IZ RAZPRAVE
Reševanje konkretnih problemov in večja osebna odgovomost bodo v vrste komunistov pritegnili tudi mladino
Iz razprave na programsko-volilni konferenc! ZKS Ljubljana-Bežigrad, ki je potekala v dveh skupinah (s poudarkom na uresničevanju dolgo-ročnega programa gospodarske stabilizacije, iz-vajanju razvojnih ciljev z usmeritvijo na lastne sile ter s pudarkom na razvijanju delovanja soci-alističnega sistema samoupravljanja, kadrovski in idejni krepitvi ZK) povzemamo nekaj misli dele-gatov in gostov.
BRANKO DROBNAK, podpredsednik bežigraj-skega izvršnega sveta, je razpravljal o prestrukturi-ranju bežigrajskega gospodarstva z vidika načel dolgoročnega program stabilizacije ter dolgoroč-nega plana Ljubljana 2.000 Med drugim je opozo-ril, da v občini izstopajo po svojih rezultatih dobre delovne organiazcije, na drugi strani pa raste tudi število tistih, ki so zaradi takšnih ali drugačnih razlogcv na meji dohodkovne uspešnosti in renta-bilnosti. Zato bi morali tudi komunisti temeljito presoditi, po kakšni metodologiji naj v bodoče pri-stopijo k reševanju problemov teh delovnih organi-zacij. Nekatere subjekte bi bjlo treba namreč ukini-ti ali jih združiti z drugimi, bolj uspešnimi. Pre-strukturiranje gospodarstva pomeni tudi, da slabi subjekti ustvarijo pogoje in prostor za nastajanje novih, lispešnejših.
KAROLINA SIMENC, VVO Ciciban, je opozorila na pereč problem svoje delovne organizacije, ki je morala zaradi premajhnega števila predšolskih otrok v minulem letu zapreti in ustaviti delovanje
večih enot vrtcev za Bežigradom. Kaj bo s presež-kom delavcev \n čemu bomo namenili prazne ob-jekte, ki smo jih zgradili iz družbenih sredslev, se je spraševala. Mar ne bi veljalo zmanjšati normati-va v vrtcih, tako da bi na vzgojiteljico pripadlo manjše število otrok, kar bi koristilo tako malčkom kot njihovi vzgoji in negi?
VINKO BOGATAJ, iz IMP DO Klimat, je med dru-gim omenil, da je Zakon o združenem delu temelji-to razdelal temeljne, delovne ter sestavljene orga-nizacije združenega dela in njihovo ustanavljanje, manj pa, kako bi jih lahko, če bi bilo to potrebno, ukinili.
VLADO BEZNIK, predsednik bežigrajske občin-ske skupščine, je razpravljal med drugim o poteku razprave o kritični analizi delovanja političnega si-stema političnega samoupravljanja. Ugotovil je, da smo napravili v razpravi tudi nekaj napak, saj smo denimo ocenjevali delovanje družbenopolitičnega sistema odtrgano od družbenoekonomskih odno-sov, poleg tega pa analiza tudi ni podrobneje ob-delala zelo pomembnega področja družbenega si-stema informiranja, ki ga, kot je dejal Vlado Brez- * nik, mnogi zamenjujejo z javnim obveščanjem. Opozoril je tudi, da bo morala v prihodnje postati socialistična zveza gibanje, ne le fronta forumov, torej baza, kjer bi se izražali in usklajevali različni, tudi nasprotujoči si, interesi delovnih Ijudi in obča-nov in kjer bi tudi zveza komunistov bila bitko za uresničitev svojih programskih ciljev.
ALEŠ SOJER, profesor iz Srednje naravoslovne šole, je med drugim ražpravljal o nezanirnanju mla-dih za vstop v vrste komunistov. Kadrovsko krepi-tev zveze komunistov čutijo kot svojo odgovornost tudi na šoli, vendar je stanje pri njih, kot je dejal delegat, porazno. Med 1.300 učenci ni niti enega člana zveze komunistov! Mnogi bi to lahko bili, saj so dobri učenci, tovariši in aktivni na različnih po-dročjih. A postavljajo vprašanja, ki jim tudi sekre-tar osnovne organizacije ZK ne ve odgovora. Zakaj naj bi vstopili v ZK, kaj bodo imeli od tega? -sprašujejo. Poleg tega pa, kot je dejal razpravlja-lec, zveza komunistov tudi ni edino torišče za uve-Ijavljanje interesov mladih. Ti si odgovore na števil-na vprašanja in zadovoljitev svojih potreb poiščejo v ZSMS, SZDL, v raznih društvih in ekoloških sku-pinah. Jasno zavzemanje komunistov za reševanje konkretnih problemov in večja osebna odgovor-nost bi, kot je menil delegat, zvezi komunistov spet vrniio tisti ugled, ki ga želijo videti predvsem mladi.
VLADO JANŽIČ, član CK ZK Jugoslavije, je v razpravi poduaril, da je v prihodnje zvezi komuni-stov potrebna predvsem akcijska in idejna obnova svojih vrst. Akcijska enotnost in večja aktivnost ter poudarek na izvrševanju dogovorjene politike bo-do tudi merilo diferenciacije med bolj in mahj ak-tivnimi člani. Tako bo tudi okrepljena vez med vod-stvom in bazo, med delovnimi Ijudmi in občani ter zvezo komunistov.
VIDA PETROVČIČ