^ POLITIČEN LIST ZR SLOVENSKI NAROD. ^
Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10,—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
v
V Lijubljani, v petek, 12. februarja 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: aa cele leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.

JL
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. i.
Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije — InseratI se računajo enostopna petilvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat
9 h, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 h. — Hri večkratnem objavljenju primeren popust.
Upravniškega telefona štev. rSS.
Rusija-flvsfrija-Balkan.
Zgodovina pripoveduje, da je pač mogoče ruskemu orjaku raztrgati obleko, vreči mu kamen v hrbet ali pesha v obraz, ni pa znano, da bi ga bil kdo vrgel ob tla ter mu polomil rebra in kosti. Napoleon I. je bil največji vojskovodja, kar jih pozna zgodovina; zbral je najboljšo svojo armado proti Rusiji, pa odnesel je komaj golo življenje z ruskih poljan. Ravno pred 50. leti je bila skoraj vsa Evropa na nogah proti Rusiji v krimski vojski, in kaj so dosegli možici ? Nekaj stolpov so razbili v Sebastopolu. In danes, ko so Japonci zavratno, v temni noči ket morski tolovaji poškodovali in uničili nekaj ruskih ladij, plešejo kakor medvedje samega veselja ljudje, katerim je Slovan — barbar in Rus — azijski divjak. Toda naše prepričanje je, da bodo Japonci prej ali slej molili kozje molitvice, ker so takoj v prvem hipu postavili v boj vse, kar hodi in plava, dočim so ruske moči neizčrpne. Nikakor se ne čudimo, da si skušajo Japorci z uspehi in sadovi svojega 40.etnega občudovanja vrednega truda in dela priboriti prvo besedo med mongolskimi rodovi na vzhodnih obalah Azije ter na sosedovo zemljo razširiti mej nike svojih bivališč, ker so jim otoki ob Tihem morju postali pretesni — toda le političen otrok more trditi, da si bodo Rusi pustili izviti iz rok postojanke v Azij*, za katere so že žrtvovali milijarde. Prvi porazi na morju morejo le razpaliti srd »severnega medveda«, da bode zgrabil z vsem gnjevom »pomorsko podgano« ter jo vrgel nazaj na otoSje.
To je naša želja, to pa je tudi naše trdno prepričanje.
Drugo vprašanje, katerega smo se že včeraj dotaknili, pa je, kaj naj stori Avstrija z ozirom na nemire na Balkanu. Kakor vse kaže, ostanejo velesile z ozirom na rusko japonsko vojsko nevtralne. Toda ta vojska bode že v naj bližjem času posredno vplivala na razvoj balkanskih razmer. Angleži se ne strašijo nobenega sredstva, da bi Rusom zaprli pot do Carigrada.
Zie od leta 1841. so Dardanele zaprte ruskim vojnim ladjam To poniževanje za Rusijo se ponavlja v pariški pogodbi iz 1. 1856. Vse druge pogoje je Rusija že razveljavila, le skozi Dardanele si še ne upa. Tu preži Anglež kakor sestradan pajek na muho. Rusi pa so zamudili najlepšo priliko ob angleško burski vojski, da si niso z Avstrijo razdelili Balkana.
In to se danes maščuje, ker taka prilika se ne ponudi niti vsako deveto leto. Pa ta napetost med Rusi in Angleži bi nas Avstrijce končno malo zanimala, ko bi Angleži ravno sedaj ne mešali kaše v balkanskem kotlu.
Kakor gotovo se namreč bliža pomlad, tako se zopet sproži vstaška puška na Balkanu, ko odleze sneg izpod strehe. In tu je za nas najjednestavnejše vprašanje: Ali naj Avstrija zopet stoji na Btraži na Balkanu za turškega b u 11 a n a ? Ali ni že dovolj na sla
bem glasu naša država pri vseh slovanskih narodih od Save doli do Soluna, od Alrije do Črnegi morja? In temu je vzrok stara, nesrečna politika, katera prisega na staro na* čelo »status quo«, ki leži kakor visoka skala na sredi pota, a tudi kakor mira na balkanskih narodih. Povsem narobe svet! V Aziji sta dva bolnika, ki sta vesela, ako ju razposajeni otreoi ne lasajo za ušesa. Na Balkanu pa je bolnik, ki ima pri vzglavju in vznožju svojega kreveta privezane mlade junake, da mu morajo muhe in komarje odganjati z nosa in čela. Evropski policaji pa stoje na pragu s puškami in topovi, da staremu lenuhu in azijskemu pritepencu ne motijo miru in spanja stoletni beli krščanski sužnji. O da, ko bi bili ti narodi germanske krvi, že davno bi se bila ganila stara Evropa ter šla reševat »zapadno kulturo«, kakor naša ljuba Avstrija leta 1864. »drage nemške brate«. Ker pa po njih žilah teče slovanska kri, naj jo i nadalje pije os-manski krvoses.
Avstrija in Rusija ste sicer v dogovoru glede Balkana od leta 1897, in minolo jesen ste v Miirzstegu obnovili svoje obljube. Toda kedar ni mačke doma, so miši dobre volje. Koreja je daleč in ondi imajo danes Rusi dela polne roke, zato bi bilo prav Čudno, ko bi na pomlad s Turkom ne zaplesali Bolgari, Srbi in Makedonci. Ali bode Avstrija mirno gledala divji ples pred pragom in pod oknom ? Ali ne pojde gasit sosedove strehe, da zabrani svoj skedenj ? Avstrija je že mnogolirat zamudila pravi trenotek, in ne bodemo se čudili, ako bode grcf Goluchowski prespal tudi to ugodno priliko. Seveda, ako misli naša država »nemško« kulturo nositi na Balkan ter delati gaz vsenemški politiki, potem je bolje, da ostane doma. Naša želja pa to ni in tudi ne koriBt države. Avstrije poklic je, da se pokaže kot braniteljica in rešiteljic \ krščanskih narodov na Balkanu in da jim zagotovi tudi kot Slovanom svoboden razvoj na rodni zemlji.
Vojska.
Kaj bo ? O tem pišejo vsi listi. Umevno je, da so glavni židovski listi na strani Japonske, ker slovanska kuitura Židu ne diši. Ziidjo kažejo s tem svoj srd do Rusije, ki Židom stopa na prste, kakor zaslužijo.
Prav odkritosrčno je vzdihnil v nekem dunajskem židovskem listu neki židovič: »Kaj bo z židi, ako zmaga Rusija!«
Kar pišejo židovski listi, na to ni veliko dati. Židovski in angleški listi bi najraje, da bi se ves svet vzdignil proti Rusiji.
Prazna je skoro gotovo tudi njihova uada, da bi Angleži prihiteli Japoncem na pomoč. Oni vedo dobro, kako Indija hrepeneče Čaka na rešitev iz angleškega jarma, vsled česar jim morejo Rusi vzdigniti vso ladijo v kratkem času in težišče boja bi se preneslo v Indijo. Tam pa bi malo koristile Angležem vse njihove ladje. Priti bi mogel konec ne le njihovemu gospodstvu v Aziji, ampak njihovi svetovni veljavi sploh. Seveda bi Amerika rada videla, da se Angleška vmeša, ter je tudi v tem oziru podpihovala. Amerika ve, da bi potem za Angleško nastale slabo posledice in bi tudi Amerika potem dobila na račun Angleške kaj dobička. Vendar je sedaj tudi Amerika proglasila svojo nevtraliteto.
Tisti, ki se boje angleškega nastopa, naj pomislijo, da Italija in Francija skupaj že to-
liko zmoreti, da bi ob ruski strani odbijali angleške poskuse. Sicer pa angleški listi več kriče. nego treba.
Tako je Angleška tudi popolnoma mirno vtakni'* v žep vest, da so se ruski vojaki pred Čjmulpo rešili na francoske ladje.
Kot mrzel curok je polila izvestne židovske časnikarje vest o ruski zmagi pred Port Arturom.
Pomagali so si ti židovski časnikarji iz zadrege ter trdili, da so si Rusi te zmage naravnost izmislili.
Tako hočejo prikriti blamažo svojih prerokovanj. Razume se, da jih boli dejstvo, ker so Japonci dosegli uspeh le p r i z a -vratnem nočnem napadu, in ker so pozneje Rusi, dasi z izgubami, vendar tudi na morju obvladali japonsko brodovje ter ga zapodili izpred Port Artura. To so storile tri ruske vojne ladje proti številnemu japonskemu brodovju. Taka ruska čilost bo tudi nadalje obvladala sovražnika !
Včeraj so javljala angleška poročila, da so Japonci raztrelili v zrak neki moBt mand žurske železnice. To bi bila vsekakor velikanska škoda za transport ruske vojske. Že pred tedni se je poročalo, da so Japonci tudi po Mandžuriji raztresli svoje ljudi v obleki ofclavoev, ki bu;skajo mancUurake domačine proti Rusiji, da bi šli za Japonce in Angleže po kostanj v ogenj. Tudi angleški agentje huiskajo Kitajce, da bi za hrbtom napadli Ruse, dočim bi jih Japonci prijeliiod spredaj. Rusi so pa zastratili Mandžurijo tudi za take slučaje, in sedaj so celo čita, da bodo v 1 a s t i v strahu pred rumeno nevarnostjo, združeno pritisnile na Kitajsko, da mora ostati nevtralna. O tem smo že včeraj kratko sporočili.
Se enkrat priporočamo čitateljem, naj se ne dajo vznemirjati po londonskih poročilih. Tudi če bodo Japonci dosegli na morju še kak uspeh — končna zmaga bode brez dvoma ruska. Uspehi na morju so večkrat odvisni od srečnih slučajev. Rusija zmaga iz dveh razlogov: V prvo zato, ker ima neizmernega in neizčrpnega materijala na vojakih in je neizčrpna na materijalnih sredstvih. Rusija more v nujnem slučajuv boj postaviti 9 milijonov, za katere leži potrebni vojni mate-rijal, orožje in streljivo, vev-ropski in azijatski Rusiji. Drugi razlog, ki govori za zmago Rusije, je ta, da je ruska diplomacija danes prva diplomacija na vseh petih s'raneh sveta.
A Japonska ? O tem prav dobro pove tržaški dnevnik: »Japonska je podobna pri-prostemu slugi, ki se, oblečen v gosposko obleko, podarjeno mu od gospodarja, ponaša in šopiri v javnosti, posnemovaje pred svetom elegantne rnanire in navada svojega gospodarja. Vsa današnja vnarja in navidezna blaginja Japonske ni nič druzega, nego - li maskirana politična in vojniška jakest, ki stoji na vulkanu šovinizma, ali tudi na robu ekonomične propasti, ki predstoječo rusko-japonsko vojno le povspeši.«
Japonska je na pragu denarnega ban-kerot». Njeni lastni denarni viri so izčrpani. Zato igra sodaj na dobro srečo. To igro pa izgubi, no da bi ji kaj pomagali izposojeni angleški šterlingi .. . Angleški stric, ki bi rad vse zavratno nahujskal proti Rusiji in ki vidi v sedanjem boju zadnji up, da Bi ohrani moči v Aziji, cdšol bo tudi s pozo-rišča z dolgim nosom.
Nevtralnost držav. — Prepir za Vei-hai vei.
Petrograd. Tukajšnji listi pravijo: Z ozirom na to, da je japonsko brodovje naskočilo Port Artur od angleške luke Vei-bai-vei, se ruska vlada skoro gotovo postavi na stališče, da je s tem angleška vlada prokršila novtralitoto.
Petrograd. »Novoje Vremja« piše Luko Vei-hai-vei smo doslej smatrali, da je pod kontrolo Angleške. Sedaj se vidi, da je ta luka japonska operacijska postojanka. S tem, ker je Angleška oddala Japoncem Vei-hai-vei. je kršila nevtraliteto, in sedaj morajo smatrati Rusi Vei hai-vei za del japonskega teritorija. Tako je Angleška Rusiji sama dala pravico, da zahteva od Angleške odškodnino za škodo, ki je nastala, ker bo Japonci dobili angleško luko za svoje operacije. V nekem sličnem slučaju je bila Angleška brezpogojno obsojena.
Petrograd. Ker japonsko brodovje operira iz luke Vei-hai-vei, je tu veliko razburjenj proti Angležem, ki so imeli to luko v najemu od K tajske, ki je torej tudi odgovorna, ker to trpi. Admiral Aleksejev je računal, da Vei hai-vei ne bo na razpolago japonskim operacijam, zato je bilo rusko brodovje presenečeno.
London. V včerajšnjem tajnem svetu je kralj Edvard podpisal izjavo o nevtrali-teti Angleške v rusko - japonski voiski.
Dunaj Z ozirom na noto ameriškega drž. tajnika Haya se poroča, da je k i t a j -ska vlada že prej sama izjavila, da v tej vojski ostane nevtralna.
R i m. Uradni list priobčuje izjavo, da bo Italija nevtralna.
Angleika poročila o ruskih izgubah.
London. Parnik »Cesarevič« se je v boju pred Port Arturom potopil z vsem moštvom. (?)
London. Port Artur bo za Ruse izgubljen. (?!) Ruski častniki, ki so prišli v Č fu, obsojajo Aleksejeva in pravijo, da samo Kuropatkin, junak pri Plevni, moro rešiti Port Artur, da ga ne vzamejo Japonci. V Dalni in v Port Arturu je velika zmešnjava. Japonci so zapustili obe mesti.
London. V Rumenem morju je velik vihar, ki bo poškodovanim ruskim ladjam jako nevaren.
London. Japonsko poslaništvo pravi, da bo ruske izgube večje, kakor pa so listi poročali. Devet vojnih ladij so Rusi izgubili; štiri od teh so se potopile, nekaj je poškodovanih in dve so Japonci utrrabili.
London. Japonci so Rusom vzeli še dve vojni ladji; tudi pet parnikov so Japonci ugrabili.
London. Japonci so vzeli ruska par-nika „Novi« in „MukdenM. Parnika sta last kitajske vzhodne železnice.
Dunaj. Iz Londona se poroča da so Japonci Rusom uničili 2 bojni ladji, dve kri-žarici, enega rušilca torped, 2 ladji so jim pa vzeli.
Neresnična poročila.
Petrograd. Vest, da so Japonci poskušali so izkrcati pri Port Arturju, se uradno razglaša ket neresnična.
London. Japonci poročajo sem iz Tokia: Rusi so s sovražnostmi prej pričeli, nego so Japonci oddali pred Port Arturom v noči od 8. na 9. Bvoje strele. Prvi strel je oddala ruska ladja „Korejec" že dne 8. t. m. zvečer na japonske torpedne ladije, ki so spremljale japonske transportne ladje. (Ta vest pač ni verodostojna.)
Maščevanje Kitajcev?
Kitajska se tudi giblje. Vsaj tako se s silno hitrostjo zatrjuje iz Londona in celo iz Petrograda prinašajo nekateri listi poročila, da so evropski poslaniki v Pokinu dobili jako vznemirjajoče vesti. Tako zatrjujejo ta poročila, da se jo kitajska vlada odločila, poslati 200.000 boksarjev v Man-džurijo z naročilom, da r a z -dero sibirsko železnico, da preprečijo dovažanje živeža ruski armadi. Kitajeka se hoče na ta

način maščevati Rusiji. Tudi Japonci v Mandžuriji groze sibirski železnici. — O teh poročilih sa pa zatrjuje z Dunaja, da so na paČDa, pač pa hočeio boksarske dete postopati na svojo roko (?).
Nadaljne vesti se glase :
Petrograd. Il Pekinga poročajo, da Kitajci a svojim postopanjem vzbujajo vznemirjenje. Princ Čin se je z japonskim poslanikom tajno posvetoval. Čete Čunguzov ob sibirski železniei se množe, in govori se, da jih urijo japonski č a s t n i k i. B )je se, da ne bi imela Japonska načrt, s pomočjo čunguzov m o • titi uvoz živil in n o v i h v o j a • kov na bojišče po m a n d ž u r -s k i železnici. Kitajska armada se je pomnožila, vladni komi sarji so odšli v province po nove čete.
London. Kitajska cesarica vdova je zelo vznemirjena. Stoje sorodnike je skrila v notranjosti dežele in misli pobegniti, ker se boji nevarnih nemirov zoper vlado in tujce.
London. »Cantral News« trdi, da je res, da so Japonci razstrelili en most man džurijsfce železnice in da je vsa proga popolnoma obkoljena.
London. V slučaju, da Kina prekine nevtralnost, udarijo Rusi na Pekin. Japonci bi potem izkrcali svoje čete ob izlivu Pa ho-reko.
Japonci na Koreji.
Japonske čet?, ki so se izkrcale v Ča mulpo, so že v Soulu. V okolici so Japonci napravili skladišče za kruh. Japonci so storili vse, da zatro v Soulu vstajo domačinov proti njim. Japonski konzul je dal nabiti po mestu lepake, na katerih obljublja Korean ceni, da bodo Japonci ž njimi dobro po Btopali.
London. V boul so Japonci prišli peš ali pa se pripeljaji po železnici, katere Korejci niso razdrli. Ž« pred vojsko so imeli Japonci okolu Soula 2500 mož, katerim so se pridružile nove čete iz Cemulpa. Ruska posadka v Soulu, 800 mož, je skoro gotovo vjeta. Od Fasana tudi korakajo Japonoi proti Soulu, kamor pridejo v petih dneh. Na raznih krajih so Japonci ža pred izbruhom voj ske napravili skladiš5a za živež. V Soulu hočeto Japonci vjeti korejskega cesarja Li-Hs!, ki je pa srečno pobegnil v francosko poslaništvo, kjer se je baje izrazil: »Kaj bi Bi delal skrbi. Ako bi si dalal skrbi, ne bo boljše. Povedal sem že, da hočem biti nev tralen. Kadar bo treba, bodo že druge vlasti posegle vmes.
Dunaj Ko glavna japonska armada krraka proti severu Koreje, hočejo manjši oddelki napssti dosedanja taborišča Rusov na korejski zemlji : K u a s a n S i o n g -čin. Čina m po, Šiupo, Časemdo in O l s a n. Severca Koreja je Japoncem znano bojno polije že iz srednjega veka. Oi Pjonejanga (to utrjeno točko so Japonci že ). 1894. vzeli) so tako slaba pota, da morejo čete na dan prehoditi le 10 kilometrov. Predno bodo Japonci prišli do reke Jalu, zbrali bodo Rusi ondi veliko armado. Ssle tu se prične prava vojska. V Čemulpo nadaljujejo Japonci izkrcevanje vojaštva.
Rasi razstrelili vojno ladjo v srak.
Dunaj. Dočim angleška poročilo po rcčajo, da so Japonci ruski parnik „Varjak" spravili v japonsko luko S a s e h s , kjer bo dobil drugo ime ter bo tako pomnožil japonsko brodovje, se danes javlja, da tega parnika v boju pri Čemulpu Japonci niso vzeli Rusom. Ko se je moštvo rešilo, je ruski poveljnik parnik razstrelil v zrak. Francoske ladje so pravočasno na-znanileRusom dohod Japoncev.
Dunaj. Tudi nekatera angleška po rodila sedaj pravijo, da sta ruski bojni ladiji „Varjak" in „Korejec" v boju pri Ča mulpu obe zgoreli in sa potopili, vendar dostavljajo, da ju je zažgal ogenj iz japon skih topov.
Bitka na morju.
Iz židovskega vira se poroča, da je imela Rusija prve dni v vojni velike izgube. Okiopne ladje »Cesarjevič«, „Retvizan" in „Poltava" so poškodovane, okiopne ladje za varstvo obrežja .Ashold", „Palada" in „Diana" ter križarico II. razreda „Novik" so istotako škodo trpele. V Čemulpu so Rusi izgubili ladjo .Varjeg" in čoln za kanone »Korejec". Rusija je izgubila od osmih tri vojne ladje — .Cesarjevič" in „Retvizan* sta bili izmed največjih in najmodernejših ladij — od 9. ladij za varstvo obrežja so izgubili 4. Rusi imajo zdaj na morju ladje, ki imajo 130.000 ton Bkupne tele, a japonske ladje 200.000 ton skupno teže. Rusko ladjevje nima skoro več nikaUe nade na zmago, pravijo židovski listi. Nam se tu zdi, da razlika ni tolika, da bi Rusija ne mogla ob dobri sreči tudi e,a morju biti zmagovaika.
Berolin. Iz Svinemiind poroča neki nemški kapitan, da je videl v Vzhodnem morju 12 ruskih bojnih ladij, ki so na poti v Azijo.
Petrograd. Pod predsedstvom carja so je včeraj vršil kronski svet, ki je sklenil vse ruske bojne ladje poslati v Tihi ocean. Rusija je zopet prosila, da sme Sredozemsko brodovje skozi Dardanelle. Rusija hoče, da pride do velike pomorske bitke.
Buike priprave
Ruske čete korakajo na Korejo ob reki Jalu. Morski trdnjavi Port Artur in Vladivostok imata nalogo, da varuieta ob strani vkrcanje Japoncev na Korejo Japonci nameravajo v Niučvang ukreati 40.000 moi. da odrežejo to deželo od Port Arturja in Dol-nega in da vznemirijo desno krilo ruske vojske, ki prodira ob reki Jtlu
Petrograd. Carjev ukaz zapoveduje ustanovitev tretjega sibirskega vojnega kora. Casarski namestnik Aleksejev je imenovan vrhovnim poveljnikom ruske armade v A z i j i. Poročilo, da je imenovan na to mesto ruski vojni minister Ku -ropatkin. je napačno.
O d e 8 s a. Vse Č6te kurskoga vojaškega okraja so dobile ukaz, da odrinejo v vzhodno Azijo. Tndi iz k o • stromajskega okraja odrine del čet na bojišče. Ruska eskadra v Sredozemskem morju se priklopi vzhodnoazijski eskadri.
Razna poročila
London. »Times« pravijo, da je mo ral v Port Arturju Aleksejev spati, sioer bi Japonci ne mogli tako silno presenetiti ruskega brodovja.
Lvov. Pri tukajšnjem kornem poveljstvu sta se oglasiia dva angleščine vešča častnika, ki sta pripravljena, napotiti se kot vojaška poročevalca na bojišJe.
London. Neka brzojavka iz Tokia poroča, da bo imel japonski ministrski svet od 11. t. m. vsak dan sejo. Baron Kaneko je od-plul vNewYork,baronSuke-matBu pa vLondon. Oba imata di-plomatične misije.
London. Neki angleški pirnik je 2500 japonskih begunov pripeljal iz Vladi-vostoka v Tokio.
London. Ruski poslanik je odpoto val i h Tokia. Svetoval je Rusom, da lapon-ska mesta zapusta. Mnogo jih je odpotovalo.
Petrograd. Vojno ministrstvo odpošlje 200 civilnih zdravnikov v vojne laza-rete na bojišče.
Petrograd. Preko zamrznjenega Baikal jezera bo do 28. t. m. položen želez niški tir. Ako bo delo prej. dovršeno, dobi podjetnik za vsak dan 3000 rub'jev.
Petrograd. Varstvo ruskih poda nikov na Japonskem je sprejela Francoska, varstvo japonskih podanikov v Rusiji pa poslanik ameriških Zjedinjenih držav.
K r a k o v o. L^sti pišejo, da med Rusijo in Francijo obstoji poseben dogovor, ki se nanaša na vzhodnoazijsko vprašanje v slučaju, da sa Rusija zaplete v vojno. Fran cija je zavezana Rusiji pomagati z vso voj sko na kopnem in na morju.	\
Tokio. Japonski cesar vodi sam vse priprave za vojno z veliko eneržijo. Vsak dan se več ur posvetuje z najstarejšimi generali. Neki list je prinesel članek, naperjen zoper Nemčijo, svetuje, da se ostro opazuje njeno nastopanje. Japan nima antipatij zoper Nemčijo in upa v njeno prijaznost. — Čianek je vzbudil veliko pozornost, ker je potekel iz vladnega vira.
Berolin. Listi poročajo, da se je predsednik japonske družbe v Londonu iz razil, da bo Japonska zmagala na morju, Rusija pa na kopnem.
Rim. »Agenzia Štefani« poroča: Oi v vzhodnoazijskem vodovja se nahaiajočih italijanskih vojnih ladij je usidran »Vittore Pisani« v Nagasaki, »Eiba« v Henner in »Pie monte« v Shanghaju, tako da zamorejo te ladje dobro opazovati posamezne dogodke.
N e w Y o r k. Ko je tukajšnja japon ska posadka izvedala o prvih japonskih zmagah, je priredila velik banket in darovala 5000 dolarjev v japonski vojni zaklad.
Praga. Poslanec B a x a je imenom stranke državnega prava brzojavil ruskemu ministru Lambsdorffj, v katerem izraža naj-prisrčnejše simpatije češkega naroda velikemu ruskemu narodu ter želi zmago ru skemu orožju na korist vseh Slovanov.
Dunaj. Splošno se sodi, da admiral Aleksejev ni kriv, da rusko brodovje ni bilo pripravljeno na prvi napad Japoncev. I z Petrograda Aleksejevu niso pravočasno naznanili, da je Japonska pretrgala diploma-tično zveze z Rusijo.
Tokio. Japonski cesar je včeraj proklamiral vojsko z Rusijo.
Tokio. Iz Sanhajkvana na KitRjskom je odšlo rusko vojaštvo.
Budimpešta. Avstrijsko vojno ministrstvo pošlje 4 častnike od genoralncga štaba v vzhodno Azijo glede poročanja o vojni. Dva odideta k ruskemu, dva k japonskemu glavnemu taboru.
Beigrad. Odlične oseba skličejo shod, na katerem izrazijo simpatijo srbskega
naroda za Rusijo in željo, da zmaga rusko orožje.
Zofija. Mestni svet je prisostvoval slovesnemu cerkvenemu opravilu za zmago Rusije
Dunaj. Tudi neki odličen avstrijski general se je izjavil, da Japonci na suhem skoro gotovo ne premagajo Rusov.
Japonske izgube.
Petrog rad. Došla poročila naznanjajo, da so imeli Japonci pri pomorski bitki pred Port Arturjem velike izgube. Oklopna ladia in dve križarici so znatno poškodovane in bile prisiljene umakniti se iz boja. Dve križarioi sta se potopili, predno sta dospeli v Wei hai wei. Moštvo je bilo rešeno. Ja penske torpedovke so zelo trpele. Štiri so postale nezmožne za boj, tri manjše so se potopile, dve sta bili uničeni.
Dunaj. Tudi iz Tokia se uradno po • roča, da so bile Japoncem pred Poit Artu rom poškodovani dve vojni ladji.
Javno rusko mnenje.
Berolin. Iz Petrograda porečajo, da strokovni krogi ostro obsojajo nerazumljivo nepazljivost voj. vodstva v vzh Aziji. Ne umejo, kako bo mogle priti japonske ladje neopa-žene pred Port Artur.
Petrograd. Listi apelirajo na pa trijotizem prebivalstva. Odločitev še ni padla; to sa zgodi v vojni na suhem. Občinstvo polagoma spoznava resnost položaja; politični krogi so razburjeni L ati obsojajo za vratni napad Jsponcav na plemenitega, za upljivega nasprotnika.
Petrograd. R isko časopisje ni vsled japonskih vspehov prav nič potrto. „Nov. Vrem." pišejo, da se nezaslišano in brezprimerno postopanje Japoske da razla gati le tako, da je ta dežela zaslepljena od bolne domišljivosti. Japan bo ves svoj letni proračun porabil že v petih mesecih vojne, a Rusija še le v treh in pol vojnih letih. Japonska armada na uopnem je sedemkrat manjša od ruske.
Nekaj podatkov o poveljnikih rusko-japonske vojske
Nadpoveljnik japonske mornarice j9 ce sar ali mikado, kateremu je podrejen mar-šalni svet (gens-fu), sestoieč iz dveh mar šalov, ki sta : marki Y a m a g a t a in O y a m a; zadnji je tudi generalni štabni načelnik. Oba sta rojena 1. 1838 Prvi se je posebno odlikoval v bilki i. 1864, na kar je znanstveno prepotoval E?ropo in Ameriko. Nemško francosko vojsko je hotel istotako znanstveno zasledovati, da ne bi bil izrecno odpoklican domov.
L. 1872. je postal generalni poročnik, leto pozneje vojni mini ter in izvršil kot dvakratni poveljnik vse načrte markiz« Itn. Upor Satšuma rodu je UBpešno zatrl 1. 1877 m dobil v vojski s K tajsko 1. 1894 kot poveljnik vsestransko priznanje. Mejtem je bil poveljnik cesarjeve telebane straža, v Mu 1885 minister notran ih zadev in od 1. 1889 do 1891 miniBtrski predsednik. Izkazoval se js neumorno delavnega in posvetil 16 ur na dan le dolu. V mandiurijski vojski je vstra-jal z moštvom kaj vzgleduo in delil z njim vred neprilike vojske: užival je le iz riževe moke prirejen prepečenec kakor pro3tafei in spal na golih tleh.
Dasitudi si je v omenjeni bitki pridobil pridevek »japonskega Moitkeji«, imel bode pač najboljšo priliko sedaj, pokazati, je li vreden tega prezgodnjega častnega pridevka ali ne.
11 o Y o k o, poveljnik generalnega mornariškega štaba, je zaslovel v pomorski bitki na iztoku Jala reke, katera je bila orva l.itka z novejšimi modernimi ladjami, S car je bil uspeh Jjponske na morju precej so razmeren s Kitajsko, vendar se mu je pripisovalo nekako prvenstvo, dasitudi skoro gotovo nezasluženo.
Admiral Aleksejev.
Admiral Aleksejev je eden najoellič-nejših ruskih admiralov. Rojen je bil 1843, dovršil je že kot devetnajstletni mladenič mornarsko kadetno šolo z odliko in stopil v službo k četrti diviziji, kjer je hitro napredoval. Z admiralom Lisovskim ae je u3e ležil na ladiji »Varjak" vožnje okoli sveta. Med državljansko vojno v Ameriki se je mudil Aleksejev z Lisovskim v Ameriki, bil nato povišan v mornarskega poročnika in bil prideljen admiralu VatBkovu, tedajnemu šefu nnke ekskadre v grškem vodovju. 1875 in 1876 je bil v štabu velikega kneza Alek^eja Aleksartdroviča, ki je potoval na »Svetlani« po Atlantskem in sredozemskem morju. Na oklopnioi »Kremi« je pozneie pri vtrjevanju obale tako vspešno deloval, da je bil imenovan za poveljnika križarice »Afrika" in odposlan v Severno Ameriko. Ko pa je bilo leta 1883. prazno mesto rus kega pomorskega atašeja, ga je poslal car Aleksander na to mesto. Celih 9 let sa je mudil Aleksejev kot ruski pomorski ataše na Francoskem ter sodeloval pri sklepanju rusko francoske zveze. Car Aleksander III. ga je poklical 1891 v Petrograd in ga ime noval za adlatusa šefu pomorskega štaba. Tri leta pozneje je bil že šef ruske morna-
rice v Tihem morju. Takoj po izbruhu nemirov na Kitajskem je bil imenovan za po-1 veljnika ladjevja v Tihem morju Končno je bil Aleksejev v avgustu preteklega leta imenovan za carjevega namestnika v vzhodni Aziji.
Avstrijska trgovina na Japonskem.
Izvoz na Japonsko, ki je znašal pred nekolikimi leti le nekaj stotisofiakov, se ceni sedaj na 10 milijonov. Glavni predmet je sladkor, katerega se ie v letu 1903 izvozilo za 7 milijonov kron. Nato pride papir, katerega se je izvozilo za 2 milijona. Kranjska obrtna družba za ieleznino je prodala na Japonsko za 50.000 K drata in žebljev. Mnogo se je izvolilo tudi gumbov, špirita, mila, steklenih biserov in raznih kemikalij in bombažnih predmetov. Kako bo vojBka vplivala na trgovino, še ni jasno.
Ako Japonska zmaga, se ni bati spremembe, ako vojska Japonske le frnancijelno popolnoma ne uniči. Morebiti ee izvoz še celo poviša, na primer sladkorja, ker bo potem uvoz ruskega sladkorja popolnoma izključen. Uvoz iz Japonske v Avstrijo znaša kakih 6 3 milijona kron. (Svila 2 milijona, kava 14 milijona, riž 1 milijon, slamnati predmeti 0'65 milijona). Vse to se ps d& nadomestiti. Svila iz Italije, riž in slamnati predmeti pa iz Kine.
,,Rdeči krit« na Japonskem.
Japonska ima že več let organizirano družbo zdravnikov in dam, ki ima namen, pomagati ranjencem na bojišču Baron Ha-»himoto, predsednik te družbe, je obiskal III žansko konferenco ter doma nanovo organiziral družbo „Riečega križa". Važen je damah i odsek, v katerem so dame višjih slojev. Z »šč:tnica tega odseka je cesarica sama. Vse imenitnejše dame pripadajo ali k osrednjemu ali h krajevnim odsakom. Družba dobiva svoja povelja od vojnega ministra in načelnikov mornarice. Tudi priredi družba vsako leto shod v Tokiu, da se posvetuje o najvažnejših stvareh V vojskinem času ostanejo dame v bolnišn eah, dočim gospodje skrbe za ranjence na bojišču. V kitajski vojski uta se najbolj odlikovali cesarica in soproga japonskega poslanika na Angleškem. Lastnoročno sta namreč obvezovali ranjence m pripravljali obveze in druga ročna dela za vojake.
Štajerske novice.
š Vlaka trčila. V Poličanah se je danes ponoči pripetila na južni železnici večja nesreča. Dva tovorna vlaka trčila sta skupaj in je eden stroj močno poškodovan. Več vagonov je razbitih in tudi železniški tir je bil poškodovan tako, da je bil promet ustavljen. Brsovlak, ki prihaja v Ljubljano ob 4. uri, je prišel šel« ob 9. uri dopoldne, drugi brzovlak pa ob 9 40. Ponesrečil baje ni nihS<\
š Sodnijska vest Sodnijski pristav dr. Neuberger je prestavljen iz Ormoža v Gornjo Radgono. Dr. Neuberger je hud nemški bojevnik.
š Poroka. V soboto, dne 13. t. m. se poroči g dr. Leopold Poljanec, c. kr. profesor v Mariboru, z gdč. M i o i k o T r a m p u s. Čestitamo 1
š Celjske porotne obravnave. Porotniki so oprostili Marijo D e č m a n iz Zmš, ki je bila obtožena, da je zastrupila Marijo Perše z arzenikom.
š Izpuščen. Sodnija v Calju je izpu-st'!a iz zapora brzojavnega paznika Jožefa W a 1 z , katerega je sumila umora lastne žene.
Primorske novice.
p Velik požar je nastal v R fenberku v četrti k zvečer ob tri četrt na devet. Vnelo se je blizu poštnega urada. Ogenj se je hitro razširil. Naznanili so tak. j na glavarstvo, da je požar velikanski, in VB'ed tega je iz Gorice teke j odpotoval grof Attems na pogorišče.
p Prepovedano je odslej po Raštelu v G urici hitro voziti zaradi nesreč, ki so se že primerile tu.
p Od predora. Pri Podmelcu so >ie pokazale v zemlji velike razpoke, ki nagajajo pri kopanju predora. Zemlja se namreč ob razpokah seseda, kar je nevarno za delavce.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12. februarja. Našim naročnikom! Te dni smo
razposlali zadnje opomine tistim naročnikom, ki so za nazaj z naročnino še na dolgu, oziroma je za naprej še niso obnovili. Ako se naši zapiski v kakem slučaju no ujemajo z ouimi canjenih naročnikov, prosimo blagohotnega obvestila. Sicer pa
prihodnji teden, kakor smo rekli, ustavimo naš list vsem, ki do takrat ne izvrše svoje dolžnosti!
Cerkvena odlikovanja. Sveti oče
Pij X. je potrdil od papeža L*ona XIII. imenovane monsignore preč. gg. Tomo Zupana in Antona Zupančiča kot tajna komornika in preč. g. Matija Jeriha kot častnega komornika. Na novo pa je imenoval vIč. g. Alojzija Stare-ta za svojega častnega komornika.
Nevarno je zbolel č. gosp. Janez Zi u p a n č i 6 , župnik v Smihelu pri 2u-žemperku. Nenadoma mu je opešal um, da ao ga včeraj prepeljali v deželno blaznioo. Priporoča se molitvi prijateljem in znancem.
Baron Mac Nevin, okrajni glavar celovški in poseben prijatelj Slovencev, je šel, kakor poroča .Mir", na daljši odpust, od katerega se baje ne povrne več na svoje mesto. Pravijo, da so ga komedije, ki jih je uganjal zadnja leta v Škofi Sab, utrudile tako, da si mora želeti pokoja ! Vodstvo okrajnega glavarstva ima sedaj okrajni komisar pl. Ehifald.
Dve hranilnični knjižici je v go
stilni Čtnkole v Kopitarjevih ulicah v Ljub ljani pozabila neaa žena iz litijskega okraja dne 10. t. m. popoldne. Ena se glasi na ime Ana Planinšek, druga pa „Udl I«ma Planinšek".
— Zabavni večer društva »Kranj"
v Kranju preteklo nedeljo, 7. t. mes. je bil res zabaven v \ s tkem oziru. V Kranju imamo sedaj razna društva in ne mine nedelja, zlasti v predpustnem času, da ne bi bilo veselice tu ali tam. In tako nismo pričakovali bogve kakčne udeležbe; a varali smo se. Prostorna društvena dvorana in še zadnja soba, vse prenapolnjeno. Zastonj so bile ganljive prošnje, naj bi se spoštovani gostje vsaj ie malo stisnili, vsaj za en prostorček; zastonj! noben se ni ganil, ker — se ni imel kam! Pa kaj je neki privabilo toliko cenjenega občinstva v dvorano „Nove pošte", toliko starih in tudi precej novih prijateljev, bar nas je posebno razveselilo ? Po mestu ugibljemo marsikaj. Po mojih mislih je naša društvena godba pod znanim izbornim vodstvom č. g. kapelana V. Hybaška največja privlačna sila. V Kranju imamo sedaj dve godbi, meščan sko in godbo našega društva „Kranj«. Točno ob pol 8 uri je zasvirala koračnico. Ta natančnost, ti veseli akordi so nam spravili živce v prijetno razpoloženje za ves večer. Pozabili smo vsakdanjih skrbi in se zamaknili v lepe melodije štajerskih narod, pesmi, pri dunajski koračnici »Der kleine Kohn« pa se nam je posebno zasmejalo srce in čutili smo nekak ponos, da tudi mi v majhnem provinoialnem mestu slišimo kaj velikomest-nega. Točka : citre in gosli skupaj, je bila ljubka. — Pevske točke (pevovodja g. Mohor) so bile zopet kaj lepe in dobro naštu-dirane (dva mešana zbora); krasna sta bila samospeva (g. Rabol in g. Jezeršek). — A program je trajal točno od pol 8. do t čno pol 12. ure. Kaj smo torej še imeli ? Res, odbor je bil silno radodaren. Predstavljali sta se kar dve igri, ki sta se izvršili v po polno zadovoljnost vseh navzočih. Nekoliko smeha je časih dobro, in ta večer ga ie bilo precej. Najprej so naše čislane diietantke uprizorile znano veseloigro : »Zakleto sobo v gostilni pri zlati goski«. Da ste videli to samozavestno nastopanje! V resnici neverne, kaj naj bi v prvi vrsti hvalili: ali razločno in umerjeno govorjenje, da se je slišala vsaka beseda prav do zadnjega kotička ali lepo in razumno povdarjanje, ali tako dobro premišljene kretnje ? Vse vloge so nas popolnoma zadovoljile: energična je bila gospa gostilničarka, prava Gorenjka, časih tudi pošteno huda, in to po pravici, ker sta ji učitel|ici delali toliko težav; gčni. učiteljici sta igrali izvrstno svoji re lahki vlogi; ime nitna je bila gčna. pisateljica, sočutja smo imeli z gospo Pusteževo, ki je morala s aradi vednih zmešnjav tolikrat iz postelje, hišna Kati pa nam je res prav prisrčno naslikala težave s^oiega stanu. Gotovo je bilo mnogo truda, predno so se naučile vsq tako dobro, da ni bilo treba čisto nič sullurjevega pod-pihovanja; a gospe in gospodične naj imajo prijetno zavest, da so s svojo lepo igrico prav veliko pripomogle k splošnemu uspehu. — »Dr. Vseznal in njegov sluga atipko Ti ček« je bila zadnja točka programa. Rido-vedni smo bili nanjo, zlasti ker burka sama ni bogzna kako šaljiva; ima nekaj drastičnih prizorov, a prave komike malo. Toda naši igravci so se zamislili v svoje vloge in deli zelo mnogo komike v posamezne prizore. Stipko Tiček je 'igral, lahko rečemo brez pretiravanja, svojo težko vlogo prav dobro, ves čas i dobrodejnim humorjem; in kako je prijazno vzprejemal razne bolnike, kako jih ljubeznivo tolažil, kako prebrisano se prelevil v doktorja in »Kikarja«; znal je biti dobrodušen, pa tudi trd, zlasti proti stiskaču »doktorju«. ZAres, bolje ne bi bil mogel pogoditi teh mnogovrstnih položajev. Ze samo ime svoje »Tiček« je tako imenitno izgovarjal, da smo vedno vedeli pri čem smo. Dr. Vseznal je bil moder, kakor so spodobi takim dostojanstvenikom, in je dobro znal dajati svoje svete; tudi bolniki so jako
dobro pogodili svoje vloge: g. Sever z obe-zano glavo, g. Jug v lepi gorenjski noši in rdečo marelo pod pezduho, sta mnogo tr pela na odru; prvi vsled glavobola, drugega pa je lomil vpričo Tička in doktorja strahovit krč v želodcu. Bučno vesel st je vzbudil gosp. baron Skala s svoiim »melanholičnim« obrazom; služabnik pl. So»e v livreji je nastopil popolnoma primerno in živahno; čevljarski vajenee je bil silno razposajen, a je tadel prav dobro svojo vlogo, tako da mu nismo nič zamerili, ki je tako neusmiljeno za nos zvodil premetenega Tička, ki se kar ni mogel pomiriti od btamaže. Bolniki, ki jih je zdravil, to se pravi »farbal« Tiček, s> tudi vsi trije igrali v obOo zadovol|no»«: Brzobotrat s putiko v nogi je krevljal po odru, Napotnik je v vaškem kotu videl dr-nega zmaja, C ne Počivavnik je pa prav iskreno isksl zdravil za svoj nos. Konec smo nekoliko spremenili: T.čka je odpelial v »ličnico« en policaj, dr. Vsoznala pa drogi, bo -niki pa so hrupno zthtevali, bridko varani, svoj denar nazaj, ali pa žugali, da odslej ne bosta več ljudi »farbala«. Zadnji prizor je bil jako zabaven. Ob« polic-ji «ta vzbudila s svoiim imenitnim, vojaškim nastopom upravičen strah pri Tidku in Vseznalu. nam gledavcem se nam je pa siino dobr zdelo, da je doletela sleparčka zaslužena kazen. — Maske, obleke, vse ie bilo jako srečno iz brano. Vsekakc moremo torej pohvaliti vse, igravke in igravce. Ker imajo mnogo veselja in vztrajnosti, upamo še lepih uspt hov. L o titi se bo treba še težjih stvari ®a takftoe resne igr\	(Debevec)
—	Hrvatske vesti. Zanimiva sodna obravnava. 27 etni tehnik Jagod č, ki je bil obdolž*n, da je posestmoi T. Fischer ukradel 80 000 kron v demrju in vrednostnih papirjih, je bil opro š5en. Pra iskava je pokazala, da mu je zaročenka L F.scher, hči tožteljice, sama p( slala omenjene vrednostne papirje. — Bolniki sose s p u n t a 1 i v zagrebški bolnišnici Deset bolnikov je policija aretovala, ker so izpili 156 litrov vtihotapliennr« vin«.
—	Slovenci na Dunaju »Straža« na Dunaju naznanja: tii o venska služba božja je v»ak't dr"co redelio v mesecu v cerkvi sv. A ton ■ v XV, okraju, popoldne ob j.ol 3. uri, torej v februarju dne 14. Zabavni društveni večer »Straže« je dne 14. t. m. popoldne ob 5 uri v prostorih češkega društva »Beseda« v I. okraju, B aunerstrasse št. 7, I. nadstr. Vspored: I. a) »Naša pesem« — Ivan Baloh — deklamuje gospica Fanika V i n -kovič; b) »Slovo« — Kocijančič — poje oktet slov. katol. akad. društva Ranice" ; o) »Črtice iz življenja ljubljanskega postopača, pripoveduje 3 * # Štliiva pošla. II. a\„Onje-gin", III. dejanje, 2 prizrr — Čijkovsky
—	poje solo g. stud. pbil. Adolf Robida, n« klavirju spremlja erosp. stud. med. Anton skrbeč; b) Valč k iz G junodove opere »Faust« v a du^u, igrata četveroročno gdč. Valerija V a 1 j a v e c in g. stud. med. Anton bkrbeo; c) »Ljubezen in pomlad« — Nedved — poje oktet »Danice" s tenorsolo gosp. stud. phil. Adolfa Robida; d) »O ljubi moj Avguštin...«, predava g. stud. phil. Fr. R e b o 1. Šaljiva pošta. III. a) » N a planine« — Hugolin Sittner — poje pevski zbor „Danice"; b) gg. Karol J a n e ž i č in a * # pojeta kuplet; c) »Svračanje«
—	Kia č — poje pevski zbor »Danice«, ba ijiva pošta. IV. Ples.
—	Iz Novega mesta se nam poroča : Novomeški obrtniki s j priredili vose lico »iziet pod Triglav«, ki sy je izborno obnesla. Triglav je b I pravi 8'ovenski očak, pobrit r snegom in ledom. Č sti dohodek (okoli 60 kron) je namenjen za onemo^e obrtnike. Na veselico je prišlo tuli več urad nikov. Čaet prijateljem poštenega rokodelstva ! — Ztdojo nedeljo so priredili veselici rokodelski pomočniki v svojem domu. Zv peli so tri skladbo tar vprizoriii komičen prizor m burko v dveh d^anjih — Vsled opeklin je umrl dveletni otrok pomol uradnika g. R. Knola. — Varu-t* se judovskih agentov, ki po deželi ponujajo razno prepiralo blago za drag denar, končno pa se blaga ne pošljejo. Tako je lani neki Slein brteher ponujal razne t skovina in obliubo-val razne ugodnosti, kuterih tvrdka N. pozneje ni hotela priznati. Istotako ne kupujte krvavih in slabih romanov. Nedavno je neki R th po Dolenjskem iskal udov z« bolniško društvo »IJumanilaS« ne Dunaju, ki inoa baje 35 000 članov. Nabral je več članov, ki pa že 14 dni č&kaio na izkaznice.
—	V Dekanih poleg Kopra priredi tamošnje slov. Kat. izobraževalno dru-Jtvo v dvorani g. nadžupana dve veselici Prva bode v nedeljo 14. t. m. ob pol 5. uri po poludne. Na dnevnem redu petje mešanega zbora in tamburanje, igroksz »Vaški sito puh«, burka s petjem »Kovačev študent«; in srečkanje. Pustni torok ob 4 uri t*robu ranje, petje, šaljiva igra »Spreobrnjena strina« in srečkanje.
—	V Begunjah nad Cirknico so za čeli orati na mladeniškem polju. Vsak začetek jo težak. Toda treba se je bilo lotti
tega dela, ki bode s časom gotovo imelo dober uspeh, četudi ne pri vseh. Tudi pri nas so namreč nekateri, a jih je malo, ki prisegajo na »Narod« in se hranijo ž njim. No, dober tek! — Menlševci se vedno po-prašujejo, kdaj dobimo simcstojno župnijo. Stvar gre lako počasi.
Ljubljanske novice.
Nadvojvoda Oton pripeljal se je danes dopoiudne z brzovlakom v Ljubljano in je na južnem kolodvoru v čakalnici I. razreda obedoval. Dopoiudne ob 4. uri se je odpeljal z gorenjskim vlakom naprej in se poda v Italiio.
Mobilizacija ? Včeraj je krožila po Ljub-Ijani ver t, da so došle privatne brzojavne vesti o mobilizaciji 7. (temešvarskega) voja. V vojaških krogih ni o tem n i ■ č e s a r znanega, in je to poročilo vsekakor prezgodnje; trditi se pa tudi ne more, da je nemogoče, ker je ta obmejni voj gotovo prvi namenien za odhod na Balkan. Počakati je torej treba sigurnejših poročil. Res pa je, da so dobili, oziroma dobivajo nekateri rezervni častniki pismene ukaze, naj imajo svoje stvari — za vsakejak slučaj p o-popolnoma v redu. Pa tudi to ni še znamt-nie roobiiuscije.
Kako skrbi Avstrija za uboge Makedonce. Na tri brzojavne urgeuoe je mini-<»et ski predsednik makedonskemu odboru v Liubijam odgovoril, da prepove nabiranje darov v šolah in cerkvah; ostali nabrani darovi pa bi se morali pošiljati v — Carigrad!
Hud boj 7. mačkom. Postopač Ladislav Juvan je včeraj popoldne na dvorišču na sv. Petra cesti št. 11 lovil nekega črnega mačka, ki se je dalje časa klatil po hiši. Napodil ga je v drvarnico, kjer ga je vjel, a maček se je branil in zgrabil Jerana za levo roko in ga tako hudo držal, da mu ni mogel sam čeljusti odpreti. Tudi hlapec Viljem Pastata, ki je prišel Jeranu na pomoč, ni mogel s samima rokama odpreti mačku gobca in je moral vzeti železo, da mu je gobte razprostrl. Maček je nato zgrabil Ju-»aria še za paUc na desni roki in mu ga do malega odgriznil, nakar je maček zbežal. Juvan st je sicer rani na rokah obvezal, a ponoči je čutil hude bolečine in roki sta mu zatekli. Prepeljali so ga še ponoči v deželno bolnišnico.
Iz Amerike. Danes pripeljalo se je iz Amerike v Ljubljano 7 oseb.
V Hrušico k zgradbi železnice odpeljalo se je včeraj 32 hrvaških delavcev.
Zgubila je neka ženska v sredo zvečer med 7. in 8 uro v obližju šentjakobske cerkve svojo denarnico, v kateri je bilo okoli 6 kron denarja, prstan za 18 kron in nekaj drugih stvari. Kdor je to našel, naj oddi pri policiii.
Tatvina Zobozdravniku in hišnemu po sestniku Antonu Paichelnu na Rimski cesti št. 24 je včeraj ponoči neznan tat odnesel od hiše strešno cev.
Conference frangaise. Prof. Favre prodava jutri v soboto v mali dvorani Ton balie ob 3. pop.
Iz brzojavk.
Solun. Ža dolgo pričakovano splošno pomiloščenje makedonskih beguncev bo morda, kakor je obljubil sultan, kmalu sledilo. Ganeralni nadzornik Hilmi paša je rekel ruskemu civil. agentu, da bo v nekaterih dneh izšel tozadevni razglas.
Belgrad. Politični krogi so v skrbeh, kakšm vpliv bo imela vzh.-azijska vojna na razvoj balkanskih razmer. Ni hitro rešitev ministrske kriz« je mnogo vplivala.
Dunaj. D.žavni zbor bo sklican v z a-č e t k u marca. Tozadevno cesarjevo pismo priobči v kratkem.
Celovec. Dopolnilne dež. volitve v ciežsini zbor, mesto umrlega poslanca dr. Mjti|p Ahuj« za okraj Trbiž - Podkloštar se vrše 29. msrca.
Berolin. V včerajšnji seji petici]ske komisije nemškega drž. zbora so člani levice predložili predlog, kako zatirati slabe lite ram* in urrutn ske proizvode. Zahtavajo novo li x Hiinze. Zadeva je bila s 13 proti 10 glasov«, m izročena državnemu kancelarju za vpošt«vanje.
H a m b u r g. V Kamerunu so sa uprli Nemo;em črnci. Gibanje so vedno bolj siri v nemško vzhodno Afriko.
Razne stvari.
Najnovejše od raznih strani.
Samomor dijaka. 14letni uče nec 4. gimnazijskega razreda, Daak, se je ustrelil. Vzrok samomora je, kor mu je diila noka lBietna deklica „korbo". — Učenec napadel učitelja. 11 letni l ulski učenec Pavel IKloner v Bero-linu je sunil včeraj svojega učitelja Laisin-gerja z nožem trikrat v hrbet in ga precej težko poškodoval iz maščevanja, ker ga jo učitelj kaznoval. — Prva žrtev rusko-japonske vojske je neka ustanovitev gledališSa na Japonskem. Ravnatelj Diirer je namreč dobil nalog, ustanoviti na Japon-
skem gledališče za operete in komične opere* 9. L m. pa so ae razdrle vse pogodbe Umetnikom se je izplačala odškodnina 30 000 mark.
Društva.
(Društvo »Kmetovalec« v Gotovljah) priredi veselico dne 14. svečana ob 4. uri popoldne v dvorani gostilne g. Fr. M a 1 g a i a. Vspored: 1. Kateri bo? Veseloigra. 2 Prezgodnji
0	v e 11 i c i , poje ženski zbor. 3. P o zimi iz S o 1 e, mešani zbor, vglasbil P. H. Sattner. 4 Pri z i b e 1 i, mešani zbor, vglasbil J. Laharnar. 5 Lahko noč, mešani zbor, vglasbil Gustav Ipavic 6 Popolna žena. Veseloigra. 7 Prosta zabava. Čisti dobiček pripada »Prostovoljni požarni brambi v Gotovljih«.
(Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki) priredi v nedeljo, dne 14 februarja v društveni d< orani veselico. Začetek točno ob 6. uri zveč-r. Vstopnina: Sedeži I vrste
1	K, II vrste 60 vin, stoječa 40 vin. Vspored : 1. Hug. S tttner: »Veseli zbor«, poje mošai zbor. M. pl. Farkaš : »V i e n a c brv. nar. pjesama«, udarjajo tamburaši. 3. Fr. Farjančič: »Venec slov. nar. pesmi«, poje moški zbor. 4. Ivan Ivanovič : »Brzopolka«, udarjajo tamburaši. 5. »Sanje so prazne". Burka v tren dejanjih
(Izobraževalno društvo v Horjulu) priredi v nedeljo dne 14. svečana veselico s sledečim vsporedom: 1. „Na straži", poije moški zbor. 2. „Poputnic* Hrvatske". ularja tambursš-ii zbor. 3 „Oh, ura že bijt", narodna. 4 „Šumi Miir oo", udarja tamburaški zbor. 5. „Pobratim"«", poje moški zbor. 6 D-klaunaciia: »Čez morje". 7. G )vor g. predsednika. 8. „Knkor ti meni, tako jaz tebi", šalo'gra.
Telefonska In brzojavna poročila.
Zopet velikansk ruski uspeh! — Rusi razrušili mesto Hakodate.
Dunaj, 12. febr. Na poročila, katera so danes zjutraj raztrosili Angleži po svetu, da je rusko brodovje v Vladivostoku zastraženo od enega dela japonskih križaric, ki so hotele preprečiti združenje ruskega brodovja v Vladivostoku z onim v Port Arturu, je sledilo za Japonce uničujoče poročilo. Angleška vest jz Čifu, da bodo Japonoi vse rusko brodovje vjeli ali uničili, je osmešena. Rusi so vdrli na Japonsko. Rusko brodovje iz Vladi-vostoka je v 24 urah priplulo pred Hakodato, glavno mesto provineije japonskega otoka Jesso. Ruske bojne ladje so mesto bombardirale in ga popolnoma razrušile. Nato so Rusi prišli na Jesso., V Hakodate, ki leži na jugu otoka Jesso, je velika japonska luka. Hakodate ima 78.000 prebivalcev. Ta naskok Rusov je velikega pomena, ker bodo Eusi s tem prisili japonsko brodovje, da se popolnoma razdeli v dva dela ter brani japonske luke, mej tern pa se bo posrečilo ruskemu brodovju združiti se z oddelkom pri Port Arturu.
London, 12. febr. Pet ruskih bojnih ladij je došlo od Vladivostoka pred mesto Hakodata, katero so bombardirale.
Petrograd, 12. februarja. Ruski vojni minister je včeraj ob 5. uri popoldne dobil iz Vladivostoka brzojavko: Ruske bojne ladje so pred Vladivostokom razstrelile dve veliki japonski trgovski ladiji, ki sta se potopili.
Petrograd, 12. febr. V noči od 10. na 11. t. m. je rusko brodovje iskalo japonsko brodovje, a japonskih ladij ni našlo. Iz tega se sklepa, da so znatno poškodovane in je večina japonskega brodovja v lukah.
London, 12. februarja. Vse ruske ladje so morale spremeniti smer vožnje, da jih ne napadejo japonske ladje. (!) (Rusi so japonske ladje celo iskali!)
Dunaj, 12. febr. Angleški vin poročajo iz Jokoharne, da so J a p o n c i Port Artur že zasedli. To poročilo ni olicijelno in je jako nevero-jetno.
f
f
način maščevati Rusiji. Tudi Japonoi v Mandžuriji groze sibirski železnici. — O teh poročilih se pa zatrjuje z Dunaja, da so na pačoa, pač pa hočeio boksarske čete pc stopati na svojo roko (?).
Nadaljne vesti se glase:
Petrograd. Ii Pekinga poročajo, da Kitajci a svojim postopanjem v % bujajo vznemirjenje. Prino Čin se je z japonskim poslanikom tajno posvetoval. Čete Čunguzov ob s i -b i r s k i ž e 1 e z n i c i s e m n o ž č , in govorise, d a i i h urijojapon-s k i č a s t n i k i. B >je se, da ne bi imela Japonska načrt, s pomočjo Čunguzov m o • titi uvoz iivil in novih vojakov na bojišče po mandžur-ski železnici. Kitajska armada se je pomnožila, vladni komi sarji ao odšli v province po nove čete.
London. Kitajska cesarica vdova je zelo vznemirjena. S roje sorodnike je skrila v notranjosti dežele in misli pobegniti, ker se boji nevarnih nemirov zoper vlado in tujce.
London. »Central News« trdi, da je res, da so Japonoi razstrelili en most man džurijsbe železnice in da je vsa proga popolnoma obkoljena.
London. V slučaju, da Kina prekine nevtralnost, udarijo Rusi na Pekin. Japonci bi potem izkrcali svoje čete ob izlivu Pa ho-reke.
Japonoi na Koreji.
Japonske čete, ki so se izkrcale v Ča-mulpo, so že v Soulu. V okolici so Japonci napravili skladišče za kruh. Japonci so storili vse, da zatro v Soulu vstajo domačinov proti njim. Japonski konzul je dal nabiti po mestu lepake, na katerih obljublja Korean oem, da bodo Japonci ž njimi dobro po stopali.
London. V Soul so Japonci prišli peš ali pa ee pripeljali po železnioi, katere Korejci niso razdrli. Ž« pred vojsko so imeli Japonci okolu Soula 2500 mož, katerim so se pridružile nove čete iz Čemulpa. Ruska posadka v Soulu, 800 mož, je skoro gotovo vjeta. Od Fasana tudi korakajo Japonci proti Soulu, kamor pridejo v petih dneh. Na raznih krajih so Japonci že pred izbruhom voj ske napravili skladišSa za živež. V Soulu hočeio Japonci vjeti korejskega cesarja Li-Hs;, ki je pa srečno pobegnil v francosko poslaništvo, kjer se je baje izrazil: »Kaj bi si delal ekrbi. Ako bi si dalal skrbi, ne bo boljše. Povedal sem že, da hočem biti nev tralen. Kadar bo treba, bodo že druge vlasti posegle vmes.
Dunaj Ko glavna japonska armada kcraka proti severu Koreje, hočejo manjši oddelki napasti dosedanja taborišča Rusov na korejski zemlji : K u a s a n S i o n g -čin. Čina m po, Šiupo, Časemdo in O 1 s a n. Severna Koreja je Japoncem znano bojno polje že iz srednjega veka. OJ Pjonejanga (to utrjeno točko so Japonci že 1. 1894 vzeli) so tako slaba pota, da morejo čete na dan prehoditi le 10 kilometrov. Predno bodo Japonci prišli do reke Jalu, zbrali bodoRusi ondi veliko armado. Sale tu se prične prava vojska. V Čemulpo nadaljujejo Japonci izkrcevanje vojaštva.
Rasi razstrelili vojno ladjo v zrak.
Dunaj. Dočim angleška poročila po rcčajo, da so Japonci ruski parnik „Varjak" spravili v japonsko luko S a s e h s , kjer bo dobil drugo ime ter bo tako pomnožil japonsko brodovje, se danes javlja, da tega parnika v boju pri Čemulpu Japonci niso vzeli Rusom. Ko se je moštvo rešilo, je ruski poveljnik parnik razstrelil v zrak. Francoske ladje so pravočasno na-znanileRusom dohod Japoncev.
Dunaj. Tudi nekatera angleška po ročila sedaj pravijo, da stu ruski bojni ladiji „Varjak" in „Korejec" v boju pri Ča mulpu obe zgoreli in sa potopili, vendar dostavljajo, da ju je zažgal ogenj iz japon skih topov.
Bitka na morju.
Iz židovskega vira se poroča, da je imela Rusija prve dni v vojni velike izgube. Okiopne ladje »Cssarjevič«, „Retrizan" in „Poltava" so poškodovano, okiopne ladje za varstvo obrežja »Ashold«, „Palada" in „Diana" ter križarice II. razreda „Novik" so istotako škodo trpele. V Čemulpu so Rusi izgubili ladjo »Varjag" in čoln za kanone „Korejec". Rusija je izgubila od osmih tri vojne ladje — »Cesarjevič" in „Retvizan" sta bili izmed največjih in najmodernejših ladij — od 9. ladij za varstvo obrežja so izgubili 4. Rusi imajo zdaj na morju ladje, ki imajo 130.000 ton skupne teže, a japonske lad|e 200.000 ton skupne teže. Rusko ladjevje nima skoro več nikake nade na zmago, pravijo židovski listi. Nam se tu zdi, da razlika ni tolika, da bi Rusija ne mogla ob dobri sreči tudi na morju biti zmagovalka, fr ~ Berolin. Iz Svinemiind poroča neki nemški kapitan, da je videl v Vzhodnem morju 12 ruskih bojnih ladij, ki so na poti v Azijo.
Petrograd. Pod predsedstvom oarja se je včeraj vršil kronski svet, ki je sklenil vse ruske bojne ladje poslati v Tihi ocean. Rusija je zopet prosila, da sme Sredozemsko brodovje skozi Dardanelle. Rusija boče, da pride do velike pomorske bitke.
Buike priprave.
Ruske čete korakajo na Korejo ob reki Jalu. Morski trdnjavi Port Artur in Vladivostok imata nalogo, da varuieta ob Btrani vkrcanje Japoncev na Korejo Japonci nameravajo v Niučvang ukroati 40.000 moi. da odrežejo to deželo od Port Arturja in Dol-nega in da vznemirijo desno krilo ruske vojske, ki prodira ob reki Jalu
Petrograd. Carjev ukaz zapoveduje ustanovitev tretjega sibirskega vojnega kora. Cesarski namestnik Aleksejev je imenovan vrhovnim poveljnikom ruske armade v Aziji. Poročilo, da je imenovan na to mesto ruski vojni minister Ku -ropatkin. je napačno.
O d e s s a. Vse čete kurskega vojaškega okraja so dobile ukaz, da odrinejo v vzhodno Azijo. Tndi iz k o ■ stromajskega okraja odrine del čet na bojišče. Ruška eskadra v Sredozemskem morju se priklopi vzhodnoazijski eskadri.
Bazna poročila
London. »Times« pravijo, da je mo ral v Port Arturju Aleksejev spati, sioer bi Japonci ne mogli tako silno presenetiti ruskega brodovja.
Lvov. Pri tukajšnjem kornem poveljstvu sta se oglasila dva angleščine vešča častnika, ki sta pripravljena, napotiti Be kot vojaška poročevalca na bojišče.
London. Neka brzojavka iz Tokia poroča, da bo imel japonski ministrski svet od 11. t. m. vsak d a n s e j o Baron Kaneko je od-plul vNewYork,baronSuke-m a t s u pa v London. Oba imata di« plomatične misije.
London. Neki angleSki parnik je 2500 japonskih begunov pripeljal iz Vladi-vostoka v Tokio.
London. Ruski poslanik je odpoto val iz Tokia. Svetoval je Rusom, da lapon-ska mesta zapusta. Mnogo jih je odpotovalo.
Petrograd. Vojno ministrstvo odpošlje 200 civilnih zdravnikov v vojne laza-rete na bojišče.
Petrograd. Proko zamrznjenega Baikal jezera bo do 28. t. m. položen želez niški tir. Ako bo delo prej. dovršeno, dobi podjetnik za vsak dan 3000 rub'jev.
Petrograd. Varstvo ruskih poda nikov na Japonskem je sprejela Francoska, varstvo japonskih podanikov v Rusiji pa poslanik ameriških Zjedinjenih držav.
K r a k o v o. L^sti pišejc, da med Rusijo in Francijo obstoji poseben dogovor, ki se nanaša na vzhodnoazijsko vprašanje v slučaju, da se Rusija zaplete v vojno. Fran cija je zavezana Rusiji pomagati z vso vojsko na kopnem in na morju.
Tokio. Japonski cesar vodi sam vse priprave za vojno z veliko eneržijo. Vsak dan se več ur posvetuje z najstarejšimi generali. Neki list je prinesel članek, naperjen zoper Nemčijo, svetuje, da se ostro opazuje njeno nastopanje. Japan nima antipatij zoper Nemčijo in upa v njeno prijaznost. — Članek je vzbudil veliko pozornost, ker je potekel iz vladnega vira.
Berolin. Listi poročajo, da sa je predsednik japonske družbe v Londonu iz razil, da bo Japonska zmagala na morju, Rusija pa na kopnem.
Rim. »Agenzia Štefani« poroča: 01 v vzhodnoazijskem vodovju se nahaiajočih italijanskih vojnih ladij je usidran »Vittore Pisani« v Nagasaki, »Eiba« v Henner in »Pie monte« v Shanghaju, tako da zamorejo te ladje dobro opazovati posamezne dogodke.
N e w Y o r k. Ko je tukajšnja japon ska posadka izvedela o prvih japonskih zmagah, je priredila velik banket in darovala 5000 dolarjev v japonski vojni zaklad.
Praga. Poslanec B a x a je imenom stranke državnega prava brzojavil ruskemu ministru Lambsdorffu, v katerem izraža naj prisrčnejše simpatije češkega nareda velikemu ruskemu narodu ter ieli zmago ru skemu orožju na korist vseh Slovanov.
Dunaj. Splošno se sodi, da admiral Aleksejev ni kriv, da rusko brodovje ni bilo pripravljeno na prvi napad Japoncev. I z Petrograda Aleksejevu niso pravočasno naznanili, da je J a p o n s k a p r e t r g a 1 a diploma tične zveze z Rusijo.
Tokio. Japonski cesar je včeraj proklamiral vojsko Rusijo.
Tokio. Iz Sanhajkvana na Kitajskem je odšlo ruBko vojaštvo.
Budimpešta. Avstrijsko vojno uoi nis'rstvo pošlje 4 častnike od generalnega štaba v vzhodno Azijo glede poročanja vojni. Dva odideta k ruskemu, dva k japon skemu glavnemu taboru.
Beigrad. Odlične oseba skličejo shod, na katerem izrazijo simpatijo srbskega
naroda za Rusijo in željo, da zmaga rusko orožje.
Zofija. Mestni svet je prisostvoval slovesnemu cerkvenemu opravilu za zmago Rusije.
Dunaj. Tudi neki odličen avstrijski general se je izjavil, da Japonci na suhem skoro gotovo ne premagajo Rusov.
Japonske izgube.
Petrog rad. Došla poročila naznanjajo, da so imeli Japonoi pri pomorski bitki pred Port Arturjem velike izgube. Oklopna ladja in dve križarici so znatno poškodovane in bile prisiljene umakniti se is boja. Dve križarioi sta se potopili, predno sta dospeli v Wei hai wei. Moštvo je bilo rešeno. Ja icnske torpedovke so zelo trpele. Štiri so lostale nezmožne za boj, tri manjše bo se >otopile, dve Bta bili uničeni.
Dunaj. Tudi iz Tokia se uradno po • roča, da so bile Japoncem pred Port Artu rom poškodovani dve vojni ladji.
Javno rusko mnenje.
Berolin. Iz Petrograda pore č ajo, da strokovni krogi ostro obsojajo nerazumljivo nepazljivost voj. vodstva v vzh Aziji. Ne umejo, tako bo mogle priti japonske lad|e neopa-žene pred Port Artur.
Petrograd. Listi apelirajo na pa trijotizem prebivalstva. Odločitev še ni padla; to ss zgodi v vejni na suhem. Občinstvo polagoma spoznava resnost položaja; politični krogi so razburjeni, L-sti obsojajo za vratni napad Japoncev na plemenitega, za upljivega nasprotnika.
Petrograd. Risko časopisje ni vsled japonskih vspehov prav nič potrto. „Nov. Vrem." pišejo, da se nezaslišano in brezprimerno postopanje Japoske da razla gati le tako, da je ta dežela zaslepljena od )olne domišljivosti. Japan bo ves svoj letni proračun porabil že v petih mesecih vojne, a Rusija še le v treh in pol vojnih letih. Japonska armada na Kopnem je sedemkrat manjša od ruske.
Nekaj podatkov o poveljnikih rusko-japonske vojske
Nadpoveljnik japonske mornarice ja ce sar ali mikado, kateremu je podrejen mar-šalni svet (gens>fu), sestoieč iz dveh mar šalov, ki sla: marki Yamagata in O y a m a; zadnji je tudi generalni štabni načelnik. Oba sta rojena 1. 1838 Prvi se je posebno odlikoval v bilki ). 1864, na kar je znanstveno prepotoval E?rop" in Ameriko. Nemško francosko vojsko je hotel istotako znanstveno zasledovati, da ne bi bil izrecno odpoklican domov.
L. 1872. je postal generalni poročnik, leto pozneje vojni mini ter in izvršil kot dvakratni poveljnik vse nadrte markiza Itn. Upor Satšuma rodu je uspešno zatrl 1. 1877 m dobil v vojski s Ktajsko 1. 1894 kot poveljnik vsestransko priznanje. Majtem je bil poveljnik cesarjeve telesne straža, v l?tu 1885 minister notraniih zadev in od 1. 1889 do 1891 ministrski predsednik. Izkazoval se je neumorno delavnega in posvetil 16 ur na dan le delu. V mandiurijaki vojski je vstra-jal z moštvom kaj vzgleduo in delil z njim vred neprilike vojske: užival je le iz riževe moke prirejen prepečenec kakor prostafei in spal na golih tleh.
Dasitudi si je v omenjeni bitki pridobil pridevek »japonskega Moitkeja«, imel bode pač najboljšo priliko sedaj, pokazati, je li vreden tega prezgodnjega častnega pridevka ali ne.
11 o Y o k o , poveljnik generalnega mornariškega štaba, je zaslovel v pomorski bitki na iztoku Jala reke, katera je bila prva l.itka z novejšimi modernimi ladjami. S cer je bil uspeh Jiponske na morju precej so razmeren s Kitajsko, vendar se mu je pripi sovalo nekako prvenstvo, dasitudi skoro gotovo nezasluženo.
Admiral Aleksejev.
Admiral Aleksejev je eden najodlič-nejših ruskih admiralov. Rojen je bil 1843, dovršil je že kot devetnajstletni mladenič mornarsko kadetno šolo z odliko in stopil v službo k četrti diviziji, kjer je hitro napredoval. Z admiralom Lisovskim se je utie ležil na ladiji „Varjak" vožnje okoli sveta. Med državljansko vojno v Ameriki se je mudil Aleksejev z Lisovskim v Ameriki, bil nato povišan v mornarskega poročnika in bil prideljen admiralu Vatakovu, tedajnemu šefu ru*ke ekskadre v grškem vodovju. 1875 in 1876 je bil v štabu velikega kne7a Alek^eja Aleksandroviča, ki je potoval na »Svetlani« po Atlantskem in sredozemskem morju. Na oklepnici »Kremi« je pozneje pri vtrjevanju obale tako vspešno deloval, da je bil imenovan za poveljnika križarice »Afrika" in odposlan v Saverno Ameriko. Ko pa je bilo leta 1883. prazno mesto rus kega pomorskega atašeja, ga je poslal car Aleksander na to mesto. Celih 9 let sa je mudil Aleksejev kot ruaki pomorski ataše na Francoskem ter sodeloval pri sklepanju ruBko francoske zveze. Car Aleksander III. ga je poklical 1891 v Petrograd in ga ime noval za adlatUBa šefu pomorskega štaba. Tri leta pozneje je bil že šef ruske morna-
rice v Tihem morju. Takoj po izbruhu nemirov na Kitajskem je bil imenovan za po-» veljnika ladjevja v Tihem morju Končno je bil Aleksejev v avgustu preteklega leta imenovan za carjevega namestnika v vzhodni Aziji.
Avstrijska trgovina na Japonskem.
Izvoz na Japonsko, ki je znašal pred nekolikimi leti le nekaj stotisočakov, se ceni sedaj na 10 milijonov. Glavni predmet je sladkor, katerega se je v letu 1903 izvozilo za 7 milijonov kron. Nato pride papir, katerega se je izvozilo za 2 milijona. Kranjska obrtna družba za ieleznino je prodala na Japonsko za 50.000 K draia in iebljev. Mnogo se je izvolilo tudi gumbov, špirita, mil«, steklenih biserov in raznih kemikalij in bom-oainih predmetov. Kako bo vojBka vplivala na trgovino, še ni jasno.
Ako Japonska zmaga, se ni bati spremembe, ako vojska Japonske le ftnanoijelno popolnoma ne uniči. Morebiti se izvoz Se celo poviša, na primer sladkorja, ker bo potem uvoz ruskega sladkorja popolnoma iz-cljučen. Uvoz iz Japonske v Avstrijo znaša lakih 6 3 milijona kron. (Svila 2 milijona, tava 14 milijona, riž 1 milijon, slamnati predmeti 0'65 milijona). Vse to se pa d£ nadomestiti. Svila iz Italije, riž in slamnati iredmeti pa iz Kine.
„Rdeči križ« na Japonskem.
Japonska ima že več let organizirano družbo zdravnikov in dam, ki ima namen, pomagati ranjencem na bojišču Baron Ha-shimoto, predsednik te družbe, je obiskal "II žansko konferenco ter doma nanovo organiziral družbo „Rdečega križa". Važen je damati i odsek, v katerem so dame višjih slojev. Z išč:tnica tega odseka je cesarica sama. Vse imenitnejše dame pripadajo ali k osrednjemu ali h krajevnim odsekom. Družba dojiva svoja povelja od vojnega ministra in načelnikov mornarice. Tudi priredi družba vsako leto shod v Tokiu, da se posvetuje o najvažnejših stvareh V vojskinem času ostanejo dame v bolnišneah, dočim gospodje skrbe za ranjence na bojišču. V kitajski vojski uta se najbolj odlikovali cesarica in soproga japonskega poslanika na Angleškem.
astnoročno sta namreč obvezovali ranjence in pripravljali obveze in druga ročna dela za vejake.
Štajerske novice.
š Vlaka trčila. V Poličanah se je danes ponoči pripetila na južni železnici večja nesreča. Dva tovorna vlaka trčila sta skupaj m je eden stroj močno poškodovan. Več vagonov je razbitih in tudi železniški tir je bil poškodovan tako, da je bil promet ustavljen. Brzovlak, ki prihaja v Ljubljano ob 4. uri, je prišel šel* ob 9. uri dopoldne, drugi brzovlak pa ob 9 40. Ponesrečil baje ni nih4<\
š Sodnijska vest Sodnijski pristav dr. Neuberger je prestavljen iz Ormoža v Gornjo Radgono. Dr. Neuberger je hud nemški bojevnik.
š Poroka. V soboto, dne 13. t. m. se poroči g dr. Leopold Poljan ec, c. kr. profesor v Mariboru, z gdč. M i o i k o T r a m p u š. Čestitamo 1
š Celjske porotne obravnave. Porotniki so oprostili Marijo D e 6 m a n iz Završ, ki je bila obtožena, da je zastrupila Marijo Perše z arzenikom.
š Izpuščen. Sodnija v Calju je izpu-stda iz zapora brzojavnega paznika Jožefa W a l z , katerega je sumila umora lastne žene.
Primorske novice.
p Velik požar je nastal v R fenberku
v četrtek zvečer ob tri četrt na devet. Vnelo se je blizu poštnega urada. Ogenj se je hitro razširil. Naznanili so tak:j na glavarstvo, da je požar velikanski, in vsled tega je iz Gorice takrj odpotoval grof Attems na pogorišče.
p Prepovedano je odslej po Raštelu v Gorici hitro voziti zaradi nesreč, ki so se že primerile tu.
p Od predora. Pri Podmelou so ne pokazale v zenrji velike razpoke, ki nagajajo pri kopanju predora. Zemlja se namreč ob razpokah seseda, kar je nevarno za delavce.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12. februarja.
Našim naročnikom! Te dni Brno razposlali zadnje opomine tistim naročnikom, ki so za nazaj z naročnino še na dolgu, oziroma je za naprej še niso obnovili. Ako se naši zapiski v kakem slučaju ne ujemajo z onimi cenjenih naročnikov, prosimo blagohotnega obvestila. SIcer pa
prihodnji teden, kakor smo rekli, ustavimo naš list vsem, ki do takrat ne izvrše svoje dolžnosti!
Cerkven« odlikovanja. Sveti oče Pij X. je potrdil od papeža Lsona XIII. imenovane monsignore preč. gg. Tomo Zupana in Antona Zupančiča kot tajna komornika in pred. g. Matija Jeriha kot častnega komornika. Na novo pa je imenoval vlč. g. Alojzija Stare-ta za svojega častnega komornika.
Nevarno je zbolel 6. gosp. Janez Zupančič, župnik v Smihelu pri Zu-žemperku. Nenadoma mu je opešal um, da so ga včeraj prepeljali v deželno blaznioo. Priporoča ae molitvi prijateljem in znancem.
Baron Mac Nevin, okrajni glavar celovški in poseben prijatelj Slovencev, je šel, kakor poroča .Mit", na daljši odpust, od katerega se baje ne povrne več na svoje mesto. Pravijo, da so ga komedije, ki jih je uganjal zadnja 1 da si mora Žale* glavarstva ima Ehffold.
Dve hraj stilni Čtnkole v ljani pozabila n dne 10. t. m. p ime Ana Planin Planinšek".
— Zabavn
v Kranju pretok res zabaven v \i sedaj razna dru sti v predpustm lice tu ali tam. bogve kakšne o storna društveni vse prenapolnjei prošnje, naj bi malo stisnili, vb noben se ni gai Pa kaj je neki | činstva v dvorai rib in tudi prec je posebno razv marsikaj. Po mi ^ godba pod znan V kapelana V. Hyl V Kranju imam sko in godbo ni ob pol 8 uri je tančnost, ti ves živce v prijetno Pozabili smo vb nili v lepe melc pri dunajski koi se nam je posel smo nekak pon provinoialnem a nega. Točka : ljubka. — Pevi hor) so bile zc dirane (dva aamc speva (g. ] program je trajf pol 12. ure. Ka odbor je bil ai sta se kar dve polno zadovoljni smeha je časih precej. Najprej uprizorile znano v gostilni pri zl samozavestno m kaj naj bi v pri in umerjeno g* vsaka beseda [ lepo in razumne premišljene krei polnoma zadovo gostil ničar ka, f pošteno huda,: učitel|ici delali I sta igrali izvrstr nitna je bila g imeli z gospo P vednih zmesnja Kati pa nam je težave svojega i truda, predno sif da ni bilo treba pihovanja; a gol prijetno zaveBt, prav veliko prip — »Dr. Vseznal
ček« je bila zad ,	. ____
vedni smo bili nanjo, zlasti ker burka sama ni bogzna kako šaljiva; ima nekaj drastičnih prizorov, a prav.e komike malo. Toda naši igravci so se zamislili v svoje vloge in deli zelo mnogo komike v posameine prizore. Stipko Tiček je -igral, lahko rečemo brez pretiravanja, svojo težko vlogo prav dobro, ves čas z dobrodejnim humorjem; in kako je prijazno vzprejemal razne bolnike, kako jih ljubeznivo tolažil, kako prebrisano se prelevil v doktorja in »Kikarja«; znal je biti dobrodušen, pa tudi trd, zlasti proti stiskaču »doktorju«. Zares, bolje ne bi bil mogel pogoditi teh mnogovrstnih položajev. Že samo ime svoje »Tiček« je tako imenitno izgovarjal, da smo vedno vedeli pri čem smo. Dr. Vseznal je bil moder, kakor se spodobi takim dostojanstvenikom, in je dobro znal dajati svoje svete; tudi bolniki so jako
dobro pogodili svoje vloge: g. Sever z obe-zano glavo, g. Jug v lepi gorenjski noši in rdečo marelo pod pazduho, sta mnogo tr pela na odru; prvi vsled glavobola, drugega pa je lomil vpričo Tička in doktorja sirahovit krč v želodcu. Bučno vesel st je vzbudil gosp. baron Skala s svoiim »melanholičnim« obrazom; alužabnik pl. So?e v livreji je nastopil popolnoma primerno in živahno; čevljarski vajenec je bil silno razposajen, a je aadel prav dobro svojo vlogo, tako da mu nismo nič zamerili, ki je tako neusmiljeno za nos z vodil premetenega Tička, ki se kar ni mogel pomiriti od blamaže. Bolniki, ki jih je zdravil, to se pravi «farbal« Tiček, a> tudi vsi trije igrali v občo zadovol|no«t: Brzobogat 8 putiko v nogi je kravljal po odru, Napotnik je v vsukem kotu videl črnega zmaja, C ne Počivavnik je pa prav iskreno iskal zdravil za svoj nos. Konec smo
--1—lit—----------- rr	..
tega dela, ki bode s časom gotovo imelo dober uspeh, četudi ne pri vseh. Tudi pri nas so namreč nekateri, a jih je malo, ki prisegajo na »Narod« in se hranijo ž njim. No, dober tek! — Meniševci se vedno po-prašujejo, kdaj dobimo samostojno župnijo. Stvar gre tako počasi.
Ljubljanske novice.
Nadvojvoda Oton pripeljal se je danes
dopoiudne z brzovlaUom v Ljubljano in je na južnem kolodvoru v čakalnici I. razreda obedovat. Dopoiudne ob 4. uri se je odpeljal z gorenjskim vlakom naprej in se poda v Italiio.
Mobilizacija? Včeraj je krožila po Ljubljani vet t, da so dofile privatne brzojavne vesti o mobilizaciji 7. (temešvarskega) voja. V vojaških krogih ni o tem n i • česar znanega, in le to poročilo vsekakor
Ponovitev posnetka
Priloga »Slovencu« štev. 34 z dne 12. februarja 1904.
Dunaj. Na polotoku Liantung, na katerem leži Port Artur, so Japonci hoteli izkrcati na najožjem delu polutoka svoje čete. Rusi so jih napadli in dva japonska polka popolnoma uničili.
u>'«w.fu V1IUIUU l^t
zneje ni hotela priznati. Istotako ne kupu|te krvavih in slabih romanov. Nedavno je neki Roth po Dolenjskem iskal udov za bolniško društvo »Humanitat« ne Dunaju, ki ima baje 35 000 članov, Nabral je več članov, ki pa že 14 dni č»kaio na izkaznice.
—	V Dekanih poleg Kopra priredi tamošnje slov. Hat. izobraževalno druitvo v dvorani g. nadžupana dve veselici Prva bode v nedeljo 14. t. m. ob pol 5. uri po poludne. Na dnevnem redu petje mešanega zbora in tamburanje, igrokaz »Vaški sko puh«, burka s petjem »Kovačev študent« in srečkanje. Pustni torek cb 4 uri tsmhu ranje, petje, šaljiva igra »Spreobrnjena strina« in srečkanje.
—	V Begunjah nad Cirknica so začeli orati na mladeniškem polju. Vsak začetek jo težak. Toda treba se je bilo lotiti
n a m d u r g. v liamerunu so sa uprli
Nemcem črnci. Gibanje se vedno bolj širi v nemško vzhodno Alriko.
Razne stvari.
Najnovejše od raznih atrani.
Samomor dijaka. 14letni uče nec 4. gimnazijskaga razreda, Daak, se je ustrelil. Vzrok samomora je, kor mu je dala neka 13ietna deklica „korbco". — Učenec napadel učitelja. 11 le»ni l;udski učencc Pavel Hiloner v Bero-linu je sunil včeraj svojega učitelja Leisin-gerja z nožem trikrat v hrbet in ga precej težko poškodoval iz maščevanja, ker ga je učitelj kaznoval. — Prva žrtev rusko-japonske vojske je neka ustanovitev gledališSa na Japonskem. Ravnatelj Diirer je namreč dobil nalog, ustanoviti na Japon-
skem gledališče za operete in komične opere'
9.	t m. pa so se razdrle vse pogodbe Umetnikom se je izplačala odškodnina 80 000 mark.
Društva.
(Društvo »Kmetovalec« v
G o t o v I j a h ) priredi veselico dne 14. svečana ob 4. uri popoldne v dvorani gostilne g. Fr. M a 1 g a i a. Vspored: 1. Kateri bo? Veseloigra. 2 Prezgodnji o v e 11 i c i, poje ženaki zbor. 3. Po zimi iz šole, mešani zbor, vglasbil P. H. Sattner. 4 Pri z i b e 1 i, mešani zbor, vglasbil J. Laharnar. 5 Lahko noč, mešani zbor, vglasbil Gustav Ipavio 6 Popolna žena. Veseloigra. 7 Prosta zabava. Čisti dobiček pripada »Prostovoljni požarni brambi v Gotovljbh«.
(Katoliško društvo roko-1 s k i h pomočnikov na Vrh-k i) priredi v nedeljo, dne 14 tebruarja Iruštveni d< orani veselico. Začetek točno 6. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I vrste C, II vrste 60 vin, stoječa 40 vin. Vapo-: 1. Hug. Stttner: »Veseli zbor«, 9 moški zbor. M. pl. Farkaš : * V i e n a c v. nar. p j e s a m a «, udarjajo tambu-. 3. Fr. Forjančič: »Venec slov. r. pesmi«, poje moški zbor. 4. Ivan novič : »Brzopolka«, udarjajo tam-aši. 5. »Sanje so prazne*, 'ka v treb dejanjih (Izobraževalno društvo v r j u I u) priredi v nedeljo dne 14. sva-a veselico s sledečim vsporedom: 1. „Na ži", poje moški zbor. 2. „Poputoic» Hr-ike". ularja tambursš-ii zbor. 3 »Oh, že bijt", narodna. 4 „Šumi M&r.Ob", rja tamburaški zbor. 5. „Pobratimi"v", j mnški zbor. 6 D aklamacija: .Čez rje". 7. G)vor g. predsednika. 8. „K»kor aeni, tako jaz tebi", šaloigra.
elefonska In brzojavna poročila.
pet velikansk ruski uspeh! — si razruiili mesto Hakodate.
Dunaj, 12. febr. Na poročila, ka-i so danes zjutraj raztrosili Angleži svetu, da je rusko brodovje v id i v os toku zastraženo od e g a dela japonskih križaric, 30 hotele preprečiti združenje ru-ga brodovja v Vladivostoku z onim Port Arturu, je sledilo za Ja-nce uničujoče poročilo. An-ska vest iz Čifu, da bodo Japonci rusko brodovje vjeli ali uničili, je lesena. Rusi so vdrli na Ja-asko. Rusko brodovje iz Vladi-*toka je v 24 urah priplulo m! Hakodato, glavno mesto >vincije japonskega otoka Jesso. ske bojne ladje so mesto bom-•dirale in ga popolnoma razlile. Nato so Rusi prišli na Jesso.. iakodate. ki leži na jugu otoka io, je velika japonska luka. Hako-} ima 78.000 prebivalcev. Ta Hale Rusov je velikega pomena, ker
0	Rusi s tem prisili japonsko bro-jf, da se popolnoma razdeli v dva
1	ter brani japonske luke, mej tem se bo posrečilo ruskemu brodovju ažiti se z oddelkom pri Port Ar-i.
London, 12. febr. Pet ruskih bojnih j je došlo od Vladivostoka pred :to Hakodata, katero so bombardi-
Petrograd, 12. februarja. Ruski ni minister je včeraj ob 5. uri po-dne dobil iz Vladivostoka brzo-to: Ruske bojne ladje so id Vladivostokom razstre-i dve veliki japonski tr-_ vski ladij i, ki sta se potopili.
Petrograd, 12. febr. V noči od
10.	na 11. t. m. je rusko brodovje iskalo japonsko brodovje, a japonskih ladij ni našlo. Iz tega se sklepa, da so znatno poškodovane in je večina japonskega brodovja v lukah.
London, 12. februarja. Vse ruske ladje so morale spremeniti smer vožnje, da jih ne napadejo japonske ladje. (!) (Rusi so japonske ladje celo iskali!)
Dunaj, 12. febr. Angleški vin poročajo iz Jokohame, da so Japonci Port Artur že zasedli. To poročilo ni olicijelno in je jako nevero-jetno.
Petrograd, 12. februarija. Vesti, da so Japonci vzeli Port Artur, se uradno z a n i k u -jejo.
London, 12. febr. Kusija je poklicala pod orožie 40.000 rezervnikov. 9000 mož in 22.000 vojaških potrebščin čaka v Sebastopolu. da se prepeljejo v Azijo.
London, 12. febr. Japonska vlada ima organiziranih 300.000 kitajskih boksarjev, ki bodo napadali ruske postojanke in železnice v Mandžuriji ('?).
London, 12. febr. Iz mesta Kobe se poroča: Razvrstitev ruskih čet ob južnem delu reke Jalu, se vrši jako hitro. Japonske čete, ki so se izkrcale na vzhodu pri Vonsanu, so se že združile pri Pjongjangu z onimi od zapada, ter bodo napadle Ruse, ko prekoračijo reko Jalu v Koreji. Glavna moč Japoncev je zbrana južno od Soula.
London, 12. februarija. Rusko sredozemsko brodovje, ki je na poti skozi sueški prekop in je na poti v vzhodno Azijo, namerava japonsko brodovje počakati mej otokoma Amoy in Formozo ter rusko brodovje napasti.
Petrograd, 12. febr. Uradno se zanikuje, da bi bila pred čemulpom kaka pomorska bitka. Tudi vsi napadi na mandžursko železnico se z a n i k u j e j o. Poročilo celo pravi, da se še ni veliko Japoncev izkrcalo na Korejo.
Petrograd, 12. februarja. 15 ruskih ladij je na poti skozi kanal Nemškega morja proti Aziji.
Petrograd, 12. febr. Ruski vojni urad trdi, da so Japonci pred Port Arturom zgubili šest bojnih ladij.
Petrograd, 12. febr. Aleksejev je brzojavil carju, da bo poprava križarice „Palada" trajala najmanj 2 tedna. Poškodbe so raznotere. Ostale ladje bodo popravljene v 3 dneh. Večina ranjencev je vsled zastrupljenja po plinu umrla. Kabel iz Vladivostoka v Nagasaki je razdejan, istotako brzojavna zveza Soul-Masampo.
Pariz, 12. februarja. Listi priob-čujejo o prvem nočnem naskoku Japoncev na rusko brodovje pred Port Arturom poročilo novojorškega „He-ralda", ki trdi, da so japonske torpedovke dajale ruske signale, zato ruske ladje niso takoj pričele streljati in je bilo mogoče tudi japonskim torpedovkam priti v bližino ruskih ladij.
Dunaj, 12. febr. Avstrija bo imela v japonskem taborišču dva zastopnika, nekega stotnika in grofa Ooloredo.
Dunaj, 12. febr. Iz Londona poročajo, da so japonske čete pri svojem prodiranju v Soul naletele na odpore ter da s o imele vroče b o j e. Iz tega poročila sledi, da so Japonci gotovo imeli tudi mnogo izgub.
Zofija, 12. febr. Po vsej Bolgariji se vrše službe božje za zmago Rusov.
Frankobrod, 12. febr. „Frankfur-ter Zeitung" ima poročilo iz Šangaja, ki trdi, da so Japonci pred Port Arturom izgubili 2 torpedovki in petintrideset mož.
Essen, 12. februarja. 15Kruppovih topov je odposlanih preko Hamburga na Japonsko.
Stettill, 12. februarja. Sedem ruskih križaric je plulo včeraj tod mimo. Namenjene so v Azijo.
Izpred sodišča.
Izpred deielnega sodišča.
Ponarejena delavska knjižica. Dne 11. decembra je na drž cesti pri Planini bil od orožnika aretiran Ljudo vik Nuschai, delavec iz Regensburga, ker se
je izkasal s ponarejenim potnim listom. Nu -fchai je pri mestnem magistratu v Gorici v odsotnosti tamošnjega uradnika si prisvojil prazno delavsko knjižicr, katero si je potem po svojem okutu sam izpolnil, bodišče ga ie obsodilo na pol leta ječe. — Agent France Strmčnik iz Luč je pote val kot agent za šivalne stroje in je osleparil več strank, od katerih je pobral predujeme v skupnem znesku 190 kron. Poizvedelo se je tudi, da je meseca oktobra v Gorici za svoja delodajalca Dek eva in Savnik od neke kmetice preiel 10 kron ter jih obdržal; v Topolu je pa Ivani Mlar odnesel ziat prstan, vreden 9 krm 50 vin. Ker je bil Strmčnik zaradi goljufiie trikrat in zaradi tstvine dvakrat ka znovan, obsodilo ga je sodišče na 15 mesecev ječe, po preBtani kazni se bo pa oddal v prisilno de'avnicc.
Cerkveni letopis.
Ii pastirskega lista katoliških škofov v Švici
Naročajte, če Vam prepuščajo gmotne razmere, katoliške liste in širite jih med druge. Tako bodete podvojili svojo podporo dobri stvari. Vaš denar bo obranil dober časopis in bo koristil tudi bližnjemu Blago slov za Vaše žrtve ne bo izostal. Pnobčujte svoje novice, svoje oglase, svoje izpovedbe v dobrih časopisih. Iščite listu med svojimi znanci naročnikov, dopisnikov in setrudn kov! Kdor podpira oerkvi sovražen list, postane sokriv hudobij tega lista. Da, Vaša naroč nina je podpora, katero mu dajete, je c r jžje in davek, katerega ohranjujete sovražnikom vere in cerkve. In v kak namen? Žito, da bi zamogel tak list svoje delo še z večjim uspehom nadaljevati. Vi pomaerate s tem metati kamenje proti cerkvi, Vaši materi, medtem pa pust te na cedilu dobre liste, ki imajo zagovarjati in braniti isto cerkev; da, tako daleč greste, da jim odrekate majhno pomeč, malo naročnino.
po sklepu lisfa.
V Idriji bodo volili župana — na
pustno nedeljo ob četrt na 12. uro depu ludne. Lberalna večina gleda seveda za Dragotinom, ki pa se na videz brani — pa res le na videz, ker naibrže komai čaka, da pride zopet ▼ svojo čast. Nekateri mislijo, da je župan I)ragot'n Lapajne odložil žu panstvo samo iz tega vzroka , da dobi veCjo župansko — p o s 1 a r i n o. Pregledal je namreč vrsto liberalnih odbor nikov in takoj videl, v kakšni zadregi bodo niegovi somišljeniki, ako poleži županstvo. Nekaj Etotakov bi se dalo pnbol šati. Z*to tudi ni odložil — odborništva. In menda ljudje tudi gredo na limanioe. Sa| pa tudi lahko damo, če ne bo denar,a, naredimo pa dolg!
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 3C6 2 m, srednji zračni tlak 736 0 mm
Čas opazovanja
Staaja barometra. t mm.
Temperature
po C*l»ijs
Vetrori.
Nebo
'F S | rt S
ll| 9. zveč. | 722-7 | 7-0 | si. svzh, [ obl.
10| 7. ijutr. | 727-7, 2. popol.I 7351
4-0 1 > I ll'B | sr. szah. | jasno | Srednja včerajšnja temperatura 4 5*, normale —0'6
Dunajska borza
dnž ll. februarja.
Skupni državni dolg v notab.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%.....
Avstrijska inv. renta	......
Ogrska zlata renta 4 .......
Ogrska kronska renta 4%......
Ogrska inv. renta 3'/»% ......
Avstro-ogrske bančne delnice.....
Kreditne delnice ... .....
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v.
20 mark............
20 frankov...........
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
96
99-90 99-80 119-60 99-80 92-65 117-25 97-65 89 75 1603 64050 239 22' 117-10 23 43 19 06 94-70 11-32
Napise in slikanje grbov
obrtnih ln trgovskih znakov na steklo, les in kositar oskrbuje in umetno izvršuje v lastni delavnici tvrdka BRATA EBERL v LJubljani frančiškanske ulice.	524 18 11—5 Vnanja naročila proti povzetju.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
»7177 JET. HITI,
Pred šltofijo stev- 30. *r Zunanja naročila se točno Izvršujejo.
Ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske javlja tužnu vest, da je umrl nje mnogoletni, zaslužni odbornik, gospod
Jakob Zabukovec
c. kr. računski nadsvetnik v. p.
Pogreb bode v soboto, dne 13. svečana, ob pol peti uri popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 19. V L j u b 1 j a n i, 12. sveč. 1904
Delniška stavbinska družba „Union" v Ljubljani.
Vabilo
redni občni zbor
v ponedeljek, dne 29. febr. ob 2. uri popoldne v „Rokodelskem domu", Komenskega ulice št. 12.
Dnevni red:
1.	Poročilo upravnega sveta, računski zaključek za
leto 1903, zgradba hotela „Union", najetje posojila, prememba pravil.
2.	Poročilo nadzornega sveta.
3.	Volitev enega člana upravnega svčta za dobo dveh
let in pet članov nadzornega sveta.
4.	Slučajni predlogi delničarjev, kateri se pa morajo
vsaj 8 dni pred občnim zborom naznaniti pismeno upravnemu svetu, da pridejo v razpravo.
Premeniti bi bil 8 3. dr. pravil, da se razglasi družbe objavljajo v v Ljubljani izhajajočem uradnem listu in enem ljubljanskem dnevniku, in § 4. v smislu dopisa c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 20. julija 1903, da bi se po vplačani II. emisiji v znesku 300.000 kron glasila skupna glavnica na 600.000 kron in 1200 delnic a 500 kron.
Delničarji, ki hočejo izvrševati svojo glasovalno pravico, morajo v smislu določil § 10. dr. pravil vsaj pet dni pred občnim zborom položiti svoje delnice v pisarni družbe Kongresni trg št. 19 v Ljubljani.
V L j u bij a n i, 12. febr. 1904.
225 1-1
Upravni svet.
Objava.
221 1—1
Podpisani s; usoja naznaniati. da ima naprodaj novo močno ** * 1 uro 7a kuko župno cerkev. Delo solidno, cena nizka.
Obenem naznanja, da sprejema vsa v njegovo t-troko spadajoča dela in popravila, katera izvršuje točno in po najnižji ceni. Pri-noročujoč sa velef. crkvenim predstojni-štvom, beleži z odličnim spoštovanjem
Mafija Lenart!,
izdelovatelj cerkvenih ur,
Šmartno pri Kranju.
pri^tija $liuouI^a
iz 1. 1S9S, 40° močna, je dobiti po zmernih cenah, prosto postavljena na vsako želez-nično postajo, v sodih, držečih po 800 1. Pojasnila daje oskrbništvo soneške graščine pošta Studenec-Ig, kjer je na prodaj tudi pristno dolenjsko vino, v vsaki množini po nizkih cenah. 213 6—2

m
s
f fe
Vsak dan, tudi ob nedeljah praznikih, odprto.
~m
tM
tMmmmmmmmmmš

& &
m.
&
M &
^
n m
i A*
m M tet
m
m
m
Ljubljana, Pogačarjev trg
s povsem novo briljantno razsvetljavo. Vsak teden druge dežele.
V soboto, 13. februarja 1904 zadnji razstavni dan
Potovanje po
iS a roj i
in zanimiva pot na
Montblank.
V nedeljo, dne 14. februarja do sobote, 20. februarja
potovanje po
Norveškem.
Serija 40 v. Otroci 20 v. 6 serij 2 kroni, 10 serij 3 krone. Za šole in društva znižane cene.
Velespošto vanj em
222 l—i ravnateljstvo,-
i m m m
<r/.
i i-«
m m
1 $
ii -i/Vi
r
'M
rs'	-
mlMBMSMIMMMMš&
Krojaškega pomočnika
sprejme takoj 214 3-2
v
A. Tavčar v Skofji Loki.
Poskusite
pristni rastlinski
liker
,Florian'
Varstvena znamka.
Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev.
Ogreva in oživlja tel6, Budi tek in prebavo, Daje dobro spanje.
Lastnik:
Edmund Kavčič v Ljubljani.
Vzorci se rado volj no dajejo
brezplačno. 1741 26
'J?
i
—>
S
iS
i za
-s
-4» i

Vis.
da se i*te v grobu ne stlačijo,
najcenejše in najpopolnejše nadomestilo za zidano grobnico.
c kr. ministrstvo nofr. zadev jih Je odobrilo in dopustilo, da se smejo uporabljati po vseh glavnih mestih-
Posebno se priporočajo z ozirom na bližnjo otvoritev novega pokopališča in s tem zvezana prenašanja nanj.
V acalog-i jili ima:	1509 11;
pogrebni zavod Frana Doberleta v Ljubljani.

§0- Nakup In prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sreftk, denarjev itd
Zavarovanja za zgube pri ftrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvrSi tev naročil na borzi.
Izdajatelj ^in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
Menjarična delniška družba
„3IEB€1J K"
I, Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelpasse 2.
Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
■tvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipeknlaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor ie monoče visoceaa obrestovanja pri popolni varnosti naloženih 1	glav ni o.	134 293
Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.