NO. 112
Ameriška Domovi ima
AM€MCAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, JUNE 8, 1953
LETO UU —VOL LHI
NOVI GROBOVI
Mary Cajhan, Frances Strojin, Ann Eckart, Fred, Rose Sayle, in Ludwig; 17 vunkov, 2 pravnuka in več sorodnikov. Rojen je bil istotam kot soproga, kjer zapušča več sorodnikov. V A-meriki je bil 44 let. V letu 1921 je odprl mlekarno na E. 61 St. ipreselil se na E. 158 St. pod imenom Mayflower Dairy Co. Od 1. 1944 je bil v pokoju. Bil je član dr. Napredni Slovenci št. 5 SDZ, dr. Naprej št. 5 S. N. P. J. in Slov moške zveze št 3. Pogreb se vrši v sredo zjutraj iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St Čas ni še določen.
Candace Jacobson
V soboto je preminula v University bolnišnici Candace Jacobson, rojena Donaldson, stara 62 let, stanujoč na 18408 St. St. Clair Ave. Tukaj zapušča soproga Jack, 3 otroke Effie Huber, Charles in Clara, 3 vnuke, sestro Dorothy Bryn in več sorodnikov. Rojena je bila v Painesville, Ohio. Pogreb se vrši v torek popoldne ob 1:30 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na Lakeview pokopališče.
Mike Konjhodžič Po dolgi bolezni je preminul v Mt. Sinai bolnišnici Mike Konjhodžič, star 40 let, stanujoč na 1002 E. 66 Place. Tukaj nima sorodnikov. Rojen je bil v Kotar Šibenik v Dalmaciji, kjer zapušča sestro Milko Gradiška. Bil je član dr Sv. Josip št. 99 HBZ in dr Dalmacija. Pogreb se vrši iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. Čas še ni določen. --------------o-----
Konec premirja med AFL, (10 in preds. Eisenhowerjem
Delavski organizaciji, ki sta doslej kritizirali samo administracijo, kritizirata sedaj tudi samega predsednika Eisenhowerja. WASHINGTON. — Izgledi re-_	publikancev, da bi odtrgali de-
y ° z n ami Charles Fink, sta“; lavstvo od demokratov, so po-
C na 14Qm	vl stali danes še manjši, ko sta obe
delavski organizaciji AFL in CIO pričeli kritizirati predsednika Esenhowerja.
Florian Zavasky
V petek popoldne je umrl Flo-Nan Zavasky, dobro znan lastnik hardware trgovine na 6011 St. Clair Ave. Umrl je v Euclid-
Glenville bolnišnici Zadnjih par ^et je bil v pokoju, trgovino pa le izročil svojemu sinu Willia-Odkar je živel v pokoju, je stanoval na 44 E. 211 St v Eu-Nidu. Bil je češkoslovaške na-hdnosti, toda zelo dobro znan ^ed Slovenci Iz svioje domovi-116 je prišel sem pred 47 leti. — Najprej je delal sedem let pri American Steel and Wire Co., ^to je bil pet let v mlekarskem koslu, zatem pa je pričel hardware trgovino, ki jo je vodil 29 ^et) dokler je ni izročil svojemu sinu Billu. Bil je zelo ak-Nven v Slovaški narodni jednoti društvu št. 807 kakor tudi ^ drugih aktivnostih. Zapušča Gizello, noj. Cisar, ictroke °seph, Helen Moore, Gizello achowski, Mary Doljack, Flo-Nao jr., William, Andrew, Irene adoni in vnuke; zapušča tudi ^ogo sorodnikov in prijateljev. Pogreb je danes zjutraj ob 9 2 Zakrajškovega pogrebnega 'dvtoda v cerkev sv. Andreja ob in od tam na Calvary pokopališče. Naj mu bo miren «tek
V
Naj
v ameriški zemlji.
Antonia Jesenovec
po-
p Petek popoldne je umrla v Myelinic bolnišnici Antonia asenovec, roj. Oražem, 5812 I r°sser Ave. Stara je bila 56 .e rojena v Ljubljani, odko-er je prišla pred štiridesetimi cvjN. Bila je članica dr. Svob. i0Venke št. 2 SDZ in Washing-št. 32 ZSZ. Zapušča moža j^nka in lotncke:	Frank jr.,
^atl Pitlik, Vera Loew, Lillian
lLVec’ Hoien Jenskovic, Ann Pamus, Agnes Dolinar, Marie ^ wpuke, kakor tudi sestri Ano in Frances Lovko, sorod-t0 e prijatelje. Pogreb bo v ^ zjutraj ob 8.30 iz Zakraj-c 0Vega pogrebnega zavoda v taJev sv Vida ob 9.00 in tod ,T pa Calvary pokopališče. 0^aj bo dobri materi tolikih
°N zaslužen počitek.
MNENJE BORCEV V KOREJI
Ameriški vojaki se sprašujejo: Kje bodo komunisti neki zdaj udarili?
NEKJE V KOREJI. — Vojaki na fronti nasproti komunistični bojni črti se danes sprašujejo: “Kam neki bomo šli od tukaj?” Poročevalec, ki se mudi pri vojakih na fronti, pravi “Vse gor in dol ob zakopih se čudoma čudi ameriški vojak: Kam neki bodo komunisti zdaj udarili?
Kljub sedanjemu govorjenju o skorajšnjem koncu bojevanja, je namreč ameriški vojak trdno prepričan, da bo to samo kratko premirje pred pričetkom druge vojne. Nekak mir pred viharjem.
“Kam p oj demo od tod?” me je vprašal 22-letni korporal William L. James iz Wilkesbarre, Pa. “Zdaj smo spet tam, kjer smo začeli . . . samo čakamio zopet novega pričetka. .
James in njegovi tovariši pravijo: “Seveda smo srečni, če bo' ta stvar res končana. — Storili smo, kar nam je bilo ukazano storiti, ne več ne manj. Je bil pač čudne vrste boj. Ako, ostane Koreja razdeljena, bo vladalo nekaj časa trpko icbčutje, le-pgga dnt. pa bo zopet izbruhnilo.”
Pvt. John P. Galvin iz New Yorka, je rekel:
“Če ni bilo drugega, smo dokazali korejskemu ljudstvu ka-
V
kri
Charles Fink
Petek je po dolgi bolezni u-
^ na 14901 Darwin Ave., v ^6 let. Rojen je bil v j šelS ern poteku, odkoder je pri-^ ^Amerika pred 45 leti. Tu ^ Pušča hčere Anna Mae Toth krj, 'j1116 Vido. Soproga Anna je že pred leti, kakor tudi Glares. Dalje zapušča tu-^la°Cetia mater’ Louis in An-l0s N ink, in pet bratov Louis, Ludwig, Anthony in ? te* *n Let vnukov. Pogreb bo A. zjutraj IClb 9- uri iz Mary J51 pogrebnega zavoda na ' 162 St., v cerkev Marije Calv°Vzete »L 9:30 in od tam na aiY pokopališče
y Prank Race
in o^0^0!0 j® bil zadet od kapi haj ,^:15 uri v ponedeljek zju-ta Ulrirl na svojem domu ItaCe 2 ® I58 St., znani Frank IkŠč’ S!” star 74 let. Tukaj za-1?0jeh Za^uj°čo soprogb; Mary, N^etlika v Rodiku na Pri-^slh'vrn’ ^ 'otrok: Frank ml. 1 Lucilid-Race Dairy Co,
Vremensh
čudežna rešitev mlade žene, preko katere je zdrdral cel vlak
'PREDS. SYNGMAN RHEE JE PROGLASIL PREKI SOD
Mussolinijeva ljubavna pisma
RIM. — Italijansko vrhovno sodišče je odločil,o da vlada ne sme obdržati v svojih arhivih ljubavnih pisem, ki jih je pisaril ubiti diktator Mussolini svoja ljubavnici in metresi Clari Petaci. Kakor znano je bila Cla-ra z Mussolinijem vred .'bita, ko sta hotela pobegniti v Švico, in ž njim vred obešena za pete.
Preki sod v Albaniji
RIM. — Albanski razim je nad kor tudi ljudstvom vseh drugih mnogimi albanskimi kraji pro-dežel, da se borimo in se bomo
borili proti komunizmu. Kajti borili se bomo še, o tem ni najmanjšega dvoma. .Le s to razliko, da zdaj kje drugod. V Korejo smo prišli in se borili. Naj mas komunisti sodijo po tem”.
Pfc. Robert C. Workmaster, 22-letni fant iz Pittsburgha, Pa., je dejal:
“Kakor je stvar doslej potekala, bi utegnila potekati v nedogled. Zato jo bomo končali.
glasil preti sod zaradi protikomunističnega upornega gibanja.
Korejci nas morda ne ljubijo, •ker je njihova domovina še zmerom drazdeljena. Toda to bo minilo in nič več ne bo preliva-na kri ameriških fantov, — vsaj nekaj časa ne. Vse, kar žele a-meriški vojaki v Koreji vedeti, je: Kam pojdemio od tu? To je tisto veliko vprašanje vseh vprašanj.”
senhowerjem zaradi situacije v Koreji. — Juž-nokorejski predsednik je proglasil nad deželo preki sod ter poklical v domovino vse častnike, ki se nahajajo v inozemstvu. -
ALTON, 111. — Neka mlada
“kem'lesenem žeie^škem mo- Nujna seja kabinetnih članov s predsednikom Ei-
stiču, tako iimenovanem ‘trestle’, ko je pridrvel na mostič vlak, se je naglo vrgla med tračnice na železniške prage, na katere se je krčevifo stisnila, dočim je osebni vlak z osmimi vagoni zdrvel preko nje, ne da bi je najmanj poškodoval.
“Pravi čudež je, da je odnesla življenje,” je rekel osupli sprevodnik vlaka ženska, ki je stara 25 let in se piše Mrs. Nancy Lyles, je šla s svojim možem na delo. Mahnila sta jo kar po bližnici preko mostička, ko je za njima pridrvel vlak. Zakonca sta kakor blazna stekla proti drugemu koncu mostiča, kamor je mož tudi srečno prispel, ženici pa je spodrsnilo in je padla.
Ko je videla, da ne more izbeg-niti vlaku, se je krčevito stisnila k pragom ter si s tem rešila življenje.
-----o------
Česa nam je pričakovali, če dosežemo premirje v dolgi in krvavi korejski vojni
Zdaj je bilo prvikrat, da velike unjje okrcale predsednika Eisenhowerja, odkar slo republikanci prišli na vlado. To se je zgodilo v soboto, ko je George Meany, predsednik AFL, kritiziral Eisenhowerja, ker ni “u-dejstvil svoje kampanjske obljube, da bo poskrbel za gotove spremembe v Taft-Hartleyje-vem zakonu.”
CIO, ki jo vodi Walter Reuth-er, pa je napadla predsednika zaradi njegove politike glede davkov, stanovanjskih hiš, socialne varnosti in zaradi njegove zunanje politike.
Doslej sta obe organizaciji kritizirali .samo administracijske uradnike, zdaj pa prvikrat samega predsednika
WASHINGTON. — Tu v kratkem navajamo, kaj se bo zgodilo, če bo v Koreji doseženo premirje:
Ko bo premirje podpisano, se bo končalo bojevanje na sedanji 155 milj dolgi bojni črti. Armada zaveznikov bo osta-

Brzinski rekord amer. jel-bombnikov
FAIRFORD, Anglija. — Trije ameriški B-47 jet-bombniki so dosegli na svojem poletu iz Anglijo nov brzin-
v celoti severno od 38 vzporednika1, toda nudi komunistotm! dokaj prednosti.
Komunisti so bili pripravljeni doprinesti težke žrtve za za-vojevanje teh položajev pred podpisom premirja. Združeni narodi pa niso hoteli tvegati
WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower« se je sestal na nujni seji z visokimi uradniki državnega departmenta,ker se je nesporazum med Zdr. državami in Južno Korejo še povečal zaradi načrta, ki so ga zavezniki predložili komunistom za dosego premirja.
Tukajšnji vladni uradniki so mnenja, da bodo Južnokorejci poskusili s silo združiti Korejo, če zavezniki podpišejo premirje s komunisti.
Med onimi, ki jih je Eisenhower poklical k nujni seji, so bili sledeči: državni tajnik John Foster Dulles; gen. J. Lawton Collins, načelnik armadnega generalnega štaba, in Frank Nash,, pomožni obrambni tajnik.
Komentarja ni. . .
Bela hiša ni izdala nikakega komentarja o tej seji. Toda poučeni krogi pravijo, da je bila seja sklicana zaradi silnega nasprotovanja Južne Koreje načrtom za premirje, glede katerih je blizu sporazum med zavezniki in komunisti.
Korejska ambasada je objavila v petek zvečer Rheejevo izjavo, v kateri pravi južnokorejski predsednik, da so mirovni načrti Zdr. nardov “nesprejemljivi” za Južno Korejb. Predsednik S. Rhee zahteva umik vseh tujih čet iz Koreje, ameriško - korejski obrambni pakt in pravico Južni Koreji, da poskuša združiti in ujediniti korejski narod.
Predsednik Rhee grozi, da bo ignoriral vsako premirje, ki bi pustilo deželo razdeljeno in kitajske komuniste na korejskem ozemlju.
Izjava korejskega poslanika
“Premirje na podlagi načrtov Zdr. narodov je absolutno nesprejemljivo za korejsko ljudstvo”, je rekel dr. You Chan ang, korejski ambasador v Wa-shingtonu. “Vzrok za to je, ker so Združene države in Zdr. narodi šli definitivno na rekord | rekoč, da se ne bodo nikoli icd-, povedali ideji upiranja nasilni
la v Koreji vsaj dotlej, dokler težkih žrtev v zadnjih dneh
ne bo podpisan mir. To pa u-itegne vzeti mesece, morda leta časa. Na Japonskem ostane znatna udarna sila. Administracija ‘bo nastopila z vso odločnostjo proti vsaki kampanji, da se pokliče vojaštvo čimpreje domov.
Draft ali vpoklici pod zastave se bodo nadaljevali, toda so bili že okrnjeni na polovico (po 25,-000 mož mesečno po 1. juliju).
Stroški za obrambo se ne bodo naglo znižali, še vedno bomo namreč vzdrževali — 1,500,000 j močno armado na Daljnem vzhodu in v Evropi.
Splošna slika položaja:
' VOJAŠTVO: Sovražnik je v močnih policijah, kjer bo ostal, če se bo nadaljevala vojna. Komunisti so v zadnjih tednih
to”
Amerike v ski rekord
Dva teh bombnikov sta po-,	v	.
trebovala za polet iz Limestone, |zavzeL vitalno vazne po ozaje Me., do Fairforda pet ur in 36,lna Old Baileyju, egasu^ ar-111 ponoči oblačno in] minut, tretji pa pet ur in 37 mi-;aonu’ Ll^° V mv
vojne.
DIPLOMACIJA: /Pogoj premirja je politična konferenca, ki se ima pričeti tekom devetdesetih dni po premirju. Skupščina Združenih narodov bo z večino določila, kateri, narodi Inaj bodo reprezentirani. — Možna in predvidevana so daljša pogajanja in barantanja.
Združene države pravijo, da se mora konferenca tikati sar mo Koreje. Sovjeti j a in ostale komunistične države pa hočejo, da se na tej kqnferenci obranava o vseh daljnovzhodnih vzburkanjih kakor tudi o vprašanju sprejetja rdeče Kitajske v Združene narode.
Dalje je možno, da bo Sovjeti]'a stavila predlog, da se povabi na to konferenco samo
repatriaciji vojnih ujetnikov.
“Zdaj pa popuščajo in se u- vladi klanjajo vsem komunističnim zahtevam. . . Zelo prozorno zastrti predlogi ne morejo pomeniti nič drugega kot nasilno/ repatriacijo vojnih ujetnikov.
“Useda vojnih ujetnikov bo v rokah komunističnih /Čehov in Poljakov, in nikomer ni težko predvidevati, kakšna, bo ta usoda. Oni bodo enostavna rekli ujetnikom, ki se nočejo vrniti nazaj pod komunistično /oblast:
‘Ali veste, kaj se bo zgodilo z vašimi rodbinami? če se nočete vrniti, bodo vaše družine likvidirane.’ In če se vrnejo, bodo pa sami likvidirani.”
Rhee proglasil preki sod
SEOUL, Koreja. — Predsednik Rhee je v nedeljo nad vso Južno Korejo proglasil preki sod.
Preklical je vse dopuste juž-nokorejskega vojaštva kakor tudi odhod petnajstih generalov v Združene države v svrho študij.
Dalje je poklical domov vse južnoko,rejske častnike, ki se na-
Po nujni seji kabineta je Rhee izdal proglas “Apeliram na korejsko ljudstvo, da se podvrže odlokom vlade. Zdaj gre za življenje in smrt.”
Za časa kabinetne seje je vojaštvo blokiralo vse hodnike, ki vodijo do prostora, kjer se je vršila seja.
Nujna seja kabineta
WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je poslal predsedniku Rheeu nadaljno/ nujno poslanico, s katero si prizadeva končati trpko .opozicijo korejske vlade proti sprejetju mirovnih predlogov, ki bi približno v desetih dneh končali korejsko vojno.
Seja Eisenhowerjevega kabineta je bila tajna, toda gotov/a je toliko, da je Eisenhower ponudil korejskemu predsedniku dodatna in nova jamstva ameriške vlade za slučaj ponovnega napada na Južna Koreja
REVOLTA NA ČEŠKEM
Jugoslovanski tisk poroča o javnem uporu v mnogih češkoslovaških mestih.
BEOGRAD. — Jugoslovanski uradni tisk poroča, da so se v seboto češkoslovaški delavci spopadli s češkoslovaškim četami v množičnih demonstracijah proti hlapečavanju češkoslovaške vlade Sovjetiji.
Jugoslovanski tj(sk sporoča, da so te vršile te množične demonstracije proti režimu v mnogih čeških mestih. Časopisje /označuje te spopade kot “odprto revolta.”
“Borba”, uradno glasbo Titove komunistične partje, kvoti-ra Tanjugovo poročilo z Dunaja, v katerem je rečeno, da so uprizorili češki delavci “revol-
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Triindvajseta obletnica—
V	četrtek 11. junija bo ob 8:15 v cerkvi Marije Vnebovze-te sv. maša za pok. Mary Kajic.
Peta obletnica—
V	torek ob 6:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Angelo Grili.
Cerkveni bazar—
Od srede pa do vključno nedelje 14. junija imajo pri cerkvi Marijinega Brezmadežna spočetja na Superior Ave. in E. 41. St. karneval in bazar.
SELITVE. Štefan in Kristina Bortscheller sta se preselila iz Californije v Cleveland (1396 E. 53). — Erik Kovačič se je preselil v Washington, D. C. (1503 Monroe St. N. E.) iz Clevelanda.
DAR za Slovensko pisarno. Pevsko društvo “Korotan” je darovalo za pisarna, kjer ima društvo svoje pevske vaje, $20. — Hvala lepa.
KAMPANJA za Ligo. Ali sem se je spomnil in tudi kaj storil? Dancve lahko pošljete tudi preko naše pisarne.
IZREDNI begunski zakon za 240 tisoč beguncev vseh narodnosti bo verjetno sprejet še v tekoči parlamentarni sezoni.
in “krvolitje” zaradi
proti češki nedavne-
jviavn ^0.1 njenega ga razvrednotenja češke valute, ki jo je postavila na “zlato osnovo, temelječo na sovjetskem rublju.”
Tanjug sporoča, da so se demonstracije pričele v Plznu. Delavci so se uprli, da bi šli na delo, nakar sta bila poklicana tajna policija in vojaštvo, ki je pričelo streljati na stavkar-je, katerih je bilo' mnogo ranjenih in odpeljanih v bolnišnice.
Vojaštvo je obkrožilo mestno' hišo z bodičasto žico ter patru Ijira po mestu z nabitimi puškami in nasajenimi bajoneti.
Situacija je postala kritična tudi drugod v Češkoslovaški, ne samo v Plznu. Poročila iz Prage naznanjaj©;, da je bila večina trgovin zaprta in da je odprtih samo nekaj prodaj a-len, kjer prodajajo živila.
Tudi v mestih Ostravi in Brno so 'se delavci uprli odhodu na delo
nut.
j Sedanja bojna črta teče skoraj vtralni narod.
en azijski in en evropskih narod bajajo v inozemstvu, med njimi izmed /onih, ki imajo svoje če- gen. Sun Yupa, načelnika gene-'te v Koreji, kakor tudi en ne- ralnega štaba, ki je začasno v
Zdr. državah.
Dva duhovnika ubita
HANOI, Indokina. — Tukajšnji komunisti so porušili neki katoliški samostan ter ubili dva duhovnika.
Slovenska pisarna
6116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-S.717
Šestnajstletni sin je pomagal materi pri porodu
HIALEAH, Ela. — Neki 16 let s a tri deček je v soboto ponoči pomagal svoji materi pri porodu njenega sedmega otroka, ker ni bilo ob času zdravnika, oče pa je bil prenervozen in pre-razburjen, da bi ji mogel pomagati.
Guy Goodman, najstarejši sin Mrs. Vincent Gillem, ki je zdaj drugič poročena, je rekel, da je vedel, kaj mu je storiti, ker je bil pred časom zaposlen pri nekem veterinarju ali živi-nozdravniku.
Mati in dete sta zdrava.
NAJNOVEJŠEVESTI
PANMUNJOM, Koreja. — Zavezniki in komunisti so danes podpisali sporazum za izmenjavo ujetnikov korejske vojne, s čemer je odstramjen zadnji zadržek premirju triletne vojne. Zdaj pričakujejo, da bo temu podpisu kmalu sledil podpis premirja samega. Prav tako je pričakovati, da bo ta podpis razburil vso Južno Korejo ter povzročil
tam silno reakcijo.
HONG KONG. — Komunistična New China News Agency je sporočila, da sta rdeča Kitajska in Francija podpisali medsebojno trgovinsko pogodbo, ki krije za 28 milijonov dolarjev trgovine. — (Zmerom lepše! . . .)
ARCADIA, Neb. — Tukaj je zadel neko farmsko hišo, v kateri je bilo deset ljudi, silen vihar. Vseh deset je bilo ubitih, hiša pa izravnana z zemljo.
WASHINGTON. — Komisija za atomsko energijo je sporočila, da se deluje zdaj z vso naglico z izdelovanjem hidrogen-skih bomb, atomskega orožja pa je toliko, da je pričelo primanjkovati skladišč zanj

Ameriška Domovina
■mi
l <- /% %,— M<>
^esnsoTmt
6117 St. Clair Ave.
lIEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za ZpcI. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 112 Mon., June 8, 1953
Dvoje mnenj
V Združenih državah in po vsem svetu vlada danes veliko zanimanje glede različnega mnenja v zunanji politiki med predsednikom Eisenhowerjem in senatorjem Taftom.
Dne 26. maja je namreč v Cincinnati na konferenci kristjanov in judov prebral sin republikanskega .voditelja Roberta Tafta očetovo izjavo glede zunanje politike. Taft je splošno znan kot mož odkritega in odločnega značaja, ki pove svoje mnenje naravnost brez ozira na desno in levo tako, kakor misli, da je prav. Taft je izjavil sledeče:
Združene države ameriške imajo malo močnih in volj nih zaveznikov. Najmanjša kretnja Rusije preplaši Francijo in Anglijo, da skušata obe državi obnoviti svoje trgovske zveze s Sovjetsko Rusijo. Organizacija Združenih narodov je preslabotna in sama v sebi nesposobna, da bi ostra-šila in zavrnila napadalca. Prišel je čas, da Združene ameriške države pregledajo in preusmerijo svojo zunanjo politiko. Potrebna bi bila nova konferenca svetovnih držav, ki bi izdelala nov pravilnik Združenih narodov.
Da je ustanova Združenih narodov nesposobna varovati mir in zavarovati narode pred napadalci, temu je dokaz dejstvo, da so Združene države ustvarile izven organizacije Združenih narodov severo-atlantsko zvezo.
Če so naši zavezniki nezadovoljni z našim vodstvom, pustimo jim, da si drugače pomagajo.
Nato je dobesedno izjavil:
“Jaz mislim, da moramo pozabiti na Združene narode, kolikor se tiče vojne v Koreji. Mislim, da moramo sedaj na najboljši način izvesti mirovna pogajanja, če pa ne uspemo, potem pa povejmo Angliji in svojim zaveznikom, da se umaknemo od nadaljnih pogajanj v Koreji.”
Dne 25. junija letos bo preteklo 3 leta, kar Amerikan-ci prelivajo svojo kri v korejski vojni, toda dejansko smo tam, kjer smo bili pred tremi leti. Taft je jasno povedal, da so krivi naši zavezniki, da v Koreji nismo dosegli drugega, kot da smo ustavili napad komunistov. Ni dvoma, da je bil vojaški položaj na bojišču nekajkrat tak, da bi bili mogli doseči zmago in sovražnika vreči iz Koreje, da pa so naše generale pri tem' zavrle intervencije zaveznikov.
Sedaj nastane vprašanje: Ali naj naši vojaki še dolga leta prelivajo svojo kri v Koreji, ne da bi smeli izvojevati zmago, ali pa naj dosežemo mir na ta način, da priznamo komunistom severno Korejo, kar bi pomenilo, da vojska lahko izbrune ponovno vsak trenotek. Ali naj radi tega Amerika vzdržuje potem še naprej tam močno vojsko in plačuje vse ogromne stroške v nedogled?
Za vsakega človeka je jasno, da vodi vojno v Koreji Sovjetska Rusija, ki sedi v Združenih narodih. Severni Korejci, ki so bili le orodje Sovjetske Rusije, so bili označeni kot napadalci, Rusije, ki je vse vojne kriva, pa Združeni narodi niso upali označiti kot povzročitelja napada. Glavni napadalec sedi kot vrhovni sodnik v UNO. Zdaj naši zavezniki celo žele, da bi komunistična Kitajska dobila sedež v Združenih narodih, kar bi bila nagrada za napad. V takih razmerah je jasno, kar je povedal Taft, da ta organizacija ni sposobna preprečiti vojne in napada.
Pa tudi če se sklene na Koreji mir pod pogoji, ki ne bodo častni za nas, ali bi bil s tem dosežen mir? Komunistična Kitajska bi po miru imela na razpolago nad en milijon izvežbanih vojakov, ki jih bo kaj lahko vrgla v Indokino. Tam se Francozi že pripravljajo, da pobašejo svoje kovčege, odidejo domov ter prepuste deželo komunistom. Če dobe ti v roke še Indokino, potem pride na vrsto Indija. Če bo hotela Amerika to preprečiti, bo morala vreči zopet pol milijona vojakov v Indokino in korejsko bojišče bi se obnovilo drugod pod slabšimi pogoji. Taft misli tako kot McArthur in drugi naši generali, da moremo doseči mir le z odločnim nastopom proti komunistom, ker le ta more preprečiti svetovno vojno.
To se zdi, da so glavne misli v Taftovih izvajanjih. Časopisi poročajo, da se s Taftom' strinja večina republikanskih senatorjev in kongresnikov. Taft in njegovi pristaši se dobro zavedajo, da brez odločnega koraka na Koreji pademo nazaj v Trumanovo politiko popuščanja in to bi znalo pri prihodnjih volitvah zelo škodovati republikanski stranki.
Na Taftove izjave je odgovoril predsednik Eisenhower na časnikarski konferenci dne 28. maja. Izjavil je, da ne odobrava TaftovSga stališča. Predsednik je priznal, da bi brez zaveznikov imeli bolj svobodne roke v Koreji. Vedno je težko najti med več soudeleženci edinost glede nastopa, toda mi ne moremo ohraniti sodelovanja z zavezniki na drugih toriščih svetovne politike, če gremo svojo pot na enem kraju. Vsa naša politika sloni na temelju, da nobena država na svetu ne more živeti sama. Mi moramo imeti zaveznike, s katerimi je treba doseči vsaj v poglavitnih vprašanjih edinost.
Če premišljujemo izjavi obeh državnikov, moramo priznati, da imata oba prav, vsak na svoj način. Težko si moremo misliti, da bi bil podal Taft svojo izjavo, da bi otežko-čil Eisenhowerjevo stališče. Zdi se, da je imel Taft pred očmi
en cilj: Da bi s svojo izjavo okrepil položaj predsednika na Premočni so! Predolgo se jim,
prihodnji konferenci na Bermudih. Tu se bo Eisenhower .je prizanašlo. Ostali svet pa se kaj lahko skliceval na mnenje Tafta, senatorjev in ameri- komunistične more ne bo rešil škega ljudstva, da Amerika noče več politke popuščanja, samo z besedami, ker besede ta-Vsekakor je Taftova izjava velik opomin Franciji in Angliji, ke ali take pri komunistih nič. ki ga ne bodo mogle prezreti.	M.	ne zaležejo. Komunist te razu-
me le tedaj, kadar ga čofneš po buči, pa potem še le vprašaš, kaj želi.
Lasallski glasovi in odmevi I
(Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”)	A
La Salle, 111. — Že večkrat mih. Torej v tem slučaju je pri-sem čital in tudi v pogovorih šlo to na uho guvernerja. Ta je čul, da se bolnikom po državnih obljubil preiskavo. Se bo vide-bolnišnicah za slaboumne, ner- la, ali bo kaj izboljšanja. Bolni-vozne in druge take bolnike, ki šnice so tu, da strežejo ljudem v zgubijo duševno ravnotežje, potrebi bolezni. Zato plačujemo marsikje slabo godi. Pritožujejo državi davek, .s katerim bolnšni-se navadno, da se za nje dosti ne ce država zida. Koncem koncev menijo ne zdravniki, ne strežni- jo vse to naša zadeva zato se je ki, ne bolničarke, da bi jim res treba tudi zanjo zanimati. Lju-skušali postreči, kakor njihovi d j e, ki vodijo te zavode so prav bolezenski slučaji zahtevajo. Da- za prav ljudski služabniki, mi Ije se pritožujejo, da jim ne ser- davkopačevalci jih plačujemo, virajo dobre hrane in da jih več- ne za to, da bi bolnike pretepali krat silijo jesti jedila, ki jih ne in zlorabljali, ampak da bi jim ljubijo in jim na ugajajo. Tudi stregli in služili. Kadar kdo ve se sliši pritožbe, da jih pretepa- za kak tak slučaj, ga naj kar jo po, takih zavodih strežniki in na glas pove^pa tako, da ga bo-drugi.	do prava ušesa slišala.
Pri normalnih ljudeh največ-1	— Zanimivo je poročilo iz
krat take pritožbe naletijo na Springfielda tudi o izplačanju gluha ušesa. Ljudje si pač mi- obresti, ki jih je država Illinois slijo, da bolni na umu, ali pa plačala pred kratkim v znesku nervclzni ljudje so največkrat $25,543,000.00 od bondov, na ka-pod utisom, da jih vse zaničuje tere si je država izposodila 385 in vse preganja in pod takimi | milijonov dolarjev, da je pla-utisi si delajo sodbe, ki nimajo |čala vojakom, ki so služili v podlage. Morda je res to pri t drugi svetovni vojni, vojaški bo-marsikateremu takemu bolniku, .nus. Bondi bodo dozoreli, ena Tudi bo res, da so nekateri porlserija leta 1960, druga pa leta redni in da jim ni mogoče ustre-[1972. Ta dolg se je znižal, a ga či,'pa naredi za nje karkoli že je z obrestmi vred še vedno' hočeš. Taki tipi se dobijo na'okrog 334 milijonov dolarjev.
eni in drugi strani. Vendar bolnikom je treba bolj prizanašati, že iz usmiljenja, ker so bolniki. Strežniki in drugo osobje, ki so zdravi, bi morali imeti več obzira in bi morali upoštevati, da imajo opravka ;z bolniki, če bi bili zdravi, bi ne bili tam. Vse to je treba upoštevati, da človek dobi vsaj malce nekak pravičen upogled v te zadeve. Ni vse res, kar se trdi na eni strani, pa ni vse res na drugi strani.
Neki John J. Masters iz Jo-lieta, se je te dni oglasil v državni hiši guvernerja Williama; G. Stratton v Springfieldu, 111. in je glede tega podal guvernerju zanimivo poročilo. Masters je dejal guvernerju:
“Kar sem jaz videl v državni bolnišnici v Manteno, bi o tem lahko napisal precej obširno knjigo. V bolnišnico sem šel 7. februarja radi moje popolne živčne razrahl j an osti. Iz bolnišnice sem bil odpuščen 31. marca.”
Guvernerju je pokazal zdravniško spričevalo, ki izjavlja, da je sedaj v popolnoma zdravem duševnem in zdravstvenem stanju. Masters je eden izmed 60 oseb, ki so posetile tekom enega tedna guvernerja Strattcna, ko je imel ta en teden takoimeno-van “open-house” v državni hiši za razne pritožbe. Med drugim je Masters povedal guvernerju še to le:
“Hrana v bolnišnici je bila slaba, slabo pripravljena, neokusna in največkrat servirana kar mrzla. Strežniki in bolničarke so silile bolnike, da so tako hrano vživali. Tako ravnanje ima slab učinek duševno in zdravstveno na stanje bolnikov. Nad bolniki so se znašali tudi drugače, včasih so jih tudi pretepali. Bolničarke, strežniki in zdravniki niso kazali nobenega zanimanja za bolnike. Včasih vzame mesece, predno se bolniku dovoli sestanek z zdravnikom bolnišnice. Strežniki vedo več o bolnikih, kakor pa ve zdravnik.”	/
Masters je dejal dalje guvernerju, da nekateri vposljenci pridno vršijo svoje dolžnosti in, da uvideva, da je njihova plača prenizka, zato je tudi pomanjkanje bolničark in drugega osob-ja v takih bolnišnicah.
Masters je dejal, “da mu je guverner obljubil, da bo probleme v državnih bolnišnicah proučil in da bo zadeve osebno preiskal.”
To je zanimiva novica. Velikokrat se čuje o takih proble-
Tudi to gra iz davkov. Vojne nas precej stanejo/na vseh koncih in krajih.
— Kedaj bo vojne konec v Koreji? To, vprašanje se pogosto-ma čuje v ameriški javnosti, tako pri nas, kakor drugod. Odgovora na to nihče me ve. Vojne bo konec, kadar bci komunistom tako kazalo, preje ne. Ko človek, včasih posluša pogovore o tem, nekateri skoro izajvljajo, kakor, da so Združeni narodi krivi tega, da je prišlo, do kar je prišlo: v Koreji. Taki pač niso z odprtimi očmi sledeli dogodkom, ne v zadnji svetovni vojni ne preje, niti ne sledijo, dobro dogodkom v sodobnosti.
Kdo pa je je kriv vojne v Koreji? Ali Amerika? Kdo more kaj takega trditi ali misliti? Kdor tako misli ni mnogo Ameriki naklonjen.
Ali niso bili ravno komunisti tisti, ki so oborožili severne Korejce in jih poslali preko črte v južno Korejo, za tem., ko so Amerikanci odtam odhajali. Načrt Moskve je bil, hitro zasesti Južno Korejo, saj ne bo nihče ugovarjal in tako, bi komunisti sedeli v vseh strategičnih točkah ob azijski obali, odkoder bi kovali nove načrte, kako prodreti dalje na razna tihomorska otočja.
Sleherni dan je bolj jasno, da je ravno Amerika vse predolgo, prizanašala komunistični agre-sivnesti. Poglejte samo ta le dejstva: Rusija je pristala še v Jalti, da bo dala narodom priliko samoedločevanja, tako na Poljskem in drugod, kjer je imela kaj zasenenega ozemlja. Ali je le v eni taki deželi izvršila, kar je obljubila? Amerika pa je na drugi strani obljubila Filipincem samostojnost in neodvisnost in jio je tudi dala leta 1947.
berem z veseljem in zanima-j lin, Ivanka Dedek, Matija Kr-njem, ker ima vedno dosti no-[nel, John Dekleva, Joseph Durn, vic, pa tudi kaj zabavnega, da John Česnik, Frank Tegel, John
se nasmejem do srca.
V Ameriki sem že od 1. 1898, doma pa sem iz Zagradca-Fu-žin. Vsem prijateljem in so-
šolcem, ki so še živi, pošiljam Gorjanc, Neimenovan (po, $2.00)
Tanko, Gregor Bergoč, Stanko Bergoč, John Česnik, Stumbel Dalet, Neimenovan, William Gubane, Joseph Doljak, Frank
lepe pozdrave.
John Godec, st.
Zahvala
Pozdrave prijateljem
Colorado Springs, Colo. —
Dobil sem sporočilo, da mi je naročnina potekla. Prav lepa hvala, da ste me spomnili, tako vsaj meni ni treba na to misliti. Pošiljam vam naročnino za celo leto, ker se mi je list tako priljubil, da ga bom
bral, dokler mi bo le vid do- ljubi Bog tisočkrat povrne! puščal. Ameriško Domovino'	Lojzka Trpin.
----------o-----------
Najsfarejžo tovorno ladjo dvigajo
Plula je baje okrog leta 230 pred Kr. roj. iz Grčije v Francijo
Cleveland, O. — V dolžnost si štejem, da se iskreno zahvalim Mrs. Kovač za lep večer, ki mi ga je pripravila za moj 52. rojstni dan v krogu dragih prijateljev. Hvala lepa za vsa darila, cvetlice in voščila. Naj
Rajer Rudolf, Mary Nikolas, John Hodnik, Anna Sterle, Stanley Mihelčič, Frank Aucin, John Troha, Max Traven, Frances Krebel, Louis Hafner, Teodor Hartman, John Starman, Anthony J. Mezgec, Frank žun, Anton Bragoličič, Dave Kohl, Andreji Valentinčič. $1.50 Louis Ralih Po $1.25 Rudolf Pesek. Po $1.00: Mr. šircel iz Midway, Pa., Andrej Zalar, H. M. Bosten, Ernest vsem ^ Slokar, J. C. Medveš, Frank Ja-Ikomin, Anton Mihelčič, R. E-Godfrey, Louis Meden, Joseph F. Leskovec, Joseph Kušar, John Miklavčič, John Petrič, Charles Vrtovšnik, Henry C. Madež, James Kočevar, Joseph Pajk, Stefan Kozlov, Fred Martin, To-
Iz Marseilla poročaj,oi, da so da je bila ta velika tovorna ladja ^F ^adel, Jrfin Zalar, Tony Mr začeli z morskega dna dvigati to
vorno ladjo, ki je v tretjem sto-
lastnina Rimljana Marka Sesti-! snlk’Thn Mulec, Anton Pušnat ja, ki je postal grški državljan. !Dick J- Kusa, Audrey Zakrajšek,
JLWJCAJIU, xvi Jt; V 1/J.	v-iii	j a.y rvl (C puotcui	CII. V1J dll. !	m '	V
letju pred Kr. r. plula iz Grči- Sesti je živel 240 let pred našim Rudolf Skebe, William Bi a ac.
je v Francijo. Pravijo, da je to naj starejša tovorna ladja, kar so jih doslej našli. Njeno dviganje
štetjem na lotoku Delosu. Rim j Rihard Treckett, Ignac Klopo-takrat še ni bil mogočna država,1 v^’ Jakob Poješ, Tony Jevec
v Laciju so bile še neodvisne gr-
finansira francosko Nacionalno ške naselbine. Promet med Gr-
geografsko društva, vodi pa ga neki francoski mornariški oficir. Francoska javnost se za to delo zelo zanima. Potapljači so ugo^-tovili, da je bila ladja za takratne čase zelo velika. Dolga je bila 30 m in v njej je bilo prostora za 50 vagonov blaga. Iz nje so že dvignili kakih tisoč antičnih vrčev z dvema ročema in širokih glinastih žar. Nekateri vrči so bili dobre: zamašeni in v njih so našli nad 1700 let staro vino. Mnogi prijatelji žlahtne vinske kapljice se zanimajo za to staro vino.
čijo in pristaniščem v Laciju je
Louis Zupančič, Peter Kotorac, Ernest Zdešar, John Nose, Jch1 Hegler, Joseph Stembal, Leo-
Po znakih na vrčih sklepajo, posameznih pristaniščih.
bil zelo živahen. Sestijeva ladja narc^ Zeigler, Fiank Poje, je najbrž odplula iz tega prista-'EKlavec’ John Babič, Anton SU nišča v Francijo. Arheologi	Wk:k, Andrej Rijav?
domnevajo, da se je potopila
okrog leta 230 našega štetja.
Francoski mornariški oficir, ki vodi dviganje, pravi, da bodo v prihodnjih tednih dvignili z dje ves tovor, potem pa še njen trup. Po trupu bodo izdelali ena-
Ladi Mandel, Louis Trent, J°' seph Modic, Al Jelarčič, LaV' nrenc Aucin, Anton Cerkvenih' ! Anthony F. Debelak, James T ja.'Milli, Mary Gerse, Edy Popovi' 'čič, H. Soedfad, S. Herzel, Mat* Koršič, Ann Popovich, Barbar3
Robič-
.	. Gerl, Jack Royce, John — ,
ko ladjo in jo tudi enako opremi- Ann KarloviCj Joe Kovačevič-
li. V znanstvene namene bo ko- WiHiam Kurtovič, Barbara B3'
pij a te prastare ladj e plula pd iron, T. Kapel, G. Marolt, Fran>c
Sredozemlju in se ustavljala v
Poročilo odbora za nabiranje prispevkov za gasil-skl in prosvetni dom v Slavini
Euclid, Ohio. — Naj pojasni- pokojno mamo in staro mamo mo, da so prispevki vknjiženi po ^ Pepco Medvedšek, umrlo v žab-vrstnem redu nanašajoč se naj ji vasi pri Novem mestu, istota-
prispevano vsoto. Recimo, da je nabiralec poslal, tajniku odbora denar in imena darovalcev z različnimi vsotami, naj vsak gleda za svoje ime pod rubriko vsote, ki je označena zgoraj. Naj lepšo zahvalo izrekamo vsem daroval-
cem kakor tudi nabiralcem pri- goslav Center Euclid, O., Gospo-
držala v Indiji. Sovjetska zveza pa nikjer, ampak je šla še dalje, zasedla je Čehoslovaško, Oger-sko, Romunijo, Bolgarijo, pa še
spevkov. Iskrena hvala vsem društvom, organizacijam in ustanovam, katere so se odzvale s prispevki.
Del sedaj je bilo nabranega in so prispevali sledeči: Po $150.00 Joseph Žele sr., $137.55 čisti preostanek od predvajanja premičnih slik v Barbertonu, Ohio,. Slike je predvajal John žigman, ki jih je posnel po raznih krajih Slovenije za časa obiska leta 1951. Za krasen uspeh te priredbe gre V prvi vrsti zahvala rojakom v Barbartonu, kateri so prireditev pripravili. Pri prireditvi so sodelovali: Mr. in Mrs. Jacob Penkci, Mr. in Mrs. Frank Čič, Mrs. Frances šabec, Mr. in Mrs. John Klančar, Mr. in Mrs. John; Mišič, Mr. in Mrs. Joseph Križaj, Mr. in Mrs. Joe Biščak in še nekaj drugih. $100.00 John in Mary žigman, $50.00 Slovensko samostojno društvo “Domovina” v Barberton, Ohio, po $20: John
Baker, Adelina Cecelic, Fraflh Prsek, Ludvik Prosen, Louis G°' dec, Frances Fabjan, Joseph Fh' kovec, Frank Novak, Joseph M6 kinda, Anton Aucin jr., Regustni, Louis Urbančič, Luh3 Česnik, Mart. Vatovec, Josephi1*6 Grlica, Frank Gustinčič, Anh>** Vatovec, John Faljančič, Frai*h Mihelič, Joseph Kurent, J°kl1 Koss, Andrej Gorjanc, Louis mut, Karel Samanič, John E1* žar, Frank Milavec, Anton goda, Matt Zadnikar, Matt Z3*1 bi, John Škufca, Joseph PisktJ' Matt Kogovšek, Blaž Novaj’ John J. Gabrenja, Anton Ai*z ček, Matt Urbas, Anton Jurc6’ Veronika Cedilnik, Rudolf E° točnik, August Platt, Fra**^ Krese, J. Hcichevar, Joseph sic, Albin Serdoner, Martin X3 tovec, John Vrh, Leo KreseV'6’ John Kresevic, John P. Taste?6' Frank Zadnik, Frank Majce6 Joseph Rolih, Joseph Tona5'6 (po $1.00) Joseph Bartol, Ar?6 Jelarčič, Mika Vičič, Mrs. N*CJ Škerl jr., John Krnel, Anton Se-,Magovash, John Hrovatin, mec, Frank Bole, Jakob Kapel, | Kalister, Fred Krečič, Rose ^ Anton Fatur, Frank in Marta'| tovec, Štefanija Mahnič, Era'j Koss, Andrej in Mary Bole, Kcpp, Joseph Kovačič, F-Louis in Mary Stopar, Jakob in Arch, John Jergel, Joseph Pa
lič, Steve Predovič. Po 50c Jo1
ko namesto cvetlic za pojkojna Pepco Medvedšek, Frank in Josephine in sinček Mezget. Po; $6.00 Joseph in Mary Medvedšek.
Po $5.00 Federacija SNPJ dr. za Severni Ohio, American Yu-
dinjski odsek'A. Y. C., Slov. delavski dom Collinwood, O., Slov. pevski zbor Adrija, Društvo št. 518 SNPJ, 126 SNPJ, 322 SNPJ, 247 SNP, 53 SNPJ, 559 SNPJ, 129 SNPJ, 47 ABZ, 29 SDZ, J. Mršek, M. Klemen, neimenovan, Frances šabec (Kališterčeva), Frank Kosec, Frank Slejko, neimenovan, Mr. in Mrs. Joseph
Krantz, John Vithelic, John
fte'
hel, August Cebron,
Cele: Anglija je svojo obljubo,- jn Betty šorc, Race Dairy Eu-
clid, O., $15: L. dn H. žele, Jas. žele jr. Suthc|n in Justine Girod; in Slovenski delavski dom na Prince Ave., $13.45 prostovoljni v
danes sedi tam z najstrožjo dik- prispevki nabrani v Girard, O.
cb priliki predvajanja premičnih slik, po $10.00 Društvo Sloga št. 14 SNPJ, Društvo 121 SNPJ, Društvo št. 386 SNPJ, Slov. pevski zbor Slovan, Gospodinjski odsek Slov. delavskega doma na Prince Ave., Jennie žigman (Kramarjeva iz Selc), Frank in Karolina žigman, Louis Boštjančič, Anton Penko, Joseph šeme, John Drenik, Au-
taturo. In čez Sovjetsko zvezo-se nekateri dopisniki nikdar ne pokregajo, ampak čez Ameriko se, češ, kaj išče tam, kaj dela tam? Kaj dela? Zaustavlja gadjo, zalego, ki se počasi tudi proti nam bliža. Škoda le, da jo ni preje začela. Veliko je Amerika že zamudila!
Kdo je torej vreden obsoja-' nja?
Naj kdo trdi tako ali tako;'gust Kolander, Boyer Town Bu-moje prav resno mnenje je, ko-1 ral Casket Co„ Joseph in Mary munisti ne bodo dali svetu mir. Medvedšek namesto cvetlic za
Elizabet Bergoč, Joseph Zadnik,
Mr. in Mrs. P. Mezgec sr., Anton Aucin, John Ludvik, Mrs. J.	--	,
Tratnik, George Zojrman, Frank: Hočevar, John Kocjančič, An r Ipavec, Pavel Česnik, John čes-'Slama, John Grili, Rudolf ? mik, Tom Milharčič, Mrs. J. Gla- j man, Anton Klenak, Frank žar namesto cvetlic za pokojnim ^sen, Mrs. Antonija Počkaj, Pavel' žele iz Koč, Mrs. John, kop Bergoč, Frank Zadnik, ^
cob Savar, Mary Dodič,
Sorz namesto cvetlic za pokojnim Frank Jelarčič, Toni Bole, Janko Rogelj, Frank Samsa, Frank Kovach, William Schutt, Anton
Podboršek, Valentin Kuhar, ^ menovan, Joseph Mršnik, J°st
Boštjančič, Joe Guryek, Edw.
Delost,
Zorko, Janko/ Robič,,'Guryek, Edw. Leskovec, Frank Derdič, Joseph Pulc, Nor-'Post, John Mramor, Louis man Prijatelj, John Lokar jr. lih.	^
Charles žele. Po $4.00 Anton še enkrat naj iskrenejša Plut, Jakop Mantz in Frank Kle- vsem, kateri ste darovali, ka' y mentz. Po $3.00 Mr. in Mrs. Mir-J ste delali ali na kakcfršenkol* ko Rehar, Viktor in Ana Slavec, j čin pomagali do tega lepe^a Mike Ludvik, Anton Boršnar, I peha.
John in Kati Gorjanc, Andrej in j Če je Terezija Gorjanc, Theodor Kir-1 podpreti in sodelavati s cher sr., Theodor Kircher jr., I prispevkom v pomoč noveg3^ v' Martin Pesek, Milan Medvedšek, silskega in kulturnega Mr. in Mrs. Frank Se/gulin, Pri-;Slavini pri Postojni, Slovel1 ^ jatelj, J/ames Hočevar, Frank,'naj pošlje svoj prispevek Cimperman, William -Suhadol- spodnji naslov. Vsak prisp6 nik, Viktor J. Soimrak, Frank je dobrodošel.
Č/esnik, Edvard Hrib. Po $2.00, Iskrene pnzdrave vsem
Če je še kateri PrTra'pjj!f
/li6*
dr. 476 SNPJ., Jacob Gorup, Philip Sta var, Mrs. Jennie Jordan, Frank Arnsek, Peter Segu-
John Žigman, taj. l*3 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio.
“SLOVENIJA” IZHAJA DVAKRAT NA MESEC KOT PRILOGA AMERIŠKE DOMOVINE
Leto IV.
Številka 11
GLASILO SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
DOPISI ZA “SLOVENIJO” NAJ SE POŠILJAJO NA NASLOV:
“SLOVENIJA”
6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
!
M
15
Prelat dr. A. Odar
in politika
(Ob nenadni smrti tega odličnega slovenskega moža smo
prejeli od našega argentinskega dopisnika naslednji članek, ki ga objavljamo v počastitev rajnega prelata.)
Pokojni prelat dr. Alojzij O' dar se z dnevno strankarsko politiko ni pečal. Je bil sicer zvest član Slovenske ljudske stranke, ni pa delal v njenih odborih. Strankinim funkcionarjem pa je bil vedno na razpolago z nasveti in s konkretnim delom, Kljub temu, da ni hotel sprejeti raznih ponudenih mu mest v strankini organizaciji, je bil dr. Odar mogočna osebnost v slovenskem političnem življenju. Bil je naš ideolog ne samo na verskem in kulturnem, marveč ftudi na političnem polju. Politike rajnik ni umeval v o-nerii ozkem strankarskem pomenu, kot se navadno umeva, ampak politika mu je bilo posredovanje in propagiranje načel, ki naj bodo temelj za ustvaritev javne blaginje. Ta načela pa so krščanska načela — in za katoličana katoliška načela. Skozi prizmo teh načel je pokoj ruk opazoval in vrednostil vse naše politično delo in ga tudi — kadar je bilo potrebo — kritiziral in usmerjal.
Dr. Odar se je v svojih številnih delih, ki jih je napisal, pečal tudi s politično ideološkimi vprašanji. Naj omenim posebej knjigo “Okrožnica Leona XIII. o krščanski državi,” pravi kažipot vsakega krščanskega drža-voslovca. V raznih revijah in časopisih pa so raztreseni številni članki, kjer z načelnega sta-bšča presoja politično delo.
Naj tu omenimo nekaj misli, ki jih je dr. Odar napisal v “O-znanilu” (št. 161): “Cerkev ne ukazuje, da bi morali katoličani pripadati isti politični stranki ali da bi morali imeti iste nazore o narodni, državni ali meddržavni politiki. Cerkev kot uči-^Ijica razodete vere in nravnosti samo uči, da katoličani ne smemo sodelovati pri taki stranki, ki gazi vero ali nranvost ali Je sovražna Cerkvi. Voliti mo-rarno take zastopnike, ki dajejo Poroštvo, da se bodo spoštovala Verska in nravna načela ter da se ne bo omejevala svoboda katoliške Cerkve.”
‘Če zmorejo pomembno lastjo politično [stranko, je poro-stvo, da se bodo verska in nrav-načela spoštovala, navadno ”°ij močno.”
Politika pa obsega poleg na-
cu,” naj objavi poročilo o zborovanju slovenskih političnih zastopnikov dne 3. maja 1945 na Taboru in objavi oklic o ustanovitvi narodne države Slovenije.
* * *
Ko je poverjeništvo SLS Argentini organiziralo za slovensko mladino politični tečaj je bil Sr. Odar tisti, ki je na tem tečaju prevzel najtežja, na čelna predavanja (o politiki, politiki in svetovnem nazoru, državi).; Govoril jie sam!o enkrat, in sicer je imel naravnost klasično predavanje o tem, kaj je politika. Ko bi bil moral govoriti drugič (24. maja), je bil
—	mrtev.
Slovensko krščansko - demokratsko politično gibanje, in zla sti predstavnica tega gibanja Slovenska ljudska stranka, čutijo, da so s smrtjo dr. Odarja izgubili močno oporo v svojem delu. Ni več močnega usmerjevalca in pridnega delavca, ki bi pomagal reševati naša politična vprašanja in vzgajati našo mla dino tudi na tem polju.
Bog bodi milostljiv plačnik pokojnemu prelatu dr. Odarju Nam pa Bog pomagaj, da se bomo držali pokojnikovih smernic ter da bomo v bratski edinosti skušali doseči svoje cilje tudi na
—	narodno političnem polju.
Sm. R.
Cel mnogo stvari, ki prepuščajo ^uzne rešitve, ne da bi bila pri-^adeta verska ali nravna nače-a- Zato je mogoče, da imajo ko-uicani istega naroda po več Političnih strank . .
-^deal je seveda, da imajo ka-°Jičani le eno politično stranko, v *er je tako, so navadno katoli-aru tudi v stvareh, ki se bolj Posredno tičejo vere in nrav-°sti, bolj enotni, kakor pa tam, Jot so politično razbiti.” p i revlat dr. Odar je slovenski ti;j;«čni stvari ogromno koristil i kot predsednik Katoliške-tiskovnega društva, ki je iz-t"Jal° vos vodilni slovenski ka-tisk. Ta tisk je neposredne 111 P°sredno podpiral politična Hahteve SLS in njeno borbo je , .0seS° teh zahtev. Dr. Odar Pa-j/l ki je — ne glede na v Jtezje posledice, ki bi ga lah-^deie — dal nalog “Sloven-
Sijajni delavci
Tole je dobesedno prepisano iz Ljubljanskega dnevnika od 11. maja 1953:
Ob Titovi cesti gradi naše gradbeno podjetje “Gradis” veliko stanovanjsko hišo. Že več dni opazujem skupino delavcev, ki delajo navadno v južnoza-hodnem kotu gradbišča. Osem ali devet jih je, vsi so mladi čvrsti, živahni. Enil “delajo” s krampi, drugi z lopatami, delajo pa tako, da se ne smemo čuditi, da stane trisobno stanovanje približno dva in pol milijona. Navadno “delajo” tako, da bi prav za prav niti za kruh ne zaslužili, če bi bili plačani po učinku njihovega dela. Šest ali sedem jih stoji s cigaretami v rokah v živahnem pomenku, e-den, kvečjemu dva pa počasi dvigata kramp ali mečeta z lopato prst v samokolnico. Tisti, ki dvakrat ali trikrat zamahne s krampom, potlej neha, si prižge cigareto in poseže v pomenek, nato spet nekajkrat zamahne s krampom. Tako se vrste počasi, da se ja ne bi utrudili.
Gledam jih in si mislim: če bi takole delali v Ameriki ali kjerkoli drugod po svetu, bi bilo njihovega “dela” kaj hitro konec. Kapitalistični gospodar bi jih nagnal, da bi brezposelni pritiskali na kljuke in stradali. Toliko govorimo in pišemo o sto-tritvi dela, toliko poudarjamo, da je prav v tem bistvo naših naporov. Takšni primeri norčevanja iz dela in delovne storilnosti, kakršen je na gradbišču ob Titovi cesti, pa nam kažejo, da praktično mnogo premalo storimo, da bi se pri nas delovna storilnost povečala. Kdor se sam ne zaveda, kakšen bodi odnos do dela, ga je treba s primernimi ukrepi o tem poučiti.
Tako dopis. Svoj čas je bilo drugače. Časopisi niso pisali niti o “odnosu do dela” niti “o sto-rilnostij” pa smo oba poznali,
Komunisti v Jugoslaviji so se pri iskanju formule, ki bi radi vanjo spravili njihove vrste komunizem, zaverovali tudi v besedo: komuna. Naredili so iz tega pojma neko idealno sliko krajevne gospodarske edinice (vasi, občine, okraja itd), ki naj bi ljudje v njej živeli kakor v neki veliki družini. Tam naj bi bilo vse skupno, proizvodnja in konsum, tam naj bi vsak član komune delal za vse, komuna pa skrbela zanj od rojstva do groba. Vsi naj bi bili enaki v pravicah in dolžnostih.
Tej zamisli na ljubo so začeli razkrajati državni organizem z geslom, da naj država “odmre.” Začeli so uničevati ruski način komunističnega gospodarstva; vpeljali so vsaj deloma svobodni trg, podjetja so pa izročili v upravo tistim, ki pri podjetjih sodelujejo kot delavci in uradniki. Vmešavanje države v gospodarstvo pa hočejo o-mejiti, kolikor se le da. Pred očmi jim pleše neke vrste popolni gospodarski liberalizem, seveda v rdeči obleki.
Kot so svoj čas pristaši popolnega gospodarskega liberalizma naslonili svoje teorije na osnovno misel, da je človek sam po sebi in po svoji naravi dober, da radi tega ni storil nikomur ničesar hudega in da se bo vse življenje razvijalo v popolni harmoniji, tako so tudi jugoslovanski komunisti oprli njihovo zamisel o komunizmu na trditev, da se jim je že posrečilo “zgraditi” nov komunistični rod, ki ga preveja “socialistična zavest.” Ta socijalistična zavest bo dala, tako so mislili, prekva-šenemu jugoslovanskemu človeku pravo spoznanje, t.j. da bo imel vse za dobro, kar bodo trdili komunisti, in pravo razumevanje za vse žrtve, ki jih bo od njega zahtevalo Titovo eksperimentiranje v gospodarskem in socijalnem življenju.
Ta socijalistična zavest, ki bi morala bili temelj za izpeljavo vseh gospodarskih in socijalnih načrtov komunistov v Jugoslaviji, pa je na kurjih nogah, pogosto pa je sploh ni nikjer. Komunisti v Jugoslaviji so morali to že ponovno priznati. Tudi na zadnjem ofarskem kongresu v Ljubljani je bilo o tem dosti govorjenja.
Komunist Kavčič se je n. pr. spravil na upravljanje podjetij, ki jih sedaj vodijo delavski sveti, ki so izvoljeni od delavcev, zaposlenih v posameznih podjetjih. Delavski sveti in njihovi organi bi morali biti cvet proletarcev, njihova “socijalistič na zavest” bi morala biti vzor vsem drugim delovnim množicam. Delavski sveti pa se za tace komunistične zamisli zmenijo zelo malo: ali se za podjetja sploh ne brigajo ali pa gledajo, tako bi pri podjetjih čim več zaslužili, pri čemur se pa prav nič ne ozirajo na interese skupnosti. Ne briga jih komunistična politika, ne brigajo jih soci-jalne naloge, ne briga jih splošno blagostanje, iščejo povsod samo svoje osebne in kvečjemu še lokalne koristi. Tako toži komunist Kavčič: “Pojem delavskega upravljanja se je začel ponekod zoževati na področje neposrednih operativnih in teht-ničnih nalog.” Kapitalisti so bili po Kavčičevem mnenju drugačni tički: kadarkoli so začutili, da kapitalističnemu družabnemu redu preti kaka nevar-
Pritožujejo se kar naprej
nost, takoj so složno nastopili proti takim opasnostim. Delavskim svetom seveda ne pride niti na misel, da bi odkrivali nevarnosti, ki pretijo komunističnemu gospodarskemu redu, kaj šele, da bi se jim uprli v združeni fronti.
Kavčič ni tudi zadovoljen s sedanjim načinom razvijanja socijalistične zavesti. Pravi, da samo “z govorjenjem, tečaji in predavanji” komunisti ne bodo mogli razvijati te zavesti. Ne pove pa nobenega drugega na čina, ki bi pomagal razvijati to zavest. To je umevno. Komunizem ne prizna nobenih duhovnih vrednost in te so ravno prva in najvažnejša sestavina vsakega prepričanja in vsake zavesti. Socijalistična zavest temelji samo na želji po nekem boljšem družabnem redu, vera, etika in morala so ji pa tuje; zato “delovne množice” nimajo zanjo nobenega smisla; zato se ta zavest omejuje praktično samo na vrste komunističnih fanatikov.
Ni torej čudno, ako trdi Kavčič, da imajo v Jugoslaviji mnogo pojavov, ki se “v bistvu dosti ne razlikujejo od kapitalističnih metod.” Kakor vsaka človeška stvar, imajo tudi “kapitalistične” metode v sebi dobre in slabe strani. Isto velja za “komunistične” metode. Ljudje to po instinktu dobro vedo, dasiravno morda ne ločijo na prvi pogled, kaj je v teh metodah dobro in kaj je slabo. Zato se ravnajo sedaj po drugi metodi, kakor pač mislijo, da je prav. Komunistom to ne prija, kajti živijo v svojem zaplankamen svetu, ki jih uči, da je ddbro samo to, kar oni mislijo in učijo, in da je zanič vse, kar trdijo njihovi nasprotniki.
Kako votla in prazna je soci-jdlistična zavest, se vidi najbolje iz poročil o takozvanem “gospodarskem kriminalu.” Kavčič sam pravi, da je “kriminala, špekulacij in poneverb v naših podjetjih ogromno.” Poglejmo na primer v Maribor. Tam se je lansko leto pri mestnem gospodarstvu udejstvovalo v gospodarskem kriminalu med drugi-
Jezi se upravičeno, da je sedaj vodeči delavski razred preveč brezbrižen do takih prestopkov. Ne pomisli pa, da komunisti sedaj žanjejo burjo, kjer so sejali veter. Demoralizirali so najbolj ravno tiste društvene plasti, ki so jim sedaj zaupali sodelovanje pri vodstvu komunističnega družabnega reda, in ni čudno, da sedaj še sami ne vedo, kdo je v teh plasteh lump in kdo ni. Zato so pogosto prisiljeni, da pritegnejo k sodelovanju strokovne ljudi, ki so pa politično popolnoma pasivni, kar komunistom zopet ni prav. Pa še taki ljudje ne zdržijo dolgo; neopredeljeni strokovnjaki nočejo prevzemati odgornih mest, sposobni ravnatelji bežijo iz tovarn, skušeni ljudje se skrivajo na neodgovornih mestih; vsi skupaj pač nočejo biti pod komando raznih faliranih političnih tajnikov, nesposobnih sindikalnih predsednikov in zahrbtnih predsednikov delavskih svetov.
Propadanje morale se vidi tudi v socijalnem zavarovanju. V prvem trimestru letošnjega leta je bilo na primer predpisanih v Sloveniji okoli 3 milijarde dinarjev zavarovalnih prispevkov, plačano pa samo 2.2 milijardi. Kdo ve, ali bo kdaj plačan zaostanek 800 milijonov, saj je veliko podjetij, ki letos sploh niso še ničesar plačala. Zato se nekateri v upravičeni jezi predlagali, naj delavci podjetij, ki niso plačala prispevkov, sploh izgubijo vse pravice do socijalnih podpor, dokler podjetja ne poravnajo svojih obvez. Ako bi bil pred vojsko kdo prišel na rtako misel, bi ga kamenjali kot arhi-kapitalista!
To pa še ni vse! V Jugoslaviji je sedaj precej brezposelnih. Ver j eno p0 odstotkih, jih je še celo več kot v ZDA (nad 3%). Komunistom ta brezposelnost dela velike preglavice, ker ne vedo, kako bi jo odpravili, čim več narede potrebnih načrtov, tem večja je brezposelnost. Ni čuda, da so obupani, kajti ravno brezposlenost (najbolj biča njihove trditve o delavskem ra-
Kako resno gledajo komunisti na ta položaj, se vidi najbolje iz poiskusov, da bi prišli iz te slepe ulice. Zdi se pa, da komunisti sami niso kaj prida prepričani, da jo bodo mogli gladko izvoziti. To je razvidno iz grožnje komunista Marinka na
kongresu, da se bodo morali vrniti na stari ruski sistem upravljanja in gospodarjenja, ako bodo vse druge niti popokale. To bo sicer za komuniste v Jugoslaviji velika blamaža, pa vsaj življenje si bodo s tem podaljšali.	j a.
Prava norišnica
mi kakih 300 ljudi, ki so oškodo- I ju, ki so jih propagirali s tako
vali mestno upravo za težke mi lijone. Kradli so pa vsi sloji, od direktorja do delavca. Bilo je Iprecej slučajev, kjer je vrednost ukradenega blaga znašala nad milijon dinarjev. “Zgrajen” tip takega tatu je na primer bivši direktor “Mode” v Mariboru. Najprej se je treniral v tem poslu v Postojni kot vpliven u-pravni uradnik. Kradel je tako. na debelo, da so ga morali posaditi za par let v ječo. Ko je kazen odsedel, se je pojavil vi
vnemo še pred par leti. In v takem obupu se je komunist Kavčič znebil na ofarskem kongresu trditve: “Trenutna brezposelnost je naši družbi . . . potrebna” žalibože te svoje trditve ni podrobnejše utemeljil. Trditev sama pa je na las podobna o-nim, ki so jih zagovarjali najbolj nesocijalni zagovorniki kapitalističnega družabnega reda.
Da komunistom vladanje v današnjih dnevih ni lahka stvar, je potrdil sam komunist Marin-
Mariboru, kjer dobil hitro me-l ko, ko se je znašal nad ‘Tokalni-sto trgovskega ravnatelja prizmi sebičnimi nameni,” ki samo gori omenjenem podjetju. Bil jth-vpijejo: “Dajte nam dotacijo,
Delavska Enotnost, glasilo sindikatov Slovenije, objavlja pod gornjim naslovom daljši članek o razmerah v umobolnici na Studencu pri Ljubljani Ker imamo premalo prostora, objavljamo iz članka samo nekaj posebno značilnih opisov.
Tole so najprej podnaslovi: Še enkrat več bolnikov kot postelj. Bolniki spijo na tleh, po hodnikih, predsobah, verandah. Jedo kar čepe. Zdravniki imajo strokovne posvete kar v bolniški sobi. Družina uslužbenca živi v kurniku. Za bolniškimi zidovi živi 8 otrok zdravstvenega osebja. Štiriletni otroci že vedo za vse seksualne perverznosti bolnikov. Bolnica je zaprta. Življensko nevarni bolniki so na svobodi, ker ni v bolnišnici niti za ped prostora. Bolniki v kaznilniških sobah.
Citati iz članka:
V bolnicah za duševno bolne je bila stiska že pred vojno. Na razpolago je bilo 1300 postelj danes jih je 780. Poleg bolnišnice v Polju so bile še bolnišnice v 'Novem Celju, v Ljubljani na Poljanskem nasipu in v zavetišču na Vidovdanski cesti. Danes pa sta samo Polje in Hrastovec pri Ptuju s 780 posteljami. V bolnici leže bolniki povsod, kjer je le količkaj prostora. Tu spe, žive in — se zdravijo. Moški oddelek III grejejo s toplim zrakom iz sosednega trakta, vendar se prostori ne morejo ogreti kljub temu, da živi v njih toliko ljudi. Pozimi je povprečna temperatura 10 stopinj, kadar pa pristisne mraz, pade tudi na 3 stopinje. Jedil nice so premajhne, stolov in miz je premalo. Zato dele hrano tudi po hodnikih in jo bolniki kar čepe použijejo. Tudi umivalnikov je premalo, umivajo se v kadjeh in improviziranih umivalnikih, briše pa se jih po več v eno rjuho.
Na enega psihiatra pride 200 bolnikov.
V bolnišnici živi 40 družin. Tega ni menda nikjer na svetu. Kakšno je družinsko življenje med duševno bolnimi, zlasti še ker so preuredili nekaj
Spomenice so sestavili: uprava umobolnice, dekanat medicinske fakultete in sanitarna epidemiološka postaja v Ljubljani. Uprava je morala objaviti v časopisih oglas, da bo sprejemala samo one bolnike, ki so nevarni za okolico. Kasneje je zaprla vrata tudi za take. Zato pa so danes na prostem, brez zdravniške oskrbe: Mož, ki je s sekiro napadel svojo ženo in jo težko poškodoval. Mati, ki je skušala zadaviti svojega triletnega otroka. Mož, ki požge vse, kar mu pride pod roke. Žena, ki jo vsako noč stražijo trije moški. Umobolna, ki je v sami srajci odšla pozimi od hiše in so jo -našli napol mrtvo v snegu. Žena, od katere je moral mož s petimi otroci pobegniti k sosedu, da jih ni pobila. Itd.
Medtem ko te sirote nimajp niti postelj, niti primernih prostorov, ali pa žive zunaj brez zdravniške oskrbe in predstavljajo nevarnost za svojo okolico, pa je pri komunistih vedno denar za propagando, za potovanja mogotcev, za nove spomenike in za kraljevske pogrebe njihovih vodij. In se še vedno najdejo ljudje, ki ta sistem zagovarjajo.	‘	•
Prosveta, Glas naroda in Enakopravnost takih člankov ne po-ihatiskujejo, ker nočejo, da bi njihovi bralci spoznali niti tiste resnice, ki jo komunisti sami povedo.
Humor v Jugoslaviji
“Tekma, kot je še ni videl svet . . .”
V nekem mestnem ljudskem odboru v Črni gori so razpravljali o tem, kako bi organizirali tekmo v teku (cross country). Besede so šle sem in tja in ni izgledalo, da je predlog naletel na bogve kakšno navdušenje. Naposled se oglasi k besedi stari črnogorski kmet, katerega sin je član črnogorske vlade. Vsi so spoštovanjem prisluhnili, kaj jim bo starec povedal. Ni bilo-treba dolgo čakati. “Jaz bi vam dal nasvet, kako uspešno org a-
OToStor9s danska stanova	tek“° v ‘eku Odprite
ija poleg bolniških sob! Neka- f,2a™	"de]l
ne da bi tega vedeli. Danes pišejo o tem vsak dan —- pa kljub temu obojega manjka.
seveda “nenadomestljiv” strokovnjak. Ko je zopet nakradel blaga za nekaj nad en milijon dinarjev, so ga zopet obsodili za nekaj let. Ko bo ta leta odsedel (če jih bo odsedel?), bo zopet lahko nadaljeval svoje strokov-njaštvo v trgovini in kraji. In o takih tipih poroča jugoslovansko časopisje skoraj vsak dan.
Kar si pa komunisti zelo ženejo k srcu — in po pravici —, je pojav, da javnost pri takih dogodkih ni prav nič vznemirjena ali ogorčena. Kavčič celo pravi, da “mnogi take stvari še opravičujejo in zagovarjajo.”
zadovoljite naše potrebe, zmanjšajte bremena.” Dobro je fotografiral lastno upravo, ki ga je prisilila do sledečega spoznanja in priznanja: “Mi smo se doslej že močno preobremenili z mnogimi socijalnimi dajatvami, ki so postale nevdržne. Te dajatve, kot na primer socijalno zavarovanje, štipendije, plače vajencev, uravnilovka plač in otroških dajatev, niso prispevale k dvigu socijalistične zavesti. Delovale so v nasprotnem smislu: rastla je samozahtevnost, ne pa razumevanje, da je za to treba tudi nekaj prispevati ”
:ja poleg teri morajo hoditi v svoje stanovanje skozi bolniške sobe, drugi žive po gospodarskih poslopjih in v podstrešnih sobah, kjer ni nobenih pritiklin. Neka tričlanska družina živi celo dobesedno v kurniku. Prostor je velik 2.5 krat 2.5 metra in visok 2 metra.
Kjer je družina, so tudi otroci. Za bolnišničnimi zidovi prebiva 80 otrok uslužbencev bolnišnice. Sttarši s|e pritožujejo, da že štiriletni otroci vedo za vse seksualne perverznosti bolnikov in tudi sami poskušajo, kar so videli.
O razmerah v umobolnici so bile ponovno obveščene vse
glavne	ustanov©.
tekmo, kot je do sedaj še ni videl svet . .
Starega črnogorskega očaka baje niso zaprli, a tudi njegovega nasveta niso sprejeli.
Ker je pretežko dvigal . . .
Daši je treba do mrtvih gojiti spoštovanje, karkoli že so bili v življenju, in če bi bili tudi sovražniki, se je ob smrti gospodarskega diktatorja komunistične Jugoslavije Borisa Kidriča takoj razširil po vsej državi sledeči dovtip, ki je šel od človeka do človeka: “Eh da, pravijo, da je umrl na kili, ki jo je dobil, ko je dvigal življenjsko raven (standard of living) iu gos Wan-, sVih narodov/’
Nova agrarna reforma
Titova Jugoslavija je že imela svojo agrarno reformo takoj po “osvoboditvi” z zakonom oc 25. avgusta 1945. Tedaj je bilo proglašeno načelo, da zemlja pripada onemu, ki jo obdeluje. Seveda to načelo ni nekaj novega, kot ni bila nova sama agrarna reforma. Isto načelo je proglasil kralj Aleksander kot onovo za takratno agrarno reformo 1. 1919.
Agrarna reforma iz 1. 1945
Koliko zemlje je dovoljevala prva komunistična agrarna reforma? Zvezni zakon o agrarni reformi je tedaj prepustil določitev velikosti zemljiškega posestva republiškim zakonom, vendar tako, da maksimum posestva gre v okvir 20-35 ha obdelovalne zemlje. Republiški zakoni so se tega morali držati in so tako vzeli v glavnem isti okvir (Slovenija, Srbija itd.), Hrvatska je n. pr. gornjo mejo znižala in določila maksimum posestva 20-25 ha obdelovalne zemlje. Slovenija, kjer je pretežni del gozdov v kmetskih rokah, je dodala, da sme imeti posestvo 10-25 ha gozda, toda skupna površina obdelovalne zemlje in gozda ne sme presegati 40 ha.
Če je bila agrarna reforma že izpeljana, nas seveda začudi, zakaj bi bila potrebna nova agrarna reforma. Ali je bila premalo korenita ali mogoče slabo izpeljana? Korenita je bila zadosti — za takratne razmere, ko komunisti še niso prišli na dan s svojo zahtevo, da bodo tudi 'kmetijstvo socializirali. Tedaj so kmeta še pustili v nadi, da bo mogel lepo gospodariti na svojem posestvu. Pustili so ga zlasti zaradi tega, ker je del kmetov šel v“osvobodilni borbi” s komunisti. Pustili pa tudi za radi tega, ker so hoteli imeti za seboj vse one male kmete, katerim so iz zemljiškega fonda posestvo povečali ali jim celo ustvarili na novo malo kmetijo, če jo prej niso imeli. Saj so s prvo agrarno reformo dobili v državni zemljiški sklad preko pol-drug milijon ha zemlje in je bilo preko dveh tretjin te zemlje obdelovalne zemlje. Iz državnega fonda so tedaj dodelili o-koli 330,000 kmetijskim družinam 850,000 ha obdelovalne zemlje in tako mala posestva povečali.
L. 1949 so začeli z intenzivnim ustanavljanjem kmetijskih delovnih zadrug, to je z izvajanjem svojega programa socializacije. To je šlo skozi tri leta;
1. 1951 se je pa pokazalo, da s temi delovnimi zadrugami ni vse v redu, nasprotno, da je stvar zelo zavožena. 2e tedaj so napravili sklepe, kako je treba delovne zadruge izboljšati, postaviti na “gospodarski račun” (sklepi plenuma Centralnega komiteta KPJ od 24. nov. 1951). Naslednje leto je bil v Zagrebu kongres stranke in na kongresu so zopet obravnavali delovne zadruge in je bila sklenjena njihova reorganizacija.
torej že tudi s tem, da kmetje sklenejo samo skupno obdelovanje (kakor so jim pokazali komunisti v Češki!).
Najpomembnejša določba u-redbe pa je med prehodnimi in zaključnimi odredbami v čl. 48: “Član obstoječe delovne zadruge more v letu 1953 izstopiti iz zadruge neglede na to, ali mu je iztekel triletni rok, predviden čl. 30 osnovnega zakona o
kmetijskih zadrugah.” — “Izstopno izjavo mora podati najpozneje do 1. julija 1953.” — To kar je že bilo v zakonu kmet. zadrugah, pravica izstopa namreč, se pa v praksi ni izvajalo, pravica izstopa se zadružnikom ni priznavala. Nasprotno, proti članom, ki so se pravice iz zakona poslužili, so uvajali kazenski postopek zaradi podkopavanja socialistične organizacije na vasi. Sam Tito je že 1. 1951 v svojem govoru v Kraljevu (Ranko-vičevo) izjavil, da niso zadrug ustanavljali samo za tri leta in da torej ne bodo dovoljevali izstopa iz delovnih zadrug. Zato je bilo treba sedaj z uredbo ponovno potrditi, kar je bilo določeno v osnovnem zakonu o zadrugah, pa se ni izvajalo.
Skriti cilj uredbe
Kdor pozna komunistično taktiko, je vedel, da mora ta uredba o reorganizaciji kmetijskih zadrug imeti nek poseben namen. Ni bilo sicer še možno videti, kakšnega, toda vsekakor je bilo treba pričakovati, kaj se
ski zemljiški fond, ko bo zakon o novi agrarni reformi odgla-sovan.
Kako je uredila skupščina 22. maja to zadevo? Jasno je, da je sprejela “načrt” zveznega izvršnega odbora, ki določa v glavnem sledeče:
1)	Vsa zemljišča kmetov nad 10 ha obdelovalne zemlje postanejo splošno-ljudsko premoženje in preidejo v kmetijski zemljiški sklad.
2)	Kmetje, katerih zemlja postane tako splošno-ljudska last, dobijo za to zemljo odškodnino, ki se bo po klasifikaciji zemljišča gibala med 30,000-90,-000 din za ha. Ta odškodnina se bo izplačevala kmetom v enakih letnih obrokih skozi 20 let brez obresti.
3)	Zemlja iz zemljiškega sklada se bo dodeljevala kmetijskim organizacijam v trajno u-jporabo. Take organizacije so: obdelovalne zadruge, kmetijska posestva, druge organizacije in ustanove, ki se pečajo s kmetijstvom.
4)	V izjemnih primerih bodo vlade ljudskih republik smele pustiti kmetom tudi več kot 10 ha obdelovalne zemlje, če gospodarstvo obstoji iz družinske zadruge z večjim številom ožjih družin. (Slovenija družinskih zadrug nima, temveč so le še deloma v hrvatskih in srbskih pokrajinah.)
Po zbranih računih imajo v Jugoslaviji 92,000 kmečkih go-
VESTI IZ DOMOVINE
MRS. F. D. ROOSEVELT GRE V JUGOSLAVIJO
Jugoslovanski časopisi pišejo, da bo Mrs. Franklin D Roosevelt prišla v Jugoslavijo dne 2. julija in ostala tam do 18. julija Srečno pot! Ko je bila na Japonskem, so časopisi pisali, da je bila njena tolmačica znana japonska komunistka. Da bo tako tudi v Jugoslaviji, niti ne dvomimo.
^	^ '-v* J. W V CV W A J	O V-	'
bo pokazalo kot pravi namen za- sP°darstev z nad 10 ha obdelo-
i	-f-'. i .	-<.<	,	vro 1 r-i ri	1 -I /-v	4-w
Reorganizacija delovnih zadrug
Šele 30. marca letos je izšla uredba o reorganizaciji kmetijskih delovnih zadrug.. Kaj prinaša uredba novega?? Bistveno nič drugega kot samo nekaj več svobode v ureditvi razmerja med zadrugo in zadružnikom. Dočim so poprej veljala enotna pravila za celo državo za vse kmetijske delovne zadruge brez izjeme, je' sedaj določeno, da premoženjske razmere v kmetijski delovni zadrugi urejajo kmetje samostojno. Tako sedaj po uredbi pomeni bistvo delovne zadruge skupno obdelovanje zemlje, dočim je bila poprej predpisana skupnost zemlje in skupnost sredstev za delo. Nova delovna zadruga je podana
druge. Da bi uredba dala samo take brezpomembne stvari, ki so bile že itak v zakonu, ali ki so se ponovno javno poudarjale kot svoboda pristopa v zadrugo, svoboda izstopa iz zadruge, ureditev premoženjskih razmer med zadrugo in zadružniki, to vse ni bilo bistveno, ker vse je že bilo določeno v zakonu samem o zadrugah. Pokazalo se je pa hitro, kaj so hoteli komu nisti s to uredbo sprožiti: zahtevo “ljudstva” po novi agrarni reformi. Čim je namreč u-redba stopila v veljavo, je naravno, da so se številni zlasti premožnejši kmetje pravice iz uredbe, da izstopijo, poslužili. In takoj se je pokazalo, da bo po izstopu premožnejših kmetov ostalo delovnim zadrugam premalo zemlje. S tem so komunisti računali.
Kardelj je namreč že teden dni po uredbi govoril o tem pred delavci v Kragulj evcu in se postavil spet v mogočno pozo branitelja siromašnega kmečkega prebivalstva, ki bi moralo po izstopu bogatih kmetov zopet služiti kot najemna delovna sila kulakom: “Mar sme socialistična država dovoliti, da bi ti reveži sedaj spet postali hlapci na posestvih bogatih kmetov? Država delovnega ljudstva je dolžna pomagati tem revežem z zemljo. Pomagati jim mora bodisi s splošno — ljudskim zemljiškim fondom (sedaj se ne sme uporabljati naziv “državni” zemljiški fond, ampak “splošno-ljudski” zemljiški fond; opomba pisca) bodisi z ukrepi, s katerimi bo preprečila izkoriščanje ubogih v korist vaških bogatašev . . .” Kardelj je torej takoj povedal o u-krepih, ki jih bo oblast podvze-la za zaščito siromašnih kmetov. Ker je bila akcija dobro organizirana, so kar deževale z dežele na “zvezni izvršni odbor” (vlada) resolucije, da se mora delovnim zadrugam pomagati z zemljo tako, da se vaškim bogatašem odvzame zemlja nad 10 ha in dodeli zadrugam. In zvezni izvršni odbor je, kot da bi imel že vse pripravljeno, teden na to že imel načrt zakona o novi agrarni reformi ih že tudi ves številčni materij al. koliko kmetov bo prizadetih in koliko zemlje bo prišlo v splošno-ljud-
valne zemlje. Pri teh posestvih računajo, da imajo skupno 255,-000 ha zemlje, ki pride v poštev za kmetski zemljiški fond. Toda ker se bo družinskim zadrugam puščalo do 15 ha obdelovalne zemlje, bi po računih prišlo kakih 203,000 ha zemlje za kmetijski fond več kot polovica samo tega v Vojvodini (115,000 ha). Slovenija bo najmanj prizadeta, ker ima le 3,600 posestev z več kot 10 ha obdeloval ne zemlje.
Tako se je veliko veselje kmetov ob uredbi o reorganizaciji delovnih zadrug spremenilo zopet v žalost. Seveda bodo pa tudi ostale kmete, ki so izstopili iz delovnih zadrug, tepli z visokimi davki. V Sloveniji strašno tožijo nad temi davki in pravijo, da so tako visoki, da delajo le za državo.
Tako je komunizem v Jugoslaviji zopet napravil sijajno potezo, ko je prišel z uredbo o reorganizaciji kmetijskih delovnih zadrug, kot bi hotel s tem pokazati, da spoštuje svobodo individualnih kmetov in da ne namerava nadaljevati prisilne socializacije kmetijstva. Tako so vsaj ameriški novinarji poročali o uredbi. Sedaj je pa iz tega prišlo čisto nekaj drugega in preko 200,000 ha zemlje pride za vedno pod socialistični sektor. In to najboljše zemlje. Smo radovedni, kako bodo novinarji o tem poročali.
Tito je 17. maja govoril “pred 300,000 ljudmi” na proslavi v Slavonskem Brodu (10-letnica ustanovitve VI. slavonskega korpusa narodno-iosVobodilnie vojske) in je glede reorganizacije kmetijskih delovnih zadrug dejal:
“Mi ne bomo nikdar kapitulirali, ako gre za socialistično izgraditev naše države; socializem bomo zgradili, pa čeprav bi sila vsa svetovna reakcija proti Tako pomembne Titove izjave o socializaciji kmetijstva ni prinesel noben ameriški list. To nas preseneča, ko so toliko prinesli o reorganizaciji zadrug. Res človek ne ve, ali ne slišijo takih pomembnih izjav ali pa jim se ne zdi oportuno, da bi jih prinesli. Če je slednje, potem bi bilo mogoče sklepati, da hočejo vse Titove stvari postaviti v ugodno luč . . . Zakaj?
TALE JO DOBRO POZNA
Na zajtrku v St. George hotelu v Brooklynu, ki se ga je udeležilo po skupnem sv. obhajilu 1800 newyorških gasilcev, članov Holy Name Society, je govoril tudi Rev. Edward Lodge Curran, predsednik Mednarodne katoliške družbe Resnice. V svojem govoru je rekel, da ni nikoli mislil, da bo doživel dan, ko bo tudi Mrs. F. D. Roosevelt rekla kako slabo o komunizmu, kakor se zgodi zdaj od časa do časa.
Curran pa je kritiziral tudi vlado, ker podpira Tita. Takole je rekel:
“Zakaj pošiljajo milijone, da podpirajo ateistični komunizem v Jugoslaviji, ko nočejo dati denarja Rusom? Tito prav tako zatira svobodo jugoslovanskih narodov, kakor je to delal Stalin, predno je odšel v “toplejše kraje.”
Rankovič lahko krši zakon, kadar ga je volja.
KAJ JE BILO V IZPUŠČENIH ODSTAVKIH?
V izpuščenih odstavkih je bila izražena stalna želja Vatikana, da s pogajanji doseže modus vivendi med Jugoslavijo in katoliško cerkvijo, kar bi bilo mogoče doseči takoj, čim bi jugoslovanski oblastniki priznali os novne pravice Cerkve.
Te odstavke je Rankovič izpustil, ker mu niso bili všeč, saj so nasprotovali njegovi trditvi, da je vodstvo katoliške cerkve sovražno razpoloženo proti režimu in zavrača sporazum ter pri tem “ne vpošteva dejanskih interesov cerkve in ljudstva.”
NCWC SVARI PRED TITOIZMOM
Dr. Pattee, svetovalec za mednarodne zadeve pri NCWC, je na 21. letni konvenciji Sveta katoliških žena za škofijo Maine,
izjavil v svojem govoru, da predstavlja Titov režim v Jugoslaviji isto tako nevarnost kot Moskovski režim.
“Kako se je mogoče pomiriti z dejstvom, da smo sprejeli komunista Tita kot zaveznika, ako se resnično borimo proti komunizmu.”
Film o Ivanu Pirečniku
Angleško filmsko podjetje Arthur Rank bo začelo snemati film o malem Ivanu Pirečniku iz Šoštanja. Dne 13. maja je prišel z avionom v Ljubljano angleški pisatelj Iling Uiintem (ker je to poročilo vzeto iz Borbe od 14. maja 1953, je verjetno, da je ime Angleža pisano fonetično), ki bo obiskal Ivana Pi-rečnika in njegovo mater v Šoštanju. Tam se bo tudi seznanil prilikami v Šoštanju. Ko bo napisal scenarij, bodo prišli za njim drugi člani ekipe.
Tako bo tragedija slovenske družine in trnjeva pot malega Ivana našla pot v film in z njim v svet.
Dr. Ivan Ahčin:
DESET LET BOJA ZA SLOVENSKO AVTONOMIJO
(Nadaljevanje)
NOVI LJUDJE — STARE METODE
Pri Italijanih je tako, da se menjajo ljudje na vladi, politika proti Slovencem pa je vedno ista. Da bi ustvarili “nepretrgano etnično linijo,” o kateri je govoril de Gasperi, ki je pa ni, so začeli v čisto slovenskem pasu od Trsta do Tržiča zidati stanovanjske hiše in nastanjevati Italijane. To dela tržaška mestna uprava z zavezniškim denarjem in pod zavezniško kontrolo, toda po nalogih iz Rima.
VZORNI SOCIALISTI
Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani se zagovarjajo: Jakob Vidic in Janez Kocijančič, ki sta pokradla iz skladišč Indu-plate blaga za 3 milijone, Anton Gorenc, ki je nakradel blaga za 220,000, Karel Vavpetič in Marija Mauser, ki sta kradle platno v ‘“Oteksu,” Marija Vrhovnik, ki je nabrala blaga za 50,-000, itd. Vseh tatov pred sodiščem je 22.
ZAKON O PRAVNEM POLOŽAJU VERSKIH SKUPNOSTI
Jugošlovanska ljudska skupščina je soglasno sprejela novi zakon o pravnem položaju verskih skupnosti. Dva bivša slovenska katoliška duhovnika Jože Lampret in dr. Metod Mikuž sta govorila v prilog zakona.
RANKOVIČ LAHKO KRŠI ZAKON, KADAR GA JE VOLJA
V obrazložitvi zakona o verskih skupnostih je govoril tudi notranji minister Aleksander Rankovič. V svojem govoru je napadal Vatikan, katoliško cer-vev in škofe. Pri tem je citiral pismo, ki ga je Vatikan poslal n'a naslov nekega jugoslovan-, skega škofa.
' Vatikanski list “Osservatore Romano” pojasnuje, da je bilo ipismo naslovljeno na beograjskega škofa dr. Josipa Ujčiča. Pisal ga je Msgr. Domenico Tardini, državni podtajnik v Vatikanu. Pismo je bilo poslano dr. Ujčiču po redni pošti. Vatikan obtožuje Rankoviča, da je pri citiranju izpustil 3 najvažnejše odstavke in tako dal pismu drug smisel, kakor ga je imelo.
Po členu 156 jugoslovanskega kazenskega zakona je zajamčena tajnost pisem. Vsaka kršitev je kaznjiva. Kot dokazuje Rankovič s svojim govorom, velja to določilo samo za nekatere.
Ohranitelj Jugoslavije
V ostalem pa je dr. Korošec v tistih letih prvič v Jugoslaviji mtogel razviti svoje velike državniške sposobnosti. Ko je dr. Miha Krek v septembru 1935 postal minister brez listnice, je dr.
Korošec mnogo drobnih tekočih zadev, ki so se tikale Slovenije, izročil v Krekove roke. Dr. Krek je ne po naslovu, pač pa dejansko postal nekak minister za Slo venijo v centralni vladi. Dr. Korošec pa, ki se je boril za Jugoslavijo in ga zgodovina, po pravici prišteva med njene ustanovitelje, v dobi po letu 1935 posebno izrazito nastopa kot ohra-nitelj Jugoslavije. Zakaj ne bi tega zapisali brez pridržkov, ko pa je popolna resnica!
Korošec je vse življenje ostal zvest svojemu političnemu prepričanju, po katerem je sodil, da je v danih razmerah slovensko vprašanje še najbolj zadovoljivo mogoče rešiti v okviru Jugoslavije. Prepričan je bil, da je Jugoslavija Slovencem potrebna zaradi grabežljivih sosedov, ki preže na slovensko zemljo in katerih bi se Slovenci sami ne mogli ubraniti. Potrebna pa tudi kot gospodarski trg za vedno bolj industrijsko Slovenijo. To je bil Korošcev politični realizem. Od tudi želja po močni in urejeni Jugoslaviji, Seveda
Jugoslavija, ki bi bila tako notranje urejena, da bi vsakemu svojih narodov zajamčila svoboden in neoviran narodni, kulturni in gospodarski razvoj! — Odtod Koroščeva borba proti centralistični Vidovdanski usta-' vi, ki je proti glasovom Hrvatov in Slovenske ljudske stranke uzakonila centralizem. Odtod tudi boj Korošca proti diktatorski ustavi, ker je uzakonila unitarizem. Koroščevo jugoslovanstvo ni bilo v nobenem nasprotju s slovenstvom! Nasprotno, ker je hotel varen in popolen razvoj slovenskega naroda na vseh področjih, je želel tudi močno in dobro urejeno Jugoslavijo, ki naj bi bila varen in prijeten dom vseh njenih prebivalcev, Slovencev, Hrvatov in Srbov. Tako je treba umevati Koroščevo zamisel o Jugoslaviji, ki naj bi bila nekakšna streha samoupravnih narodov, danes bi mogli reči konfederativna država, ki naj bi po načelu subsidiarnosti, ki ga tako poudarja Pij XI., posamičnim narodom ,s svojo državnoi pomočjo pomagala do tiste varnosti, političnega,
venstvom”, ki je v nasprotju s subsidiarnim načelom hotelo posamične narode — vsaj za Slovence in Hrvate velja to — v sebi povžiti in jih kot samostojne narode izbrisati.
Kamen preizkušnje za novioi politično upravo so bile občinske volitve 1937 leta po vsej državi. Navodila, ki jih je Korošec kot notranji minister dal o-krajnim načelnikom, žandarme-riji in policiji, so bila takšne narave, da so zajamčila red in puščala čim večjo svobodo volivcem. Volivci so svobodno mogli izraziti svoje politično prepričanje, brez strahu, da bi bil zaradi takega ali drugačnega volivnega rezultata kdo preganjan. Zato so volitve pokazale tudi dosti pravo sliko ljudskega razpoloženja: V srbskih okrajih so si ob činska zastopstva razdelile šte-vine večje in lokalne stranke, na Hrvatskem in v Dalmaciji je ve-iko večino odnesla Mačkova Se-Ijačka stranka, a v Sloveniji je 96 odstotkov občinskih zastop štev prišlo v roke Koroščeve politične stranke.
Korošec je bil s potekom volitev, kakor posebej z rezultati v Sloveniji zelo zadovoljen, prav tako tudi Spaho in nič manj Mačkovi ljudje, ki so pričeli prijaznejše gledati na Korošca, ko so spoznali, da resno misli s svobodo in enakopravnostjo v državi. Najmanj je bil zadovoljen Sto-jadinovič, ki mu svobodne volitve po srbskih deželah niso prinesle toliko, kakor je pričakoval. Nič ni prikrival svoje nejevolje, češ, da je šel Korošec v svojem političnem 'liberalizmu predaleč, ker so Srbi od nekdaj vajeni, da vlada “dela” volitve, kar nikakor ni proti dobrim političnim običajem. Zdi se, da je po teh občinskih volitvah legla prva senca med Stojadiruoviča in Korošca, ki se je hitro daljšala in naslednje leto po državnozborskih volitvah dovedla do popolnega preloma med obema političnima prvakoma.
Volitve v državni zbor 1.1938.
Volitve v narodno skupščino decembra 1938 so bile zadnja Koroščeva politična epopeje. — Vsaka stranka, ki je hotela nastopiti pri državnozborskih volitvah v smislu določil ustave iz dobe diktature, je morala imeti organizirane svoje pristaše v veh volilnih okrajih. Ta določba, ki je prišla celo v ustavo (!), naj bi preprečila nastop malih ali “plemenskih” strank. Zato so se Stojadinovič, Korošec in Spaho združili v Jugoslovansko radikalno zajednico, da je na ta
li poslanske kandidate in da je n. pr. Stojadinovič v mariborskem volivnem okrožju postavil lastno radikalno listo.
Korošec zadnjih deset let ni več prihajal v stik s slovenskimi volivci. V prvih letih po 1929 je stik preprečila diktatura in pa Koroščeva internacija, v zadnjih letih pa je bil kot notranji minister tako zaposlen, da ni u-tegnil veliko* prihajati na politična zborovanja. Toda v zimski volivni kampanji 1938 se je Korošec vrgel v volivni metež kakor nikdar preje v Jugoslaviji-
Gotovo ni storil tega, ker bi bil v nevarnosti volivni uspeh njegove stranke. Saj je v tisti debi bil že nesporni narodni voditelj, tako nesporno priznan v vsej Sloveniji, da bi si celo maloštevilni nasprotniki šteli v čast, če bi mogli z njim polemizirati. Koroščevih shodov v tej zadnji veli ni kampanji ni bilo treba več prijavljati, nič več paziti na red ali da ne bi opozicija delala zgage, že samo sporočilo, da bo Korošec govoril na shodu, je jamčilo, da ho zborovalni prostor nabito poln.
kulturnega in gospodarskega raz- j način bilo ustavi zadoščeno, Ka-voja, ki bi ga vsak sam za sebe |ko popolno neodvisnost je v tem ne mogel doseči. Ta zamisel so- sklopu vsaka stranka ohranila, žitja južnih slovanskih narodov se je pa videlo iz tega, da so pa je, kar je cčividno — bila v strankini zaupniki vsake stran-popolnem nasprotju z “jugoslo- (ke povsem neodvisno postavlja-
Korošec se je kar pomladil, podoben staremu bojevniku, ki po dolgem času zopet voha smodnik in čuje žvenket orožja. Kakor v nekdanjih časih, ko se je kot mlad kaplan boril po, štajerski proti Nemcem in nemčur-jem, “ko ga ni bilo koščka obmejne slovenske zemlje, čigar alata ne bi nosil na svojih čevljih,” kot se je rad pohvalil, tako se je sedaj z mladostno energijo vrgel v volilni boj. Dan za dnem, večer za večerom smo ga videli in slišali na shodih po mestih in vaseh. Ali je morda slutil, da je bil to zadnji njegov pohod med njegove drage Slovence?
Ni mu bilo treba razvijati političnih načrtov, že sama njegova navzočnost je vžigala množice. Korošec je v svoji osebi in svojem delu vseboval slovenski politični program, že samo njegova eksistenca, pa naj je bil v opoziciji ali v vladi, je med slovenskim narodom vzbujala zavest, da je njegova politična u-soda v močnih in varnih rokah. Kaj šele, ko je ljudstvo čutilo, koliko se je pod njegovim vod-stvclm od leta 1935 v državi in v Sloveniji na bolje obrnilo! To ni bila več volivna kampanja ampak narodni plebiscit! Celo nasprotniki so se mu pridružili. In Korošec res tudi ni več nastopal kot strankin voditelj, ampak kot narodni voditelj, poln dobrote in odpuščanja do svojih političnih nasprotnikov.
Plebisciten je bil tudi volivni izid. Koroščeva lista je v Sloveniji pobrala vse poslance. Tudi muslimani so strnjeno glasovali za Spaha, dr. Maček je združil prevladaj očo večino hrvaških glasov na svoji listi- Tudi dr. Stojadinovič je odnesel večino med Srbi, vendar pa njegova volivna zmaga ni bila tako absolutna in prepričeval-na, kakor Mačkova in Korošče-
i.
Stojadinovičč je za svoj premajhen vdlivni uspeh zopet delal krivega svojega notranjega ministra dr. Korošca. Morda v podzavestni zavisti se je takrat povsem obrnil od njega. Korošec se mu je zazdel premočen v vladi, morda je pa tudi mislil, da ga več ne potrebuje. Pri novi sestavi vlade ni bil Korošec več notranji minister, niti ne član vlade.
(Dalje prihodnjič.)
------o------
Solunski proces bodo obnovili
Pred Vrhovnim sodiščem Si-' aije bodo obnovili znani solunski proces, v katerem so bil' eta 1917 obsojeni na smrt al' dolgoletno ječo mnogi srbski oficirji, med njimi znani polkovnik Dragutin Dimitrijevih' Apis, organizator Cime roke-atentata v Sarajevu in četništ-va v Južni Srbiji.
Dr. Josip Gruden:
r. Josip uruaen:
Zgodovina slovenskega naroda
HOV! VEK: I. Luteranstvo in cerkvena reforma
med Slovenci
Z bistrim duhom je spozna 1, j kveni zbor. Tu je imel posla da tiči moč in uspeh protestant-' približno dve leti. L. 1536. je ske propagande v pospeševanju bil imenovan za modruškega narodnega slovstva in opoteva- škofa, kjer je pa ostal le nekaj
no je svaril rimske bblasti in beneško vlado, naj pazijo na luteranske knjige v 'nemškem in italijanskem jeziku, ki se skrivaj širijo med ljudstvom. Ni čudno, da je poznje, ko je od
mesečev. Kjer je bil s to škofijo malo zadovoljen, so ga premestili v Koper, kjer je deloval deset let. V tem času se je dobro seznanil s slovanskim jezikom, pa kmalu je pričel razšir-
padel od katoliške cerkve, isto'jati tudi krivoverske nauke, slovstvo med Jugoslovani z vso Pridigal je proti češčenju svet-
vnemo pospeševal.
Poslanstvo Vergerijevo je trajalo približno eno leto. Ko je 1. 1534 umrl papež Klemen VIL,
stvo na Nemškem, da tamošnje kneze pridobi ..za splošni cer-
mmmm
V blag spomin
OSME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA Ški BRATA IN BRATRANCA
John Smrke
ki je preminul dne 5. junija 1945
Osem let je že minilo, kar si ločil se od nas, črna zemlja te pokrila, žalostno je to za nas.
Spavaj v grobu, dragi ti, dokler angel te zbudi, takrat spet veselje bo, ko se skupaj snidemo.
Žalujoči:
• •
ANNA SMRKE, svakinja JOHN in MARTIN SMRKE, bratranca V stari domovini pa:
LOUIS SMRKE, brat MARY BARLE in JOSEPHINE MESERKO, sestri
Cleveland, Ohio, 8. junija 1953.
nikov in grajal tiste, ki so proti kugi sv. Roka klicali na pomoč.
x. xuo* uinxx	............, čital je marljivo lutrovske
je njegov naslednik Pavel III. knjige in imel v svoji sobi sli-Vergerija pozval v Rim in ga j ke naj znamenitejših luteiranov. nekaj časa pridržal pri sebi. jL. 1545. je bil pri beneški vla-A že v začetku naslednejega le- di obtožen krivoverstva, z ta mu je poveril važno poslan- njim tudi še nekateri drugi kanoniki, duhovniki in redovniki. Vergerij se ni hotel pod vreči sodnikom in je zbežal naprej v Mantovo k isvojemu prijatelju, kardinalu Herkulu Gonzaga, potem pa k cerkvenemu zboru v Trident. Toda cerkveni očetje v Tridentu ga niso hoteli sprejeti v svojo sredo. Nevoljen se je vrnil v Padovo, kjer je 1. 1548. očitno prestopil k luteranstvu. Nato je bil v Rimu odstavljen od službe in izobčen. Po kratkem j bivanju v Švici, kjer je oprav-jljal službo predikanta v la vasi Vicosoprano, je še 1. 1553. na Virtemberško k vojvodu Krištofu, kjer se je pričela druga doba njegovega življenja in delovanja, v kateri je služil pred vsem razširjanju protetantstva z besedo in pismom.
L. 1555. je stopil Vergerij v pomenljivo slovstveno zvezo Trubarjem in s tem iznova posegel v verske razmere naših dežel.
Izobraženi humanist Vergerij, ki je imel širše obzorje kakor Trubar in Klombner, je hotel napraviti prevod sv. pisma, ki bi bil umljiv vsem Jugoslovanom. Menda so ga deželni stanovi s Kranjskega in Koroškega opozorili, da bi mu mogel pri tem delu Slovenec Trubar v bližnjem Kemp-tenu mnogo pomagati. Obrni je torej nanj pismeno, naj sodeluje. Toda Trubar je prošnjo odbil, “češ, da ne razume grščine in hebrejščine, sloven ski/ jezik je reven na izrazih, razdeljen v mnoga narčeja, hrvaščina pa mu ni dovolj znana.” Vendar sta se oba mo-ša sešla v Ulmu koncem meseca januarja 1555.
Tudi tu se je Trubar brani sodelovati iz navedenih razlogov. Slednjič sta sklenila dobiti v pomoč dva slovenska duhovnika, ki bi razumela latinsko in nemško in dva hrvaška, bi znala citati glagolico in cirilico. Toda ta komisija, ki je imela ustvariti jugoslovanski književni jezik, se ni se-šla. Na Kranjskem so dobili le dva pomočnika, enega Slovenca in enega Hrvata. Slovenski duhovnik je umrl že med potom na Virtemberško; hrvaški je prinesel s seboj glagolsko biblijo, a se je že čez | nekaj dni vrnil v Dalmacijo. vSnačilno je, da tudi kranjski deželni stanovi niso pritrdili Vergerijevemu načrtu o enotnem književnem jeziku za vse Jugoslovane, temveč so zahtevali, naj se za nje tiska prevod v “kranjskem jeziku”. Zato je šlo delo naprej v onem tiru, ki ga je bil Trubar začrtal.
Trajen uspeh Vergerijev je bil le ta, da je odslej Trubar (dasiravno nerad) ■ po Vergeri-jevem vplivu opustil okorne nemške črke in začel pisati slo venski jezik z latinskimi pismenkami.
(Dalje prihodnjič.)
JULY
15. — 16. — 17. — 18. in 19. — Velik cerkveni karnival na šolskem dvorišču sv. Vida. AVGUST 2.—Pevsko društvo “Zvon” priredi izlet na M. Fabijančičevo farmo v Mantua, Ohio.
9,—Ohijski KSKJ dan na farmi društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ.
OKTOBER 18 — Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi v cer-
V blag spomin
OB pETI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI IN nikdar POZABLJENI SOPROG IN OČE
Frank Suhadolnik
Svoje mile oči je zatisnil dne 7. junija 1948.
Rladna Te zemlja -Ze leta pet krije, v tihi gomili pokojno spiš, bubi soprog in dragi oče, v duhu pa še med nami živiš.
■^regloboka ni gomila,
Previsok ni sveti raj,
Fr bubezen ne združila ^ - 1 nas tam za vekomaj.
2alujoči ostali:
T JENNIE, soproga;
“KNNIE in ELEANORE, hčeri; ANTON, sin, p	in vnuki
-Iceland, o„
1953 JUNE
Emmr
IsHliPii!
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV

kveni dvorani družabni večer.
25. — Podružnica št. 25 Slov.
ženske zveze priredi v cerkveni dvorani sv. Vida banket za 25 letnico obstoja.
NOVEMBER
1.—Glasbena Matica nastopi z
operama “Cavaleria Rustica-na” in “Pagliacci” v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
DECEMBER
6. — Pevski zbor “Slovan” ima koncert v AJC na Recher Ave.
Direktor CARE v Jugoslaviji
Direktor CARE Paul French se mudi v Beogradu. Jugoslovanom je obljubil, da bo CARE dala Jugoslaviji še nekaj živeža, ker se posledice suše še vedno čutijo.
Umrla sta
Dne 17. maja je umrl na Gori pri Sodražici bivši profesor škofijske gimnazije v št. Vidu in sedanji župni upravitelj na Gori dr. Ivan Samsa.
Par dni pred njim je umrl eopold Šmid C.M., bivši vizi-Lator in superior lazaristov.
Vesti iz Slovenije
Motor Škofja Loka
V nekdanji Thaler-Brumno-v tekstilni tovarni v Škofji Loki, ki leži ob Sori Selščici pod škofjeloškim gradom, v katerem je bil do komunistov ur-šulinski samostan, je zdaj tovarna “Motor - Škofja Loka”. Tovarna izdeluje elektromotorje, vodne črpalke, ventilatorje itd. V tovarni so v glavnem zaposleni kaznjenci iz bližnjega gradu. V gradu je namreč kazensko-popravni zavod. Večina (nad 70%) kaznjencev so politični obsojenci, protikomunisti. Delajo v dveh izmenah.
Rudarke
Rudnik Zabukovica pri Celju zaposluje tudi ženske-ru-darke. O teh piše v Slovenskem poročevalcu od 14. maja neki dopisnik tolei: “Pri tem smo se zelo začudili, ko smo pri nekaterih težkih delih zlasti v separaciji in drugod opazili delavke, med njimi tudi približno 16-letna dekleta. O-
pravljala so dela, ki bi jih težko zmogel tudi močan moški. Ob pogledu na vse to, se je samo po sebi rodilo vprašanje, ali bodo ta dekleta in mlade žene po nekajletnem napornem delu, izpostavljene vetru, dežju in mrazu lahko opravile tudi svojo materinsko vlogo.” Take stvari prinaša s seboj komunistični nauk o enakosti žene, namreč, o enakem izrabljanju ženine delovne sile.
Jugoslovansko letalo se je ponesrečilo v Gradcu
V Gradcu se je ponesrečilo pri odletu jugoslovansko letalo, ki ga je vodil jugoslovanski pilot Ludvik Kladivar - Bibi iz Zagorja. Kladivar in njegov spremljevalec, Avstrijec, Gottfried Messner, sta bila ubita. Komisija je ugotovila, da je odpovedal motor. Weltpresse piše, da je pilot prebolel gripo tin da je pred poletom zavžil i preveč medikamentov in alkohola. Drugi listi pišejo, da je Kladivarju manjkalo potrebne usposobljenosti.
Pohištvo naprodaj
Proda se pohištvo za stanovanjsko sobo, 2 preprogi z podlogo, 8 kosov iz hrasta za jedilno sobo in G.E. čistilec. Kličite UT 1-5905 ali oglasite se na 1107 Addison Rd., po 5:30 uri zvečer.	(112)
Posestvo naprodaj
V Genevi na Rt. 20 velika zidana hiša, pripravna za restavracijo, točilnico ali motel. Velika vinska klet. Tudi stanovanje 7 sob. 6 akrov zemlje. Kličite Broker SU 1-4121.
(m,w,f—x)
Pozor!
Pozor!

Važno za vse!
Na obisk v staro domovino
Veliko rojakov je v zadnjih letih obiskalo našo staro domovino SLOVENIJO. Različno je bilo njihovo mnenje o tamkajšnjih političnih in gospodarskih razmerah, toda vsi so hvalili LEPOTO naše stare domovine in pripovedovali o neštetih zanimivostih, Id so jih tam videli. Na poti v domovino si je večina naših rojakov ogledala tudi PARIZ in druga velika mesta Zahodne in Južne Evrope. Užitek in veselje, ki so ga dosedanji obiskovalci naše stare domovine in Evrope užili, vlečeta tja tudi druge. V velikem številu se prijavljajo. OPOZARJAMO ONE, KI ŽELE ŠE LETOS OBISKATI STARO DOMOVINO, NAJ SE JAVIJO ČIM PREJ!
Z ladjo ate letalom
Potovanje je možno z LADJO ali LETALOM. Potovanje z LETALOM je veliko hitrejše in manj naporno, torej primerno posebno za STAREJŠE LJUDI in za take, ki NIMAJO NA RAZPOLAGO VELIKO ČASA.
Pomagajmo sorodnikom in prijateljem
Jugoslavija še ni prebrodila gospodarskih težav, ki sta jih povzročili zadnja vojna in v zadnjih letih posebno suša. Zato je blago v razmerju z zaslužkom precej drago. Le redki so predmeti, ki jih v Jugoslaviji danes ne morete kupiti — če imate seveda DENAR. Vsem onim rojakom, ki imajo v Jugoslaviji prijatelje ali sorodnike, katerim bi radi pomagali, smo na razpolago za pošiljanje DENARJA — to je NAJBOLJ PRIPRAVNO in seveda tudi za pošiljanje MOKE in paketov s HRANO. Odpremi jamo tudi vaše lastne pakete, ki jih prinesete v naš urad.
Vse pošiljke zajamčene!
AUGUST K0LLANDER
6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-4148
'	bv-'fi;....
MALI OGLASI
Iščejo stanovanje
Majhna solidna družina išče 3 ali 4 sobno neopremljeno ali opremljeno stanovanje s kopalnico v St. Clairski okolici. Pokličite UT 1-6362.
— (113)
Naprodaj
G.E. refrigerator (ledenica) v dobrem stanju, samo $18. Kličite PO 1-2808 ali se zglasite na 1247 E. 124 St., blizu Superior Ave. in Lakeview.
(113)
Moikl dobilo delo
Molki dobijo delo
TAPC0
Goit Rd. tovarna
zdaj sprejema prošnje za
BENCH INSPECTORS FORGE SHOP HEATERS MATERIAL HANDLERS DRILL and TAP OPERATORS ELECTRICAL INSTRUMENT REPAIRMEN PRECISION GRINDERS MILLING SHAPER
SURFACE GRINDERS LATHE HANDS
Morajo biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift; dobri delovni pogoji; visoka plača od ure. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva.
Employment urad odprt od 8. zj. do 5. pop. dnevno ob sobotah od 8. zj. do 4.. pop. ob nedeljah od 8. zj. do 4. pop.
THOMPSON PRODUCTS, Inc,
TAPC0
ZDAJ IZBIRA IZKUŠENE MOŠKE Z A
THE TEAM
PIPEFITTERS
(l/c)
12818 COIT RD.
(C.T.S. bus št. 36)
(112)
Naprodaj
Grocerija in mesnica, osem let na tem prostoru. Se mora prodati zaradi rahlega zdravja. Nova oprema, dobro založena. Na 1771 Hayden Ave., ali kličite PO 1-7298.	(113)
Hiša naprodaj
Hiša 7 sob za 1 družino na E. 118 St., severno od St. Clair Ave. Dogotovljeno 3. nadstropje, cementni dovoz, v zelo dobrem stanju. Zmerna cena. — GL 1-0928.	(112)
Imam kupce
Ako želite prodati vaše posestvo — jaz imam kupce, ki imajo gotov denar. Pokličite:
George Kasunič HE 1-8056
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlal Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KB 1-9*14
OLIVER
potrebuje operatorje za
TURRET LATHE
(large and small)
ENGINE LATHES
POWER MILLING MACHINES
DRILL PRESSES
(large and small)
RADIAL DRILL PRESSES
PRESS HELPERS
ARC WELDERS ASSEMBLERS
Morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift. Incentivna plača za produkcijo od začetka. Dodatek za življenjske stroške. Plačane počitnice in prazniki. Skupna zavarovalnina in načrt za pokojnino.
THE OLIVER G0RP.
19300 Euclid Ave.
KE 1-0300
(112)
Jeklarna išče delavce
Jeklarna nudi izvrstne de lovne možnosti v različnih od delkih z možnostjo napredovanja. Dobra začetna plača in razne druge ugodnosti. Oglasite se v pisarni na Independence Rd., pod Clark Ave. mo stom.
REPUBLIC STEEL
(jun.8,10)
Ženske dobijo delo
Hišno delo
Išče se ženska za splošno hišno delo za dve odrasli osebi. Dobra plača. Kličite SKyline 1-8571.	(113)
MALI OGLASI
MILLWRIGHTS
(l/c)
TOOLROOM HELP
TURRET LATHE TOOLMAKERS
ALL TYPES OF GRINDERS
POWERHOUSE MECHANIC
(mora imeti Ohio State Boiler Operators licenco)
Pridružite se TAPGO skupini še DAflES
. . . Prilika za napredovanje . . . Dobri delovni pogoji
. . . Delavske koristi
Employment uradne ure: Pondeljek do petka: 8 zj. do 5 pop.
v soboto od 8 zj. do 4 pop. Prosimo prinesite izkaz državljanstva
Mora biti pripravljen delati vsak šift
THOMPSON PRODUCTS, Inc.
23555 Euclid Ave. (C.T.S. Bus 28)
(112)
Assemblers
NI POTREBNO NOBENE PREJŠNJE PREIZKUŠNJE
TUDI IZKUŠENI
Metal Finishers Gas and Arc Welders Paint Sprayers Torch Solderers Trimmers ~
Morajo biti pripravljeni delati 1. in 2. šift
SPREJEMAMO PROŠNJE
za zgornja dela od moških, katere zanima delati v produkciji “station wagon in panel truck bodies”.
VISOKA PLAČA OD URE DELAVSKE PODPORE
Pokojnina, zavarovalnina, bolniška pod pora, plačane počitnice, plačani praz
niki.
Oglasile se v našem Employment uradu Dnevno od 8 do 5 pop. razen nedelje
FISHER BODY
(Euclid Plant)
DIVISION OF GENERAL MOTORS CORPORATION
20001 Euclid Ave. Euclid, Ohio
(114)
Hiša naprodaj
V Mentor, Ohio, je naprodaj enodružinska zidana hiša (7 sob) s 15 akri zemlje. Kličite Mentor 5-4163 ali se oglasite pri Jim Tekavec na Hopkins Rd.
-(116)
PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 58 9t
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
JOS. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
MALI OGLASI
Naprodaj
6 sobni dom, angleškega stila, 1/3 akra zemlje, stran od prometa, odlično za otroke, majhni davki. Kličite WI 3-1956.	d12)
Hiša naprodaj
Hiša za 2 družini na E. 113 St, 5 in 5 sob za vsako družino, 2 nova plinska furneza, 2 nova avtomatična vodna grelca, 2 garaži, zimska okna in mreže, lepa hiša v fari sv. Alojzija blizu St. Clairja. Kličite lastnika MU 1-5456.
V	—(113)
“Hvaljen Jezus,”' — “hvaljen bodi,” — “hvaljen” — so se spomnili paglavci in rdeči ko raki kriče pozdravljali, kakor bi šlo za stavo. Žpunik je stopil v cerkev, cerkovnik mu je sledil takoj za petami.
“Naj blagovolijo oprostiti . ” je glasno začel, toda ko je videl Holoubka klečati na obeh kolenih na golih tleh, s sklenjenimi rokami in z očmi, uprtimi v tabernakelj, se je ustavil in utihnil.
Čez nekaj časa je prišel tudi gospod upravitelj, ogledala sta si, cerkev, obiskala sta stare, s travo porasle duhovniške grobove. Holoubek se je ustavil pri novem, še nezaraslem grobu z nekakšnim šopkom in novim
križem, ki še ni imel časa, da bi ovenel ali zarjavel.
“Mislite na svojega prednika-O, ta se ni dal tu pokopati. Sorodniki so ga odpeljali v njegov rojstni kraj. Niti po smrti ni hotel tu biti,” pa razlagal upravitelj in takoj povpraševal po Markovem, kako je tam, ali se naj tja prosi. V Trešticah da mu ugaja, to je svobodomiseln kraj, na hrano da je hodil v gostilno in tu si je pridobil mnogo naklonjanosti, za drevi da mu pripravljajo poslovilni večer z godbo, plzenskim pivom in svinjsko pečenko.
Holoubek je proti župniščšu samo poslušal in šele sedaj občutil, kako mu nekaj ledenomr-zlega kaplja naravnost na srce. Zdajci je nenadoma — ne da bi vedel, kako in zakaj —
spomin potrkal na njegovo sr ce:
In zapomnite si,” je zaprl gospod spiritual svoje platnice, dvignil glavo in uprl oči v blede obraze bogoslovcev, “kar vam pravim za slovo. Danes smo končali poslednje premišljevanje. Jutri boste posvečeni v duhovnike in se razidete po vsej škofiji duše past kot kaplani ali katehet j e. Vsaka župnija ima takšnega duhovnika, kakršnega si zasluži. Pobožna župnija stori tudi mlačnega duhovnika pobožnega. Mlačna župnija napravi sčasoma tudi iz navdušenega duhovnika mlačnega. To je tako kakor -z ognjem. Kjer vsi gorijo, zapla-meni mogočen požar in se vnamejo tudi lednee duše, samoten plamenček pa dogori in ugasne.” Tako jasno, otipljivo čuje Holoubek, kakor bi mu spiritual šepetal naravnost v ušesa.
“Se boste blagovolil udeležiti?” je vprašal upravitelj že v drugo.
“Česa, prosim?” se je iztrgal župnik iz svoje zamaknjenosti.
“Mojega nocojšnjega poslovilnega večera. Predstavil bi vas ob tej priliki krajinskim veličinam, navezali bi stike, spoznali
bi, kako se tu živi.”
“Ne, tega ne. Ne mprem,” se je odkrito branil Holoubek, v gostilno ne pojdem, očeta in mater imam tu, nju se hočem naužiti.”
“Kakor vam drago,” se je nasmehnil upravitelj in ga ni več silil. Temna slutnja nečesa neznanega se je dvignila v Holo-ubkovi duši kakor črn oblak. Pa to ga ni zlomilo. “Bojeval se bom, bojeval , če treba celo na življenje in smrt, toda hudemu se ne vdam, naj se zgodi, kar se hoče,” je zopet ledenomrzlo ponavljal svoje načelo in takoj
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC
Rt. 1, Boz 175 Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5
V blag spomin
TRETJE OBLETNICE SMRTI NA-. ŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Frank Lupšina
ki je vdan v voljo Stvarnika mirno zatisnil svoje oči 8 julija 1950
Tri leta je že minilo, kar si ločil se od nas.
Črna zemlja Te je pokrila, žalostno je to za nas.
Spavaj v grobu dragi Ti, dokler angel Te zbudi,
Takrat spet veselje bo, ko se skupaj snidemo.
Še vedno žalujoči:
SOPROGA in hči MARY VLČEK
Cleveland, O., 8. jun. 1953.

S*
1953
V blag spomin
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE SOPROGE IN LJUBLJENE MATERE
Angele Grili
ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 8. junija 1948
Draga soproga, mama mila, več ne čuje Vaš se glas, pet let že je minilo, odkar ste zapustili nas.
Snivajte le sanje sladke, v zemlji tuji, v Bogu tam, da vidimo se v nebesih, izprosite milost nam.
Žalujoči ostali:
FRANK GRILL, soprog ANGELA, ANN, DANIELA, in DOROTHY, hčere
Cleveland, Ohio, 8. junija 1953.
JVaznanilo in Zah-Vala
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je neusmiljena smrt pretrgala nit življenja mojemu preljubijenemu soprogu, bratu in stricu
Rudolph Smrke
Rojen dne 4. junija 1890.
Blagopokojnik je previden s svetimi zakramenti za umirajoče zatisnil svoje mile oči za vedno dne 8. maja 1953 in sicer po mučni več mesečni bolezni.
Pogreb se je vršil 12. maja iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sinovi, ter po opravljeni sv. maši zadušnici in cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida smo njegovo truplo položili k večnemu počitku v naročje matere zemlje na pokopališče Calvary.
Pokojnik je bil rojen v vasi Trbanski Vrh( fara Čatež, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Ob času smrti je bil star 62 let. Po domače je bil poznan kot Kobasove.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so krsto pokojnika ozaljšali s krasnimi venci in cvetjem, kar nam je bilo v tolažbo in dokaz, da ste pokojnika spoštovali. Hvala sosedom za cvetje.
Iskrena zahvala bodi izrečena vsem onim, ki so darovali za sv. maše, katere se bodo brale za mir in pokoj njegove duše. Hvala vsem onim, ki so darovali v dobrodelne namene v njegovem imenu in v gotovini pokojniku v spomin, ali nam poslali sožalne karte.
Lepa hvala članom društva Vodnikov Venec št. 147 SNPJ ter društva Državljan št. 33 SDZ in podružnice št. 5 SMZ, ki so nosili krsto. Hvala lepa vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu; vsem, ki so prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru.
Najlepša hvala bodi izrečena Rev. Bazniku, ki je opravil sv. mašo in za spremstvo iz pogrebnega zavoda in na pokopališče, in Rev. Pevcu in Rev. Tomcu za asistenco pri sv. maši. Enako lepa hvala tudi pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za vso poslugo in lepo urejen pogreb.
Preljubi jeni soprog! Prestal si trnjevo pot tega življenja. Bolečine si potrpežljivo prenašal, dokler Te ni rešil angel smrti. Zdaj se Tvoja duša raduje v nebeških višavah, kjer uživa plačilo za vso Tvojo dobroto na tem svetu. Spomin na Te si ohranimo v naših srcih do konca naših dni.
Sladka nam je misel nate, srčno ljubljeni soprog, težka bila je ločitev.
Težko bilo je slovo.
Dan na dan od Tvoje smrti solze nam rose oko.
Žalujoči ostali:
ANNA SMRKE, soproga V stari domovini brat LOUIS in sestre MARIJA BARLE in JOSEFINA MESERKO Tukaj pa bratrance in druge sorodnike
Cleveland, Ohio, 8. junija 1953.
spet našel svoje duševno ravnovesje.
Popoldne je prevzel od gospoda upravitelja župnijski tirad, ga pozval na večerjo, mu ponudil celo prenočišče in, ko se je ta zahvalil, češ da ima o-boje že zgovorjčno — da jutri zgodaj odide in bi morda motil, se je Holoubek, zaradi tolikih izgovorov skoraj že nejevoljen, kratko, toda gladko poslovil od njega in se zanj ni menil več. Imel je druge skrbi! Do inštalacije, ki jo je slavil takoj v nedeljo, je mamico pridržal pri sebi, da bi pomagala Bariči v kuhinji. Gostov ni imel mnogo, gospoda patronat-nega komisarja, nekaj sosednih duhovnikov z gospodom dekanom na čelu in konec. Pozval je sicer oba šolska upravitelja, domačega in onega iz' Poljane, ki so spadali pod njegovo župnijo, tudi oba župana, toda ti so se zahvalili in opravičili. Zato
je pa prišlo nenavadno mnogo beračev in to je Holoubka zelo tolažilo.
Mati je vse bogato obdarila. Prihajali so pa tudi taki, ki sicer niso bili pravi berači, toda beda in pomanjkanje jim je gledalo iz oči. “To je čudno, v tako bogatem krušnem kraju, pa taka gneča za skorjo kruha,” se je čudila mati, toda Tezala in delila je dalje. “Greh bi bil danes koga odpustiti s praznimi rokami,” je opominjala Barico, ki je zaradi tega že godrnjala,
'“zastran skorje kruha vama nikdar ne bo slabše, torej ne skopari in daj slehernemu.” Tudi druge nasvete in migljaje ji je vedno dejala. Takoj v ponde-Ijek pa se je že pripravljala na pot. “Domov moram. Fanta smo pustili tam čisto samega.” “Saj je tetka pri njem,” ji je segla v besedo Bariča, “nanjo se lahko v vsem zanesete.” “Nikakor ne morem tu strpeti, venomer si mislim, kaj neki se je doma zgodilo.”
(Dalje prihodnjič)
FRANCE GORŠE
AKADEMSKI KIPAR
Izvršuje vsa dela cerkvene in liturgične umetnosti po lastnih izvirnih načrtih, tudi postaje križevega pota v bakru, mavcu ali v žgani glini. Izvršuje tudi načrte za slikana okna, paramente, prapore, kelihe in monštrance.	ij
6519 St. Clair Ave.	Tel. HE 2-1290
Cleveland 3, Ohio
1894
1953
K
J^aznanilo in ^ah-Vala
Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kar nanagloma preminul naš ljubljeni soprog, dragi oče in brat
Frank Pakiž
Zatisnil je svoje dobre oči na dan 18. maja 1953. leta.
*
Rojen je bil 18. marca 1894 v vasi Dobrava, fara Trebnje na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1912.
Pogreb se je vršil 22. maja 1953 iz pogrebnega zavoda Mary Svetek v cerkev sv. Jeronima na Lake Shore Blvd., kjer je za mir in pokoj duše pokojnika bila darovana sv. maša zadušnica. Po opravljenih cerkvenih in verskih obredih je njegovo truplo bilo prepeljano na pokopališče Kalvarija in tam položeno k večnemu počitku v družinsko grobnico.	i
V prvi vrsti se iskreno zahvalimo č. g. Father Thomas V. Rath in duhovščini cerkve sv. Jeronima za opravljeno sv. mašo zadušnico in obrede ter za molitve ob krsti pokojnika, ko je ležal na mrtvaškem odru v kapeli.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so ob krsto pokojnika položili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo zadnjo čast in spoštovanje.
Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše našega dragega pokojnika.
Iskrena zahvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Posebej se zahvalimo članicam podružnice št. 41 SŽZ za lepo slovo od našega ljubega pokojnika.
Hvala pogrebcem-sorodnikom, ki so nosili krsto.
Toplo se zahvalimo vsem tistim, ki so na dan pogreba dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče.
Iskrena naša zahvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje. Ravno tako se iskreno zahvalimo vsem, ki so nam ob času smrti našega dragega pokojnika stali ob strani s svojo pomočjo in naklonjenostjo. Posebej se za to zahvalimo našim dragim sosedom Mrs. Galla in Mrs. Murray.
Hvala pogrebnemu zavodu Mary Svetek za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.	.
Ljubljeni soprog, dragi oče in brat, počivaj v miru v tej lepi, blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo gruda! Hvala Ti za vso Tvojo ljubezen in skrb, ki smo jih bili deležni in naj Ti dobri Bog vse to obilno poplača na onem svetu! Mi, ki smo užaloščeni ostali, se Te bomo z ljubeznijo in hvaležnostjo spominjali v naših mislih in molitvah, dokler nas ljubi Bog ne združi v svojem raju.
Žalujoči ostali:
LOUISE, soproga STANLEY, sin MARY ZUPANČIČ, sestra ostalo sorodstvo
V starem kraju zapušča sestro JOHANO ŽERJAV Cleveland, Ohio, 8. junija 1953.
i" \‘