same. Na naših svetih avstrijskih tleh nij prostora za ideje velikonemških liberalcev, ki kalijo mir, složno delo mnogojezičnih narodov.
Dober pot vam še enkrat voščimo. Pa brez zamere! Videti hočemo, kedo se bode jokal za vami. Pošten konservativen Nemec getovo ne.
Res ena največjih zmag pravične avstrijske politike se bode praznovala tedaj, ko se izgubite v svojem šovinizmu in tedaj stoprv se bode pričelo pravo delo vseh avstrijskih narodov, a ne v zatiranje drug druzega, temuG v blagor daleč zaostalih posameznih ljudstev.
Srečen pot lažiliheraiizem I Na mejo za taboj pa varuhe pravice se svetlimi meri da se nikdar ne vrneš več. L—s.
Govor slovenskega poslanca dr. Tonklija.
(Koneo.)
S tem programom so se moji veliki popolnoma skladali; iz tega pa očitno sledi, iia oni — namreč Blovenci — najprej želo, da bi se gojil njih jezik dovenski in da poleg tega poučevanje nemškega jezika ravno tako malo izključujejo kot j;i/.. S tem je popolnem spodkopana trditev g. poslanca tržaške kupčij -ko zbornice in tu pa< smem izreči, da so o željah in zahtevah slovenskih volilcev gotovo bolje podučini slovenski poslanci, nego g. poslanec tržaške kupčij ske zbornice. Da sen« se pritoževal zarad tlačenja slovenskega jezika, da se celo brani naučili se ga, to je resnica, a g. poslanec Teusehl nij navede! ni jednega fakta, ki bi temu oporekal.
Napake v Istri sem denes / nova omenil, in kolike napake se v tem oziru gode* na Koroškem, za to sem v predzadnje) seji naštel dovolj fakt in teh nikdo nij spodbil. (r. poslanec je rekel, moj program glede na Brednje šole se ne da izvršiti, rekel je, da nij mogoče nižje razrede ločiti v vštricne oddelke in v njih v materinščini poučevati, potem pa v višjih razredih zopet združiti Slovence in Italijane ter jih skupaj z nemškim učnim jezikom poučevati. Temu nasproti naj le omenim, tla sem govoril s premnogimi strokovnjaki in šolniki in skoro vsi so se zlagali z mojim programom.
In prepričan sem, da se bodo učenci v višjih razredih ložje in vspešnejše poučevali z
uemškim učnim jezikom, ko so se na podlagi materinščine privadili v štirih nižjih razredih nemškega jezika, gotovo dosta vspešnejše, kot Če iz narodne ljudske Sole prestopajo v srednje šole ter se tu h kratu v vseh predmetih nemški poučujejo. Izmej teh dveh naredeb, mislim, se moja priporoča sama ter bi imela prednost imeti pred dosedanjo vladno.
Kar pa se tiče slabih nasledkov o vsiljenej vpeljavi nemškega jezika v ljudske šole in o poitalijančevanji ali ponemčevahji slovenskega naroda, tu moram pač z nova pritrditi mojim besedam. Povdarjal sem, kake nevarnosti izvirajo iz poitalijančevanja slovenskega naroda. Dalje naj tu omenim, da od leta 1802 na Primorskem nij bilo nobene politične tožbe, v ka-terej bi bili slovenski sinovi zatoženi, pač pa je bilo mnogo zatožencev italijanskega jezika in mej njimi premnogo odpadnikov ali rene-gatov. Pač lehko rečem, da odpadniki so najnevarnejši ljudje, kajti zmirom in povsodi so morajo ponašati in ravnali j »ko strastno ha pri novej narodnosti stati na prvej straži, da s tem vsaj nekoliko odstranijo naravno neza-upno-jt naroda, h Jcati-remu so pristopili. Tega pač ne bode nikdo tajil, kujti zgodovina to očitno spričuje. S tem tudi nijsein sumičil italijanskih prebivalcev, ampak sem le pokazal na posamezne dogodke; jaz em celo potegnil BS za italijanske prebivalce na (ioriškem, kar se tiče njih udanosti do cesarske hiše ter \ rečem, <la se Slovenci in Italijani na < ionskem in* j so boj skušajo, krko bi bolj pokazali BVOJO
ud a nosi državi in presvitlej vladarskoj rodovini,
Kar se tiče onih besedi s katerimi je g. poslanec Teusehl zagovarjal nj. ekscelenco c. kr. namestnika tržaškeg , ne morem umakniti le jedne besede ter vse svoje trditve z nova povdarjati. Navedel sun dogodi k, ki se je zgodil v deželi t pričo mene — in vsaka moja beseda je gola resnica
Namestnik je trdil, dfl je didaktična napaka, da je napačno načelo, če učitelj dijaku,
ki ne razume tujega poučnega jezika, predmet pojasnuje v znanej mu materinščini. Da so na te besede naslonjene moje posledice bile popolnoma opravičene, mi bode pač vsak rud pritrdil. Tu ne morem tudi zainolčati, tla je zelo zaželeno ter da je v korisl uprave celo potrebno, da zna namestnik jezik dveh tretjin onih prebivalcev, katerim upravo vodi. (Prav dobrol prav resnično! na desnici.) Slavni zbor! to spričnje tudi naš preljubljeni vladar. Deputacije slovenskega naroda Bprejema slovenski ter 11 jih nagovorom udanosti odgovarja slovenski. (Prav dobro! na de^ni-a To seje zadnjič tudi godilo v Trstu pri prihodu Nj. cesarske visokosti presvitlega našega cesarjevica. Tudi pri tej priliki jo Nj. cesarska visokost sprejemala slovenske deputacije slovenski. Ne
smem pri tej priliki zamolČati, da je c. kr. namestnik v Trstu bil slovenskim deputacijam zapovedal, da imajo cesar je vir a ali nemški ali pa francoski nagovarjati (Čujte! Čujte! na desnici.); isto so tudi ukazali župauu sežanskemu. A deputacije se nijso ravnale po tem ukazu; kajti presvitli cesarjevič je pri predstavljenji mestnega zbora samovoljno ogovoril jednega odbornika slovanski (Dobro! na desnici.) in jednako je župana sežanskega vpraševal in odgovarjal mu slovanski, Če prav mu je zapovedan bil nemški nagovor. Ta dogodek je pro-budil veliko zadovoljnost in veliko veselje. (Dobro! na desnici.) Tako ravnanje utrjuje vez mej narodi in vladarsko hišo; ne utrjuje se pa s tem, Če se silijo deputacije, da v tujem jeziku, morebiti francoski, govore se svojim vladarjem. Če uže najvišja vladarska hiša tako ravna ter z narodom govori v narodnem jeziku, bi pač primerno bilo, da bi tudi namestuik Depretis tako ravnal. (Prav dobro! na desnici.)
Gospod po3lanec Teuschl iz Trsta je rekel, da on sam in trgovci v Trstu so popol-
nost drugih narodov. To je naravno, nenaravno bi pač bilo, ko bi vpeljali nemščino, kajti s tem bi ponemčili le posameznike, a nikakor bi ne izobraževali naroda. Kajti narod, naš slovenski narod, ki se je stoletja in stoletja branil in ubranil ponemčevanju in poitalijanče-nju, se dandenašnji ne da več ponemčiti, kajti preživo se zaveda svoje narodnosti ter bi se potujčevanju branil z vsemi pomočki.
Res je, da na Goriškem Italijani in Nemci ne zavirajo našega narodnega razvitka; to je tudi prav naravno. Saj Slovenci, Italijani in Nemci prav mirni žive drugi poleg drugih; a dosedanje vlade so zavirale našega naroda razvi tek (Tako je 1 na desnici) in te ovire bi videli radi odpravljene (Dobro! na desnici). Saj je dolžnost vladi, da ne odstrani le teh ovir, ampak da tudi blagovolno podpira naš razvitek.
H koncu naj omenim še sporazumljenja in sprave. Da, gospoda moja, po besedah gosp. poslanca tržaške kupčijske zbornice bi bilo pravo, da se Slovenci ponemčujejo, da se jim celo v ljudske sole nemščina vriva, a jaz moram reči,  da po  tem poti ne bodemo  prišli do
v grofiji goriškej (slovenska in italijanska) popolnoma zedinili mej seboj. V ondotnem deželnem zboru smo se uže leta 1869 res po viharnih bojih popolnoma spravili in sporazumeli mej seboj (Čujte na desnici) ker oba na roda priznavata ravnopravnost drug drugemu. V deželnem zboru se obravnava slovenski in laški in postave se sklepajo slovenski in laški. Poročila in zapisniki se pišejo v obeh jezikih in tako vlada najlepše sporazumljenje. Mi Be ne prepiramo več mej seboj, ampak vsi, Slovenci in Italijani skušamo, kako bi na duševnem in gmotnem polji bolj napredovali. (Dobro! na desnej.)
Sporazumeli in spravili se bodemo le, ko bodete tudJ nam priznali ustavno zagotovljene pravice ter nam ne bodete odrekali pomočkov za njih izviitev, a sporazumeli in spravili se ne bodemo toliko dolgo, dokler vi Slovence imate narodnost nižje vrste, ki se vsakakor ima ponemčiti. (Dobro! na desnici.)
noma zadovoljni z namestnikom. To pač njemu | sprave. Povem vam naj, da sta se narodnosti ugaja in gosp. poslanec bode uže vedel zakaj ; da pa mi nijsmo zadovoljni ž njim, spričujejo pač moji dokazi. Gosp. poslanac Teuschl je trdil, da si je namestnik dal nalogo iz Pri-morjanov ustvariti Avstrijce. Če je gosp. poslanec s tem mislil na slovanske Primorjane, moram to slovesno odbiti; kajti slovanskih prebivalcev Primorskega nij treba še le pre-stvarjati v Avstrijce, slovanski prebivalci po vsem Primorji so uže stoletja in sloletja pravcati Avstrijci, verno in zvesto udani državi in najvišjej vladarskej hiši (prav dobro! na desnici); taki so bili, taki so in taki bodo, teh nij treba še le prestvarjati v Avstrijce. Mi se ne moremo drugače čutiti kot Avstrijce.
Ta naloga gosp. namestnika Depretisa je tedaj nasproti slovanskim prebivalcem na Primorskem popolnoma nepotrebna in nečimerna, brez vse podlage.
Morebiti je častiti gospod mislil na italijanske prebivalce. Kar se tiče Italijanov, potegniti se moram za nje, tudi ti so dobri Avstrijci. Če je mislil na Italijane v Trstu in Istri, o teh jaz soditi ne morem. A s tem je priznal, da bo na Primorskem se ljudje, ki bi državi lehko postali nevarni; priznal je, da se ravno ta nevarni živelj krepi, če se bode po Primorji ponemčevalo. In ravno pred to nevarnostjo bi jaz rad videl državo zabranjeno.
Gospod poslanec je dalje rekel, da nemarno potrebne termilogije za šole. Preverjen sem, da bi ne prišli v nobeno zadrego ustanoviti še one tehnične izraze, katerih še morebiti doslej nemarno. Če pregledate nemško termilogijo, zapazili bodete, kako gomezi po njej polno francoskih, grških in latinskih besed. Gospod poslanec pa naj se zarad tega le popolnoma umiri, kajti povem mu. da imamo uže terminologijo za ljudske in srednje šole, da te nam nij treba še le ustvarjati.
Kar se tiče poziva, naj se le pridno učimo, da bi študije na blagor porabljali, treba nam pač nij njegovega poziva, kajti mi hočemo izobraziti naš narod ter kaj pridno preučujemo ne le nemški jezik, ampak tudi italijanski in francoski; naobraženost drugih narodov si hočemo prilastiti ter jo podeliti svojemu narodu.
Slavna gospoda, vi pač dobro veste, da se nemški narod izobražuje s pomočjo nemškega jezika. Isto velja tudi nam. Mi Slovenci se tudi na naravnej podlogi, namreč s pomočjo slovenskega jezika hočemo prisvojiti naobraže-
Vliailljc dr/inr.
Iz Carigrada se javlja 22. t. m.: V včerajInjej seji so poslaniki in otomanski pooblaščenci določili konvencijo in vojaški do-stavek, ter bodo denes popoludne ob petih pogodbo podpisali. Ta podpisana pogodba predloži se kralju Juriju, ki bode imel direktno se sultanom konvencijo skleniti. V to svrho da bode grški poslanik v Carigradu pooblaščen. Evropski poslaniki v Atenah bodo izjavili Komundurosu da vlasti ue morejo nobenej spremembi te konvencije pritegniti, ter ga bodo pozvale, da takoj Konduriotisa pooblasti, da sme skleniti konvencijo.
Poročila iz Bukarešta vedo povedati, da se je 22. t. m. kronanje novega kralja si-jajno vršilo. Kralj ima železno krono, kraljica pa zlato.
Do,
Politični razgled.
/ttoia-uiif** dežele.
V Ljubljani 24. maja. „Politik" piše, da je cesar izrazil dr. Šromu, ko je ta bil pri njem v avdijenciji, svoje zadovoljstvo in priznanje o tem, da so parlamentne obravnave, v kolikor jih more večina nadgospodovati, razmerno mirne
Časopisi se norčujejo iz ,„us*ta vover-ccv", katerih politika kaže prav njihovo nezrelost. Najprej nepremišljeno ostavijo državni zbor ter beže iz dvorane, potem demonstrativno romajo skozi dunajsko mesto na Kahlenberg, — druzega dne pa zopet skesano pridejo v zbornico. „Ustavovercem" se očita, da lehkomiseljno obrabljajo še zadnje orožje.
l-7.mii. baron l^ilipo v i<*. načelnik vlade v Vojnej Krajini, je prosil, da sme iti v pokoj. „Obzor" pravi, da zato, ker zahteva oger-ska vlada, da bode samo ona dobila v roke krajiško investicijsko zaklado in da samo s tem pogojem dovoli, da se Krajina vtelesi Hrvatskoj. S tem pa Filipovič nikakor nij zadovoljen.
Poročali smo uže, da je v Spljetu dne 18. t. m. zgorelo tamošnje italijansko gledišče. Italijanisimi pa zdaj obdolžujejo narodnjake hrvatske, da so ti zažgali. In pri požaru je c. kr. namestniški svetovalec renegat K o-porčič besno kričal: „Ti narodni ropar j i so nalašč zažgali gledišče. Da bi jaz še ukazoval, takoj bi dal 50 teh narodnih lumpov zapreti in pričel bi s tem.........baronom Kodi čem." —
nst.
Iz Zagorja na Notranjskem 19. maja. [Izv. dopis.] V izvirnem dopisu iz Ilirske Bistrice od 11. maja v vašem listu od 19. maja sem bral okrožnico spoštovanega gospoda c. kr. okrajnega glavarja Postojinskega od 6. maja t. 1., v katerej prepoveduje nabiro voznikov za Bosno v Postojinskem glavarstvu, katero prepoved z več razlogi podpira, poleg pa mene za lažnika, vznemirjalca ljudstva itd. zaznamuje.
Da si podpisani sam to nabiro izmislil nij sem, je razvidno iz odloka si, c. kr. okrajnega glavarstva v Postojni od 10. maja 1.1. št. 4088, kateri ono prepoved zopet preklicuje in se tako glasi: Št. 4088. Županijam l
Potezaje se na dopiB od 8. t. m. št. 4088, s katerim se je nabiranje voznikov za Bosno omenilo, se pojasnuje, da nij nikomur prepovedano, se v to družbo, če mu je volja, zapisati, ampak samo nabiranje voznikov po agentih od vasi do vasi se prepoveduje, zato, ker da to ljudem povod do vsake vrste izmišljij in laži, vznemirovanja in nepotrebnih stroškov; s tem se pa neče in tudi vzadnjič nij hotelo reči, da ravno Staver m Kirn te laži okolo trosita, ampak ljudstvo se samo opozoruje, da gre dosti besedij okolo, katere imajo malo verjetnosti v sebi, posebno, če se pomisli, da cesarskim oblastnijam od njihovih višjih glede tega nabiranja nij nič naznanjeno.
C. kr. okrajno glavarstvo v Postojni dne 10. maja 1881.
Globočnik m. p.
Ako je pa morebiti, kakor se v dopisu iz Ilirske Bistrice od 11. maja t. 1. bere, Kirn denarje od posameznih strank pobiral, podpisani za to nič ne ve ter tudi nabire voznikov, še manj pa nabire denarja Kirnu izročil nij.
Ako torej političnim ali drugim oblastnijam ta nabira nij po volji, naj bi se dotičnemu društvu prepovedala, ne pa od imenovanega društva najete agente kompromitiralo.
Franc Staver.
Iz soške doline 19. maja. [Izv. dop.] Kako se pod g. Depretisom naše narodne terjatve spoštujejo, kako se ozir jemlje na primorske Slovence, kaže naj sledeče.
Pred tremi meseci bila je služba c. kr. okrajnega živiuozdravnika v Gorici, po odhodu g. Perka, izpraznjena in mislili smo trdno, ker imamo domačih živinozdravnikov, da nam vlada moža semkaj pošlje, kateri naš jezik dobro umeje in ga tudi znati mora, ker njegov posel zahteva, da kmeta podučuje, kako mora se živino ravnati, kako se lehko boleznij varujejo domače živali itd. Služba okrajnega živino-zdravnika v Gorici obsega tri glavarstva, kjer večjidel Slovenci bivajo, izvzemši glavarstvo
gradišćansko. In kaj se je zgodilo? Imenovan je za to mesto Lah, *»kopram so za to službo prosili slovenski živinozdravniki, ki so vseh treh deželnih jezikov popolnem zmožni, možje, kateri so uže v cesarskej službi. Sedanjemu ži-vinozdravniku v Gorici je ta služba prva. Se ve da Italijanom mora se dati najboljši kos pečenke, Slovencu pa kost.
Vprašamo le naše slovensko ljudstvo po Vipavskem, okolo Gorice, po Tolminskem in Cerkljanskem, kako boste z Lahom govorili, če pride k vam, vas podučevat. Bode-li vaša krivica, če ne boste tako delali pri bolnej živini, kakor zakon zahteva? Recite, dajte nam moža, kateri nas razumeje, ker Laha mi ne umejemo. Čemu je namestništvo službo razpisalo s pogojem, kdor pozna deželne jezike, ima prednost? Čemu morajo naši domači živinozdravniki na tujem kruh služiti, k nam pa Lahe pošiljajo. Prosimo v imenu našega prebivalstva, naj bi se g. dr. T o n k 1 i, naš po slanec, na pravem mestu oglasil zaradi te zaušnice, katero je zopet dobilo narodna ravnopravnost.
Iz '/.iro* 16. maja. [izv. dop.] Tem-pora zmitantur nos et mutamur in illis. Vse se je spremenilo in predrugačilo. Stara narodna noša se je skoraj povsod odpravila in uže vidiš po vaseh na kmetih vsaj mladino vso po novej šegi oblečeno. Ustanovilo se je novih zavodov, čitalnic, bralnih društev itd. Tudi ini Žirovci nijsmo zaostali, kajti začetkom letošnjega leta osnovali smo bralno društvo, po kojem se razširja mej našimi vaščani omika, koje je pruv potreba. Naročeni smo na več časopisov i političnih i leposlovnih. Prav veselilo me je, ko se je kmalu mnogo udov ogla silo in mislil sem si, če bo šlo tako dalje, znamo pa še do kaj večjega dospeti, in ne bo se zamoglo več čuti od prevzetnih Idrijčanov: „Žirovec je surovec." Toda zdaj se mi zdi, da društvo bolj hira, kot napreduje; kajti mnogi nemaj o veselja do tega. Nekateri se izgovarjajo, da so predaleč. A to je prazen izgovor, ker se časopisi udom tudi na dom prinašajo. Posebno sem se pa čudil, ko sem zapisnik udov pregledoval in videl, da je iz vasi D., ki je komaj 1 l/i četrt ure od Žirov oddaljena in precej velika, samo eden v to društvo vpisan. Tega so pa večjidel krivi nekateri možje, ki imajo nekoliko več avtoritete ali veljave, ker ljudstvo k tem premalo vspodbujajo. Za-kličem vam rojaki nikarte omagovati! Bi li ne bilo sramotno za vas, ko bi društvo, ki je ravnokar vstanovljeno, poginilo. Torej na noge, naprej, da nam pride „doba zlata!"
Iz li ri?iei;a 22. maja. [Izv. dop. | Pri slavnosti venčanja našega presvitlega cesarje-viča se je naše mesto oziroma tukajšnje meščanstvo še v drugem obziru odlikovalo. Osobito pa se je doinoljubno-lojalnega izkazal naš poštar, g. Avsec. Poslal je k poroki cesarje-viča v Beč 300 krških rakov ki so dne 19. maja pri dvornej gala-pojedini tudi na mizo prišli. Raki poslani so bili tako lepi, da je jeden sam pol funta tehtal. Na to je dobil g. Avsec pohvalno pismo od grofa Kinskega, c. kr. oberstkihenmajstra Nj. veličanstva našega cesarja. Tako imenitni so torej krški raki! (Le skrbite, o možje, da vam ne bodo — pošli! Ur.) Naš g. poštar je na dan poroke cesarjeviča Rudolfa podaril tudi tukajšnjim revežem 10 gld.
Iz Toplic na Dolenjskem, 13. maja pzv. dop.] Našega cesarjeviča poroko smo tudi pri nas slovesno praznovali. Na predvečer okolo devete ure naznanil je strel početek slo-
vesnosti. Kakor bi trenil bile so vse hiše ras-svetljeoe in godba spremljana od poz.u ne brambe z baklami svirala je po Toplicah. Hiše so bile vse lepo okinčane, vzlasti pa kopelji, tako imenovani grad. Zjutraj ob osmej uri prišli so učenci in učenke iz Bavte vasi in Šic, da so tu s topliškimi skupaj obhajali svečanost. Mej njimi so bili sosebno lepo okinčani učenci in še lepše učenke iz Bavte vasi. Ob devetih je bila slovesna sv. masa, katere so se razen šolske mladine in mnozega druzega ljudstva udeležili tudi krajni šolski svet od navedenih šol, požarna bramba in žandarmerija. Po do-končanej službi božjej je podpredsednik kraj-nega šolskega sveta gospod župnik Marolt v šoli zbranej mladini govoril jedrnato basedo o poroki cesarjevega naslednika. Učence topli-ške šole je pozdravil pričujoče gospode, učence in učenke, ki jih je bilo vseh nad štiri sto. Za njimi so še drugi učenci in učenke govorili o ce8arjeviči Rudolfu in o princezinji Štefaniji. Ko je bila pevana cesarska in še nekatera druga patriotična pesen, odšla je šolska mladina na odločeni kraj, kjer sta se imeli vsaditi dve lipi, ena imenovana Rudolf, druga Štefanija. Ljudstva se je vse trlo. Učitelj iz Bavte vasi gospod Kalinger razloži množici zakaj da se ravno denes saditi in s tako slo vesnostjo te dve lipi. Kakor mali drevesci naj bi vedno rastla tudi naša Avstrija in vedno krepkejša in mogočnejša postala mej drugimi evropskimi državami, je dejal in dostavil, da naj nam mlada zaročenca, kakor vso hišo Habsburg, Bog ohrani! Tisoč grl je pritrdilo. Bog jo živi! in godba zaigrala je cesarsko pesen.
Telegram »Slovenskemu Narodu".
Na Dunaji 24. maja. (Državni zbor.) Lienbacherjev šolski predlog je bil denes v tretjem branji sprejet se 151 glasovi zoper 141 glasov. Zakon o davku na točenje pijače se je sprejel tako, kakor ga je bila gospodska zbornica sklenila. — Z izvrstnim govorom je poslanec Obreza utemeljil svoj predlog glede borznega davka.
Domače stvari.
— (G. deželni predsednik \Vin-kler) se je v ponedeljek zjutraj z nagličem povrnil z Dunaja.
— (God slovanskih blagovestni-kov s s. Cirila in Metoda) t. j. 5. dan julija nij zapovedan praznik, razen na Morav-skem, kjer sta deželna zavetnika. Tako poroča „81." in pristavlja: Letos se bo praznik vendar po več krajih n. pr. po Hrvatskem dokaj slovesno obhajal. Tudi v našej škofiji se ima dotično papeževo pismo nedeljo poprej brati, ali po večkrat razlagati.
— (Prve čr e šnj e) prinesle so Vipavke zadnji petek 20. maja v Ljubljano.
— (Ponarejeni srebrni goldinarji) zopet na dan prihajajo po Ljubljani. V nedeljo po noči je mestna policija zaprla neko malovredno žensko. Pri njej se je našel ponarejen srebrn goldinar. Ženska je izjavila, da ga je prejela od neznanega moškega.
— (Ponarejevalci srebrnih goldinarjev.) Pred ljubljanskimi porotniki so se imeli pretekli petek in soboto zagovarjati štirje kmetje iz Besnice blizo Ljubljane, na čelu jim kmet Habič, ker so od cinka ponarejali srebrne goldinarje. Delo je bilo, ker nijso imeli možje nobene izurjenosti, zato se ve da jako primitivno in takoj, ko so začeli ponarejeni denar izdajati, bili so zasačeni od žandar-
jev. Ponarejalci so vsi tajili svoje dejanje, a nij jim pomagalo nič, kajti po pričah se je hudodelstvo dokazalo. Obsojen je bil Habič na 2 leti teške uječe, njegovih po njem zapeljanih pomagačev jeden na 11 a leta, drugi na 10 in tretji na 8 mesecev teške uječe.
— (Pošta mej Metliko in Črnomljem.) O poštnem vozu, ki vozi mej Metliko in Črnomljem, nam od potovalcev po tej črti prihajejo opravičene pritožbe, da je to pravi voz za trpinčenje potovalcev. Ti morajo drago voznino plačevati a potem dospejo na pol polomljeni na svoj cilj.
— (V Muljavi pri Krki) so imeli volitev novega župana 8. maja in je jednoglasno izvoljen bil Jožef Špendal iz Polja. Naš dopisnik Čestita občini, da je dobila zmožnega moža, ki imajo ljudje zaupanje vanj; Špendal je bil uže preje 3 leta za župana, potem 3 leta za odbornika in se je prav dobro obnašal, zato zo ga veseli vsi občani.
— (Iz Št. Petra na Krasu) nam pišejo : Dne 22. t. m. je bila v podžupaniji KI e-nik volitev občinskega odbora. Voljeni so: Anton Vodopivec za podžupana, Anton Brgoč in Luka Smrdel za odbornika.
— (Akademično društvo „Slovenija") ua Dunaj i napravi denes v sredo 25. maja t. 1. sejo na spomin svoje trinajstletnice. Dnevni red: 1. Prečita se zapisnik. 2. nPrvo leto našega društva", predava M. Murko. 3. Slučajnosti. Potem zabava. Začetek ob l/a9. uri zvečer. Lokale: Restauration Seidinger I. Karthnerstrasse Gl. (pri Elizabetinem mostu.) — K obilnej udeležbi vabi uljudno odbor.
— (Iz Krškega) se nam poroča: Bela zastava vihra uže včeraj in denes (19. in 20.) na jetnišnici tukajšnje c. kr. okrajne sodnije v znamenje, da nij nobeuega ujetnika v njej, česar uže menda kacih 10 let nij bilo. Ljudje se tedaj v obče boljšajo, le nekateri tukajšnjih trgovcev so trdovratni grešniki in so pri zadnjih volitvah spet poteguili z našimi nasprotniki.
Bazne vesti.
* (Otrok otroka umoril.) V Dorpu pri Selingenu je dvanajstletni šolar zaklal petnajst let starega svojega tovariša.
* (Prebivalstvo ogerskh mest.) Mesto Pešta ima 3(10.000 prebivalcev, Vasar-hely 74.000, Debrečin 51.359, Segedin 50.988, Požunj (Pressburg) 48.284, Therisiopel 61.655, Kečkemet 40.000, Arad 35.700, Kolosvar 28.870, Košice 26.420, Alba 25.500, Tetnešvar 33.900, Vršeč 23.000, Zombor 25.000, Veliki Varadin 31.400, Filnfkirchen 28.700, Novisad 31.300. Prebivalstvo v mestih se je pomnožilo, na deželi pa zmanjšalo. Največ se je skrčilo prebivalstvo v rumunskih okrajih, najbrž so se mnogi v rumunsko kraljevstvo preselili.
IV. izkaz o darilih za Jurčičev spomenik.
Du sedaj jo bilo nabranega . i1<t4 gld. in jedna srečka ljubljanskega posojila.
Temu so dodali i
Dr. Vosu j a k Josip «I rž. poslanec . 10 „
Pfeifer vOjem drl. poslanec ... 10 n
Vito/ Schnaid J, drž. poslance   .   . 20 „
Obreza Adolf drt. poslanec   ... lo „
Dr. 1'oklukar .Josip drž. poslanec    . „
Klim Karel drž. poslanec   .... 5 „
Kne/. B, VVindisobgrttta drž. poslanec 5 „
ltaron (Jodel banov drž poslanec    . 10 „
(Jrof A. Marghcri drž. poslani*«-   .   . 5 „
l>r. Turne* P. V Huda-PeSti   ... 10 „
Dekleva Anton........ 20 „
Križaj Josip ......... 1 „
Pleteršnik .Maks....... 6 „
Spcndal Fran v Tržiči..... 3 „
Dr. Zupanec Jarnej...... 16
— kr.
Jiiinnik Miklavž v Medvodah Jamar Andrej na Fužinah .... Dr. (Ilunćnik Jarnej v Mariboru . .
Pele Anton.........
Pri jour hVu Sokolovem nabranega Skupaj
15 2 10
10
20 80
in jodna areeka ljubljanskega posojila.
tiOO gld. — kr.
Zahvala.
Da banka ,Slavijau ve čislati požarne hrambe, jc pokazala s tem, da je blagovoljno podarila pro-stovo jnej požarnej hrambi žavskej za njeno gasilno delovanje pri požaru 28. marca 1881 g. dr. Tarba-nerjevega poslopja lepi ziesek 30 gold. Za zdatnn nagrado izreka banki v imenu prostovoljne požarne bmnbe presrčno zahvalo
V Žavci 21. maja 1881.
Janez Hausenbichler, načelnik.
Dunajska borza 24 maja
(Izvirno tclegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih  .   .   76 gld. 75 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    ...   77    n 15 n
Zlata renta.........95    B 15 „
18(50 drž. posojilo......133    „ — „
Akcije narodne banke.....                    833    „ „
Kreditne akcije.......                            349    „ „
London..........117    »15 „
Srebro..........„ — „
Napol...........9    „ 30 n
C. kr. cekini........5    „ 52 „
Državu.' unuke.......57    „ 2>} „
Loterijiit» »ročke.
Na Dunaji 14. maja: 35, 78, 40, 49, 79. V Gradci 14. maja: 39, 25, 83, 77, 14.
Št. 7G11
Razglas.
(295—1)
Za prosto kopanje je letos kot do sedaj Gradašica nad Kolezijevim nuilinom v Trnovem, na tako imenovanej Talavanskej senofceti odločena.
To se naznani s pristavkom, da se pri prostem kopanji naravstvenost ne sme žaliti in da je na drugih, znotraj ali blizu mesta in pred krajih ležečih krajih kopanje prepovedano.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 20. maja 1881.
Župan: Laschan.
" (29G—1)
Išče se stanovanje,
dve lepo tnebl Iran i sobi. — Ponudbe naj se oddado v „Narodnoj tiskarni1*.
Broj 3350.
Razpis
pisarske (dninarske) službe pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Sežani z letno plačo 480 gld.
Prosilci za to službo naj vlože svoje prošnje pri omenjenem glavarstvu do
15. junija 1. 1.
in dokažejo, da so popolnoma zmožni slovenskega in nemškega jezika in da imajo lep rokopis.
V Sežani, 18. maja 1881. (285—3)
Št. 6399
Razglas.
Mestna kopel j Kolezija je odprta in je občinstvu proti plači določene tarife na razpolaganje.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 23. maja 1881.
Župan : Laschan.
Št. 7720. (297-1)
Košnja v najem!
V |M»n«»€l*»iJek .'IO. maja dopolnilne ob 9. uri se bode košnja mestnih se-nožetij ob zagrebškej cesti pod Rakovnikom pri konjači v Trnovem in pri kole/ijskern malinu po očitnej dražbi kosoma v najem oddala in se najemniki vabijo ob 9. uri dopoludne na travnik pod Rakovnikom.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 23. maja 1881.
Župan: Laschan.
Velika loterija
NARODNE RAZSTAVE
v IMII^VINTJ-Potrjena od. kraljeve italijanske vlade.
Dobitki znesd
£rsirxls:o^ 700-000,
od katerih glavni dobitki v znesku
fx. 400.000 T7* zlatvi
so:
IV. IOO.OOO v zlatu
„      >-*o.ooo „
„ OO-OOO „ 40.000 „
«o.ooo    „ „
in 495 dobitkov, v razstavi nakupljenih umetnih rečij skupne vrednosti
frstrnJL^OTT- -5=00.000
in več druzih dobitkov, v razstavi nakupljenih rečij.
Jeden loz velja I marko = 50 kr. av. vr.
Loze prodaja na drobno in debelo samo gospod E. E. Oblieght v Milanu.
Pošilja jih na tuje, če se znesek pošlje ali pa na pošti plača. Ža frank o vanje naj se pripošlju 10 kr. a. v. v poštnih znamkih za vBacih 6 lozov. Ako naj bo pri-poBlanje priporočeno, potem se ima za irankovanjo poslati 30 kr. (294—1)
99 99
Dr. Sprangerjeve
kapljice za želodec,
priporočano od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, ščipanje'po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgigo. Telo se hitro sčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnosi in vročino, če se zavživajo po l/i žličke vsako uro, ter varujejo nalezljivosti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z majhenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Svobod« v Ljubljani, ;i ilacon 80 in 50 kr. av. velj. (247—6)
Nenavadno velik, sč slamo krit
kozolec,
z 28 štantov, dobro ohranjen, bo v soboto dne »H. maja 1SH1 ob 10. uri dopoludne na uelueKliej) graščini zraven Moravč prav po ceni na dražbi pr<dan. Pri tej priložnosti se bo tudi hišno orodje prodalo. Kupcevalci bo sem povabljeni. (280—2)
Umetne (640—42) $
zobe in zobovja \
postavlja po najnovejšem amerikanskom sistemu v /lani. vuikauitu ali celuloidu
brez bolečin.   Plombira z zlatom itd. Zobno operacije izvršuje popolnem brez bolečin
s prijetnim mami lom
zobni zdravnik A. Paichel,
poleg Ilradeckega mostu, v I. nadstropji.
Podpisani priporočam čestitemu občinstvu, posebno potnikom, svojo dobro oskrbljeno, blizu kolodvora Št. lvtcr uže 23 let obstoječo
„Narodno gostilno'',
(„H6tel National)".
Naj vsakateri se potrudi priti, kdor želi biti dobro in brzo postrežen z do1 rim naravnim vinom: kraškim teranom, dolenjcttn, starim hrvatom in dobro domačo vremšino ter svežno z ledenice Puntigamsko pivo, mnogovrstne domače in tuje botelije, likerje, domači 4letni slivovec vsake vrst«' in okusne jedi, vedno pripravljeno spodobno opravljene sobo z ve6 postljarni; pri vsakem vlaku jo sluga za spremstvo potnikov; najnižjo ceno zagotovi ja
(144—6 Ivan Korošce
Kothe j byo istno voio,
zbog njenih izvrstnih lastnostij zoper
zobne bolečine in ustni smrad
znano, priporoča a flacon U kr. z navodilom za rabo vred .mil. Q] A*H<m K KOTHE,
d\orni liferant v Berlina. Podružnica: Dunaj, I., Tiefer Graben 37, I. V Ljubljani jo ima pravo samo lekarnar gospod Jnl.        I i uho« ,y. (194__7)
Naj 1»olj s i
papir za cigarete
LE UOUBLON
francoski izdelek.
(153-4)    !!Svari se!! pred ponarejevanj eni.
Ta papir je pravi samo tedaj, ako ima vsak list znamenje LE HOUBLiON in vsak karton spodaj stoječo varstveno znamenje in signaturo.
Prč)) ggf <Lv.Bre.v&*'_
CAWLEY et HENRY,   RS r.briLinij. PARIŠ.
<?<»
L?*
&3
^=> S o as o O) S m ^
»M« a
r fli F*
rt ©'
09
£     2- = 2
« I
j3 i-H
—■——
w 53    S a
3<fl g
u rt F pj?
C a*
Srt S    • >
> 'O 4— —    - O
O os g  0 bC
rt m 2 > o
3 OD
a> .=
t- rt 1.
P, > Gsi >
a >
o1 &
(m ooo
.s g o
K« rt >
9 M
»« x £
Z t.
3
rt
i
i
O.
m
t.    - •r-i
2 - *
1-^ w
9 o
rt
-s w rt
rt eo
ee* 55 ™
a a s
rt
.
!§ 'S 6
c 4= -m
*S rt^ ^ "rt
rt s?—
.s" §
Bergerjevo medicinično mjilo iz smole (Theerseife),
priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se v največ evropskih državah s6 sijajnim VBpehotn zoper
izpuščaje na životu vsake vrste,
osobito zoper hraste, kroničen in luskinasti lišaj, nalezljive hraste, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltine, rdeč nos, ozebljino, potenje nog. — Ilergerjovo mjilo iz Niuole Ima 40°/4 koncentr. nmole iz let«a ter so stvarno od vsega druzega injila iz smole, ki s« \ trgovini nabuja, razlikuje. — Da se prekanjen ju izogine* zabtevr- nuj gu odločno Ber-gerjevo mjilo iz Miuole ter naj se pazi na znano varstveno marko. Kot mileJNe mjilo o«l smole za odstranjenje vseh
nečistost ij na |M»lli
zoper izpuščaje na glavi in koži otrok in kot neprosežno kosmetično mjilo za umivanje in koi»an|e pri VHakdiiiijej rabi služi
Bergerjevo glicerin-mjilo od smole
imejoče 3.ri°/u glicerina ter fino diši.
Jeden komad velja 35 kr. z brošurico vred. — Glavno zalogo Ima lekar o. H KI, C v oivu
V zalogi v vseh lekarnah cele države.  Cilavue zaloge pa imajo: "V Izubijani pri gg. lekarjih J. Svoboda, G. Piccoli, W. Mayer in J. pl. T rnk oczy. V KoCevji J. ltraune. "V Krtikens J. li o mele er. "V Idriji J. Warto.   V  liram j i  K. Savni k.  V litiji Jos. Beneš. V Novem mestu D. Kizzoli.  V Radovljici A. Koblek.
\ Vipavi A. K o n eč n y. (22—9)
iaiutelj in urednik Makso Armič.
Lastniiirt in tisk „Nurodue tiskarne".
8188