ŠTEVILKA 3 MAREC 1977 LETNIK XV. Spomin na Borisa Kidriča »Na takih borcih je zidana vsa zgodovina človeškega napredka«. Take. so bile poslovilne besede tovariša Edvarda Kardelja, ki je spregovoril ob odprtem grobu svojemu dragemu tovarišu Borisu Kidriču pred štirindvajsetimi leti, pred odprto grobnico narodnih herojev v Ljubljani v kateri počiva eden izmed naših največjih gospodarstvenikov ter borcev za pravice delavčev in lepši jutrišnji, dah vsega človeštva. . V naših srcih he bo nikoli izbrisan tisti žalostni dan 11. april 1953, ko smo z bolečino v srcih izvedeli, da našega dragega Borisa Kidriča ni več med nami-Z njim je iimrta osebnost za katero v tistih časih pa tudi v naprej ni bilo nadomestila, Saj je bil prav tovariš Kidrič gospodarstvenik, ki je vedel, kaj _ je treba storiti v najhujših trenutkih po vojni, ko smo se znašli pred porušeno domovino, ki jo je bilo potrebno izgraditi na novo ,na novih socialističnih samoupravnih temeljih. Veliki anibiciozni na- črti dragega Borisa so šli Z njim v prerani grob. Umrl je človek, ki je dosegel redko visoko skladnost med poletom svoje revolucionarne volje ter in utemeljenostjo slehernega dejanja. Boris Kidrič se je rodil 10. aprila 1912 na Dunaju, kot edini sin uglednega slavista ter prešernovca Franceta Kidriča. Ni potrebno posebej povdarjati, da je tovariš Boris Kidrič že v svojih mladih letih vedel kje je njegovo mesto, saj se je kot gimnazijec odlikoval s svojo nadpovprečno razgledanostjo in vsestranostjo svojega zanimanja. Že kot mlad 17-lethi dijak poljanske gimnazije v Ljubljani je izredno dobro obvladal vrsto poglavitnih del znanstvenega socializma. Njegovo zanimanje za vse napredno, kot na primer poznavanje predmeta, je razpravljal o filozofskih problemih Engelsovega »Anti-Duhringa«, ali pa Leninovega »Materializma in empiriokraticizma«. Seveda pa je prav zaradi tega bil med svojimi sovrstniki in somišljeniki izredno priljubljen, saj je užival ugled Človeka, kateremu pes ni mogoče oporekati duhovnega vodstva. Že zelo mlad^ je bil zaradi komunistične dejavnosti aretiran ter obsojen na leto zapora, katerega je prebil v mariborski kaznilnici. Seveda pa za Borisa to ni bil zapor v katerem bi obupaval ampak mu je še kako poslužit, da je še bolj poglabljal Svoje znanje o družbeni problematiki, kot da se je v celoti zavedal, kaj bo enkrat še potreboval v svojem življenju po svobodi o kateri ni nikoli niti za trenutek podvomil. Vedel je, da tak režim, ki nima podpore v ljustvu ne more trajati vedno. Zato tudi ni nič čudnega., če se je takoj po vrnitvi • iz zapora ponovno z Vso zavzetostjo posvetil nadaljnjemu razvijanju revolucionarnega gibanja na Slovenskem. Danes bi bilo zelo težko zbrati vse kar je tovariš Boris Kidrič po svoji vrnitvi iz zapora napisal v ilegalnem tisku, ki (Nadaljevanje na 2. strani) Z zasedanja delavskega sveta TGA Delavski svet TGA se je sestal na svoji šesti redni seji 14. marca 1977. Razpravljal in sklepal je o naslednjih zadevah': — seznanil sè je z zbirnim zaključnim računom za leto 1976,, — Sprejel je oz. določiti kvoto sredstev za stanovanji skp gradnjo v latu 1977 v znesku 7,355.434,19 din, ki jiih je skladno s temelji kadrovske politike TOZD in TGA za obdobje 1976— 1980 razdelil takole: 1. odplačilo anuitete v letu 1977 419.400,00 din 2. za individualno gradnjo 2,500.000,00 din. 3. za usmerjeno gradnjo 4,436.034,00 din Pri tem je tildi sklenili,, da se naj v letu 1978 predvidi v Sklad skupne porabe še najmanj 700.000 din za individualno stanovanjsko gradnjo. — razpisal je X. natečaj o dodelitvi posojila za gradnjo in nakup stanovanjskih hiš in VI. natečaj o dodelitvi posojila za rekonstrukcijo hiše ali stanovanja. — sklenil je, da se razpiše delovno mesto »direktor sektorja za kontrolo kvalitete«, do zasedbe delovnega mesta po rednem razpisu pa je imenoval za vršilca dolžnosti direktorja sektorja za kontrolo kvalitete Stanka Debeljaka, dipl. ing,, dosedanjega vodjo STK. — sprejel je program izvajanja dolčil zakona o združenem delu, v komisijo Za izvajanje določil zakona o združenem delu pa je na predlog konference sindikata TGA imenoval: Stanka Perka iz TOZD tovarna aluminija Jožeta Zupančiča iz TOZD tovarna glinice Viktorja Markoviča iz TOZD vzdrževanje Franca Toša iz TOZD promet Zorana Zeljiča iz DS SS -4- sprejel je cenik uslug vzdrževanja. — odobril je akontacijo na dotacijo za leto 1977- konferenci OOS TGA in sicer: — za poslovanje sindikalne konference 50.000 din, — za godbeno sekcijo 50.000 din, 5; — za proslavo Dneva žena 35.000. -— din, pg|S za kulturno dejavnost za kulturno dejavnost 10.000, — din, — za rekreacijsko dejavnost 10.000.— din. Sredstva bremenijo sklad skupne porabe, dotacije in ostalo. Iz istih sredstev je odobril tudi dotacijo v višini 10.000 din. Posebni osnovni šoli Ptuj, ki; organizira IX. republiške igre učencev posebnih osnovnih šol Slovenije,, nad katerimi prevzema pokroviteljstvo TGA. — Franca Vrliča, ki mu je prenehalo delovno razimer-ije v TGA, je razrešil dolžnosti odgovornega urednika, namesto njega pa je na predlog sindikalne organizacije TGA imenoval Franca Vrežeta, mlajšega. — razpravljal je o predlogu delavskega sveta TOZD tovarna aluminija, da naj delavski svet TGA zadolži glavnega direktorja, da u-krepa v smislu 136. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo TGA, kér meni, da so TOZD tovarne glinice, vzdrževanje, promet in delovna skupnost skup- nih služb pri sprejemanju samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov kršili 89. člen samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo TGA. Delavski o svet TGA predloga DS TOZD tovarna aluminiia, ni sprejel. — ugotovil je, da so vsi delavski sveti TOZD združili sredstva za izdelavo projekta za gradnjo parkirnega prostora, in sicer: jTOZD tovarna glinice 16:054.— din, — TOZD tovarna aluminija 24.983.44= din, ih—ft TOZD vzdrževanje 21.225.— din, — TOZD promet 7.738,— din. (Nadaljevanje na 6. strani) Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu marcu in v obdobju I. — III. 1977. Indeks 1977/1976 prikazuje odnos dosežene proizvodnje na-pram proizvodnji v istem obdobju lanskega leta. 3. Alojz Maroh, mat. št. 4260 iz hale B, se je ponesrečil 17. marca. Pri prebijanju peči 844 je ponesrečencu brizgnil tekoči kriolit po levi veki. 4. Vlado Grabelšek, mat. št. 3524 iz hale B, se je ponesrečil 7. marca. Pri črpanju al. na peči 602 je pri aktiviranju zraka brizgnil tekoči al. na spojno cev ter ga opekel po obrazu in levem očesu. 5. Ivan Majoško, mat. št. 1130, iz anodne mase, se je ponesrečil 25. marca. Pri vožnji v službo je ponesrečenca zaslepil nasproti vozeči avto z nezasenčenimi lučmi, zaradi tega je zavozil v jarek ter si nalomil nadlaktnico leve roke. I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA TOZD GLINICA Obrat Plan ________D o s ež e n c__ mesečno kumulat. 77/76 A. GLINICA 1. Izluženo — februar 100 —• marec 100 2. Kalcinira.no — februar 100 — marec 100 B. ALUMINIJ 3. Elektroliza A — februar 100 — marec 100 4. Elektroliza B — februar 100 — marec 100 5. Livarna — februar 100 — marec 100 6. Anodna masa — februar 100 — marec 100 96 96 84 98 100 92 104 104 81 112 107 88 100 101 98 100 101 99 100 99 100 100 99 107 103 98 100 97 98 100 14 59 31 186 103 67 II. PRIKAZ PORABLJENIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA — III/1977 Na 1 tono proizvoda Plan ---------------1—— marec I —III/77 1. GLINICA Al — hidrant — AhOs — boksit 100 97 99 — NaOH 100 84 93 — para 100 88 91 — EL energija 100 90 95 ALUMINIJ Hala A — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 108 103 — kriolit 100 98 68 — Al. fluorid 100 118 122 — El. energija 100 102 102 Hala B — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 104 99 — kriolit 100 98 77 — Al. fluorild 100 116 112 — El. energija 100 100 101 ANODNA MASA Za izvoz: — petrolkoks 100 — — — katranska smola 100 — — Za domačo porabo — petrolkoks 100 102 103 — katranska smola 100 95 94 — El. energija 100 86 82 NEZGODE MARCA 1977 1. Jurij Mojzež, mat. št. 2666 iz skupine za tekoče vzdrževanje, se je ponesrečil 1. marca. Pri ročnem razkladanju odpadnih jeklenih cevi na traktorsko prikolico, ga je udarila upog-njena cev po kolenu desne noge. 2. Franc Palčar, mat. št. 3423 iz glinice beli del, se je ponesrečil 11. marca. Pri nameščanju gumi cevi na jekleno cev, se je gumi cev snela in priitem polila ponesrečenca z vročo vodo. Dobil je opekline po stopalu leve noge. Vrtanje 3. Branimir Avguštin-, mat. št. 4495 iz glinice beli del, se je ponesreči 27. marca. Pri' hoji po stopnicah k elevatorju za hidrat je ponesrečenec nerodno stopi in si zvl gleženj desne noge. 4. Dušan Predovnik, mat. št. 4208 iz skupine za tekoče vzdrževanje glinice, se je ponesreči 21. marca. Pri odkopavanju temeljev dekompozerjev, mu je padel drobec lužnate zemlje v levo oko. TOZD VZDRŽEVANJE na delu na poti skupaj TOZD ALUMINIJ 3 2 5 TOZD GLINICA 4 — 4 TOZD PROMET — ' - — TOZD VZDRŽEVANJE 4 1 5 DS SKUPNE SLUŽBE 1 1 2 12 4 16 OBLIKA NESREČE padec osebe: 5 stik s skraj, temperat. 4 udarec predmeta 3 trčenje v prem. predmet 1 padec predmeta 2 udarec ob predmet 1 TOZD ALUMINIJ 1. Alojz Korže, mat. št. 4055, iz anodne mase, se je ponesreči 13. marca. Pri vožnji v službo z mopedom je zaradi kamna na cesti padel in si poškodoval dlan leve roke. 2. Anton Kukovič, mat. št. 2340 iz hale A, se je ponesreči 28. marca. Pri delu s prebijalcem skorje je zapeljal na dovodno zračno cev, predhodno pa ni izključil ventla. Ob sprostitvi zračne cevi se je prebijalec premaknil ter mu zapeljal čez levo stopalo. 1. Janez Marinič, mat. št. 2111 iz gradbenega vzdrževanja, se je ponesreči 30. marca. Pri' izkopu jarka za ozemljitev portalnega žerjava v kotlarni si je ob udarcu ob sidemi vijak poškodoval sredinec des-ne roke. 2. Mlan Slavinec, mat. št. 3267 iz elektro vzdrževanja, se je ponesreči 31. marca. Pri varjenju elektro Spirai za kalino peč v strojni delavnici je ponesrečenec dobil opekline po sredincu desne roke. 3. Ivo Pišek, mat. št. 4463 iz strojnega vzdrževanja, se je ponesreči 17. marca. Pri rezanju osovine na hidraulični stiskalnici' mu je poškodovalo zapestje leve roke. Do nezgode je prišlo zaradi neurejenega okolja. 4. Jožef Serdinšek, mat. št. 4157 iz gradbenega vzdrževanja, se je ponesrečil 2. marca. Na poti z dela je ob vključitvi na prednostno cesto pred upravnim poslopjem tovarne trčil z mopedom v osebni avto in se težje poškodoval. 5. Ivan Pišek, mat. št. 512 iz strojnega vzdrževanja, se je ponesreči 7. marca. Pri dvigovanju jeklene palice mu je ta enostransko izpadlo iz rok. Palica ga je udarla v prsta-nec desne roke. Utrpel je lažjo poškodbo. DS SKUPNE SLUŽBE 1. Ivan Kmeža, mat. št. 367 iz splošne službe se je ponesreči 30. marca. Peljal se je s kolesom proti domu. V Njivercah je padel. Pri padcu si je poškodoval gleženj desne noge. 2. Vera Dobljeka-r, mat. št. 126 iz komercialnega sektorja se je ponesrečila 8. marca. Ponesrečenki je pri hoji po parketu spodrsnlo, pri čemer je padla in si poškodovala desno nogo. Čebine so slavile 40-letnico ustanovnega kongresa KPS (Nadaljevanje s 1. strani) kongres. Pred tem časom je bil tov. MARINKO v Goričanah aretiran in nato prisilno konfiniran v Trbovljah ter je tukaj živel v obdobju 5-ih let pred kongresom. Tov. Miha MARINKO se takole spominja predobdobja ustanovnega kongresa: »Ko se je Edvard Kardelj vrnil tistega leta iz Moskve, me jel poklical na sestanek v Ljubljano in mi tedaj poveril tehnično organizacijo sestanka za ustanovitev KPS. Zadolžen sem bil, da poiščem kar najbolj varen kraj za sestanek in organizacijo, za sprejem vseh delegatov, kar pa seveda ni bilo lahko, saj smo bili komunisti vedno preganjani pred žandarji. Po posvetovanju z okrožnim komitejem KPS v Trbovljah smo se odločili naj bi bil kongres v majhni cerkvici na Čebinah, kjer je bil tedaj ključar Anton BARLIČ, član KP. Pri njemu se je kasneje tudi odvijal kongres, kar pa je seveda ostalo v popolni tajnosti. Za sprejem delegatov so bili zadolženi določeni komunisti (Salamon in Farč-nik). Tajnost smo si zagotovili, saj smo že tedaj imeli zelo velik vpliv na okolje, zlasti v kulturnih društvih »Svobode«. Leta 1935 smo v Celju priredili veliko manifestacijo na kateri se je zbralo preko 12.000 ljudi. Tu so bile tudi volitve v novo vlado, ki jo je prevzel Stojadinovič, policijski minister je bil Korošec, kateri je zaslutil, da se začenjajo komunisti uveljavljati, zato je začel z direktnim napadom na vse nas. Zaradi tega smo. se morali boriti na razne načine in ustvarjati trdnejšo povezavo med nami in člani sindikatov, kar je bil vzrok, da se je že tedaj začela oblikovati enotna delavska stranka, s katero bi naj KPS zagotovila tesnejšo povezavo in enotnost delavskega razreda. Nenehni boji so bili tudi s kulturbundovci, ki so takrat začeli v Sloveniji močno dvigati svoje glave. V te boje se je tudi. nenehno vmešavala ko-minterna, ali naj zmaga proletarska ali buržoazno demokratska revolucija. V tistem času smo se opredelili vsi Jugoslovani za ureditev protifašistične fronte, za kar pa ni bila kominterna navdušena, zato je tudi predlagala naj prevzame politično vodstvo KPJ Gorkič, tov. TITO pa naj bi bil le organizacijski sekretar. Te želje kominterne se seveda niso uresničile, kajti tov. TITO se je vrnil iz Sovjetske zveze v Jugoslavijo in prevzel vodstvo KPJ ... « Tov. Miha MARINKO ugotavlja, da je bil slovenski kongres komunistične partije zelo uspešen. To se je zlasti pokazalo kot pozitivno v kasnejšem narodnoosvobodilnem boju narodov Jugoslavije. Kajti, dejansko je zmagala ljudska revolucija, katera je zajela v boj za našo socialistično neodvisnost široke ljudske množice. Franc VREŽE, ml. Iz tabele I ini II je razvidno, fcako smo poslovali v mesecu januarju im februarju 1977. Indeks 1977/1976 prikazuje odnos dosežene proizvodnje rtapram proizvodnji v istem obdobju lanskega jata. I. Dinamika proizvodnje — indeksi fizičnega obsega Obrat n, Doseženo Plan -----„---—-—:-------—— , mesečno kumulativno 77/76 A. GLINICA 1. Izluženo — januar 100 96 96 88 — februar 100 96 96 84 2. Kalcinirano — januar 100 97 97 65 - — februar 100 104 104 81 B. ALUMINIJ 3. Elektroliza A — januar 100 101 101 100 — februar 100 100 101 98 4. Elektroliza B — januar 100 99 99 107 — februar 100 100 99 100 5. Livarne — januar 100 94 94 97 — februar 100 103 98 100 6. Anodna masa — januar 100 177 177 93 — februar 100 14 59 31 II. Prikaz porabljenih surovin na enoto proizvoda — 11/1977 Na 1 tono proizvoda Plan - Indeks rebruar 1-11,77 1. GLINICA Al hidrat — AI2O3 — boksit 100 100 100 — NaOH 100 87 98 — para 100 89 93 — El. energija 100 97 99 2. ALUMINIJ Hala A — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 104 101 — kriolit 100 65 53 — Al fluorid 100 124 125 — el. energija 100 102 102 Hala B — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 96 97 — kriolit 100 — 67 — Al fluorid 100 111 109 — el. energija 100 100 101 3. ANODNA MASA Za izvoz: — petrolkoks 100 — — katranska smola 100 * ' Za domačo porabo: — petrolkoks ioo 104 104 — katranska smola 100 93 92 — el. energija 100 162 79 NEZGODE * 1 FEBRUARJA 1977 na delu na poti skupaj TOZD ALUMINIJ 8 — 8 TOZD GLINICA 1 — 1 TOZD VZDRŽEVANJE 1 — . 1 TOZD PROMET 1 — 1 DS SKUPNE SLUŽBE 1 1 1 12 1 12 OBLIKA NESREČE: padec osebe 3 padec predmeta 1 udarec predmeta 4 stiik s skrajnimi temperaturami 4 TOZD ALUMINIJ 1. Ivan Mesarič, mat. št. 4312, iz livarne, se je ponesrečil 16. februarja. Pri potiskanju odpadnega komada aluminija v peč 4 D se je komad izmaknu! iz klešč žerjava ter ponesrečenca udaril po glavi, levi roki in levi'nogi. Obrazi 2. Stanko Amuga, mat. št. 2832 iz skupine na .zalivanju, se je ponesrečil 7. februarja. Pri zapiranju vrat v skladišču za katodne bloke so mu vrata sitisnila palec desne roke. 3. Franc Štrucl, mat. št» 1593 iz hale B, se je ponesrečil 21. februarja. Pri . izbijanju zagozde klina na peči 513 je ta nepričakovano izpadla im ponesrečenca udarila v levo stran prsnega koša. 4. Anton Veselič, mat. št. 1405 iz hale B, se je ponesrečil 3. februarja. Ko je hotel v kurilnici elektrolize A napolniti rezervoar z vodo in ker je bila v prostoru para, ni vedel, da je jašek za odpadno vročo vodo odprt iter je stopil vanj, pri čemer se je opekel po stopalu desne noge. 5. Franc Cimerman, mat. št» 4450 iz hale A se je ponesrečil 8. februarja. Pri nalaganju železnih drogov v kovačnici je prijel za vroči drog in se popekel po palcu leve roke. 6. Ludvik Sitar, mat. št. 4346 iz hale A, se je ponesrečil 15. februarja. Pri postavljanju črpalme cevi na peči 434 je vroča cev zdrsnila, pri čemer se je popekel po dlani leve roke. 7. Franc Žiniko, mat. št. 1045 dz livarne, se je ponesrečil 17. februarja. Pri doziranju odpada v 61 peč je prišlo do manjjšega brizga taline, ki je ponesrečencu brizgnila za rokavico in ga popekla na podlakti desne roke. 8. Bogomir Krajnc, mat', št. 3631 iz hale B, se je ponesrečil 15. februarja. Pri izftopamju iz el. vozička ob peči 825 je stopil v odprtino med betonsko pi oščo in tlakom. Pri tem si je zvil levo nogo v gležnju. TOZD GLINICA 1. Anton Strašek, mat. št. 3621 iz glinice — rdeči del, se je ponesrečil 23. februarja. Ravnal je odpadni material v kesonu za odvoz smeti. Pri sestopu iz kesona na tla, mu je na spolzkih tleh spodrsnilo, zaradi česar je padel in si poškodoval levo rolko. TOZD VZDRŽEVANJE 1. Miran Godvajn, mat. št. 593 iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 21. februarja. Pri montaži prenosnika na filtru B4 si je poškodoval dlan leve roke. TOZD PROMET 1. Anton Selišek, mat. št. 4151 iz transportne skupine,, se je ponesrečil 25. februarja. Ponesrečenec je s sodelavci razlagal phalno maso iz žel. vagona. Pri razkladanju mu je sodelavec nehote spustil vročo phalno maso na levo roko. Utrpel je lažjo poškodbo prstanca leve roke. DS SKUPNE SLUŽBE 1. Janez Terbuc, mat. št. 2021 iz gozdne skupine, se je ponesrečil 7. februarja. Poškodoval se je na poti na delo. Med vožnjo je s kolesom pripeljal na poledeneli del ceste. Zaradi tega je padel in si poškodoval levo koleno. Varnost Spomm na Borisa Kidriča (Nadaljevanje s 1. strani) pa je takrat vri naprednih in zavednih Slovencih še kako padal na plodna tla. Odveč bi bilo opisovati tudi vso ostalo predvojno in vojno življenje, katero je bilo posvečeno le svojemu ljudstvu. Vsekakor pa se ga vsi, ki so mlajše generacije še najbolj spominjajo v povojnih letih, ko je bil vedno na čelu tistih dogodkov, kjer je bil potreben prav človek njegovega kova in duha. Ime Borisa Kidriča bo zato zmerom ostalo povezano ne le z giganti naše socialistične industrije in električnega gospodarstva, ampak tudi z mnogimi velikimi znanstvenimi ustanovami ter instituti, ki so zrasli po vojni na naših tleh prav njemu kot v ponos in čast. Prav zato tudi niso niti malo slučajne besede, ki jih je izrekel ob odprtem grobu tovariš Miha Marinko, ko je dejal: »Bogata je tvoja zapuščina«. Poslovili smo se takrat od človeka kateremu za večno dolgujemo naše slovensko pa tudi jugoslovansko ljudstvo mnogo zahvale za vse ogromno delo, ki ga je opravil v največji zgodovinski prelomnici našega naroda. Kot pravi predsednik vlade je takoj začel z vsem, kar je že uresničeval v vseh predvojnih in vojnih letih — le, da je bilo sedaj potrebno _ vse spraviti v prakso. Tudi mi v naši krajevni skupnosti in podjetju, ki nosi njegovo slavno ime, pa tudi kraj, ki njemu mnogo dolguje, se ga bomo vedno spominjali in si tudi v bodoče prizadevali, da bomo ostali verni njegovim idealom in ciljem za katere je posvetil vse svoje življenje. Zato naj bodo tudi za vse nas pomembne besede tovariša Tita, ki jih je izrekel ob grobu ko je dejal: »Tovariš Boris! Tvoja izguba je za nas nenadomestljiva. Ti si nosil breme ali bolje rečeno o-gromno bremen na svojih ramenih. Mi, ki ostanemo, se ti bomo najbolje oddolžiti s tem, da bomo bremena, ki si jih nosil ti, razdelili mi med seboj ter vložili vse svoje sile, da bo čimprej uresničeno| tisto, za kar_ si se ti boril in za kar si dal svoje dragoceno življenje«. Zato tudi ob koncu naj veljajo tiste Titove besede, ki jih je izrekel ob grobu tovariša Borisa: »Grobovi niso krste, temveč izvori novih sil«. Tudi mi vsi skupaj se ob 24-letnici Borisove smrti poklonimo njegovemu spominu. Vsi se udeležimo proslav ob krajevnem, prazniku KS, Kidričevo, ki so namenjene prav spominu na tega heroja borbe in dela! NAJ BO VEČNA SLAVA NAŠEMU DRAGEMU BORISU KIDRIČU F. Meško Osnutek plana poslovanja za leto 77 Letni plan poslovanja je dokument, ki izhaja iz temeljnih ciljev, nalog in obveznosti samoupravnih sporazumov o temeljih samoupravnih planov delovne organizacije za obdobje 1976—1980 za leto 1977 ob upoštevanju osnovnih ugotovitev analize izpolnitve plana poslovanja v letu 1976. Leto 1977 je že drugo leto srednjeročnega razvojnega obdobja, zato moramo z 'letnim planom predvideti konkretne akcije za dosego ciljev. Poslovna politika v letu 1977 mora biti usmerjena v uresničitev razvojne politike DO, TGA in SOZD »UNIAL«, kajti oboje je za nas življenjskega pomena. poslovanja, vzbujanju inventivne dejavnosti in optimalnem izkoriščanju vseh kapacitet. Koncepcija stabilizacijskega programa v TOZD tovarni glinice sloni na spremembi tehnoloških rešiitev, na podlagi katerih pričakujemo znižanje normativov. Prihranki se dajo doseči tudi z vestnejšim delom. zato morajo biti naša prizadevanja usmerjena tudi v to smer. Nekaj pomembnejših tehnoloških izboljšav: — Uvedba 7-stopenjskega namesto 6-stopenjskega pranja Ena od možnosti, da se Ostružki Planski pokazatelji za letošnje leto niso ugodni. Poslovali bomo podi težkimi pogoji, saj' nam planirane prodajne cene aluminija pokrivajo s amo proizvodne stroške, zato moramo k temu planu poslovanja sprejeti tudi stabilizacijski program, kasr pomeni, da se moramo stabi-lizacijisko obnašati na vseh področjih. Plan proizvodnje glinice je v mejah dosežene proizvodnje v letu 1976. Planirana prodaja glinice in hidrata je nižja, kot so naše proizvodne možnosti in to predvsem zaradi prodajnih cen, id jih na tržišču lahko dosegamo. Prodajne cene namreč ne krijejo niti variabilnih stroškov. Stroški poslovanja bodo višji od lanskih predvsem zaradi višjih cen električne energije in drugih osnovnih surovin. Kadrovska politika je v letu 1977 usmerjena predvsem v izboljšanju kadrovske strukture, z nadomeščanjem- delavcev, ki se bodo zaposlili pr.i LES-u v Ptuju in delavcev, ki se bodo v tem1 letu upokojili. Planirana masa osebnih dohodkov je za 9,6 % večja od izplačane v letu 1976. Sredstva sklada skupne porabe so planirana tako, da je upoštevana sindikalna lista za leto 1977 in pričakovani uspeh poslovanja. STABILIZACIJSKI PROGRAM Stabilizacijski program, kot sestavni, dal letnega plana, temelji na znižanju stroškov zmanjša alkalij z rdečim blar torn je, povečanje stopenj pranja. To lahlko dosežemo brez novih vlaganj, ker imamo na razpolago dovolj pral-nikov. Pričakuje se, da se bo vsebnost alkalij s 7-stopenj,skim pranjem v rdečem blatu zmanjšala za Igr Na20 p/1, kar predstavlja 2501 100 % NaOH. — Kislinjenje vparilnih sistemov s H2SO4 (žvepleno kislino) Do sedaj smo za kisilinje-nje uporabljali solno kislino. Žveplena kislina je močnejša in bolj raztaplja sodo in ostale soli. Z urejenim sistemom pranja in kisiinjenja je možno izboljšati specifični prevzem pare. S takim načinom dela se pričakuje prihranek 5.0001 Nt pare. I — Ekonomičnejša vožnja avtoklavne serije Z regulacijo modularnega razmerja razklopnega luga po razklopu lahko vplivamo u-godno na izplene, odnosno boljši normativ boksita. Če želimo izboljšati izplene in s tem znižati tudi normativ boksita, se odločamo za višja molama razmerja po razklopu. Najbolj ugodno je zniževati molamo razmerje po razklopu tako dolgo, dokler se ne zsačne slabšati izplen. Z zasledovanjem _ izplenov se pričakuje znižanje molar-nega razmerja po razklopu od sedanjih 1,62 na 1,59. Pri tem se seveda ne sme poslabšati izplen. Potrebno bo 341 m3 razklopnega luga manj na dan, kar predstavlja 136 m? izparjene vode. Pričakovani prihranek je 24.323 t Nt pare. — Ureditev kurjenja v kal-cinacijskih pečeh Z ustreznim kurjenjem kal-cinacijskih peči, ki sioni hä odnosu .gotivo — zrak in spreminjanjem količin hidrata, ge pričakuje prihranek P kg mazuta na tono ka-Icihira-ne glinice. Prihranek predstavlja 100 t mazuta. — Izločanje vanadijeve soli Vsebnost vanadi-jiske soli v lugih pada kot posledica kavstifikacije pralnih vod. Zaradi navedenega ni potrebno izločati vanadijske soli. Pričakuje se, da se bo zmanjšalo obratovanje centrifuge za izločanje vanadijske soli za 50 % in s tem dosegel pri- hranek 430 t pare iti pri manjšem vzdrževanju centrifuge 10.000,00 dihi. — Merjenje alkalitete kon-denzatov v vparilnici Predvideva se merjenje alkalitete vseh kondenzator, t.j-òistegà od obeh sistemov Shgh iti alkalnih od vseh treh sistemov. S tem se bo zvečala količina kondenzata, ki se vrača v kotlarno. Tako bo potrebno segreti manj perrnu-titne vode pri. čemer bo dosežen .prihranek na energiji. Izvedeno bo tudi vračanje čistega kondenzata od drugih večjih porabnikov, kot so delavnice, sanitarna itd. Pričakuje se povečanje kondenzata v napojni vodi Za cca 5 % in s tem prihranek 2.945 t Nt pare. — Nadomestitev hidratlzi-ranega apna z žganim Ta naloga je bila zastavljena v stabilizacijskem programu že v letu Ì976. Do sedaj ni bila realizirana, ker hi bilo možno nabaviti žganega apna v prahu. Tovarni apnä v Kresnicah siiio pro-däli Suhi mlin tako. dà 'pričakujemo- realizacij© -te naloge v letu 1977. Predviden prihranek 500.000,00 din. Delavski svet je stabilizacijski program potrdil. Samoupravni sporazum o enotnih kriterijih pri reševanju stanovanjske problematike Delavski svet je podal soglasje k osnutku samoupravnega sporazuma o enotnih (Nadaljevanje na 5. strani) Varilci Osnutek plana poslovanja za leto 77 Anodni plašč (Nadaljevanje s 4. strani) kriterijih pri reševanju stanovanjske problematike s tem, da se 9. člen dopolni in glasi: 1. »Trem osebam dvosobno ali najvep -trosobno stanovanje«. 2. Opusti se pripis »večje, oz. manjše stanovanje«. Delavski svet je dal citirani sporazum v javno obravnavo. Prioritetna lista za dodelitev stanovanj Delavski is vet je potrdil prioritetno listo za dodelitev stanovanjSin spisek delavcev, ki živijo v izredno težkih stanovanjskih razmerah in dobijo 300 točk, v predloženi obliki'. Predlog spremembe pravilnika za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge Delavski svet TOZD tpyar-ne glinice se tie strinja s predloženo spremembo Pravilnika za izpiinè, tehnične i®-boljšave ito koristne predloge, da' t>i se v Ì'. odsjtavku " 8. člena dodalo besedilo: ’»!.. oz. najkasneje v roku 1 leta po uveljavitvi predlaga« in smatra, da v primeru takega popravka ne bi bili Visi predlagatelji v 'enakopravnem položaju. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za lokalne ceste Skupščina občine Ptuj predlaga na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja lokalnih cest v občini Ptuj za obdobje 1976— 1980 'samoupravni .sporazum o združevanju sredstev v letu 1977. Ta sporazum navala naloge, ki jih jie potrebno izyegti v letu 1977. Določa pa tudi potrebna sredstva, ki bj jih' naj • TOZD za izvedbo predvidenih nalog združile pri delitvi dohodka za leto 1976 v dveh variantah. I. varianta: —^ obseg del 22.700.000,— din — potrebna stopinja prispevka 4 % predlog novega, ki se razlikuje od prvotnega, katerega smo na zborih delovnih ljudi že obravnavali v letu 1976, v tolilko, da bi naše TOZD dale dolgoročni kredit za izgradnjo gasilskega doma. Pri tern pojasnjujejo, da je izgradnja doma 'nujno potrebna, .ki pa ne bo namenjen samo gasilcem ampak tudi požarni skupnosti občine Ptuj,, občinski gasilski zvezi Ptuj, občinskemu odboru Rdečega križa Ptuj,, občinskemu centru za opazovanje, obveščanje, javljanje ih alarmira-«1 civilni zaščiti občine Ptuj. Klobuki II. varianta: gr obseg del 18.700,Q.Q0.— din Vi prispevna, stotpnja 1,8 % Delavski svet tovarne glinice ugotavlja, da je v Samoupravnem sporazumu o osnovah plana dogovorjeno združevanje sredstev za lokalne ceste v višini 1,8%. Takšna , vising jg bila tudi potrjena na zboru delovnih ljudi in je kot taka vključena v srednjeročni plan ter ga v predlogu delitve dohodka- za leto 1976 ni mogoče spreminjati. Glede variantnih predlogov je delavski .svet rpnenjà, da se programi izgradnje cest izve * I. II. dejo tako, kot je to določeno v prilogi sporazuma p temeljih plana o dinamiki izvedbe del,,... Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo vodovoda »Slovenske gorice« Skupščina občine Ptuj predlaga na podlagi 9. člena samoupravnega sporazuma o razu vojn vodovodnega, omrežja v SO Ptuj za obdobje 1976 ll|| 1980 osnutek samoupravnega sporazuma ó združevanju sredstev za financiranje izgradnje vodovodnega omrežja za leto 1977, ki smo ga pri nasi sprejeli. Osnutek predvideva program za leto 1977 v dveh vàri antah: I. varianta: ■—• vrednost programa 10.610.000, —din — prispevna stopnja 4,7 % II. varianta: — prednost programa 7.050.000. — din — prispevna stopnja 2% Delavski svet TOZD toyapne glinice ugotavlja, da je v samoupravnem sporazumu o osnovah plana dogovorjeno združevanje sredstev za 2%; Takšna stopnja je bila tudi potrjena na zboru delovnih ljudi in je vključena v srednjeročni plan ter ga v predlogu delitve dohodka za leto 1976 ni mogoče spreminjati. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo doma gasilcev Ptuj Požarna skupnost Ptuj je predložila podjetju ponovno Predloženi samoupravni sporazum predvideva, da bi naj TGA kreditirala izgradnjo gasilskega doma na ta način, da bi dala na razpolago 1,4 % ostanka dohodka (sredstev za vise sklade in posebne amortizacije v letih 1977 in 1978). Požarna skupnost bi pa kredit vrnila v 20 letih, začetek izgradnje pa zapade po 5 letih po izgradnji omenjenega objekta. Delavski svet TOZD tovarne glinice ne sprejme samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje izgradnje doma gasilcev v Ptuju za leto' 1977—1980. Samoupravnega sporazuma ne sprejema iiz razloga, ker plan poslovanja za leto 1977 ne predvideva takšnega poslovnega rezultata, da bi lahko razpolagali s finančnimi sredstvi poleg že sprejetih obveznosti. Odobritev sredstev za izdelavo študije za plinovodno instalacijo v tovarni V letu 1976 je TGA pristopila k samoupravnerniu sporazumu za izgradnjo gazifika-cijè Slovenije. Projekt za ga-zifikacijo Slovenije je v realizaciji in plin’bo začel prihajati v Slovenijo v drugi polovici leta 1978. Po sporazm mu je predvideno, da dobi TGA plin šele po letu 1982. Obstojajo pa realne možnosti, da bi dobili plin že v prvi fazi it.j. y letu 1978. Iz navedenega sledi, da se jte potrebno na to pripraviti in priskrbeti študijo za plinovodno o-mrežje v tovarni. Delavski svet TOZD tovarne glinice je v ta namen odobril 145.000,00 din. (FJ) Delovna mesta v TOZD tavama aluminija, TOZD vzdrževanje, TOZD promet in DS skupne službe, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem Člane koleikitiva seznanjamo s sklepom Skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji z dne 28. 12. 1976 o določitvi delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem in o stopnji povečanja. Na podlagi 272. člena in v zvezi z 225. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji 23. decembra 1976 SKLEP o določitvi delovnih mest pri elektrolizi aluminija, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem in o stopnji povečanja I Za delovna mesta, na katerih je delo posebno težko' in za zdravje škodljivo, se v smislu določb 220. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji štejejo pri elektrolizi aluminija: 1. delovna mesta pulilcev klinov, 2. delovna mesta elektroli-zerjev, 3. delovna mesta preddelavcev elektrolizerjev, 4. delovna mesta črpalcev a-luminija, 5. delovna mesta preddelavcev črpalcev aluminija, 6. delovna mesta polnilcev anodne mase, 7. delovna mesta- dvigalcev anodnih tokovodnikov, 8. delovna mesta skupino-vodje anodne skupine, 9. delovna mesta dostavljačev surovin in glinice, 10. delovna mesta vodje izmene v elektrolizi, 11. delovna mesta za izkop peči, 12. delovna mesta ključavničarja III — phalca, 13. delovna mesta ključavničarja II, 14. delovna mesta delavcev za phanje peči, 15. delovna mesta delavcev za .kop peči, 16. delovna mesta delavcev za montažo in demontažo, 17. delovna mesta delavcev za tekoče vzdrževanje e-lektrolitskih peči, 18. delovna mesta voznika e-lektrovozička, 19. delovna mesta voznika traktorjev za prevoz aluminija in glinice, 20. delovna mesta voznika avtomobila za prevoz anodine mase, 21. delovna mesta nadzornika v elektrolizi, 22. delovna mesta vodje elektrolize, če prebije na delih v elektrolizi najmanj 80 odst. vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu, 23. delovna mesta za električna merjenja III, Štipendiste in ostale dijake na poklicnih in srednjih ter študente in višjih in visokih šolah obveščamo, da zbiramo do 20. aprila 1977 prijave za počitniško prakso v mesecih julij- in. avgust 1977. V prijavi navedite svoje podatke (priimek in ime in naslov bivališča s poštno številko), šolo in letnik, ki ga obiskujete in čas, v katerem želite opravljati prakso. Nagrade študentom in učencem za obvezno prakso znašajo: 1. Srednje tehniške, ESŠ, poklicne šole: I. letnik 1.100.— din II. in III. letnik 1.400.— din 2. Višje in visoke šole I. in II. letnik 1.400.— din III. in IV. jetnik 1.600.— din Praktikantu, ki ostane na praksi dva meseca (po potrebi TOZD ali sektorja) se nagrada za drugi mesec zviša za 30%. Praktikanti imajo v času opravljanja redne prakse brezplačno malico, ki jo oskrbi TOZD ali sektor, kjer so na praksi-. Nagrada v gornji višini je določena za polni delovni mesec, za predčasni odhod oz. prekinitev prakse se navedeni znesek sorazmerno zmanjša. Število praktikantskih mest je omejeno, zato bodo pri razporejanju imeli prednost štipendisti OZD in otroci naših sodelavcev. Na prakso sprejemamo samo v mesecu juliju in avgustu! Prijav, ki bodo prispele po 20. aprilu 1977, ne bomo več upoštevali, zato pohitite! Izobraževalni center 24. delovna mesta za električna merjenja II, 25. delovna mesta_ vodje, skupine za električna merjenja, 26. delovna mesta vodje vzdrževanja elektrolitskih peči. Šteje se: a) na delovnih -mestih od 1. do 17. — vsakih 12 mesecev dela za 15 mesecev zavarovanja,- b) na delovnih mestih od 18. do 26. — vsakih 12 mesecev dela za 14 mesecev zavarovanja. II Na delovnih mestih iz i. točke, tega sklepa se zavarovalna dioba šteje s- povečanjem od lf-januarja 1955, ko je začela obratovati Tovarna glinice in aluminija Kidričevo. III Zavarovalna doba na delovnih mestih iz I. točke se šteje s povečanjem,, če je delavec delal _ na delovnih mestih, nà katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, skupaj najmanj 5 let oziroma skupaj;1 najmanj 3 leta, če je na takem delovnem mestu postal invalid ali mu je biilo po’ predpisih o invalidskem zavarovanju dodeljeno drugo delo. da ne bi postal invalid (348. člen statuta). IV - Najkasneje do konca leta 1981 še mora ugotoviti, kako na delovnih mestih iz I. točke tega sklepa organizacije izvajajo varstvene ukrepe in izpopolnjujejo -tehnološke, postopke^ zaradi, ugotovitve, - ali so na teh delovnih mestih, še izpolnjeni pogoji za štetje zavarovalne dobe s povečanjem. V Organizacije plačujejo prispevek za zavarovalno dobo s povečanjem- za delavce na delovnih mestih iz I. točke tega. sklepa od 1. 1. 1970. S posebnim aktom je določeno, od katere osnove -in- na kakšen način plačajo organizacije prispevek za čas od 1. 1. 1970 do 31. 12. .1975. VI Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Üradnem listu SRS. Št. §-130/26-76 Ljubljana, dne 28. dec. 1976, Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič, 1. r. Hladilnika Z zasedanja delavskega sveta TGA (Nadaljevanje .s 1. .strani) lir razpravljal je o poslovanju komisije za obravnavanje delitve dohodka in o-sebnih dohodkov. Ugotovil je, da komisija večkrat ne more delati, ker ni sklepčna. Zato je na predlog -konference sindikata TGA imenoval namestnike članov komisije, in- sicer: — iz TOZD tovarna aluminija: Ludvi Mlinariča in Darka Ferlinca - 'gr- iz TOZD tovarna glini- ce: Alojza Dobrška in Romana Štumbergerja — iz TOZD vzdrževanje: Jožeta Menonija in Mihaela Krambergerja — iz TOZD promet: dosedanjega člana Vinka Verleka in Ludvika Mesariča je imenoval za namestnika, Antona Zadravca in Jožeta Kmetca pa za nova člana — iz DS SS: Danila Topleka in Valterja Skačeja. — seznanil se je s poročilom splošnega sektorja o upravnem spora proti- Zveznemu sekretariatu za finance zaradi obračuna in, povračila dinarske stimulacije po izvoznih poslih, pri tem pa sklenil, da mu je podati poročilo, kakšno je bilo stališče delavskega sveta TGA do začetka spora, istočasno pa tudi poročilo o tožbah in plačanih kazni v letu 1975 Bin 1976. — seznanil se je s poročilom odbora za notranjo kontrolo TGA o odprodaji odpadne opeke ini rušenju zidu v hali B, pri tem pa apelira na v-se strokovne službe, da podajo -samoupravnim organom zahte- vana poročila v določenih rokih in da se udeležujejo sej samoupravnih organov. —- ,seznanil se j-e tudi z obvestilom kadrovsko -socialnega sektorja, da se' Emerik Weigl, ki je bil sprejet na delovno mesto »samostojni raziskovalec«, ne bo ,zaposlil v našem podjetju in s tern odpade kombinacija v zvezi z zamenjavo stanovanja AGIS — TGA. Rezervoar Delovna mesta v TOZD tavama aluminija, TOZD vzdrževanje, TOZD promet in DS skupne službe, na katerih se zavarovalna doba šleje s povečanjem Clane koleitotiva seznanjamo s sklepom Skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji z dne 28. 12. 1976 o določitvi delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem in o stopnji povečanja. Na podlagi 272. člena in v zvezi z 225. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je sprejela skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji 23. decembra 1976 SKLEP o določitvi delovnih mest pri elektrolizi aluminija, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem in o stopnji povečanja I Za delovna mesta, na katerih je delo posebno težko in za zdravje škodljivo, se v smislu določb 220. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji štejejo pri elektrolizi aluminija: 1. delovna mesta pulilcev klinov, 2. delovna mesta elektroli-zerjev, 3. delovna mesta preddelavcev elektrolizerjev, 4. delovna mesta črpalcev a-luminija, 5. delovna mesta preddelavcev črpalcev aluminija, 6. delovna mesta polnilcev anodne mase, 7. delovna mesta dvigalcev anodnih tokovodnikov, 8. delovna mesta skupino-vodje anodne skupine, 9. delovna mesta dostavljačev surovin in glinice, 10. delovna mesta vodje izmene v elektrolizi, 11. delovna mesta za izkop peči, 12. delovna mesta ključavničarja III —— phalca, 13. delovna mesta ključavničarja II, 14. delovna mesta delavcev za phanje peči, 15. delovna mesta delavcev za ■kop peči, 16. delovna mesta delavcev za montažo in demontažo, 17. delovna mesta delavcev za tekoče vzdrževanje e-lektrolitskih peči, 18. delovna mesta voznika e-lektrovozička, 19. delovna mesta voznika traktorjev za prevoz aluminija in glinice, 20. delovna mesta voznika avtomobila za prevoz anod-nfe mase, 21. delovna mesta nadzornika v elektrolizi, 22. delovna mesta vodje elektrolize, če prebije na delih v elektrolizi najmanj 80 odst. vsega dejanskega delavnega časa v posameznem letu, 23. delovna mesta za električna merjenja III, Štipendiste in ostale dijake na poklicnih in srednjih ter študente in višjih in visokih šolah obveščamo, da zbiramo do 20. aprila 1977 prijave za počitniško prakso v mesecih julij' in avgust 1977. V prijavi navedite svoje podatke (priimek in ime in naslov bivališča s poštno številko), šolo in letnik, ki ga obiskujete in čas, v katerem želite opravljati prakso. Nagrade študentom in učencem za obvezno prakso znašajo: 1. Srednje tehniške, ESŠ, poklicne šole: I. letnik 1.100.— din II. in III. letnik 1.400.— din 2. Višje in visoke šole I. in II. letnik 1.400.— din III. in IV. letnik 1.600.— din Praktikantu, ki ostane na praksi dva meseca (po potrebi TOZD ali sektorja) se nagrada za drugi mesec zviša za 30%. Praktikanti imajo v času opravljanja redne prakse brezplačno malico, ki jo oskrbi TOZD ali sektor, kjer so na praksi. Nagrada v gornji višini je določena za polni delovni mesec, za predčasni odhod oz. prekinitev prakse se navedeni znesek sorazmerno zmanjša. Število praktikantskih mest je omejeno, zato bodo pri razporejanju imeli prednost štipendisti OZD in otroci naših sodelavcev. Na prakso sprejemamo samo v mesecu juliju in avgustu! Prijav, ki bodo prispele po 20. aprilu 1977, ne bomo več upoštevali, zato pohitite! Izobraževalni center 24. delovna mesta za električna merjenja II, 25. delovna mesta vodje skupine za električna merjenja, 26. delovna mesta vodje vzdrževanja elektrolitskih peči, Šteje se: a) na delovnih mestih od 1. do 17. — vsakih 12 mesecev dela za 15 mesecev zavarovanja, b) na delovnih mestih od 18. do 26..;v^§; vsakih 12 mesecev dela za 14 mesecev zavarovanja. II Na delovnih mestih iz I. točke tega sklepa se zavarovalna doba šteje s povečanjem od 1. januarja 1955, ko je začela obratovati Tovarna glinice in aluminija Kidričevo. III Zavarovalna doba na delovnih mestih iz I. točke se šteje s povečanjem,, če je delavec delal na delovnih mestih, nà katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, skupaj najmanj 5 let oziroma skupaj najmanj 3 leta, če je na takem delovnem mestu postal invalid ali mu je 15111© po predpisih o invalidskem zavarovanju dodeljeno drugo delo. da ne bi postal invalid (348. člen statuta). IV Najkasneje do konca leta 1981 se mora ugotoviti, kako na delovnih mestih iz I. točke tega sklepa organizacije izvajajo varstvene ukrepe in izpopolnjujejo tehnološke postopke, zaradi. ugotovitve, ali so na teh delovnih mestih, še izpolnjeni pogoji za štetje zavarovalne dobe s, povečanjem. V Organizacije plačujejo prispevek za zavarovalno dobo s povečanjem za delavce na delovnih mestih iz I. točke tega šklepa od 1. 1. 1970. S posebnim aktom je določeno, od katere osnove in na kakšen način plačajo organizacije prispevek zà čas od 1. 1. 1970 do 31. 12. 1975. VI Ta sklep začne veljati osmi dah pb objavi-v Uradnem listu SRS. Št. §-130/26-76 Ljubljana, dne 28. dec. 1976. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič, 1. r. Hladilnika Z zasedanja delavskega sveta TGA (Nadaljevanje .s 1. strani) — razpravljal je o poslovanju komisije za obravnavanje delitve dohodka in o-sebnih dohodkov. Ugotovil je, da komisija večkrat ne more delati, ker ni sklepčna. Zato je na predlog konference sindikata TGA imenoval namestnike članov komisije, in sicer: — iz TOZD tovarna aluminija: Ludvi Mlinariča in Darka Ferlinca — iz TOZD tovarna glinice: Alojza Dobrška in Romana Štumbergerja — iz TOZD vzdrževanje: Jožeta Menonija in Mihaela Krambergerja — iz TOZD promet: dosedanjega člana Vinka Verleka in Ludvika Mesariča je imenoval za namestnika, Antona Zadravca in Jožeta Kmetca pa za nova člana — iz DS SS: Danila Topleka in Val ter i a Skačeja. — seznanil se je s poročilom splošnega sektorja o upravnem sporu proti Zveznemu sekretariatu za finance zaradi obračuna in povračila dinarske stimulacije po izvoznih poslih, pri tem pa sklenil, da mu je podati poročilo, kakšno je bilo stališče delavskega sveta TGA do začetka spora, istočasno pa tudi poročilo o tožbah in plačanih kazni v letu 1975 in 1976. 'rr seznanil se je s poročilom odbora za notranjo kontrolo TGA o odprodaji odpadne opeke in rušenju zidu v hali B, pri tem pa apelira na vse strokovne službe, da podajo samoupravnim organom zahte- vana poročila v določenih rokih in da se udeležujejo sej samoupravnih organov. — seznanil se je tudi z obvestilom kadrovsko socialnega sektorja, da se' Emerik Weigl, ki je bil sprejet na delovno mesto »samostojni raziskovalec«, ne bo zaposlil v našemi podjetju in s tem odpade kombinacija v zvezi z zamenjavo stanovanja AGIS — TGA. DELOVNI PROCES Delovni proces — potek dela predstavlja povezavo med delovnimi .sistemi. Pri oblikovanju delovnega procesa, ki poteka na več delovnih mestiti, si prizadevamo predvsem: — pospešiti pretok predmetov dela — dobro izkoristiti delovne priprave — optimalno deliti delo. V nadaljevanju' bomo obdelali načine opravljanja delovnega procesai, ki so pomemben temelj1, ki ga moramo u-poštevati p,ri oblikovanju poteka dela. Načini opravljanja delovnega procesa določajo osnovna pravila o tem, kako naj bo več delovnih mest razporejenih v prostoru in kako naj bodo povezana med seboj. Pri izbiranju pravilnih načel za oblikovanje delovnega procesa, pravilnega transportnega sredstva in pravilnega tiipa delovnega mesta, ravnamo med drugim tudi v skladu z naslednjimi, zelo različnimi: dejstvi: 1. gibljivost, velikost in teža predmetov dela 2. obseg delovnega naloga, vrsta proizvodnje 3. število variant v proizvodnem programu 4. prostor, ki je na voljo 5. vrsta in število delovnih priprav ter njih učinek 6. število, nagnjenja in motivacija sodelavcev, ki delajo 7. uporabljeni tehnološki postopki 8. zahteve za kvaliteto 9. vršita, število in učinek transportnih sredstev. Načini (tipi) opravljanja delovnega procesa Za različne načine opravljanja delovnega procesa je značilno, kako je neki celovit delovni proces porazdeljen po e-nem ali po več delovnih sistemih. Proizvodnja za (eno) delovno mizo Način opravljanja delovnega procesa, ko opravljamo posamično delo ali na enem ali pa na več mestih strežbe, pa pri tem povezava z drugimi delovnimi sistemi ni potrebna, imenujemo proizvodnja za eno delovno mizo. Pri njej gre torej- za delovno mesto, ki je stalno na istem mestu in na katerem izdelujemo posamezne izdelke ali pa le male količine teh od začetka pa do konca. Seveda pa moramo pri taki' proizvodnji deliti delo po količini. Proizvodnja za eno delovno mizo je najbolj razširjena v obrti, najdemo pa jo včasih tudi v industrijskih podjetjih, kot: — šivanje obleke, popravilo čevljev, pleskanje, — orodjar sam iizsdela orodje, — modelni ključavničar izdela kovinski model, — popravila orodij- in drugih delovnih priprav... Za ta najenostavnejši način opravljanja delovnega procesa je značilno, da je običajno relativno nizka stopnja mehanizacije, z majhnimi stroški za ureditev delovnega mesta in potrebo, v mnogih primerih, po visoko strokovnih delavcih za opravljanje del. Z vidika gospodarnosti je tak način opravljanja delovnega procesa opravičljiv je tedaj., ko ni nobenih možnosti, da bi ga opravili kako drugače. Proizvodnja v delavnicah z istovrstnimi stroji (delavni-ška proizvodnja) Če delovni proces opravljamo v delavnicah z istovrstnimi stroji, so delovni sistemi z enakimi ali podobnimi delovnimi nalogami razporejeni v istih prostorih v podjetju. Taka proizvodnja je torej primer za ureditev delovnih mest v skladu s tehnološkimi zahtevami predstavljajo skupine delovnih sistemov z enakimi cilji dela. Tekoča proizvodnja Pri tekoči- proizvodnji so delovni sistemi razporejeni v skladu s potekom dela, potrebnega za izdelavo določenih predmetov dela. Delovna mesta so razporejena v -skladu z zahtevami izdeika. Dolžine poti so pri tekoči proizvodnji bistveno manjše kot pri deiauniški proizvodnji. Tekočo proizvodnjo delimo na: a) proizvodnjo v vrsti b) linijsko proizvodnjo a) Proizvodnja v vrsti Pri proizvodnji v vrsti delo na posameznih zaporednih delovnih mestih časovno ni neposredno povezano. Predmetov dela ne dajemo v določenem- ritimi z enega delovnega mesta na naslednje. Med posameznimi delovnimi mesti se kopičijo izravnalne zaloge nedoločene velikos-ti. Le-te o-mogočajo hranjenje ne za naprej določenega — pri manjših izdelkih pa vendarle tudi precej velikega — števila izdelkov oziroma polizdelkov. Čeprav torej delovna mesta oziroma dejavnosti na njih časovno niso povezane med seboj, pa so vendarle tudi delavci na delovnih mestih odvisni drug od drugega. Če nič drugega, morajo dnevno ali pa tedensko izdelati oziroma obdelati približno enako število izdelkov na vseh delovnih mestih. b) Linijska proizvodnja Pri lin-ijiski proizvodnji je potek dala na vseh delovnih mestih časovno povezan. Pretok predmetov dela skozi posamezna delovna mesta je med seboj tako uglašen, .da med delovnimi mesti predmeti ne ležijo zaradi samega postopka. Pri- linijski proizvodnji je še posebej pomembno, kako transportiramo predmete. Mnogokrat to storimo s tekočim transporterjem - (tekočim trakom). Linijska proizvodnja je neprekinjeno zaporedje dejavnosti, ki jih na predmetu dela opravlja več ljudi in katerih delovni sistemi so prostorsko in časovno uglašeni- med seboj. Avtomatizirana proizvodnja Avtomatizira proizvodnja je predvsem in pretežni tehnični postopek. Človek pri tem vpliva le tako, da — pač glede na stopnjo avtomatizacije — pripravlja (ureja) stroje, vpenja in Lapenja obdelo-v-ance oziroma material, vzdržuje delovne priprave in nadzira njihovo delovanje. Tak način opravljanja delovnega procesa najprej srečamo pri posamičnih avtomatih, kakor so na primer stružni avtomat, avtomat za embalažo, avtomat za polnjenje stdklenic im podobno. Če več posamičnih avtomatov povežemo med seboj s samodejnim transportnim sredstvom, govorimo o progi avtomatov, na primer o progi stiskalnic pri izdelavi karoserij. Če v progi avtomatov namestimo še samodejne kontrolne in krmilne enote oziroma elemente, nastane popolnoma avtomatizirana proizvodna proga (transpema proga). To je sedaj najvišja -stopnja tehničnega razvoja pri izgradnji avtomatiziranih delovnih sistemov. Pri obdelavah polizdelkov, na primer v avtomobilski industriji, so transferne proge nekaj povsem običajnega že precej let. Vsekakor je v avtomobilski industriji izpolnjen tudi potrebni pogoj, namreč veliko število izdelkov, če želimo delati na transferni progi. Nasprotno temu pa je pri sestavljanju (montaži) vmesnih izdelkov iz polizdelkov in končnih izdelkov iz vmesnih izdelkov še vedno najbolj razširjena linijska proizvodnja. Procesna (prisilno tekoča) proizvodnja Procesna proizvodnja je posebna zvrst tekoče proizvodnje. Tudi pri njej je tok proizvodnje časovno opredeljen, vendar pa je vse odvisno ]e od tehnološkega postopka. V velikih postrojenjah pri tem izdelujejo amorfne materiale, na primer cement, umetna gnojila, kemične in farmacevtske izdelke, umetne mase, celulozo, papir... Zraven tega pa isti način opravljanja delovnega procesa vidimo tudi na primer pri lakiranju, galvaniziranju in postopkih za oplemenitenje množinskih izdelkov (rafinerija nafte). Človek tudi v procesni proizvodnji — podobno kot smo to omeni-Ii že za avtomatizirano proizvodnjo — predvsem nadzira njen potek. Transportna dela Značilnost transportnih del je, da se tako predmeti dela kakor tudi sam delovni' sistem premikata v prostoru med opravljanjem delovnega procesa. Kot poseben način opravljanja delovnega procesa -ga obravnavamo, če človek in delovna priprava delujeta skupaj z namenom, da bi o-pravila transport materiala. Primer: nakladanje in razkladanje timih in cestnih transportnih sredstev, žerjavov in dvigal, pa tudii vožnje navedenih transportnih sredstev 9 tovorom in brez njega. Prednosti in pomanjkljivosti delitve dela po njegovih vrstah Posebnost delavniške in tekoče proizvodnje v primerjavi s proizvodnjo za (eno) delovno mizo je predvsem ta, da pri prvih delo, ki ga moramo opraviti v okviru določenega delovnega naloga, porazdelimo med več oseb. Tako z delavniško kakor tudi s tekočo proizvodnjo dosežemo z delitvijo dela po njegovih vrstah največji efekt racionalizacije. Povsem splošno gledano pomeni delitev dela po vrstah specializacijo,, ki ima za cilj povečanje izkoristka posameznih delovnih sistemov. Taka delitev je osnovni pogoj, pa tudi značilnost razvoja narodnega gospodarstva in ekonomije sploh. Prednosti 1. S tem da delo delimo po njegovih vrstah, posameznemu sodelavcu bolj omejimo njegovo delovno nalogo. Posamezni elementi delovnega procesa se zavoljo tega- po- (Nadaljevanje na 11. strani.) Transport transformatorja 60 MVA v RTP Kidričevo Kaj menijo naši delavci o...? Odnos do deta in delovne organizacije je istočasno odnos do samozaščite Pri obravnavanju samozaščite v naši delovni organizaciji smo obravnavali nekatere konkretne pojave, ki se kažejo v TGA. Ti pojavi so pokazatelj stopnje naše zavesti in odnosa do zaupanih družbenih sredstev. S pomočjo vprašanja smo poskusili dobiti odgovore kako delovne skupine ravnajo z delovnimi sredstvu Skoraj 1/3 anketiranih meni, da njir hova delovna skupina ravna z delovnimi sredstvi malomarno oz. zelo malomarno. 76 % bä storilca, v primeru poškodbe ali kraje delovnega orodja prijavilo nadrejenemu, 40 % tudi disciplinski komisiji 75 odst. pa bi poskušalo med drugim storilca pregovoriti naj tega ne počne. Zelo malo bi jih o prekršku molčalo. Ali je efikasen disciplinski postopek? Kljub navedenemu pa je zelo malo obravnavanih prekrškov na disciplinskih komisijah po TOZD in DS SS. Vzrok temu protislovju je verjetno formaliziran postopek prijavljanja kršitve delovne obveznosti disciplinski komisiji, saj ne zadošča ustna prijava, temveč je potrebna pismena izjava, predlog nadrejenega, zaslišanje storilca in priče... Taik postopek odbija delavca-, saj pisanje prijav, izjav..., ni' v njegovi naravi. Verjetno pa tudi nadrejeni in člani, disciplinskih komisij niso pripravljeni uvesti postopka brez pismene prijave. Rezultat tega je širjenje malomarnega ravnanja z delovnimi sredstvi. Nosilci samozaščite — vsi zaposleni! Odgovori na vprašanja so nas prepričali, da so naši delavci zainteresiram za delovanje družbene samozaščite v TGA: le 2 % aketiranih še ni slišalo za družbeno samozaščito. Velika večina jih je seznanjena z njeno organizacijo in delovanjem. Naši delavci menijo, da bi morali biti nosilci družbene samozaščite vsi zaposleni, ne pa posebne skupine delavcev ali posebni organi, kar je v skladu z našim principom podružbljanja funkcij samozaščite. Člani samoupravnih organov in ZK so, po mnenju anketiranih, zelo odgovorni za samoupravno oz. idejno aktivnost samozaščite v TGA. Aktualne naloge samozaščite v TGA Najpomembnejša naloga družbene samozaščite v TGA je varovanje družbene lastnine. Zelo pomembno je tudi preprečevanje tatvin, poneverb, gospodarskega kriminala in varovanje samoupravnih socialističnih odnosov. Ugotavljamo veliko povezanost med nalogami družbene samozaščite v TGA in oblikami nepravilnosti;, ki se lahko pojavijo v naši delovni organizaciji. Preprečevanje kraj in gospodarskega kriminala je najpomembnejša naloga. ker so se te nepravilnosti, po mnenju anketiranih, že pojavile v naši delovni organizaciji. Sovražna dejavnost in propaganda Kljub temu, da so anketirani mnenja, da ni veliko zagovornikov tujih idej socialističnemu samoupravljanju v TGA, je možna dejavnost posameznikov na tem področju. Dejavnost nekaterih posameznikov se lahko usmeri na organiziranje obveščevalne dejavnosti, sabotaže, organiziranje sovražno usmerjenih delavcev, širjenje sovražnih idej,, organiziranje protestnih prÄinitev dela. Glavni vzroki za pojav teh nepravilnosti so še vedno premajhna zavest nekaterih delavcev, slaba delovna disciplina in slaba informiranost. Anketirani manj navajajo še odločanje mimo samoupravnih organov, nezaupanje v vodilni kadet, slabo kontrolo in prešibko delovanje DPO. Iz vseh odgovorov lahko zaključimo, da je v TGA malo zagovornikov sovražnih idej o socialističnem samoupravljanju. Obstaja pa možnost, da te ideje zaživijo, ker so nekateri delavci, ki imajo premajhno zavest in delovno disciplino. Slaba informiranost tudi pogojuje možnosti pojavljanja dejavnosti, ker omogoča širjenje dezinformacij. Potrebno je nenehno delovanje DPO Pri odpravljanju teh vzrokov morajo imeti DPO glavno vlogo ter učinkovito in nenehno delovati v sodelovanju z delegati samoupravnih organov in vsemi zaposlenimi. Ob velikih spremembah, ki se danes dogajajo po svetu, so anketirani mnenja, da se tudi naša družba spreminja in da bodo spremembe pripeljale na boljše. Lahko ugotovimo, da naši anketirani v večini optimistično gledajo v prihodnost. A. Glazer A. Gorup Z. Zeljič Ati smo dovoli informirani v TGA? Samoupravljanje se lahko razvija le ob razvijanju informacijskega sistema. Šele na osnovi dobrih, jasnih in različnih informacij, o problemu, o katerem razpravljajo, lahko člani samoupravnih organov oz. vsi samoupravi j alci samostojno in pravilno odločajo. informiranje je lahko pismeno ali ustno, poteka od vodstva do neposrednih proizvajalcev in obratno, med sodelavci, organizacijskimi e-natami, TOZD ter širšo družbeno skupnostjo in delovno organizacijo. Nevarnost dezinformacij Pri tako široko zastavljenem sistemu informiranja pa obstaja določena nevarnost, da se pojavijo na različnih področjih tudi različni viri dezinformacij (neresničnih informacij) ter napačnih razlag. Bolj kP so informacije dostopne vsem zaposlenim, manjša je možnost, da bi se pojavile neresnične informacije. Krajša je pot med virom informiranja (tistim, ki daje informacije) in osebo, ki sprejema informacije, manjša je možnost popačenja te informacije. Oglasne deske, vodstvo, »Aluminij« Delavcem so najbolj dostopne informacije na oglasnih deskah, vendar menijo, da ta vir ni najbolj pomemben. Veliko informaciji dobijo tudi od vodstva na različnih sestankih, kar dejansko tudi ustreza zahtevam po neposrednih in aktualnih informa- cijah. S položajem v TGA seznanja tudi glasilo »Aluminij«, ki bi naj bilo ravno tako kot oglasne deske le dopolnilni informator. Pomembne informacije dajejo tudi strokovne službe, kar bi naj ostalo še v prihodnje. Delegatsko neinformiranje Delegati, ki bi morali biti nosilci informiranja v TGA, so med informatorji šele na petem mestu. Podobna je u-gotovitev tudi za člane ZK, ki bi morali zavzemati pomembnejše mesto med nosilci informiranja. Manjši pomen, kot ga imajo sedaj, dajejo anketirani informacijam, ki jih dobivajo od sodelavcev. Informacije vodstva DPO in sindikalnih poverjenikov bi naj še naprej obdržale enako vlogo. Viri informiranja izven TGA imajo nepomembno vlogo pri seznanjanju naših delavcev z dogodki v TGA. Najbolj dostopne so neaktualne informacije Ugotavljamo, da v TGA zavzemajo pomembno mesto posredni viri informiranja (o-glasne deske jx> obratih in glasilo »Aluminij«), ki ,so najlažje dostopni vsem zaposlenim. Slabost teh virov je, da so njihove informacije precej neaktualne (od oddaje gradiva za »Aluminij« in njegovo objavo mine okrog 20 dni, na oglasnih deskah so v glavnem sklepi samoupravnih organov) in zgolj formalne (nd dodatnih pojasnil ter morebitnih sprememb). Zara- di tega bi naj, bile oglasne deske in glasilo »Aluminij« le dopolnilo že danim informacijam. Delegati — v prvo vrsto! Bolj bi se morali povezati delegati v samoupravnih organih z delovnimi skupinami, ki jih predstavljajo v samoupravnih organih. Visoko mesto, ki ga anketirani dajejo informacijam delegatov, kaže na željo delavcev, da bi dobivali bolj neposredne in jasne informacije. Ob takem informiranju ne bi bilo več nezaupanja in »strahu«, ki sta prisotna pri informacijah, ki jih dajejo vodilni delavci in strokovnjaki. Bilo bi tudi več pripomb, predlogov in zahtev za dodatna pojasnila. Bolje bi morali informirati delavce tudi člani ZK, ki dajejo premalo informacij1. Anketirani so prepričani, da so člani ZK bolje seznanjeni z dogodki v TGA kot ostali delavci, vendar teh informacij ne širijo dovolj med ostalimi delavci. Anketirani so zadovoljni z mestom, 3d ga med viri informacij zasedata vodstvo in strokovne službe. Premalo so angažirani sindikalni poverjeniki in vodstvo DPO, Saj jih ravno zaradi tega anketirani ne uvrščajo na višje mesto med viri informacij. Zaupanje informacijam članov ZK Pri pregledovanju odgovorov na vprašanje o zaupanju informacijam posameznih virov smo ugotovili, da je zaupanje sorazmerno visoko, ra- zen pri informacijah izven TGA. Anketirani najbolj zaupajo informacijam članov ZK, vodstvu DPÓ in sporoči-čiiom na oglasnih deskah. Ti podatki potrjuje našo ugotovitev, da bi se morali člani ZK in vodstvo DPO bolj, vključiti v informiranje zaposlenih. V.V OPICA \ SÄEDIECE molDà VUE IZUM Sest. M. Kozaiec Z.IVAL-. Sri tona METER GLEJ SLIKO SPODAJ M. /ME /MMoi.) ì ANVAR EL QZ£A = CJE OZJSAČ&A. ZA Za&NiKE SLAbO-KR VNOS.T dušik vrsta TEKST h LA IZSTRE-. LJELl JUZuOAM, /NDIJA/B HOME iz O E VA PESkl ITE 1 MESTO V NDR MORFEI VRAG Židov. M. J ME ■ KflAJ&A Zfi/AN£,T/. tÄzPßAVA ffisgpšp koitmcAg IZPSla&E-- VALEC IVA ANKET! VpATCt1 ŽA EVIL. DRŽAVO <1500 UlMSto sTIuPENa KAÓ.A LITIJ Liter RAZG/z 'bAVA --NJE GLAVNI števnik i P ) UO&EL alereii M. ime’ Kupujte KIH „Aluminij” je tvoje glasilo! 0 ščltni žlezi, golši in raku te žleze (Nadaljevanje z 11. strani) lezen s pregledom tkiva, ki ga poskusno izreže kirurg, ali pa s pregledom posameznih celic, ki jih posrkamo iz bule s tanko iglo. Usoda teh bolnikov je odvisna predvsem od zgodnje diagnoze. Ko je rakovine še malo, jo lahko kirurg izreže v celoti; po potrebi pa učinek kirurškega posega podkrepi še kasnejše obsevanje. Ko pa je bolezen prešla meje, v katerih lahko bulo še operiramo, pa o bolnikovi usodi odloča zvrst rakavih celic. Nekatere »zrelejše« obli- ke rastejo razmeroma počasi in ob-drže delno lastnosti materinskega tkiva, med drugim tudi zmožnost zbiranja joga Iz krvi. čeprav so take bule že napredovale in se razsejale, jih uspešno ozdravimo z radioaktivnim jodom, ki ga rakave celice sprejmejo vase kot »trojanskega konja«, v katerem se skrivajo sevanja, ki se nato sproščajo v celicah in jih uničijo. Učinek tega sevanja podpiramo še z dolgotrajnim hormonskim zdravljenjem. Usoda bolnikov, ki so zboleli za »nezrelo« obliko raka ščitnice, je zapečatena, čim rakovine ne moremo več izrezati v celoti. Te bule rastejo silno hitro, predvsem na vratu samem, pa tudi po notranjih organizmih. Z obsevanjem .zaustavimo rast le za krajši čas. Bolnika hitro pobere krvavitev, pllučnlca ali drugi zapleti, ki se jim oslabelo telo ne more več upirati. Na srečo pa tudi to vrsto tumorjev v zadnjem času vse zanesljiveje diagnosticiramo in tudi vse uspešneje zdravimo z obsevanjem in zdravili. Kako se obvarujemo raka ščitnice? Poznamo le en način: čim smo zapazili na vratu bulo, poiščimo vestnega zdravnika. Navadno je bula nedolžna; le včasih gre za hujšo bolezen. Nikakor in nikoli pa narave tega pojava ne presojajmo sami! O potrebi temeljitejšega pregleda naj odloči zdravnik. Le tako bo mogoče bolezen odkriti in jo odstraniti pravočasno. To gradivo nam je posredovalo in financiralo Društvo SRS za boj proti raku. ZAH VA LA Ob mnogo prerani izgubi dragega moža in očeta LOVRA BERANIČA vodje hale B TOZD ALUMINIJ se iskreno zahvaljujem govornikom, pevskemu zboru in godbi ob odprtem grobu ter vsem sodelavcem in prijateljem, id so ga tako številno spremljali na njegovi zadnji poti. Zahvaljujem se OO sindikata in vsem sodelavcem za izkazano pomoč. Posebej se zahvaljujem tov. ing. Kerblerju za izdelavo fotografij. Žalujoči: žena Katica in sinova