sr---------------------------------------\ Tretje delegatske volitve V vetrick. 11. Miio \si. ki /ilru/tijemo Jelo in si'edsi\ a \ oreani/aei jah združenega dela. \olili delegate /a tretje delegtttsko mandatno obdobje. \ nedeljo. 14 bni. pa bomo--e kot krttjani \ svojih krajevnih skupnostih volili prttv tako številne kandidate v najrazličnejša '■lelegatska telesa. I a ko bo iz občutljivega mehanizma delegiranja in z uv eljav Ijanjem delegatskih rttzmerij zrasla v naslednjih dveh mesecih čelovita zgradba sporazumevanja in odločanja v skupščinah samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih skupnosti, vse do skupščine SFRJ Najvažnejši vi el priprave na volitve so bile kadrovske aktivnosti in postopki. Pri tem je bilo najpomembnejše evidentiranje delegatov. ker je biki to tista najširša podlaga. na kateri so potekali vsi nadaljnji kadrovski postopki. V v seli temeljnih organizacijah združenega dela. Ivrajevnih skupnostih in občinah so ocenjevali svojo aktivnost in ugotavljali, če je bilo evidentiranje dovolj k v a-litetno. dov olj javno in odprto za v se pobude. Tako so delavci in občani evidentirali'okrog 400.(MK) možnih kandidatov za delegatske dolžnosti, od temeljne ravni do federacije. / letošnjimi volitv ami bomoznov a razširili delegatske v rste. Oblikov ali bomo okrog d.500 delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti, za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa 8.049 posebnih delegacij. h.2 J 1 združenih delegacij in d.529 splošnih de- legacij. 1 a ko je bil v sak četrti zaposleni zapisan na volilnih glasovnicah v svoji 1)0. vsak deveti prebivalec Slovenije pa je zapisan na volilnih glasov ničtih, ko bo v nedeljo volil v svoji krajevni skupnosti. I ako je po nepopolnih podatkih na volitvah v temeljnih organizacijah združenega dela in delov nih skupnostih v oiilo v četrtek. 1 1. marca, v eč kot 750.000 volileev. v krajevnih skupnostih pa ho v nedeljo. 14. marca volilo' več kot milijon 500 tisoč volilcev. Sestava delegacij in delegatov v tretje delegatsko mandatno obdobje ho vsekakor zagotav ljala dobro ter učinkovito delovanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov. V vseh pripravah na volitve so delovni ljudje poudarjali, da je to za nas pomembno razvojno vprašanje, vprašanje nadaljnje vztrajne in intenzivne graditve socialističnega samoupravljanja. Doseganje in uresničevanje planskih ciljev. nadaljnji stabilizacijski napori ter nadaljnji razvoj političnega sistema socialističnega samouprav IjanjtT. z vsemi svojimi stalnicami, v se to bo zahtev alo brezkompromisne borce in delegitte. ki bodo z v so zav zetostjo, znanjem in odločnostjo vztrajali na litovi in Kardeljevi poti. Vse dosedanje kadrov ske volilne priprav e in tudi v olitv e same dokazujejo, da so delavci in občani ter vse družbenopolitične organizacije dobro oprav ile kadrovski v olilni izpit. 1 o so in bodo najbolje potrdile volitve v tretje delegatsko mandatno obdobje. D.Ž. S SESTANKA sekretarjev do sozd iskra 0 varstvu samoupravnih pravic ..Organi družbenega nadzora u8otavljajo in sankcionirajo) kršitve ^odtujljivih pravic ter družbenoeko-I'°(nskega položaja delavcev ter s tem 0Pozarjajo na doseženo stopnjo razvo-samoupravnega načina urejanja ružbenih odnosov, katerih nosilec je e lave c, delovni človek in občan!11 To je bila ena izmed misli, ki jih je v informaciji o varstvu samoupravnih pravic podal poročevalec Pavle Gantar na sestanku sekretarjev delovnih organizacij SOZD Iskra, ki je bil v ponedeljek v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani. Na dnevnem redu je bilo razen pred ix. kongresom zks Še bolj prisluhniti ljudem Protislovja naglo se razvijajoče družbe in uveljavljanje socialističnega samoupravljanja pa so pogojevala tudi nekatere probleme in razmere, ki jih komunisti, njihove osnovne organizacije, pa tudi organi zveze komunistov liso v celoti obv ladali in niso vedno uspevali s svojim delovanjem učinkovito mobilizirati samoupravno in politično organiziranih delovnih ljudi in obča-nov za njihovo uspešno razreševanje. Tako nekatere usmeritv e zveze komunistov, sprejete na kongresu ali pa v trganih zveze komunistov v medkongresnem obdobju, niso dovolj spodbudile široke demokratične in odgovorne aktivnosti komunistov v institucijah Političnega sistema ali pa je ta aktivnost potekala premalo povezano in celovito. To se je odražalo v prepočasnem procesu samoupravne integracije združenega dela Slovenije in Jugoslavije, prepočasnem in nedoslednem usklajevanju interesov, o tem pričajo tudi nekateri odkloni v delovanju izvršnih in s*rokovnih organov, o tem pričajo primeri interpretacije in uveljavljanja pluralizma interesov, ki je omejevalo ali celo zabrisalo skupni družbeni interes. Eri tem pa nekateri komunisti, njihove organizacije ali celo posamezni organi niso vedno uspevali izvesti idejnopolitične diferenciacije tako znotraj Svojih vrst kot tudi zaostriti odgovornosti v ustanovah političnega sistema za obračun s samoupravnemu socializmu tujimi težnjami in pojavi. V procesu krepitve usposobljenosti zveze komunistov je potekal tudi obračun z ostanki forumskega delovanja, krepila se je povezava med članstvom osnovnih organizacij zveze komunistov, v temeljnih družbenih celicah ‘n občinskih ter osrednjih vodstvih zveze komunistov. K temu so prispevali nekateri vsebinski in organizacijski pristopi, kot so uveljavljanje program-sko-volilnih konferenc zveze komunistov v občinah, široka demokratična Priprava pomembnejših sej organov zveze komunistov, delovne skupine CK ZKS v občinah, priprava in usmeritev problemskih konferenc ZKS in drugo. ^ reprodukcijskih verigah združenega dela pa se je še prepočasi. Premalo odločno in celovito uveljavljalo akcijsko povezovanje komunistov 23 doseganje idejnopolitične enotnosti na najpomembnejših vozliščih samoupravne in družbenoekonomske integracije združenega dela. V zvezi komunistov se je okrepila zavest, da se bo v prizadevanjih za odpravo slabosti v svojih vrstah potrebno še odločneje spopasti s premajhno konkretizacijo nalog zveze komunistov in neučinkovitostjo pri uresničeva-nju sklepov, bolj prisluhniti delovnim ljudem in občanom v tovarnah, krajevnih skupnostih ter obračunavati z zanikovanjem doseženega in z zamegljevanjem perspektiv materialnega in družbenega razvoja samoupravne socialistične družbe. Kljub številnim težavam in protislovjem, s katerimi se srečujemo, uresničujemo kontinuiteto v razvoju novih proizvodnih odnosov. Pri ocenjevanju naostrenih razmer v sedanji etapi našega družbenoekonomskega razvoja moramo analizirati medsebojno povezanost posameznih obdobij v našem celotnem pov ojnem razvoju. Cilji, ki smo jih v posameznih obdobjih zastavili" so izhajali iz objektivnih pogojev in dosežene ravni v materialnem razvoju. Redno moramo vrednotiti rezultate in negativne posledice, ki se prenašajo v naslednjo etapo našega razvoja. Zveza komunistov mora pri ocenjevanju sedanjih gospodarskih težav izhajati iz povezanosti in soodvisnosti celotnega Povojnega družbenoekonomskega razvoja. D 2 V____________________________________________________________j tega še vprašanje sprememb in dopolnitev zakona o delovnih razmerjih, o čemer je poročal Mitja Ančik in informacija o poteku priprav za volitve v organe upravljanja v SOZD Iskra. Poleg tega so se pogovorili še o realizaciji sklepov DS SOZD Iskra. V zvezi s pripravami na volitve so se navzoči dogovorili, da bodo sekretarji poskrbeli za instruktažo volilnih odborov in volilnih komisij, kar bo, ob dobrih pripravah, prispevalo k boljši izvedbi volitev. Vsekakor je bila osnovna točka sestanka prav informacija o varstvu samoupravnih pravic, ki jo sicer predlagata v obravnavo družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije in Komisija za družbeno nadzorstvo skupščine SR Slovenije. Prikazane informacije pomenijo osnovo za ugotavljanje rezultatov, pa tudi negativnih pojavov, ki še zavirajo celovitejše uveljavljanje samoupravnih socialističnih odnosov. Že resolucija VIII. kongresa ZKS je posebej poudarila, da je utrjevanje ustavnosti in zakonitosti pogoj za hitrejši razvoj socialističnega samoupravljanja. Z obravnavo tega vprašanja, varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine, pa je vsebinsko povezana tudi vrsta drugih obravnav in dejavnosti v zadnjih letih. To so zlasti analize o uresničevanju delegatskega sistema in odnosov, ocene in obravnave rednih in drugih poročil in informacij organov odkrivanja, pregona in sojenja kršitev. Znano je, da so v drugi polovici lanskega leta v tem smislu na raznih ravneh posebej obravnavali uresničevanje investicijske politike, zaposlovanje, obmejno gospodarsko sodelovanje, ekonomske odnose s tujino, izgube in politiko cen, stagnacijo proizvodnje, samoupravno sporazumevanje in dohodkovne povezave. Vprašanja samoupravnega urejanja družbenih odnosov na podlagi družbene lastnine in svobodno združevanje dela pa so seveda raznotera in zahtevna in bodo terjala še več razčiščevanja, zlasti v delovnih organizacijah samih. Gre za ponovno ugotavljanje neodtujljivih pravic, obveznosti in odgovornosti pa tudi za konkretno ugotavljanje delavčevega položaja v družbi. Poudarki poročevalca v kontekstu dejanskih pogojev v SOZD Iskra, ter odmevnost tega poročila pri udeležencih sestanka, sta bila nedvomno jamstvo, da bo vprašanje samoupravnih pravic v našem krogu dobilo svoje potrebno priznanje in okrepitev. Mak Priznanja inovatorjema V sejni dvorani hotela Eta v Cerknem so v petek, 5. marca na skromni slavnosti nagradili osem inovatorjev tukajšnjih, oz. idrijskih organizacij združenega dela. Med nagrajenimi inovatorji sta bila tudi dva iz naše TOZD Montaža v Spodnji Idriji in sicer vzdrževalec m liniji za Danfoss Franc Mlakar in vzdrževalec pnevmatike Ivan Simonič, ki sta, čeprav prvi, prijavila uspešni inovaciji in zanju prejela priznanje. Inovatorjema Francu Mlakarju in Ivanu Simoniču bomo več prostora namenili v prihodnji številki,,Iskre". ISKRA—AVTOMATIKA Nova varilna naprava E—160 v Zahodno Nemčijo Poznavanje varilne tehnologije, torej \seh prednosti in pomanjkljivosti, ki jih ima določen postopek varjenja, odpira pot slo razvoja in proizvodnje kvalitetne varilne opreme, po kateri je Avtomatika poznana, tako doma kot na tujih tržiščih. Od prve naprave za FIG varjenje, ki smo jo kot prvi v Jugoslaviji razvili I. 19h 1 zajema njen proizvodni .program naprave za MIG. MAG varjenje, že omenjene naprave za TTG varjenje, naprave za plazemsko šarjenje in rezanje ter varjenje v zaščiti praškov in rezalnike. kot bolj zahtevne pa proizvodnjo mehanizirane in avtomatizirane naprave za varjenje po vseh naštetih postopkih in izdelavo kompletnih tehnoloških linij. Vse naprave, ki so v pro-gramu Avtomatike, so rezultat lastnega znanja — razvoja. Rezultat nadaljnjih razvojnih naporov je tudi nova naprav a E -IhU za varjenje v' zaščitni atmosferiCOz. polprofesionalne izvedbe. Le : sodi v skupino polavtomatičnih naprav za MIG MAG varjenje s skupnim ime- nom EKOMAIIK. Namenjena je predvsem uporabi v avtomobilski industriji, torej za varjenje tankih pločevin od 0.5 mm debeline dalje. Njen maksimalni varilni tok je 1(50 A. Morda še podatek, da ima v ohišju združen usmerniški in regulacijski pogonski del. Naprava je bila prvič razstavljena lanskega oktobra na mednarodnem specializiranem sejmu »Varjenje in rezanje« v Essnu. Skoraj hkrati so jo kot dopolnitev proizvodnega programa na področju v arjenja osv ojili v J OZ D Av tomatske in varilne naprave. V februarju letošnjega leta je bilo izv oženih že prv ih 50 kosov v Zahodno Nemčijo, kamor bodo izvozili v prihodnjih mesecih še nadaljnjih 20(1 kosov. V proizvodnji je tudi že naslednja količina 500 kosov za izvoz, kjer pa bo potrebno močno angažiranje prodaje za širši prodor na zahtevnem zahodnem tržišču. Ob tej priložnosti naj povemo še to. da je tovrstne opreme v Nemčiji dovolj, saj imajo v eliko domačih proizvajalcev. Zato pomeni prodor na omenjeno, izredno zahtevno tržišče še toliko večji uspeh in dokaz kvalitete domačih varilnih naprav. Naprava E—IM) je namreč v celoti zgrajena iz domačega materiala. V prvotni izvedbi je imela vgrajene Siemensove usmerniške stavke, ki pa smo jih v sodelovanju s trboveljsko Iskro zamenjali s kvalitetno enakovrednimi domačimi. Tako tudi 7 nadaljnjo redno proizvodnjo, kot so nam povedali v TOZD Avtomatske in varilne naprave, ne bo težav. Kako velik priliv deviz bo pomenila ta naprava v deležu Avtomatikinega izv oza v Zahodno Nemčijo in kakšne so možnosti za osvojitev preostalega ev ropskega tržišča pa je odvisno predv sem od naše tržne dejavnosti in dejavnosti Iskre—Commerce. ' S.D. Od investicij le nakup računalnika Kljub obsežnemu, še vedno pa precej okleščenemu načrtu vlaganj v minulem letuje bila lanskoletna investicijska dejavnost v Iskri Commerce pod vsemi pričakovanji. Čeprav so načrtovali graditev, oz. nakupe številnih prostorov za lastne prodajalne, predstavništva in servise so uresničili bore malo. Največ so na to vplivali novi zakoni, ki onemogočijo pridobivanje posojil za tovrstne objekte, po drugi strani pa tudi Iskra Commerce sama ni zmogla tolikšnih vlaganj. Med pomembnejše lanskoletne pridobitve, oz. začetke gradenj lahko štejemo le nadaljevanja gradnje poslovne stavbe slovenskega gospodarstva v Banja Luki, v kateri bo imela Iskra svoje predstavništvo in trgovino, zatem nakup prostorov na Poljanski cesti v Ljubljani za preselitev Marketinga, ter nadaljevanje gradnje centralnega servisa v Rožni dolini. Oba pomembnejša objekta, banjaluškega in tistega v Rožni dolini bodo zaključili že letos, s tem pa bo tudi konec letošnjih vlaganj v prostore. Izjema bodo le določene preureditve, kot npr. adaptacija nekaterih prostorov v starem Zmaju, kamor se bo z Zaloške ulice preselil Finančno računovodski sektor Iskre Commerce. Pri tem je treba takoj poudariti, da si je Iskra Commerce za sedanje srednjeročne obdobje začrtala.obširen investicijski načrt. Vanj je uvrstila tudi rešitev enega najhujših prostorskih problemov, to je beograjskega predstavništva, kot vse kaže pa iz tega ne bo nič. Za obdobje do leta 1985 si je najprej začrtala investicijska sredstva v višini 600 milijonov dinarjev. Zaradi nezavidnega gospodarskega položaja je to vsoto skrčila na 500 milijonov in nazadnje na 300 milijonov dinarjev. Ob tem pa poudarjajo da bodo, slednjo vsoto gotovo dosegli pri širjenju mreže v Jugoslaviji, vprašljivo pa (Nadaljevanje na 2. strani) Krožki za izboljšanje proizvodnje i OD INVESTICIJ LE I NAKUP RAČUNALNIKA J Na pobudo G Z Slovenije je bil formiran interdisciplinarni team, ki je na podlagi tujih izkušenj in domače prakse pripravil in v nekaj OZD tudi uvedel in preizkusil krožke za izboljšanje proizvodnje. Tako smo tovrstne krožke us edli > Avtomatiki v I OZD A VN in v 1 OZD Sestavni deli, izkušnje so doslej dale pozitivne rezultate. Kaj pravzaprav so krožki za izboljšanje proizv odn je? So množična oblika za aktiv no vključevanje delavcev v izboljšanje procesa in izdelkov za izbol jšanje n jihov ega odnosa do dela in utrjev anje-samouprav ne zavesti delavčeva In kakšne so temeljne značilnosti krožkov za izboljšanje proizvodnje? Krožek za izboljšanje proizvodnje združuje pet do dvanajst, običajno pa osem delavcev. ki opravljajo podobna dela in naloge. Redno se sestajajo po eno uro v sak teden — med delov nim časom — pod vodstvom vodje krožka.Sestajajo se zato. da hi ugotovili probleme in analizirali v zroke ter predlagali svoje rešitve vodstvu, pri čemer pa na j bi. če je le mogoče, sami odprav -Ijali vzroke in izvedli izboljšav e. Sodelovanje v krožku temelji na načelu prostovoljnosti. Krožki so primerni za rešev anje problemov v neposredni proizvodnji, vendar tudi v strokov nih in administrativnih dejavnostih in pri storitvah. Obrav -navani problemi so vedno konkretni. Največ je kakovostnih problemov pa problemov prihrankov na stroških in racionalizacije izboljšanja produktivnosti. itd. \ sekakor je to oblika množične inovacijske dejavnosti. In kaj lahko od krožkov pričakujemo? Predvsem izboljšanje kakovosti in produktivnosti s pomočjo posameznih konkretnih rešitev in s tem v zvezi izboljšanje odnosa do dela članov krožka samih hkrati pa tudi okol ja v katerem delujejo. Dalje, dvig samoupravne zav esti in njihovo neposredno in tvorno vključevanje v izboljšanje proizvodnje. Konkretne rešitve v iskri so tudi prispevek širši družbi v iskanju rešitev za us tv ar jan je boljše produktiv no-sti in s tem bolj stabilnih pogojev za nadaljnji razvoj. Kako nameravamo v Iskri uvesti omenjene krožke in podpirati njihovo delovanje? Plan aktivnosti področja k tikov osti za letošnje leto predvideva krožke za izboljšan je proizvodnje in za množično realizacijo krožkov, za kar posebna sredstva niso potrebna. Dalje naj se Iskra vključi v akcijo širjenja krožkov za izboljšanje proizvodnje z lastnim programom. 1. izobraževanje pospeševalcev in vodij krožkov prek izobraževalnega centra Iskre. 2. področja kakovosti v DO naj s službami v TOZD začno z realizacijo prvih krožkov in kasneje širijo krožke naprej. 2. ZORIN —Bil naj določeno število svojih delavcev usposobi za uvajanje krožkov ter nudi svetovalne storitve v kolikor posamezne OZD to zahtevajo. 4. DPO. predvsem sindikati naj akcijo politično podprejo v vseh TOZD. s. Glasilo Iskra na j v v rsti prispev kov poroča o krožkih in dosedanjih konkretnih aplikacijah v Iskri in h. na j se obv esti širša jav nost o konkretnih rešitv ah v Iskri kot prispevek v iskanju rešitev za boljšo produktiv nost in kakovost. O vseh teh predlogih je razpravljal tudi DS SOZD Iskra na svojem zadnjem zasedanju ter jih sprejel in tudi potrdil. mak DO AVTOELEKTRIKA Proizvodno delo po novem Pred dnevi je v ISKRI — Avtoelektriki končala proizvodno delo 1. skupina učencev usmerjenega izobraževanja. V začetku prejšnjega tedna pa jo je zamenjala 2. skupina. Izvajalci proizvodnega dela so se trudili, da bi učenci dobili celovit tehnološki in samoupravni pregled, potreben za uvajanje v delo in spoznavanje poklica, za katerega so se odločili. Tako so se učenci aktivno vključili v neposredni delovni proces ter spoznali organizacijo dela in samoupravne odnose v njej. Več o tem smo se pogovarjali z referentko za kadre Milenko Konjedic, ki nam je prijazno odgovorila na nekaj vprašanj: Koliko učencev in katerih usmeritev je bilo v 1., oz. v 2. skupini? Preden bi odgovorila na prvo vprašanje bi povedala to, da se bo v naši DO od februarja do junija meseca zvrstilo prek 100 učencev srednjega usmerjenega izobraževanja iz kovinsko-predelovalne, družboslovne, ekonomske, elektro-tehnične, naravo-slovno-matematične, pedagoške in kemijske usmeritve. V 1. skupini, oz. v terminu od 15. 2. do 26. 2. je bilo na proizvodnem delu 19 učencev iz elektrotehniške, kovinsko-predelovalne in ekonomske usmeritve, v terminu od 1.3. do 12. 3. 82 pa jih je 23. Kakšne prednosti ima tak način izobraževanja pred prejšnjim, klasičnim? O prednostih novega sistema je bilo že veliko povedanega, zato se mi zdi odveč, da bi jih na tem mestu še ponavljali. Prepričana sem, da bomo s tem načinom uresničili načelo izobraževanja za delo, saj se izobraževanje na vseh stopnjah in smereh povezuje z delom ter omogoča hkrati pripravo na vključitev v delo in za nadaljnje izobraževanje. Preden so učenci začeli proizvodno delo so imeli uvajalni seminar. Kaj je obsegal? (Nadaljevanje z 2. strani) je, koliko bodo za ta denar sploh dobili glede na številne podražitve. Od nečesa pa Iskra Commerce med bližnjimi vlaganji ne bo odstopila ali še bolje rečeno, prisiljena je iti v nakup računalnika. Problem ustreznega računalnika rešujejo že dobra 3 leta. Zdaj imajo povsem dotrajani IBM računalnik. Star je 13 let in kot po pravilu se pokvari prav takrat, ko ga najbolj potrebujejo. Skupno obdelujejo zdaj računovodske podatke na 6 različnih strojih in verjetno komentar k temu ni potreben. Pred nekako 3. leti se je Iskra Commerce odločila za nakup računalnika vrste CDC. V zadnjem času se ponuja še ena druga možnost, kakšna bo končna odločitev, pa še ni jasno. Računajo, da bi jih nakup računalnika veljal okoli 75 milijonov dinarjev. Ta vsota je za samo Iskro Commerce dosti previsoka. Zato se bodo morali dogovoriti tudi z drugimi Iskrinimi organizacijami ter z njimi združevati sredstva. Kot že rečeno je prav nakup računalnika v Iskri Commerce trenutno največjega pomena, ob čemer pa se še kako zavedajo nujnosti vlaganj v proizvodnjo ‘in tržno mrežo doma in v tujini. L. D. Milenka Konjedic. Po izvedbenem učnem načrtu imamo za učence vseh usmeritev predviden 8-urni uvajalni seminar, na katerem jih seznanimo z razvojem delovne organizacije, dejavnostjo, proizvodnim programom, samoupravno organiziranostjo, družbenopolitičnim delovanjem, tehnično in tehnološko dokumentacijo ter varnostjo pri delu. Učenci morajo opraviti tudi test iz varstva pri delu, ki je pogoj za pričetek proizvodnega dela. Z N OBVESTILO Služba za industrijsko lastnino (SIL) obvešča naročnike, da bo dobava patentnih spisov zaradi selitve patentoteke Zveznega zavoda za patente do maja 1982 motena. V____________________________ Pariz - mednarodni sejmi elektronskih sestavnih delov Hannover — mednarodni tehnični sejem V mesecu marcu in aprilu so odprti nekateri mednarodni sejmi v Evropi, ki so pomembni tudi za delavce Iskre, zato je pričakovati, da se bo precej delavcev Iskre teh sejmov tudi udeležilo. V smislu racionalne izrabe delovnega časa ter kar najmanjše odsotnosti organiziramo tudi letos „ZRAČNI MOST“med Ljubljano in sejemskimi mesti v času trajanja sejmov. Za prevoz bomo uporabili Iskrino letalo. Posamezni sejmi so v času: PARIZ od 1.4. do 7.4. HANNOVER od 21. 4. do 28. 4. Glede na možnosti in naše potrebe bo letalo predvidoma poletelo vsak dan v času sejma iz letališča Brnik ob 6,30 in se vsak večer vračalo iz Pariza in Hannovra med 19,30 in 20. uro po lokalnem času. Dnevni polet bo zagotovljen v primeru, ko bodo za posamezen polet prijavljeni najmanj štirje potniki, pri maksimalni kapaciteti osem potnikov. Cene poletov; Pariz 14.000,00 din na osebo Hannover 12.500,00 din na osebo V ceni so zajeti stroški prevoza ter letališke in postajalne takse. Vsak potnik, ki se bo na potovanju zadržal več kot en dan, si mora sam zagotoviti prenočišče. Zaradi pridobitve ustmenih dovoljenj, uskladitve terminov in kapacitet vas prosimo, da vaše potrebe po potovanju na navedene sejme sporočite najmanj pet dni pred potovanjem na telefon 213-213, int. 31-54 ali 222-105 Maji Černe, kjer dobite tudi ostale potrebne informacije. DO IEZE k Možnost za sodelovanje s kitajskimi proizvajalci elektronike Pisali smo že, da je Iskro obiskala kitajska vladna delegacija in sicer iz 4. ministrstva za strojegradnjo. Zastopniki so bili specialna skupina strokovnjakov za večslojne kondenzatorje. V Iskri so se pogovarjali z zastopniki Iskre Commerce in delovne organizacije IEZE. Zanimivo je, da so bili v delegaciji strokovnjaki iz firme (kombinata) Electronic Components Factorv. Ta velika tovarna elementov za elektroniko, ki zaposluje prek 6000 delavcev je v mestu Chengdu, ki je pobrateno z Ljubljano. Gostje so se dogovarjali s poslovodnimi delavci Industrije elementov in I OZD. Obiskali so Ferite, Keramiko in Keramične kondenzatorje v Žužemberku. Izmenjava mnenj in primerjava tehnologij, proizvodne opreme in izdelkov je bila zelo zanimiva. Inženirji Ge Vigin, Yang Mingsen in Wang Wengsu so povedali, da v domači tovarni izdelajo večino strojev in opreme sami. Zaradi sorazmerno majhnih uvoznih možnosti so nujno navezani na lastno znanje in lastne proizvodne zmogljivosti. Gostje so se v Iskri predvsem zanimali za tehnologijo večslojnih kondenzatorjev, za kolutaste kondenzatorje in hibridna vezja. Predvsem jih je zanimala strojna oprema, organizacija dela in postopkov. Vled drugim so pokazali precej zanimanja tudi za tehnologijo in opremo za izdelavo mask, ki se uporabljajo za izdelavo keramičnih kondenzatorjev in hibridov. Iskra pa je zainteresirana za nekatere njihove proizvodne procese in opremo, zlasti pa za možnosti dobave surovin in polizdelkov za izdelavo elektronske keramike in polizdelkov. Za Iskro bi prišla v poštev tudi nabava določene opreme, ki jo na Kitajskem proizvajajo. Ker pa je bilo to prvo tako delovno in posvetovalno srečanje, bo treba čim-prej ugotoviti možnosti in tehnologijo s kitajske strani. To pa pomeni, da bo kintjsku delegacija v TO/D term. morala Iskrina strokovna delegacija 1,11 konkretne pogovore na Kitajsko, kj«r bodo ocenili tehnologijo kitajskih pr0'' zvajalcev strojne opreme. Na podlag1 take ocene pa bo možno oceniti reala6 možnosti sodelovanja. Z deviznega stališča menjava s kitaj' skimi partnerji v sedanjem gospodar-skem položaju sicer ne pomeni nekeg3 velikega premika v pozitivno stran. f° velja tako za surovine, kot tudi za polh' delke in opremo. Tu bi prišla v poštev R zamenjava — reprociteta menjave. 0 tem so tekli pogovori in kitajski sog°' verniki so se s tem strinjali. Gotovo pa bi bilo sodelovanje in tf' govanje Iskre s kitajskimi partnerji še kako zanimivo, zlasti če pomislimo na ogromnost kitajskega trga in končn0 tudi na izkušnje in znanja kitajskih strokovnjakov. Poleg tega moramo ra-čunati, da bi sodelovanje potekalo nC' posredno med Iskrinim specializ'ra' nim proizvajalcem elementov za elek' tronikoin enim največjih kitajskih pr°i' zvajalcev elektronske keramike in elementov. Tako sodelovanje z menja'0 znanja in tehnologije ter polizdelkov bi lahko obrodilo bogate sadove za obe strani. V IC in IEZE mislijo, da bo kmala Iskrina delegacija vrnila obisk in se bomo realizaciji tega posla še bolj pri' bližali. KF Kako so učenci nagrajeni za njihovo delo? Dogovor v občini Nova Gorica je, da učencev 1. letnika v šolskem letu 1981/82 ne bomo nagrajevali, zato smo se tudi v naši DO tako odločili. Kakšne so začetne najopaznejše slabosti, če sploh so? Povedati moram, da so priprave in delo samo zelo dobro istekle, da dejansko nismo imeli težav in upam, da bomo lahko tako oceno dali tudi ob koncu šolskega leta. Nekaj pa m6 pri tem le skrbi in to so proizvodn6 težave zaradi pomanjkanja repromat6' riala, ki bodo lahko ovira, da progf3) ma proizvodnega dela ne bomo mogl' izvajati kot je predvideno. Na tem mestu bi se rada zahvalil3 vsem vodilnim in strokovnim delav' cem za pomoč, saj je le z njihovih sodelovanjem proizvodno delo steklo tako, kot je bUo zastavljeno in smo s1 tudi želeli. Marko Rakušček SOZD ISKRA, Izobraževalni center razpisuje strokovno izpopolnjevanje na temo: STRUKTURNO PROGRAMIRANJE v času od 30. 3. 1982 do 1. 4. 1982 (3 dni) Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno vsem programerjem in projektantom, ki že obvladuje vsak enega od programskih jezikov COBOL, PASCAL, FORTRAN in bi se radi seznanili z moderno tehniko strukturnega programiranja. Predavanje bo predstavilo konkretne tehnike v jeziku COBOL in nakazalo reševanje v PASCAL, oz. FORTRAN. VSEBINA: Ze 10 let govorimo o strukturnem programiranju na bolj ali manj abstrakten način. Zdaj je ta tehnika programiranja že prodrla v vsakdanjo rabo in čas je, da jo osvojimo na vseh področjih programiranja. Predavanje naj bi dalo konkretne napotke za preglednejše, enostavnejše pisanje programov, obvezno programsko dokumentacijo, strukturen pristop k reševanju problemov, kot tudi boljše razumevanje prevajalnikov in procesiranja teksta. Za razliko od ostalih je ta seminar usmerjen precej delovno v smislu izmenjave mnenj, izkušenj posameznih centrov, oz. delovnih organizacij, ki naj bi pokazale stanje in raven programiranja v okviru Iskre in usklajevanje, če je mogoče. Zaradi tega pričakujemo od vseh udeležencev seminarja, da bodo s seboj prinesli izkušnje in ideje svoje delovne skupine (podkrepljene z morebitnimi primeri — listingi). IZOBRAŽEVALNI PROGRAM: 1. princip prevajalnika kot procesorja teksta 2. pregled podatkovnih struktur 3. razčlenitev problema (TOP DOWN APPROACH) 4. principi strukturnega programiranja (COBOL) 4.1. vsebinski standardi 4.2. oblikovni standardi 4.3. dokumentacijski standardi 4.4. učinkovitost 5. zaključek ČAS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli v torek dne 30. 3. 1982 ob 8. v hotelu Grad Hrib, Preddvor in zaključili v četrtek dne 1. 4. 1982 ob 18. NOSILEC PROGRAMA: ISKRA ZORIN, TOZD CAOP, Marko MURN, dipl. ing. mat. CENA strokovnega izpopolnjevanja: V ceno 3.400,- din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci sami v svojih TOZD. PRIJAVE: Zainteresirani kandidati naj takoj pošljejo izpolnjeno prijavnico na naslov: SOZD ISKRA, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3 Sonji VRHOVEC -etaža XI., kjer dobijo tudi podrobnejše informacije o organizaciji izpopolnjevanja (tel.: 061-213-213, int.: 31-63). Informacije o vsebini izpopolnjevanja pa dobijo na tel. št.: 061-213-213 int.: 31-61 pri Marku Murnu. a tt i- te i- f :« o !■ le 0 K r- ie i* |0 ih I' (- i* ;• o bi ie lu >e i- F ie ie e- a- Sli la v- in lo si ;k Sestanek članov 2K Avtoelektrike Skoraj vseh 170 članov ZK, kolikor jih je v osnovnih organizacijah v TOZD in DSSS novogoriške Iskre -Avtoelektrike s sedežem v "Šempetru, ^ je zbralo prejšnji četrtek na izredno Pomembnem skupnem sestanku. V balone triurnem zavzetem obravnava-l'ju d nemega reda. je sestanek, ki ga je Jodil sekretar 00 v DSSS Rajko Aovak postregel z vrsto zavezujočilt ?*Tepov in ukrepov, predvsem usmer-ktih v premagovanje zdajšnje situacije 1,3 gospodarskem in samoupravnem Področju. Najprej so zbrani komunisti pre-8‘edali. kako tečejo priprave na volil-1,0 programsko konferenco občinske Gorica). Kongresa ZKJ se bosta udeležila dva delegata iz novogoriške občine, oz. 4 delegati iz severnoprimorske regije. Glavni direktor; Peter Mivšek je obširno informiral b trenutni gospodarski situaciji v delovni organizaciji, spregovoril je o pokazateljih zaključnega računa za lansko leto. (o rezultatih poslovanja bomo spregovorili v naslednji številki), o sprejemanju gospodarskega načrta za letošnje leto ter o aktivnostih v zvezi s predvideno reorganizacijo delovne organizacije. Po bogati razpravi, ki se je razvila na obravnavane teme, so komunisti sprejeli vrsto zavezujočih stališč in konference ZKS Nova Gorica. O tem )e obširno spregovoril izvršni sekretar jbvogoriške konference Pavel Mermo-ik zelo podrobno pa je spregovoril Ni o delu konference in njenih ^misij v obdobju med osmim in Netim kongresom ZKS. Poudaril je, ^ so bili vsi cilji, v vseh TOZD in Ngih skupnostih usmerjeni predvsem v izvajanje ekonomske stabilizacije ter v nadaljnji razvoj vseh naprednih Objektov v združenem delu. Kritično pa se je dotaknil ugotovi-N v zvezi s sprejemom planskih Nov za obdobje do leta 1985, saj jih doslej sprejelo le okrog 40 % novo-Niških TOZD. V nadaljevanju pa je °bširno spregovoril o gospodarskem Nožaju v občini Nova Gorica. , Člani ZK so nato obravnavali listo Ndidatov za občinsko konferenco. Nžorno komisijo, tovariško razso-jšče in statutarno komisijo. Prav No so razpravljali o listi kandidatov ^ najodgovornejše funkcije ZK v “čini, seznanili pa so se tudi z deleči, ki nas bodo zastopali na 9, kon-Fesu ZKS. Iz novogoriške občine se ,° lahko udeležilo 9. kongresa 12 ,Ngatov, po zdajšnjem predlogu pa ,'bta dva tudi iz Iskre - Avtoelektri-6 in sicer Jana Požar in Pavel Mer-Nja. (Tovariš Mermolja je še vedno an osnovne organizacije ZK v DSSS, Pjavlja pa funkcijo izvršnega sekre-3rja pri občinski konferenci ZK Nova sklepov, ki jih zaradi pomembnosti in aktualnosti objavljamo v celoti: — Na področju dohodkovnega povezovanja in odnosov med tozdi je potrebno - zaostriti odgovornost pri realizaciji skupno dogovorjenih načel dru žbeno-ekonomskih odnosov, načinov delitve dela znotraj tozdov, koordiniranje poslovnih procesov in dohodkovnega povezovanja znotraj delovne organizacije, ki so opredeljena v SS o združitvi v DO. - Nadaljevati je potrebno z aktivnostmi na področju oblikovanja dohodka TOZD in DSSS: interna devizna stimulacija, svobodna menjava dela. delitev skupnega prihodka . . . — Večje angažiranje na področju resničnega nagrajevanja po delu skozi uvajanje integralnega sistema delitve po delu. - Pospeševanje aktivnosti iskanja notranjih rezerv za racionalnejše in optimalnejše poslovanje z reorganizacijo proizvodnje, služb in dejavnosti. - Vložiti več naporov v raziskave, razvoj ter osvajanje novih proizvodnih programov ter iskanje novih tržišč. - V drugi polovici aprila pripravki problemsko konferenco na temo reorganizacija DO — S ciljem izboljševanje likvidnostne situacije, kar je osnova nadaljnjega razvoja DO nasploh, se bo treba skozi stalno akcijo boriti za: - Znižanje odstotka vezave obratnih sredstev v zalogah. Dosledno izpeljati zastavljeno akcijo za zmanjšanje zalog. - Okrepiti dejavnosti in zaostriti odgovornost za boljše planiranje, boljšo preskrbo z repromateriali, manjšimi izpadi v proizvodnji in manjšimi zalogami nedovršene proizvodnje, zmanjševanje uvoza — predvsem z nadomeščanjem uvoženih materialov z domačimi itd. — Še močneje zaostriti porabo režijskega materiala — Vso pozornost usmeriti k izvajanju obstoječih plačilnih pogojev pri kupcih in usklajevanju plačilnih pogojev pri kupcih in dobaviteljih. — Maksimalno zalaganje v permanentni akciji za povečevanje izvoza predvsem na konvertibilna področja in s tem zagotavljanje vse večjega priliva deviznih sredstev. — Še nadalje omejevati uvpz osnovnih sredstev, predvsem orodij, razen tistih, ki jih ni na domačem tržišču ali jih ni moč izdelati doma, so pa nujno potrebna za sam proizvodni proces. Ta stališča bodo obravnavali na vseh 00 ZK in na podlagi le-teh bodo izdelali lasten program konkretnih aktivnosti po posameznih področjih. Skozi te bodo pregledali tudi aktivnosti posameznih članov na njihovih delovnih nalogah, v samoupravnih organih, DPO itd. Seveda pa bodo 00 opredelile tudi način sprotnega preverjanja izvrševanja sprejetih sklepov in stališč. Marko Rakušček DO ELEKTROZVEZE Franc Cuk DO Fleklrasrhija ie <>b zaključku izgradnje elektronskega računskega centra. za katerega je bila TOZD L Z delni nosilec opremljanja z napravami L Z ter tako veliko prispevala k temu. da je bil tako obsežen projekt za prenos podatkov in govora dokončan konec lanskega leta. podelila zahvalnico TOZD L Z in nekaterim sodelavcem iz temeljnih organizacij KI in L'Z. \a sliki: VIgr. Franc 'Cuk. IPO TOZD IZ z zahvalnico v rokah. Tla v livarni bodo v celoti obnovili in zaščitili. TOVARNA SESTAVNIH DELOV, KRANJ Rekonstrukcija livarne V temeljni organizaciji Tovarna sestavnih delov v DO Kibernetika v Kranju so pričeli obnavljati livarno. Po požaru leta 1963 se je livarna preselila v sedanje prostore, nakar se ni več spreminjala. Delovne razmere v njej so izrazito neugodne tako glede počutja livarjev kot varstva pri delu. Posodobljena livarna bo pomenila bistven napredek, večjo varnost pri delu, racionalno uporabo kapacitet in novih sodobnih strojev. Informacije o rekonstrukciji livarne nam je posredoval Vladimir Lampič, vodja obdelovalnice TSD. Dejal je, da so dva livarska stroja izločili že pred leti, saj so se na trgu pojavili tehnološko dodelani stroji, predvsem nemški. V livarni so že pred sedmimi leti ugotavljali potrebo po zamenjavi betonskih tal, načetih zaradi odplak, olja in ostalih substanc. V letu 1980 je bil izdelan projekt za obnovo livarne, ki zajema obnovo tal ter izdelavo novih električnih, vodnih in zračnih instalacij. Sedanje instalacije oz. vodi so bili v talnih jaških, po obnovi bodo vse vode namestili v korita v zraku. Zamenjali bodo tudi razsvetljavo, saj je inšpektor večkrat opozarjal, da je osvetljenost prešibka. Livarne ni bilo moč ustaviti, saj mora proizvodnja teči neprekinjeno. Zato so pred kratkim prestavili livarske stroje v drug prostor, nakar so pričeli z obnovo tal in temeljev za livarske stroje. Stroje bodo razmestili čim bliže pečem glede na porabo oz. velikost. Predvidoma bo nabavljen tudi mehaniziran transportni voziček za prevoz taline od peči do livarskih strojev. Pri obnovi tal bodo vgradili tudi odtoke in skupni odtok z izločeval-cem olja. ki je doslej odtekalo v kanalizacijo. Največja pridobitev bodo novi stroji, dva zastarela so že izločili, tretjega bodo letos. Po nesreči s smrtnim izidom so uspeli pridobiti uvozno dovoljenje za nakup dveh sodobnih vertikalnih tlačnih strojev Frech 125. Nameravali so uporabljati mešanico vode in glikola, namesto hidravličnega olja, kije gorljivo. S tem bi povečali varnost pri delu ob livarskih strojih. Žal se že pojavljajo težave, ker ni dovoljen uvoz glikola, zato bodo prejkoslej spet prešli na uporabo olja. Poskušali so tudi uporabo horizontalnih strojev; z DO Litostroj je bila podpisana pogodba za dobavo dveh strojev, eno 160-tonsko horizontalno livarsko stiskalnico so že monti- rali, vendar temeljni organizaciji Orodjarna ni uspelo izdelati zadovoljivega orodja in ga bo treba še izboljševati. S štirimi novimi stroji se bo strojni park v livarni pomladil, skladno s predpisi o varstvu pri delu. Za boljše počutje livarskih delavcev so adaptirali tudi garderobne in toaletne prostore ter opremili štiri kopalne kabine. Pomembna in koristna pridobitev bo tudi klimatsko prezračevanje. Temelj za enega novih livarskih strojev pripravljajo. Vzporedno s postopno namestitvijo strojev in opreme na nova tla, zaščitena s posebno oblogo, bodo v livarni lahko končno primerno uredili ostale delovne prostore: raziglanje, brušenje odlitkov, skladišče za sUomin in odlitke, skladiščni prostor za orodja in rezervna dele. Livarski delavci bodo v posodobljeni delavnici veliko bolj zadovoljni, poskrbljeno bo za njihovo varnost pa tudi delovna učinkovitost bo večja. Potrebe temeljnih organizacij, ki jih livarna oskrbuje z raznimi odlitki, so iz leta v leto večje, zato jih Tovarna sestavnih delov doslej ni več mogla pokrivati. Rekonstrukcija livarne je torej pridobitev za vse Iskrine tovarne v Kranju. Alojz Boc Temelji razvoja sistema Samoupravnega obveščanja ^ 1 ^5m I (Nadaljevanje iz prejšnje številke) ?• shematski prikaz sistema samoupravnega OBVEŠČANJA V DO 'SLEMATIKA preden se lotim razlage sistema samou-Pfavnega obveščanja v DO Telematiki. si 3 kratko oglejmo poenostavljeno shemo e9a sistema, ki bo služila v pomoč pri na-aa'inji podrobnejši razlagi lz sheme so razvidni posamezni seg-henti sistema oziroma organizirani nosilci °veščanja ter njihove medsebojne pove-saVe (vhodi in izhodi, informacij), oz. poti arnoupravnih informacij Ni pa razvidna zgradba različnih samoupravno infor-^cijskih podsistemov (poslovno informa-Jski sistem, sistemi obveščanja v DPO m ^oupravnih organih, v delegacijah, itn). na katerih sloni naš sistem samoupravna obveščanja. Ti bodo na kratko predeljeni kasneje v ^ segmentu, ki je označen s številko 1. je grobem razvidna trenutna samoupravna r9aniziranost DO Telematike Na primeru UZD ATO je prikazano, kako se oblikuje fisija za obveščanje TOZD. oz. delovne Npnosti tako. da so v njej zastopane vse T 0 in samoupravni organi, s sekretarjem , UZD. direktorjem ali njegovim namestni-“T pa tudi poslovodna struktura TOZD. F Telovne skupnosti, v segmentu 2 je prikazana poslovna v 9anizranost DO Telematike. Vzpostav Skjrj, a je povezava s poslovno informacij- sistemom. oz z njegovim centrom. Od organiziranosti in učinkovitosti slednjega je sistem samoupravnega obveščanja v veliki meri odvisen. Segment 3 predstavlja povezavo z organi DPO in samoupravnimi organi na ravni DO ter z delegacijami za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, oz povezave z njihovimi informacijskimi sistemi. Informacijski izhod in vhod v tem primeru pomenita tajništvi samoupravnih organov in DPO, za povezavo z delegacijami pa bi bilo potrebno ustanoviti posebno koordinalivno telo Center sistema je označen s št. 4. Sestavljata ga odbor za obveščanje DO (družbeni organ) in oddelek za obveščanje. Od delavskega sveta DO imenovani člani odbora in delavci oddelka sestavljajo uredniški odbor glasila, 'redništvo. oz. oddelek za obveščanje je izvrševalec nalog odbora za obveščanje. Odbor za obveščanje je sestavljen iz predsednikov komisij za obveščanje TOZD, oz. delovnih skupnosti, predstavnikov samoupravnih organov in DPO na ravni DO, predstavnikov delegacij (koordinativnega telesa) in predstavnikov uredništva. Zaradi obstoječih močnejših skupnih interesov je predvidena tudi ustrezna povezava s centrom samoupravnega obveščanja delovnih organizacij Iskre v Kranju, s Kibernetiko in Električnimi orodji. Iz sheme so razvidne tudi povezave z občinskim INDOK centrom in z regijskim glasilom »Glas-, povezave z INDOK centrom SOZD Iskra in . z glasilom SOZD »Iskra« ter z njegovim uredniškim odborom i in izdajateljskim svetom ter povezave z republiškimi sredstvi javnega obveščanja (tisk. RTV) Bistvo sistema samoupravnega obveščanja je torej povezava posameznih infor- macijskih sistemov v center sistema samoupravnega obveščanja DO. kjer se oblikujejo in od koder so emitirane vse informacije. pomembne za življenje in delo vseh delavcev v kolektivu ter za njihovo samoupravno orientacijo in odločanje, prav tako pa tudi za obveščanje javnosti o delovni organizaciji. Sistem je zgrajen tako. da zagotavlja javnost dela vseh poslovodnih, samoupravnih in družbenopolitičnih organov in organizacij v TOZD, delovnih skupnostih, oziroma vsakemu delavcu ponuja možnost, da se organizirano vključi v uveljavljanje pravice in dolžnosti do obveščanja in obveščenosti. (Se nadaljuje) [Glasilo '‘Iskra"; republiška sredstva javnega obveščanja (tisk, RTV)| Občina, regijsko glasilo j l ENTER SAMOUPRAVNEGA OBVEŠČANJA DO POSLOVNO INPORMACIJSKI CENTER KOMISIJE ZA OBVEŠČANJE TOZD IN D6 Samoupravni organi DO TAJNIŠTVA SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN DPO KOORDINATIVNO TELO ZA DELEGACIJE__________ DPO DO Delegacije Oddelek za obveščanje(in organizacijo samoup.) Glasilo DO (uredniški odbor) CENTER SAMOUPRAVNEGA OBVEŠČANJA DO Odbor za obveščanje DO Človek naj bo Človek tudi na delovnem mestu Če kje. potem je najbrž povsem razumljiv o. da smo zaceli akcijo za nadaljnjo humanizacijo pri delu prav pri nas, v naši socialistični in samoupravni družbi. Saj je že revolucija izpisala ime človeka kot osrednjega ustv arjalca naših novih družbenih in proizvodnih odnosov . Samouprav ljanje je logična izpeljava iz take revolucije. In če zdaj, morda že kar pozno, ponov no načenjamo vprašanje nadaljnje humanizacije dela. je to dvakrat razumljivo. TOŽI) OPORI Sl A l.l IR Ml Uspešna inovacija za znižanje stroškov 1 ega so se nedvomno zavedali tudi udeleženci d. strokovne konference, ki jo je v SO/1) Iskra nedav no organiziral odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela. sklepe konference pa je potrdil tudi DS SO/D Iskra na zadnji seji Zato so tudi v svojem dokumentu takoj v uvodu zapisali: udeleženci konference pojmujemo humanizacijo dela kot celoto idej o položaju človeka pri delu. o spreminjanju, oz. izboljševanju tega položaja in kot celoto postopkov za praktično dejav nost. Končni cilj te praktične dejav nosti pa ni več le čimmanj poškodb pri delu in čim manj zdravstvenih okvar zaradi dela. temveč tudi čimvečje zadovoljstvo pri delu in z delom. Ce bi kritično pogledali nazaj v poslovanje Iskre, hi sicer lahko zapisali, da te skrbi tudi doslej ni manjkalo, da so bili vsaj od časa slo časa vidni vzgibi za humanizacijo pri delu. hoda vsa ta prizadevanja so bila le se premalo sistematična. premalo vsklajena in med seboj povezana, da hi lahko odločilno učinkovala v tako velikanskem ustroju, kot je naša Iskra z mnogimi tovarnami in različnimi tehnologijami ter se bolj raznolikimi delov nimi pogoji posameznih delavcev, In prav zdaj. v fazi zao: strenega proizvodnega tekmovanja, mednarodne konkurence in stabilizacijskih ukrepov, je nujno., da se na ta način in zahteve humanizacije dela se bolj vidno in nedvoumno izpostavijo. \a videz bi morda kdo rekel, da sb taka prizadevanja za nadaljnjo humanizacijo dela v nasprotju z večjo in cenejšo proizvodnjo, v navzkrižju z varčevalnimi ukrepi. loda to je le videz, le predsodek. V resnici je skrb za humanizacijo dela se kako vzpodbudna in stabilizacijsko koristna. Zdrav in zadovoljen delavec bo v selej ustv aril v eč kot bolan, poškodovan in nezadovoljen. Glede bolniške odsotnosti pa je sploh treba poaledati v statistike in videli bomo. kakšno mno- žino delovnih ur smo izgubili prav zaradi poškodb in bolniških izostankov delav cev Kti j brž zalo prizadevanje za večjo humanizacijo dela poslej ne sme biti samo predmet razprave na strokovnih konferencah in v zadolženih tehničnih službah, ampak stvar vseh delavcev, vseh samoupravnih organov in vseh delov nih skupnosti. Jasno pa je. da bodo morali nekateri za osvetljevanje tega vprašanja in izvajanje humanizacije dela se posebej poskrbeti. Skupne službe za varstvu pri delu bodo tiiko morale v svoj krog dela se posebej privzeti skrb za humanizacijo delti, predvsem spodbujanje in vsklaje-vanje te narav nanosti po vsej delovni organizaciji. Posamezne delov ne organizacije bovlo morale poleg že uveljav ljenih tehničnih, zdravstvenih in socialnih vivlikov se bolj vključiti tudi druge v idike. kot so zlasti psihološki, sociološki in organizitcijski. V nekaj sekcij naj bi v v seh delovnih organizacijah sprejeli srednjeročne akcijske programe, se poprej pa naj bi uvcvili že kolikor toliko učinkovit sistem predhodnega varstva pri vleki. Bolje je že danes zavarovati nekaj, kot jutri vse. tudi razvojni, konstrukcijski in iuovatorski načrti naj hi v večji meri kot doslej upoštevali zahteve humanizacije delti. 1 um. kjer so že vlije opažali konkretne težave delavcev pri oprav Ijanju nalog, kjer so se v rstile poškodbe, naj bi takoj ukrepitli in stvari ustrezno spremenili tttkoj. Bolj kotMoslej hi kazalo poskrbeti za vltisev no ravnov esje delavcev. za n jihov počitek in odmor. Pa tudi pri nagni jev anju je trebit bolj kot doslej gledati na to. vlit delovni proces ne bo krnil člov ekov e telesne in delov ne celovitosti. Skratka — zastaviti bi bilo treba marsikaj. Vse pa bi lahko izrazili z eno besedo: da bi bil delavec tudi pri delu človek v polnem smislu besede. , Mara Ovsenik VOLILNO-PROGRAMSKA KONFERENCA MLADIH DO AVTOELEKTRIKA Razširiti delo na širši krog mladih Preteklo sredo so se zbrali mladi iz treh osnovnih organizacij ZSMS novogoriške Iskre — Avtoelektrike na volilno-programski konferenci. Delegati iz 00 delovne skupnosti skupnih služb, tozda Komerciala in tozda Inštitut za avtoelektriko so pregledali dosedanje delo, dogovorili so se za nove, še bolj razširjene akcije kot doslej ter izvolili tudi novo vodstvo. V tem novem mandatnem obdobju bo vodil mlade v treh 00 Egon Leban iz tozda Komerciala. Njegova „desna roka“ pa bo dosedanji predsednik Ranko Močnik iz tozda Inštitut za avtoelektriko. Tako so mladi soglasno sklenili na volitvah ob koncu konference. Dosedanji predsednik Ranko Močnik je obširno poročal o delu mladih v preteklem mandatnem obdobju. Povedal je med drugim, daje v teh treh osnovnih organizacijah 119 mladih, vendar jih je le 69 vključenih v ZSMS. Zakaj je temu tako pa je le en poglavitni vzrok. Mladi se nočejo vključevati v delo mladinske organizacije, vsak med temi stremi le za tem, da mine delovni dan in da preživi prosti čas po svoje, velikokrat pa dokaj slabše, kot če bi sodeloval pri organizirani in dobro načrtovani akciji skupnega pomena. Prav zato bo v bodoče ena poglavitnih nalog vodstva teh treh 00 -vključiti čimveč mladih v to množično organizacijo in razširiti mladinsko delo na kar najširši krog mladih. Naj ob tem navedemo še en podatek, da je v zvezo komunistov vključenih 18 mladih iz teh 00, to pa se je zdelo delegatom konference premalo, zato bo ena izmed bodočih nalog v prihodnje tudi pomladitev zveze komunistov z mladimi, ki to zaslužijo in ki so s svojim dosedanjim delom že pokazali, da lahko vstopijo med komuniste Avtoelektrike. •V razpravi, ki je sledila, je med drugimi sodeloval tudi Robert Žerjal, mentor mladih na nivoju DO, sicer pa vodja sektorja za organizacijo in študij dela ter predsednik komisije za izvajanje zakona o združenem delu. Mlade je pozval naj pri samoupravnih odločitvah važnejšega pomena (razni referendumi, sprejemi samoupravnih aktov) o tem posebej razpravljajo, naj zavzamejo določeno stališče, saj je čestokrat prav glas mladih pomemben faktor pri odločitvah - pomembnih za celotno delovno skupnost, je poudaril tovariš Žerjal. Ko so obravnavali program za bodoče delo, so se dogovorili, da bo slonel — razen specifičnih aktivnosti, vezanih le na te tri Osnovne organizacije, na programu dela konference 00 ZSMS na nivoju DO, na nivoju občinske konference in SOZD Iskra. Sklenili so tudi, da bodo povečali aktivnosti na samoupravnem področju, še aktivneje bodo poglobili sodelovanje z ostalimi DPO, nadaljevali bodo tradicionalno sodelovanje z vojaki iz obmejne karavle Lokvica na Krasu, več bodo naredili na področju informiranja, navezali bodo tesnejše stike z ostalimi 00 v SOZD Iskra ter se že letos z nekaterimi srečali (prvo. tako mladinsko srečanje načrtujemo že v tem mesecu z mladimi iz TOZD Mehanizmi Lipnica) in kot smo že omenili - pregledali bodo možnosti za sprejem najzaslužnejših mladink in mladincev v zvezo komunistov, ter poiskali najboljši način za pritegnitev kar največjega števila mladih za delo v tej najmlajši politični organizaciji. Ob koncu so se dosedanjemu predsedstvu, še posebej pa predsedniku Ranku Močniku prisrčno zahvalili za ves vložen trud in opravljeno delo. novoizvoljenemu vodstvu in predsedniku Egonu Lebanu pa so zaželeli kar najbolj uspešno delo in vodenje mladih v teh treh osnovnih organizacijah. Marko Rakušček Marjan Santel iz senljernej-skih Uporov je dobil lani priznanje za inovacijo — podaljšanje živ ljenjske dobe steklenim posodam, ki jim pravijo stekleni zvonovi. Ta inovacija pomeni precejšen prihranek za TOŽI) Upori, saj teh zvonov rabijo precej in tudi dragi so. Podaljšanje življenjske dobe je tako. da stekleni zvonovi služijo zdaj po mesec in v eč nad tisto živ Ijenjsko dobo. ki so jo imeli prej. I ako zdaj teh posod rabijo približno polov ico manj kot prej. sti j dlje služijo svojemu namenu. Tak stekleni zvon stane okrog šest tisočakov in ker jih je treba kupovali manj. je jasno prihranek kar soliden. \hiriilll Suillcli. In /ii kaj pravzaprav rabijo te steklene posode.' Y njih izvajajo hrezto-kovno metalizacijo. to se pravi bakre-nje in niklanje uporov. Marjan Santel je dosegel, da so stekleni zvonovi dlje uporabni, tako da je uporabil epoksi lepilit. araldit in drugo, /daj pa za to »utrjevanje« uporabljajo proizvod domačega Donita »donipoks«. komponente a in b. I orej bistv o inovacije je tiiko. vla stekleno posodo, ki jo kupujejo pri Koritlu v Puli utrdijo in ji tako podaljšajo življenjsko dobo. lo delo opravijo doma in sicer tako. da popra-vijp mehanske napake. Ce začne zvon puščati, git znova usposobijo za normalno delovanje po postopku, ki ga je predlagal inovator Marjan. 1 o inovučijo sta prijavila Anton Len-čič. ki je tudi sodeloval pri nalogi in 'Marjan Santel. Seveda je o tem razpravljala komisija, ki je ugotovila prispevek. oz. prihranek in oba inovatorja sta dobila nagradi — enkratni, v sak po š.itiudin. kolikor so »znesle točke po pravilniku«, je povedal Marjan. Marjan se ni član sentjernejskega Kluba inov atorjev, misli pa se vanj einaprej včlaniti. Širok tim inovatorjev daje v eliko možnost odkrivanja in tehničnih izvedb novega, zlasti tistih izboljšav, ki jih je možno realizirati za sorazmerno majhen denar.« je dejal na koncu Marjan. f kolar Manj nesreč v DO Zmaj V Zmaju vsaj 12 let nazaj ne beležimo takšnega uspeha, kot smo ga dosegli v letu 1981, ko smo imeli vsega 21 nesreč pri delu, in to skupaj z nesrečami na poti z dela ali na delo. Dosegli smo pogostost nesreč 4,8 na 100 zaposlenih, kar je občutno pod republiškim povprečjem za elek-tro-kovinsko ali kemijsko industrijo. Rezultat resnosti poškodb pa nam bremenita dve težki nesreči na poti z dela, ki sta imeli za posledico izjemno dolgo bolezensko odsotnost, vendar je resnost poškodb, ki so nastale na delu majhna. Lahko trdimo, da je zmanjšanje števila nesreč pri delu v prvi vr§ti odvisna od učinkovitosti odgovornih delavcev za izvajanje varstva pri delu, tj. predvsem od naših delovodij, ki delavce poučujejo o varnem delu, jim zagotavljajo osebna zaščitna sredstva, izvajajo kontrolo izpolnjevanja varnostnih ukrepov ter skrbijo za odstranjevanje najrazličnejših pomanjkljivosti varstva pri delu na zahtevo delavcev. ŠIROKA POTROŠNJA Letos precejšnje povečanje prodaje Načrtovani obseg prodaje na domačem trgu lani v Široki potrošnji ni bil v celoti izpolnjen, saj je bilo prodanega kar za desetino manj od planiranega. Načrt prodaje sta pravzaprav izpolnili le dve temeljni organizaciji — Sprejemniki v Sežani in Tovarna gospodinjskih aparatov v Retečah. Vse ostale temeljne organizacije ' lažba za trgov ce. ki — če bo šlo tako naj prej — kmalu to ne bodo več. tem'G' kv eejemu še distributerji izdelkov za T roko rabo. Letošnja prodaja se je v januarj11 s''ho p-ieela. V primerjavi z letnin1 planom (mesečnim deležem) je bil rezultat le 7(1 odstoten, sapz izjemo sežanske I OZD Sprejemniki in Tovarne gospodinjskih aparatov v Retečah m bilo tozda, ki hi dosegel prodajni načrt-Gledano v celoti (za obdobje letošnje?'1 leta), pa je stanje pravzaprav drugačni’ kot je bilo v navadi poprej. Še nikd' namreč ni.bilo zabeleženih toliko zaključenih poslov kot je to prav letos, saj je prodajni plan domala »pokrit«. Takoj pa je treba zapisati, da tudi letos ne bo na tržišču toliko aparatov-kot hi jih lahko prodali. To bose posebej neprijetno —če zapišemo le prime.r — za moške kupce, ki jim tudi letos ne ho na voljo dovolj briv nikov. Pojasnilo za pomanjkanje teh. za osebno nego moških prepotrebnih pripomočkov, ni prav nič zamotano. Omejitve na področju proizvodnih kooperacij so še vedno (briv nike izdelujejo na Pržanu v kooperaciji z zahodnonemško firmo BRAUN), ogromno deviz pa je potrebnih tudi za v zdrževanje že prodanih briv nikov — predv sem za mrežice. Na področju Jugoslavije »brenči« že nič manj kot 1.400.()()() brivskih aparatov z Iskrinim napisom, to pa seveda zahteva ogromno potrošnega materiala, ki mora biti vseskozi na voljo! Z drugimi gospodinjskimi aparati ho letos bol je. Sesalnikov bo doVolj. električnih mešalnikov višjega kakovostnega razreda tudi. nekaj manj bo le izdelkov iz kooperacije z italijansko firmo G IRMI. Na kratko povedano ho torej v letošnjem letu na tržišču za domačega kupca še v edno leto poman jkanja določenih artiklov, čeprav ne tolikšno. kot v prejšnjem letu. Vendar tudi tega še ni mogoče z gotovostjo trditi. saj je vprašanje kooperacij še vedno nerešeno! Stane Fleiscliman h k, % "'A, "Pilv 'šiv,- ('lov V, 'Hi j ^i 'išllj G- kn !ot( Iskra Commerce uspešno prodaja Zmajeve baterije Še pred vstopom v Iskro, je tovarna baterij Zmaj tržila skoraj izključno prek lastne potniške mreže. S priključitvijo je potniško službo prevzela Iskra Commerce, postopno — zdaj samo v Zagrebu in Novem Sadu — pa bodo veijetno Iskrini trgovski potniki prodajali vse: poleg baterij tudi nekatere druge Iskrine izdelke. Glede na organiziranost Iskre Commerce ima Zmaj pri prodaji baterij stike z dvema temeljnima organizacijama v IC — s TOZD Prodaja, ki zaposluje potniško službo, in TOZD Marketing, v okviru katere so Iskrina predstavništva v Jugoslaviji in skrbi torej bolj za organizacijsko plat trženja. Pred nedavnim je bil v Ljubljani delovni dogovor trgovskih potnikov v Iskri Commerce, ki prodaja baterije po Jugoslaviji. Takrat so izrekli nekaj kritičnih pripomb, da pa bralci ne bi spoznali samo ene plati, smo obiskali tudi delovni kolektiv Zmaj. Sprejela sta nas glavni direktor Franci Smolič in komercialni direktor Milan Vukaši-novič. „Nekatere pripombe, ki so jih na sestanku v Ljubljani izrekli trgovski potniki,11 potidarja direktor Zmaja Franci Smolič, ,,so bile gotovo objek- Šentvidčani so bili zopet izjemni, imeli so le dve nesreči, kar je celo manj kot jih je bilo v skupnih službah (kuhinja, laboratorij) in kar rezultira pogostnost 1,6 poškodb na 100 zaposlenih, s čemer je pravzaprav popolnoma kompenzirano dokaj nevarno delo ljubljanske temeljne organizacije (16 nesreč). Želimo si torej bolj zavzetega dela na področju varstva pri delu tudi v ljubljanskem obratu, hkrati pa ne smemo pozabiti na številne nesreče na poti na delo, oz. z dela, ki se kar je zanimivo, dogajajo pravzaprav pred našimi vrati - na poledenelih tleh pred tovarno, na stopnicah, pri vstopu ali izstopu iz avtobusov. rZlatko Podržaj tivne in izhajajo iz njihovega konkretnega dela in se jim pojavljajo vse leto. Mnoge med njimi se ponavljajo iz leta v leto in jih žal ni moč odpraviti-Potniki se hudujejo zlasti zaradi pomanjkanja reprezentance, ne nad potnimi stroški itd. Prav v zvezi s tema problemoma se v Zmaju dobro zavedamo tako nujno; sti reprezentančnih stroškov kot tudi povečevanja potnih stroškov, toda zakonov o zmanjševanju teh stroškov nismo zapisali mi. Delno imajo potniki prav tudi zaradi premajhne izbire baterij, to pa le delno. Zmaj je v zadnjem času precej izpopolnil svoj proizvodni program, med večje uspehe pa uvrščamo tudi obširen program svetilk.11 Komercialni direktor Milan Vuka-šinovič je zatem predstavil lanskoletno prodajo baterij in načrte za letos. Zmaj je lani dosegel za skoraj 500 milijonov dinarjev celotnega dohodka, načrtovani program prodaje pa je uresničil 95-odstotno. Za letos predvidevajo za skoraj tretjino večji dohodek, to je 594 milijonov dinarjev. Zmaj proda največ tako imenovanih minjonk, nato ploščatih baterij, sledijo jim okrogle materije, uspešno pa so se uveljavili tudi s svetilkami-Zlasti je veliko zanimanje za plastične svetUke s ploščato baterijo. O zunanje-trgovinskih prizadevanjih pa je spregovoril direktor Franc Smolič. Najprej je poudaril, da se je Zmaj usmeril v izvoz, in to organizirano, šele v letu 1979. Takrat so izvozili za 200 tisoč dolarjev. Leto pozneje so na konvertibilno področje prodali že za milijon dolarjev, lani pa še 300 tisoč dolarjev več. Polovico te vsote so prodali na konvertibilno tržišče, polovico pa na klirinško. „Z izvozom na konvertibilno tržiš; če pa si lani nismo zagotovili dovolj sredstev za uvoz repromateriala. Lani smo morali, prav tako na konvertibilnem tržišču, kupiti za milijon dolarjev surovin in repromaterialov, letos P3 bo ta vsota še za četrtino večja. Prav zato načrtujejo izvoz v višini 2,1 milijona dolarjev, od tega za več kot 1,6 milijona na konvertibilno tržišče. 'te,, !Ho 1 r;i lite kiti 'OVvl Hit Ho Kot: k S v lin: K« lir1: tev. T, Huj Hb iitvil He) Hif •"z jdi \\ IOMM IKA. 10/1) I R/ENJK Uveljavljanje produktno-^nega koncepta v praksi Od sprejetja samoupravnega sporazuma o združitvi \ delovno organizacijo sta minili dobri 2 leti. Z namenom, da bomo skupno izvajali tržno dejavnost, je bil med drugim konstituiran tudi subjekt skupnega pomena I OZD ifženje. O organiziranosti delovnega procesa, dosežkih in težavah, ki sojih Zabeležili v tein obdobju, smo se pogov arjali z Asimom Pervizom, poslov od-"ioi organom te temeljne organizacije. I()/ I) I rženjc po omenjeni Kakšna je smiselna delitev nalog med vami in omenjeno tržno organizacijo in kakšni so medsebojni odnosi? DSSS IEZE l ^Silili k '‘- delavee\ iz dveh dotedanjih : iz delov ne skupnosti in iz ’ Inženiringi. Izha jajoč iz tega. je l>l,ehno najprej pripraviti enoten '11/^ ° postopni graditvi močne k 0rgitnizacije. ki hi služila vsem šaj Mjj 0|” ' delovni organizaciji. Sem (1j| l;tko obveznosti o dolgoročnih "Pno tu Zavij i po A v tomatike omeniem združuje °llnih usmeritvah, politika cen. kreiranje razvojnih nalog ipd. se- I to 1 s° hile. vendar pa danes lahko i, '"no. da smo sl el v sporazumu (j^h obv eznosti opravili. '(||?;il'iz.acijsko smo povezani v 7 i^ljnih področij: področje avtomati v'e' prometu, v industriji, energe-' Področje a' tomatizaci je varjenja ij^^anizacije. področje alarma, na-p I;i ter elementov avtomatizacije. eS intstetih delujejo se naslednje ."'ne službe, ki opravljajo naloge ,^lrehe prodajnih področij in de-lv organizacije: mednarodna me-jj.' rlela. marketing, ekonomika in 0^|ilriat. Sčasoma so se predvsem v ilt z materialne proizvodnje poka-C| P'di potrebe, da bi zanje oprav ljali j: In pokrivajo nabavna področja. [v Kcija v smislu čimv ečje povezanosti ^''"ega delovanja v Avtomatiki je '' lena delno tudi s težavami, ki se jo. tako na domačem, kot na ba ” nabavnem trgu. Čeprav lahko ^'imo. da v naši 1 OZ D združu-0 celotno komercialno — marketin-i|leunkcijo v delovni organizaciji, to Pomeni, da je v se narejeno in ure- rdii pogoji so se v zadnjih letih bi-o|. '0spremenili. Čuti se restrikcij;! na njenih področjih, zato je potrebno z kvaliteto kreirati tržne akcije. se dobro zavvdamo tudi v 1 OZD ; nJe in naša naloga je. sla posta-0 niotor. ki poganja vse strukture g(| llZvoja. proizvodnje slo končne, i. realizacije. Po drugi strani pa t'"a Usmeritev zahteva določeno ka-'ko prestrukturiranje, kot tudi do- yilev zijanja obstoječega kadra C"-' ■ a'e delo je dnevno vezano na de- organizacijo Iskra—Commerce. Na to temo smo se tako v SOZD ISKRA, kot v neposrednem razgovoru v lanskem letu večkrat vračali. Zaveslamo se. sla je v novih ekonomskih in tržnih pogojih potrebno smiselno opre-sleliti slelitev dela mesi subjekti in to presjvsem glede racionalnosti pri iprav Ijanju nalog (podvajanje nalog). Ne smemo zapreti oči pred slcjstvom. sla je rast Iskre in s tem posameznih delovnih organizacij dosegla takšno razsežnost. da ho potrebno razmisliti, tako 0 strokov ni. kot tusli samouprav ni v erifikaciji dosedanjega koncepta, Na osnovi tega temelji tudi nadaljnji razvoj Iskre Commerce, ki bi moral iti v smeri moč — regionalne usmeritve, tržne organizacije v DO pa bi morale biti usmerjene k obvladovanju produkta. V taki usmeritvi mora vsak subjekt oslgovorno prevzeti svoj del naloge. Takšen organizacijski in kadrovski koncept smo postavili tudi v TOZD 1 rženje. V prodajnih področjih tako opravljajo dela najbolj sposobni strokovnjaki. ki morajo predvsem obvladati produkt in biti hkrati nenadomestljiva vez med Iskro—Commerce in našo proizvodnjo. V Iskro—Commerce so bili že narejeni prvi koraki v začrtani smeri, v endar po našem mnenju prepočasi. Precej je se odprtih reči. ki bi jih morali pognati in urediti v naslednjem obdobju. Odprto je tudi nekaj samoupravno obvezujočih stv ari pri dnevnem srečevanju na mednarodnem trmi. Kakšni so bili rezultati lanskoletnih naporov in kakšne obveznosti vas čakajo v tekočem letu? Rezultati so po splošni oceni ugodni. Sicer najbolj zgovorno o tem povedo primerjalni podatki iz priložene tabele. iz katere so razvidni tako doseženi rezultati. kot planske postav ke za tekoče leto. katere pa bomo realizirali le oh skrajnem naporu -v seh delav cev v Av tomatiki. - Plan 198? v primerjav i z realizacijo I. 1981 in 19811 'A '•tent kotni "L prihodek Nek Na na DT N. 3.298.796.ooo,oo 4.o49.171.ooo,oo 5.4-26.568.000,00 l.lo7.182.000,00 1.351•225»000,00 1.7o7.476.000,00 2.538.426.8o6,82 3.339.811.373,89 3.7oo.553.6ol,oo Nn._usg iriae - ci 0 'oz. 5.8o2.000,00 7.198.ooo,oo 13.718.ooo,oo 4.862.000,00 9.75o.ooo,oo 9.16o.ooo,oo ‘Sr*"us$5 tev "6 - 01 2 ^"^aposlenih 7.328.ooo,oo 7.835.ooo,oo 12.o!2.000,00 3o4.ooo,oo 9oo.ooo,oo - 3.6o4 3.669 3.748 .^Ijuček bi rad povedal se to: L|0l '. smo že prepočasno uvajanje felu n'h izdelkov , tako na domače, kot j, K tržišča. Vendar nekaj pomemh-r;iv"'0sti. ki ponov no potrjujejo našo re[ 1n° programsko usmeritev smo v letu le zabeležili: i(y ' s°sednjo Bolgarijo smo plasirali 1.J?1’1 mikroračunalniški sistem '-iiih'6*''1-* Ziinm^e sn1° utestirali pro-naprave za obdelov alne stroje V m PNC so — odpravili smo nekaj napak na mikro—procesorsko vodenih naprav ah za semaforska cestna križišča in n tj tem programu sprejeli nove obveznosti — v proizvodnjo smo vpeljali napajalne konvertorske naprave, itd. Vsi našteti rezultati nam dajejo dovolj optimizma, da bomo zaostanek iz preteklosti, tako na tržnem, kot tehnološko -tehničnem področju dohiteli. N.D. kvaren prehod čez cesto lirx_ X . - •OZD IGA, Reteče V sredo, 3. marca, se je na neo-svetljenem prehodu čez cesto • jubljana — Škofja Loka, pri avtobusnem postajališču v naselju Reteče, pripetila prometna nesreča, v kateri so bili ranjeni štirje Pešci, delavci temeljne organiza-c'je Tovarna gospodinjskih aparatov iz Reteč. smeri, pa ga tudi zelo težko pravočasno opazi. Vsem tem pomanjkljivostim moramo seveda dodati še naglico pri jutranjem prihodu na delo in s tem nepo- V ospredju je izobraževanje V Skupnih službah Iskre IEZE se je pred meseci zaposlil Sašo Leban v kadrovski službi. Ta diplomirani organizator kadrovske smeri opravlja delo organizatorja izobraževanja. Ker je ta delokrog nalog sorazmerno nov, smo ga nekoliko povprašali, kakšno je pravzaprav njegovo delo. Povedal nam je. vi a je bila že pred njim zaposlena organizatorica izobraževanja. ki je skrbela za štipendiste in študij oh delu. Pokazalo pa se je. da je organizacija izobraževanja vse zahtevnejša. zlasti oh usmerjenem izohraže- -> vanju, ki je preneslo del študijskega procesa, oz. pridobivanja znanj v združeno delo. Predvsem praktični del srednješolcev je zvlaj med študijem na skrbi tov arn, ki tako usposabljajo take poklice in takti kakor jih rabijo ali jih bodo rabili. la naloga pa ni niti enostavna, niti lahka. Za v sa praktična znanja, za proizvodno delo in prakso je treba izdelati natančne, metodične in praktične načrte. da se bo začetnik oh praktičnem pouku navadil samostojnega dela na - specializiranem področju za stroji, v tehnologiji, razvoju in še kje. Sicer pa nam je Sašo strnil sv oje naloge v štiri glavne skupine. I a ko meni. vla ho moral organizator.izobraževanja skrbeti: za enotno zasledovanje potreb po izobražev anju, za strokov no pomoč kadrovskim službam I OZD pri izvajanju programov usmerjenega izobraževanja. tretja naloga je usmerjanje v poklice. ki jih I OZ D potrebujejo zdaj in v prihodnjih letih, četrta naloga pa bo skrb. da ho funkcionalno izobražev anje bol j prilagojeno sodobnim programom, ki jih omogoča usmerjeno izobraževanje. Izbor smeri ali bolje p rog ra n,i a izobraževanja ne sme biti prepuščeno slučaju. saj rabijo strokovni delavci čisto določena znanja za specifične potrebe proizvodnje v TOZD pa tudi za programske. tehnološke in druge naloge. Sašo Leban pravi, da je Iskra — IEZE sorazmerno dobro pripravljena na delo v usmerjenem izobraževanju. I o pa je sad zelo strokovnega in učinkovitega zlasti praktičnega pristopa kadrovske službe v delov ni organizaciji in v I OZD. KF sredno povezano premajhno pazljiv ost pešcev. pa imamo »izpolnjene v se pogoje« za nezgodeI I e nezgode pa se tudi dogajajo! Leta 1978. npr., je ta nevarni prehod čez cesto terjal dve smrtni žrtvi: pred .štirimi žrtvami nedavne nesreče, ko je voznik osebnega vozila na poledeneli cesti prepozno zavrl in zapeljal v množico. je bilo podobnih primerov se več. Žal pa ugotavljajo v tovarni, da vse to se ni dovolj, da hi poskrbeli za boljšo prometno v arnost z ustrezno osvetlitvijo. prometno signalizacijo ali celo s premestitvijo postajališča na primernejše mesto. Odgovornosti (in finančnega bremena) noče prevzeti nihče: republiški inšpektor za ceste je oh ogledu sicer potrdil. da je pomanjkljivosti obilo, vendar je ugotovil tudi. da ta cestni odsek ne sodi v njegovo pristojnost. Odgovorni občinski organi ugotavljajo. da sredstev za ureditev pomanjkljivosti nimajo v srednjeročnem načrtu.'tovarna sama pa seveda tudi ne zmore na svojo pest pričeti urejati — čeprav samo del — slovenskega cestnega omrežja. Ob ugotovitvah, da v sem nevarnostim navkljub le še ni izgledov. da hi delavci Tovarne gospodinjskih aparatov v Retečah v arneje prihajali na delo. lahko samo še upamo, da jim ho sreča mila (in prihodnji srednjeročni plani bolj naklonjeni)... Stane Fleischman \ek. ■ u» dJ pred šesto uro zjutraj so iz av il’ k D '.božično izstopali delav ci hliž-ev Lrn 'rine I ovarne gospodinjskih ap; L Avtobus iih resnično nrinelie ^ i VZ \ d I I I V I I IJ A 1 I I cipa- Avtobus jih resnično pripelje v e(Jno bližino delovnih mest. tfji'Je postajališče na nasprotni S ces.e kot tovarna: prehod ni lo,, Ien- ni označen s svetlobnim zna-' '°žnik. ki pripelje iz ljubljanske ;• Sr ,6 D. ISKRA — INV ESI SERVIS Tradicije NOV prenašamo na mladi rod Predsednik aktiva Zveze borcev v Invest servisu Milorad Spasojevič — Mičo že več let vodi borčevsko organizacijo v Invest servisu. Zanimiv možje to, žal pa Želo redkobeseden. No, nekaj smo vendarle izvedeti, ko smo ga vprašali, kaj dela organizacija Zveze borcev v Invest servisu. »Mislim, da'je naša najvažnejša naloga. da prenesemo tradicije narodno osv obodilnega hoja na mlajše generacije. la veliki čas je rial našim narodom izkušnje, ki jih moramo porabiti. Izkušnje smo si pridobili za ceno krvi ti-sočev in že to je samo po sebi izkušnja in primer, ki nas obvezuje. Pojmi: svoboda. enakoprav nost.' bratstvo, solidarnost in revolucija, so več kot pojmi, so v eč kot dejstvo, to so pogoji življenja. Vse te v rednote smo partizani razumevali same po sebi. T o je bil pogoj da preživiš, to je bil pogoj, da smo dosegli veliki cilj: svobodo.« Tako pravi Mičo z vso prizadetostjo. V borčevski organizaciji Invest servisa je 17 članov. Večkrat se dobijo, vsako leto pa napravijo ekskurzijo, v spominska mesta iz osvobodilnega hoja. T udi lani so načrtovali tak spominski izlet, a so se mu potem zaradi stabilizacije odpovedali. Mislili so iti v Bosno. Vlečejo jih kraji velikih spominov: Kozara. Sutjeska in še vrsta imen in tisoči tovarišev, ki nemo pričajo o zv estobi naši stvari, o zvestobi, ki so ji posvetili življenja. Sicer pa borci v Invest servisu se v edno radi delajo. T o je tudi njihov cilj. Aktivni so seveda na delovnih mestih, prav tako pa v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. I u pravzaprav tudi prenašajo tradici je na mladi rod. Prek sindikalnih razprav Milnrtul S/uisoicvic — Mico. in stališč Zveze komunistov so blizu in sredi dogajanja v svoji delovni organizaciji. T udi z mladinci sodelujejo v njihovi osnovni organizaciji ZSMS. Žal pa je v Invest servisu bolj malo možnosti za čisto neoficielna srečanju, ker so člani ZB raztreseni po vseh lokacijah, v PPC, na Cankarjevi, na Potočnikovi in v Stegnah. Tako so navadno srečajo le na sestankih in spominskih srečan jih. Lani je bilo tega manj — pač stabilizacija, ki ji hočejo dati svoj prispevek tudi borci aktiva Invest servisa. Lani so nekateri člani ZB obiskali Stare žage ob proslavi v Črmošnjicah. T u so obudili spomin na nastanek slovenske elektronske industrije. Tu se je prepletalo Znanje z borbenostjo, tu je cvetela ustvarjalnost in kosila smrt. Tja stari Iskraši še vedno hodijo obujat spomine. Tam so nastajale ideje o serijah elektronskih izdelkov, tam so sanjali o ustvarjalnem delu v svobodi in miru. »In ko danes primerjamo svoje načrte, drzne in skoraj neverjetne, moramo reči. da smo uspeli,« je zaključil Milorad Spasojevič — Mičo. p. Sklepi 12. zasedanja DS SOZD Iskra (25.2.1982) DS potrdi sklepe 11 zasedanja DS SOZD Iskra z dne 10. 2. 1982 in sprejme na znanje informacijo o izvršitvi oz. izvajanju sklepov, s tem da se sklep št. 146 pod tč. 1. dopolni in glasi: DS sprejme poročilo predsednika KPO SOZD o poteku nadaljnjih dogovarjanj na področju računalništva vključno s prečitanim dogovorom z dne 17. 12. 1981, ki sogapodpi-šali Anton Stipanič in Miloš Kobe s strani Iskre ter Janez Škrubej s strani Delte in podpira dosedanje aktivnosti kolegijskega poslovodnega organa SOZD na tem področju. Na osnovi podane obrazložitve Zorana Poliča in predsednika odbora za usklajevanje Stefana Perčiča, podanega predloga in obrazložitve Miloša Kobeta ter predloga odbora za usklajevanje in izvršilnih organov DS ter predloženega gradiva, sprejme DS v soglasju s podanimi stališči delegacij naslednje sklepe: 1 DS sprejme Poročilo delegatskega odbora za usklajevanje planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1981-85. 2 DS sprejme predlog Letnega programa SOZD Iskra za leto 1982 za uresničevanje ciljev in obveznosti iz Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981-85 3. Ustrezne pogodbe in letni program med Iskro Commerce in DO morajo podpisniki predložiti planski službi SOZD do konca prvega trimesečja, tako da jih le-ta vključi v letni program SOZD Iskra za leto 1982 4. DS ugotavlja, da celotna vlaganja v razvojno-raziskovalno dejavnost SOZD Iskra po planih DO niso v skladu s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981-85, tako ne v oceni realizacije za leto 1981, kot ne v planu za leto 1982 V večini DO vlaganja v RRD ne sledijo osnovnemu dogovoru, da bodo naraščala hitreje kot dohodek Porast vlaganj je v mnogih DO celo manjšied stopnje inflacije, kar pomeni realno zmanjševanje vlaganj. Ker take tendence lahko resno ogrozijo zastavljeno prestrukturiranje proizvodnih programov in s tem zavrejo dolgoročni razvoj Iskre zadolžuje DS organe upravljanja DO, da do konca marca t l. ugotovijo vzroke za odstopanje od dogovorov in sprejmejo ukrepe za zboljšanje stanja ter da mu o tem poročajo. Na osnovi podane obrazložitve predsednika odbora za varstvo pri delu in humanizacijo dela Jožeta Štruklja in predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednja sklepa: -1 23 ^Pl?982 zakliučke2 s,rok9vr|e konference o humanizaciji dela v SOZD Iskra z dne 2. DS zadolžuje Odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela, da v skladu s svojimi nalogami in na osnovi teh zaključkov pripravi program svoje aktivnosti in določi konkretne naloge z nosilci nalog in roki za izvedbo'nalog do 30. 4. 1982. Na osnovi podane obrazložitve Fabia Škopaca, predloga odbora za finance ter predloženega gradiva in podanega predloga delegacije Elektrozveze, sprejme DS v soglasju s podanimi stališči delegacij naslednje sklepe: 1 DS dodeli iz združenih sredstev rezerv SOZD Iskra sanacijske kredite za delno pokrivanje izgub v poslovanju za leto 1981 za posamezne temeljne organizacije v višini kot sledi: — DO Široka potrošnja, TOZD TV Pržan —DO Avtoelektrika, TOZD Žarnice — DO Elektrozveze, TOZD TTS — DO Elektrozveze, TOZD Usmerjene Zveze Krediti se odobrijo pod naslednjimi pogoji: —kreditna doba 5 let — obrestna mera 6 % — polletne anuitete — zapadlost 1. anuitete 15.3.1983 — jamstvo: bianco menica z menično izjavo DS pooblasti Iskra banko za sklenitev kreditne pogodbe z DO v skladu s 24. členom Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra. 2. DS pooblašča Odbor za finance skupaj s člani KPO (Kobe, Polič in Škopac), da proučijo predložene sanacijske programe ir, v primeru ustreznosti le-teh odobrijo črpanje sredstev rezerv, o čemer poročajo na naslednji seji DS po sklenitvi pogodb. 3. DS sprejme predlog sanacijskih ukrepov v DO Elektrozveze s tem, da se ukrepi iz tč. 3 predloga izvršijo v rokih, ki jih predvideva zakon. Preostali del kredita za kritje izgub v DO Elektrozveze se zagotovi s strani Iskra banke. Kritje izgube se izvrši pod pogoji, ki jih določijo kreditodajalci ter v smislu točke 3 iz predloga sanacijskih ukrepov. DS pooblasti dosedanjo komisijo KPO SOZD (Kobe, Sekirnik, Polič in Škopac), da nadzoruje izvajanje sanacijskega programa v DO Elektrozveze in mu o tem občasno poroča. Na osnovi podane obrazložitve in predloga Pavla Gantarja ter stališča delegacije Elek-tromehanike, sprejme DS soglasno naslednje sklepe: 1. DS v skladu s 68. in 121. členom Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra predlaga delavskim svetom TOZD, da obravnavajo predlog za vstop DO Delte v SOZD Iskra ter, da do njega zavzamejo stališča. (Nadaljevanje na 6. strani) 20.000. 00000 din 1.500.000. 00 din 30.200.000. 00 din 26.800.000. 00 din Delali le za tekočo in družbeno porabo Obširno smo že poročali o poslovanju posameznih temeljnih organizacij v Iskri Commerce. Tokrat bomo več pozornosti namenili poslovnim rezultatom celotne delovne organizacije, ki smo ji v Iskri zaupali nalogo trženja na domačem in tujih tržiščih. Iskra Commerce je lam dosegla fakturirano realizacijo v višini nekaj manj kot 12 milijard dinarjev. S tem je presegla lanskoletni načrt za 9 odstotkov, realizacijo iz 1980 leta pa skoraj za tretjino. Za leto 1981 je bil značilen izredno velik vpliv cen na nominalno rast finančnih rezultatov. Rast cen je še kako vplivala na celoten prihodek, ki je bil za 32 % višji kot leto prej, ob skoraj 43 % rasti inflacije pa sta rast celotnega prihodka in dohodka (29 %) dokaj skromna. Vsekakor je pomemben tudi podatek. da je bila rast porabljenih sredstev le za 0,8 % večja od rasti celotnega prihodka, to pa je bilo dovolj, da so dohodek v primerjavi z načrtom uresničili le z indeksom 101. Po obračunu porabljenih sredstev znaša doseženi dohodek milijardo stoenaindvajset milijonov dinarjev, kar je za 29 % več kot leto prej in za 1 % več kot so načrtovali. Za skupno in splošno porabo je Iskra Commerce morala iz omenjenega dohodka poravnati za več kot za 85 milijonov dinarjev. Te obveznosti so tako visoke predvsem zaradi spremenjenega sistema financiranja zdravstva. izobraževanja in raziskovanja in so porušile normalno primerljivost podatkov. Gotovo zadošča že podatek, da je indeks povečan za splošno in skupno porabo znašal 224. Zaradi povečanih obveznosti so v Iskri Commerce dosegli čisti dohodek v primerjavi z načrtovanim le 98-odstotno, in je znašal okoli 630 milijonov dinarjev. Od te vsote so porabili za osebne dohodke 426 milijonov dinarjev, to je 2 % več kot so načrtovali in za četrtino več kot leta 1980. Ustvarjeni čisti dohodek znaša na ravni Iskre Commerce dobrih 176 milijonov dinarjev, kar pa je le 88 % od načrtovane vsote. Za krajši komentar in oceno o poslovnih rezultatih v Iskri Commerce v minulem letu smo zaprosili tudi direktorja računovodsko-planskega področja v Iskri Commerce Franca Borka. Tole nam je med drugim povedal: ,,Iskra Commerce ne more pokriti obveznosti iz čistega dohodka. Da ne bo pomote obveznosti do družbe ze lahko pokrijemo, vendar pa ne obveznosti do združevanja za razvojne programe v okviru SOZD Iskra, oz. obveznosti do vračila anuitet. Lahko torej rečemo, da smo dejansko delali za tekočo in družbeno porabo, rezultat pa je praktično negativna ničla. Zaradi inflacije, ki nam je omogočila večji promet in večjo fakturirano realizacijo in številnih dajatev nismo prigospodarili nič denarja, ki bi ga lahko namenili za razširjeno reprodukcijo in za pokrivanje zalog. L. D. 2 3. (Nadaljevanje s 5. strani) DO Delta vstopa v SOZD Iskra s tem. da: a) izstopi iz SOZD Elektrotehna, b) sprejme Samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Iskra ter Statut SOZD Iskra (referendum dne 31. 3. 1982), c) takoj po uspelem referendumu o vstopu v SOZD Iskra uporablja firmo Iskra Delta č) se TOZD Računalniki izloči iz DO Telematika in se združi v DO Delta ter tako zaradi organizacijskih sprememb preneha (referendum dne 31.3.1982). d) DO Delta soglaša z združitvijo TOZD Računalniki v DO Delta ter sprejme pravice in obveznosti TOZD Računalniki (referendum dne 31.3.1982), e) uskladi do 1 7.1982 svoje samoupravne splošne akte z določili Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra, Statutom SOZD Iskra ter ostalimi sprejetimi samoupravnimi sporazumi in splošnimi akti SOZD Iskra, f) sprejme do 1.7 1982 ostale samouprav,te splošne akte ter samoupravne sporazume SOZD Iskra z vsemi pravicami in obveznostmi, ki iz njih izhajajo. g) DS DO Delta razpiše dopolnilne volitve' v delavski svet DO Iskra Delta, ki naj se izvedejo na dan referenduma t j 31.3.1982. Namen dopolnilnih volitev v delavski svet DO Iskra Delta je zagotoviti ustrezno zastopanost delavcev TOZD Računalniki v organih upravljanja DO Iskra Delta. DS pogojno z uspehom referendumov o združitvi TOZD Računalniki v DO Delta in DO Delta v SOZD Iskra, ter s pozitivnimi stališči delavskih svetov TOZD, do predloga DO Delta za vstop v SOZD Iskra, razpisuje na temelju čl. 70 v zvezi s čl. 651 in čl. 83 2 Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra ter 50,51 in 52 člena Statuta SOZD Iskra, dopolnilne volitve v DS SOZD in Odbor za samoupravni nadzor SOZD v volilni enoti DO Iskra Delta. DO Iskra Delta voli skladno z določili člena 65 1 ter 832 Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra glede na število delavcev (cca 700) naslednje število delegatov: — v DS SOZD Iskra 2 delegata — v Odbor za samoupravni nadzor SOZD 1 delegata Kandidacijski postopek v DO Delta izvedeta po čl. 15 in 17 Zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v OZD (Ur.I.SRS št. 2377) organizacija sindikata DO Iskra Delta. Volitve je treba izvesti dne 31.3.1982. Delavski svet DO Iskra Delta imenuje volilno komisijo v skladu s 12. členom cit. zakona ter določili Statuta DO Iskra Delta, v kolikor ne obstoja stalna volilna komisija. Ves postopek za izvedbo volitev izvede volilna komisija DO Iskra Delta in volilni odbori v skladu s cit. zakonom in Statutom DO Iskra Delta. Predsednik volilne komisije mora takoj po izvedenih volitvah dostaviti volilni komisiji SOZD Iskra imenovani na 11. zasedanju dne 10.2.1982: —zapisnik volilne komisije o ugotovitvi izida volitev in — pisne izjave izvoljenih kandidatov o sprejemu kandidature Volilna komisija SOZD Iskra imenovana na 11. zasedanju DS SOZD Iskra po prejemu volilnega materiala, t.j. zapisnika volilne komisije z izjavami izvoljenih kandidatov, ugotovi izid volitev ter ga objavi v glasilu Iskra in izda izvoljenim kandidatom potrdila o izvolitvi. O izidu volitev poroča na 1. zasedanju DS SOZD Iskra po opravljenih volitvah. Na osnovi podane obrazložitve Antona Stipaniča in Janeza Kerna ter predloženega predloga KPO in KOS SOZD Iskra, sprejme DS soglasno naslednje sklepe: 1 DS odpoveduje Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in od- govornostih med SOZD Iskra in KK Iskra Olimpija na osnovi 9. člena sporazuma s 1.1.1982 z enoletnim odpovednim rokom. 2 DS se strinja, da prenehajo obveznosti ekskluzivnega propagiranja imena Iskre s strani KK Iskra Olimpija že v tekmovalni sezoni 1982/83 s tem, da KK Iskra Olimpija lahko sklepa pogodbe o propagiranju, vključujoč tudi ime kluba, z drugimi zainteresiranimi partnerji. 3. Za premostitev težkega finančnega položaja v KK Iskra Olimpija, ki bo nastal v letu 1983, bo SOZD Iskra predvidela v sredstvih športnih mecenstev v okviru institucionalne propagande za leto 1983 del sredstev za propagando, ki jo bo vršil KK Olimpija. Višina teh sredstev lahko predstavlja največ polovico sredstev, ki jih bomo v letu 1982 dodelili KK Iskra Olimpija na osnovi sporazuma. Obveznosti KK Olimpija za ta sredstva bodo urejene s posebno pogodbo o izvajanju propagande v letu 1983. 4 DS pooblašča komisijo imenovano s strani KOS in KPO SOZD za nadaljnje razgovore. Na predlog predsednika KPO SOZD razreši DS člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za stike z javnostjo tov. Ivana Cvara z 31.1.1982. DS sprejme na znanje informacijo delegata Široke potrošnje o nezgodi in posledicah eksplozije boj-lerja v TOZD Sprejemniki Sežana in pobudo predsednika DS in predsednika KPO SOZD po solidarnostni pomoči zaradi velike materialne škode in- težkega finančriega položaja TOZD. Seminar za aktiviste društev Zyeza društev za pomoč duševno prizadetim SR Slovenija je v sodelovanju z društvom za pomoč duševno prizadetih občine Kranj, organizirala dvodnevni seminar za aktiviste vseh registriranih društev v Sloveniji. Seminarje bil dne 25. in 26. 2. 1982 v prostorih hotela Creine v Kranju. Glavni namen seminarja je bil še bolj aktivno delati in pomagati populaciji duševno prizadetih in njihovim staršem. Seminarja se je udeležilo 65 aktivistov, večinoma so bili predsedniki in tajniki občinskih društev in člani Zveze društev. Predsednik Zveze društev Tomažin je vse navzoče prisrčno pozdravil in jim zaželel obilo uspešnega delana v seminarju. Še posebej je pozdravil Lidijo Sentjurc, članico sveta federacije in Nagodeta, predsednika koordinacijskega odbora za družbeni standard in aktivnost invalidov pri Republiški konferenci SZDL. Preden se je začel uradni del seminarja so prisotni prisluhnili še poročilu o delu zveze, finančnemu poročilu zveze in programu dela za prihodnje obdobje. Bistvenih pripomb na poročila ni bilo, prevladovalo je mnenje, da še niso izkoriščene vse možnosti za še bolj aktivno delo, to velja predvsem na relaciji Zveza občinska društva. Da so bila mnenja opravičena, je pokazala tudi razprava. Vsem prisotnim je bila dana možnost, da poročajo o svojih problemih in uspehih na področju njihovega dela v društvih. Iz samih poročil se je hitro dalo razbrati, da bo v prihodnje potrebno več narediti predvsem na naslednjih področjih: — osveščanje staršev in javnosti, delo s starši, tesno sodelovanje in pomoč pri iskanju zaposlovanja prizadetih oseb, odkrivanje novih primerov, včlanjevanje novih aktivnih članov, sodelovanje z SIS, OZD in drugimi humanitarnimi organizacijami. predvsem z občinskimi društvi za pomoč duševno prizadetim v Sloveniji in s samo Zvezo društev SR Slovenije. Nekatera področja so takega značaja, da jih bo treba kompleksno in enotno reševati v okviru republike. So področja, kjer bo potrebno celo razmišljati o spremembi zakona, kot na primer ugotavljanje statusa invalida za duševno prizadete. Veliko je bilo govora pa tudi kritike na račun izgradnje tretjega zavoda v Ljubljani. Namesto, da bi bila izgradnja v zaključni fazi saj se že vleče več let pa še ni vzidan niti temeljni kamen. S tem nam propadajo ogromna sredstva, ki so bila v ta namen težko zbrana po vsej Sloveniji. Poudarim naj, da na izgradnjo tretjega zavoda težko čakamo Gorenjci, še posebej pa Kranjčani, saj smo po številu varovancev, ki so vključeni v različnih zavodih po Sloveniji glede na število prebivalcev med prvimi v Sloveniji. Eden od vzrokov, da smo se aktivno vključili v razpravo tudi Kranjčani, je tudi ta, da z adaptacijo zavoda Matevža Langusa v Kamni Gorici in z izgradnjo rehabilitacijskega centra za Gorenjsko ne bo nič, ker je vse skupaj splavalo po vodi, čeprav je bila za rehabilitacijski center študija že izdalana in tudi na nekaterih forumih obravnavana. Vsi pa smo bili enotnega mnenja: če bi pri reševanju problematike duševno prizadetih upoštevali samo to, kar je v zakonih napisanega, bi bilo na tem področju veliko manj problemov. Prisotni smo bili seznanjeni z novimi predpisi glede finančnega poslovanja in pa z organizacijo za seminarje staršev, oz. družin, ki jih bo tudi letos organizirala Zveza društev. Seminarji bodo v Črni na Koroškem, Pohorju, Kranjski gori in Umagu. Maks Perkovič V ZAHVALA OB ODHODU V POKOJ Vsem sodelavcem in sodelavkam oddelka tehnične kontrole se prisrčno zahvaljujem za podarjena darila. Ob tej priložnosti se najlepše zahvaljujem samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam Tovarne električnih orodij za podarjeno plaketo in knjigo Zgodovina Slovencev. Hkrati najlepša zahvala vodstvu oddelka tehnične kontrole in vsem samoupravnim organom ter družbenopolitičnim organizacijam za lep sprejem in poslovitev ob odhodu v pokoj. M. B. MLADI NA OBISKU V TOZD TEL NA BLEJSKI DOBRAVI Za boljšo povezanost mladih Telematike KA! 0T( Z obiskom v dislocirani TOZD TEL na Blejski Dobravi so predstavniki mladinskega vodstva Telematike zaključili serijo obiskov v osnovnih organizacijah mladine, ki naj bi prispevali k medsebojni seznanitvi in večji akcijski povezanosti mladih v okviru nove delovne organizacije. Iz mladinskega vodstva Telematike so se srečanja na Blejski Dobravi udeležili Janja Žlebnik, Jože Hribar in Rado Gabrovec, iz TOZD TEL pa sekretar OO Z K Janez Uršič, predsednica sindikalne organizacije Metka Vister, evidentirani predsednik OO ZSMS Boris Kus in sekretarka TOZD Irena Strajner ter še nekateri mladinci. Irena Strajner je goste seznanila s stanjem na področju samoupravnega in družbenopolitičnega življenja v TOZD. Že uvodoma je omenila dosedanje slabe povezave z nekdanjo Elektromehaniko, ki se tudi v novi DO Telematiki doslej niso bistveno izboljšale. Izrazila je mnenje, da je glavni problem za tako stanje v dislocirano-" sti TOZD TEL pa tudi v manjšem interesu za povezovanje. Mladi iz TOZD TEL dosti bolje sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami v okviru TOZD, s komunisti in sindikatom. OO ZSMS samostojno sicer skoraj ne deluje, uspešno pa se vključuje v delo drugih DPO. V nove samoupravne organe in delegacije je vključenih kar 33 mladincev, kar pomeni 27-odstotno zasedbo mladih. OO ZSMS se uspešno povezuje z mladino v občini Jesenice, saj ima z njo očitno močnejše skupne interese kot s kranjsko. Mladi se vključujejo predvsem v športno rekreacijsko in kulturno dejavnost, očitno pa so premalo vključeni v tehtnejše družbenopolitično dogajanje, zlasti v prizadevanja za uresničevanje samoupravljanja in ■ utrjevanje samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavcev. Izključno manifestativne akcije bržkone niso odraz tistega delovanja mladih, ki bi ga lahko sprejeli za dokaz, da je njihova osnovna organizacija našla ustrezno mesto in velja vo, kakršna ji kot družbenopolitični organi zaciji v okviru TOZD pripada. Očitno je bilo v TOZD TEL dosle premalo storjenega za mladinski podmla dek, za usposabljanje mladih družbenopoli tičnih delavcev in za njihovo večjo samo stojnost v okviru lastne osnove organizacije mladine. Te stvari bo bržkone treba spre meniti, saj čas s svojimi aktualnimi druž benoekonomskimi težavami gotovo ni tak, da bi ne potreboval tudi zavzete akcije mladih za odpravljanje problemov. Verjamemo, da se različni družbenopolitični dejavniki v TOZD TEL tega problema zavedajo. To potrjuje dejstvo, da so se formiranja mladinske organizacije lotili resneje. Evidentirali so bodočega predsednika.'Mladi bodo te dni pripravili svoj akcijski program, hkrati pa bodo sklicali pro- gramsko volilno konferenco mladini j kateri bodo izvolili novo vodstvo in J konkretneje pogovorili o svojem bodoC j deiovanju. J Kot že v uvodu omenjeno, je serija1 1 lern nih obiskov mladinskega vodstva Tal8 . tike z obiskom v TOZD TEL za t0 j zaključena. Potrdila se je potrebnosttsJ obiskov. Stanje na področju delovj| osnovnih organizacij mladine je postal® J jasno. Ponekod so bili prav 'obiski vzr0*1'J je dogajanje nekoliko zaživelo. Upajh^jJ bo iz tokrat posejanih zrn pognala Povsod seveda ne bo. J Zlasti v dislociranih TOZD, kot n M SO in TEL, bo potrebno še dosti tra" da bo delo mladih zaživelo do tiste me'1 ko bi smeli biti zadovoljni. Prav tako’,, aktivnost mladih v kranjskih TOZD I) H] II 1 V] VI] delovnih skupnostih ni zadovoljiva. ska organizacija očitno še nima P°' Vii: mesta, ki ji kot družbenopolitični orgal m Kazimir N'1’1' ciji pripada. In na mladih je, da si to f1 pridobi. > °az; cENi Praznovanje dneva žena Uti Komisija za kulturo pri orga iVVVHUJijU Z-U IX Vil l UL U pil , ciji Zveze sindikatov v Iskri na Blej Dobavi je ob 8. marcu pripr , pestro proslavo. K sodelovanju $ai: povabili folklorno skupino Dnu-J. upokojencev Javornik — Kot0': ................ nisn ln Bela, kije zaplesala venček gorenj narodnih plesov. i Tako kot vsako leto se je vaWai odzvala tudi skupina malčkov in prc i šolskih otrok vrtca z Blejske Dobja' Pripravili so prisrčen program redtaj in pesmi, namenjen ženskam pa svojim mamicam, ki so zaposlen Tovarni telefonskih enot. J Vsekakor pa ne smemo poza1’' tudi recitatorjev temeljne organ12, cije: Stanke Črv, Vilme Kejžar, ^ ke Vindišar, Marine Koblar, 5% Gardenerja, Borisa Berginca ter Vin*: Freliha, ki je igral na harmoniko- počastitev dneva žena je bila odpjjj °ie tudi tradicionalna razstava ročnib delavk Tovarne telefonskih enot. Dan žena so proslavili tudi v z-vua d v pi vMavm iuui * nih tovarnah v Kranju; na Laboran-Tovarni stikal, v Števcih in Tova* električnih orodij so sindikalni del3^ organizirali proslave. Nastopili s° citatorji in moški pevski zbor Iskra- A. Jug, ISKRA Industrija merilno—regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n.sol.o. Na podlagi sklepov delavskih svetov v temeljnih organizacijah združenega dela razpisujemo imenovanje INDIVIDUALNIH POSLOVODNIH ORGANOV temeljnih organizacij združenega dela Sot JP' 62on 1. TOVARNA STIKAL KRANJ 2. TOVARNA MERILNIH NAPRAV KRANJ 3. ORODJARNA KRANJ Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visokošolska ali višješolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri za dela pod točkama 1. in 3. ter visokošolska ali višješolska izobrazba tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri, za dela pod točko 2.. — 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta v dejavnosti temeljne organizacije, — poznavanje trendov razvoja in proizvodnje ter strateških usmeritev temeljne organizacije. — znanje enega tujega jezika. — pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. Mandatna doba za vsa imenovanja je 4 leta. Hkrati na osnovi sklepov delavskih svetov temeljnih organizacij razpisujemo dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODJA TEHNIČNEGA RAZVOJA TOZD TOVARNA STIKAL KRANJ 2. VODJA ODDELKA ZA EKONOMIKO TOZD TOVARNA MERILNIH NAPRAV KRANJ 3. VODJA TEHNOLOŠKE PRIPRAVE PROIZVODNJE TOZD ORODJARNA KRANJ Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: ad. 1 — visokošolska ali višješolska izobrazba elektrotehniške smeri. — 5 letne delovne izkušnje. — poznavanje elektromehanike in industrijske elektronike ter zaželeno poznavanje konstrukcijske dejavnosti. — pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. ad2. — visokošolska izobrazba ekonomske smeri. — 5 letne delovne izkušnje. — pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. ad.3 — visokošolska ali višješolska izobrazba strojne ali organizacijske smeri, — 5 letne delovne izkušnje v orodjarstvu. — — organizacijske sposobnosti za vodenje in organiziranje dela. — pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v § občini Kranj. I Mandatna doba za vsa razpisana dela je 4 leta. Kandidat: naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanji*1 | delovnih izkušenj pošljejo s priporočenim pismom do 31. marca 1982 na naslov: | ISKRA KIBERNETIKA KRANJ. Kadrovska služba. Savska loka 4. 64000 Kranj, z oz: nako razpisnih del. za katera kandidirajo. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 60 dneh po končanem razpisnem roku. L ________________________________________________________________________—A ne.f' in! doč«' Jamp »MIR. °TOKU -I, . . . TeRMi NA DUGEM Nanaja se na skrajnem južnem delu otoka v zalivu Telaščica. tik ob morju v borovem gozdičku. Dostop je možen samo po morju. Kamp se nahaja na samem in ni cestne bo vezave z ostalimi kraji na otoku. Najbližji na seljem kraj je mesto Šali. NI IZMEN IN CENE LETOVANJA V KAMPU »MIR« NA DUGEM OTOKU e\eiri tok'1 >5 ovi i la o« j trud1 rner' ZV ltlatl|i, ,o^ K me* Me11' 3fA I. SKUPINA II. SKUPINA m. SKUPINA Datum izmene Datum izmene Datum izmene od do od do od do 19.6. 29.6. 20.6. 30.6. 21.6. 1.7. L. 29.6. 9.7. 30.6. 10.7. 1.7. 11.7. 9.7. 19.7. 10.7. 20.7. 11.7. 21.7. r. r. 19-7. 29.7. 20.7. 30.7. 21.7. 31.7. 29.7. , 8.8. 30.7. 9.8. 31.7. 10.8. t. 8.8. 18.8. 9.8. 19-8. 10.8. 20.8. t. 18.8. 28.8. 19.8. 29.8. 20.8. 30.8. °a 1 izmena v ^asu izven glavne sezone. Letovanje se prične s kosilom, konča CenE letovanja za zaposlene v do kibernetika, telematika, ero šotorih ;ittipa Ustnim Š°torom Predsezona Glavna sezona Otroci Odrasli Otroci Odrasli 1.750,00 2.800,00 2.450,00 3.500,00 1.890,00 2.700,00 rus' E LET0vanja ZA zunanje goste vabili !prcl bra'1 citacl a tu1 lene1 izab'6 aitizj 'im San1 Vitli; ko- dpriion 0 |V kovanja Predse zona Glavna sezona Otroci Odrasli Otroci Odrasli f štorih ^Pa 2.100,00 3.360,00 2.940,00 4.200,00 Ustnim ' 2.380,00 3.400,00 'lenu^t*33' V'5en°,e vkliučeno 10 polnih penzionov. Do cen za otroke so upravičeni otroci a 1972 in mlajši '»6™toroma '-etovanje z Datum izmene od do 3.7. 13.7. 13.7. 23.7. 33.7. 2.8. 2.8. 12.8. 12.8. 22.8. >62or^m*3a: Vse izmene so v času glavne ^NawRevoza Z ladjo iz suko-CN* v kamp in nazaj Osti na 16 200.00 din. Otroci do 2. leta sta-ne Plačajo prevoza. ^'ČNA TAKSA :6nn 3 se na l'cu mesta in ni vključena v n° Penz.ona. 'tT^JE NA TUJEM ZEMLJIŠČU j, bodo ■0 kampiral1 na naJetem zemljiš- ^ijišča C)la^al1 dodatne stroške najema pRijave Vfs p/a sprejema Iskra Kibernetika n*: 29 s r3t za rekreacii°,el: (o64)'22- DS 221 - Zaposleni v Savski loki se lahko prijavijo osebno vsak dan od 7. do 13. ure. - Zaposleni na Laborah se lahko prijavijo vsak četrtek od 8.15 do 10. ure v prostorih preventivne ambulante na Laborah. - Ob prijavi se vplača akontacija 1.000.00 din. Razliko do polne cene 10-dnevnega letovanja se vplača najkasneje 14 dni pred pričetkom letovanja. - Vsi ostali se lahko prijavijo na osnovi telefonske potrditve prostih kapacitet, s tem da morajo v roku 3 dni poslati prijavnico in nakazati na ŽR: 51500- -601 --10446 celoten znesek za 10-dnevno letovanje. Denar nakazujte s splošno položnico na 2R: 51500 -601 -10446 Iskra Kibernetika. TOZD Delavska restavracija. Savska loka 1 NAČIN ODJAVE - Upoštevajo se samo pismene odjave. - Pri odjavi nad 30 dni pred odhodom, se zadrži 300.00 din za manipulativne stroške. - Za odpoved od 30 do 10 dni pred odhodom se zadrži 30 od cene letovanja po osebi. — Če pride do odpovedi zadnjih 10 dni pred odhodom, se zadrži 50% od cene letovanja po osebi. - V primeru odpovedi zadnjih 30 dni pred odhodom zaradi dokumentirane višje sile se zaračunajo samo manipulativni stroški 300.00 din. - Če dopustnik najde zamenjavo sam. se mu vrne celotno vplačilo. &AP0TNIC ne 80 MOGEL NIHČE NA LETOVANJE. VSE OSTALE INFORMA-<0STl nE DOBILI OB PRIJAVI. NAVODILA ZA POTOVANJE NA DUGI OTOK, MOŽ-'3I1 PARKIRANJA IN O VOZNEM REDU LADJE BOMO OBJAVILI KASNEJE. kito""',5 Prvenstva DO ERO v veleslalomu na Soriški pbnini, o katerem bomo I . __________ rali kaj več objaviti prihodnjič. ^—---------------- »Veriga« ni bila pretrgana Velikokrat lahko preberemo, kaj vse je potrebno, da lahko ponudimo sodobno aparaturo danes vse bolj zahtevnemu tržišču in takoj za tem seže srečujemo z rezultati vsakdanje prakse, ko vedno znova ugotavljamo, da je bila celotna veriga vseh udeležencev, od prvih pogovorov do uspešne proizvodnje in prodaje nekje prekinjena ter, da je s tem nastalo razvrednotenje celotnega vloženega dela. Zato smo tudi tem bolj veseli, če lahko pokažemo na naše moderne naprave, ob katerih lahko rečemo, da smo k njihovi uresničitvi pristopili strokovno in, da so vsi členi v njihovi nadaljnji uresničitviJzvedli delo tako kot je treba. Tak primer imamo, tudi z uresničitvijo naprave SPEKOL 21, kjer so po hrabrem začetnem pristopu znali pravilno oceniti svoje sposobnosti, jih oplemenititi z znanjem in zmožnostmi, ki jih nudi naš INŠTITUT JOŽEF STEFAN ter takoj za tem prenesti uspešne rezultate v proizvodnjo, ki je kljub velikim težavam zaradi ottežemh razmer gospodarjenja v zadnjih letih uspela v sprejemljivih rokih uresničiti svoje naloge. O tem zanimivem projektu smo se pogovarjali z ing. Andrejem Pajničem. Kako je prišlo do odločitve za proizvodnjo Spekolov? V letu 1975 je dobila Iskra ponudbo firme Kombinat Carl Zelss DDR za predelavo spektralnega fotometra Spekol 10 z analognim prikazom na sodobnejši tip z digitalnim prikazom. Potem, ko je zadeva tavala nekaj časa po Iskri, se je Elektronika Horjul odločila. da bo angažirala za to nalogo razvojni oddelek merilne tehnike v takratnem IPT. ki je delal za elektroniko in Inštitut Jožef Stefan. Skupni razgovori pri KCZ so potrdili možnost, da se naprava digitalizira na osnovi mikroprocesorske tehnike. Vendar se niso odločili za takrat še dokaj nov mikroprocesor. ampak za integrirano vezje, kakršno je v žepnih računalnikih, tj. kaikula-torsko integrirano vezje. Tako sov Inštitutu Jožef Stefan razvili računalniški del naprave pod vodstvom dr. Tasiča. Iskra pa je prispevala analogni del naprave in napajalnik. KCZ je pripravil optični del naprave ter glavno ohišje in pribor. Ves razvoj je bil uspešno opravljen, kakor ga je ocenil tudi KCZ in zato takoj naročil 300 kosov letno. Prav tako pa je KCZ ponudil Iskri sodelovanje pri razvoju in proizvodnji celotne družine mikroprocesorsko vodenih analitskih instrumentov. Dela so se pričela na plamenskem fotometru. na refaktometru in na mikrodenzitometru. Iskra je intenzivno sodelovala z IJS. ki je razvil kompleten mi-kroračunalniški sistem DAPTA 80-in ga integriral v vsako aparaturo posebej ter vzporedno pripravila analogne proge, napajalnike in mehanske dele. Trenutno je plemenski fotometer v redni proizvodnji, mikroden-zitometer pa je v ocenjevanju pri KCZ. Ugotavljamo lahko, da je sodelovanje s KCZ dobro ter. da je naš partner zadovoljen z doseženimi rezultati, kljub nekaterim težavam zaradi zamujanja rokov, saj je naročil novo razvojno delo — gramerljivi spektralni fotometer. ki ga sedaj samostojno razvija TOZD Elektronika v svojem razvojnem sektorju. Čemu je namenjen Spekol 20, oz. 21 in katere so njune osnovne zmožnosti? Spektralni fotometer Spekol 20—ISKRA MA 9508. oz. že njegova izboljšana verzija Spekol 21 —ISKRA MA 9521. služi za foto-metrične meritve svetlobne propustnosti tekočin. oz. razstopin. Uporabljajo ga analitiki za ugotavljanje koncentracije posameznih snovi v vzorcu v kemičnih laboratorijih, največ pa v medicinskih analitskih laboratorijih za preiskavo krvi. urina, itd. Njegovo delovanje je naslednje: bela svetloba halogenske žarnice se na uklonski mrežici razkloni. ozek svetlobni pas svetlobnega spektra, ki pada skozi režo pa potuje skozi preiskovanec, kjer glede na njegove lastnosti, oz. valovno dolžino svetlobe oslabi. Svetloba, ki jo predhodno mehanska zaslonka razseka v svetlobne impulze pade na fotocelico. Njene električne signale analogna proga okrepi in demodulira, A'0 pretvornik pa jih pretvori v digitalno obliko. Podatke računalnik obdela in prikaže na številčnem prikazovalniku, oz. pošlje rezultat na izhode za program perifernih naprav. Meritve izvajamo relativno glede na znani referenčni vzorec, katerega izmerjeno vrednost si naprava avtomatsko zapomni. Na osnovno napravo lahko priključimo avtomatični podajalnik vzorcev, različne ki-vetne vzorce, tudi s temperiranjem. pisalnik. tiskalnik, ali nadrejeni računalnik. Naprava je zelo primerna za rutinske meritve na velikem številu vzorcev v kmetijstvu, živilski industriji. metalurgiji, zaščiti okolja, predvsem pa v medicini, prav primerna pa je tudi za laboratorijsko rabo. Spekol 20 se je v svetu lepo uveljavil, saj ga KCZ prodaja praktično po vsem svetu, predvsem pa v deželah SEV. Ob tej napravi je imel KCZ pomisleke glede hitrosti računanja, ki je bila premajhna zaradi kalkulatorskega integriranega vezja, mi pa smo imeli vedno hujše težave prav z nabavo tega vezja, ki ga je proizvajalec nehal proizvajati in z nabavo zelo dragih modulnih A/D in D/A pretvornikov. Vse to. predvsem pa še neugodno razmerje med ceno naprave in uvoženim repromaterialom nas je prisililo, da smo se odločili za rekonstrukcijo. Zelo uspešno smo u porabili mikroračunalnik DARTA 80. ki ga je pripravil IJS v okviru razvoja ostalih aparatur. Naprava, ki je dobila ime Spekol 21. se nam je dokaj dobro posrečila, saj je občutno manj uvoženega materiala, kakor tudi materiala v celoti. Zaradi uporabe mikroprocesorja smo dosegli tudi hitro računanje rezultatov. Spekol 21 smo pripravljali nekaj več kot leto dni in je bil pripravljen prav. ko več nismo mogli dobaviti Spekol 20. Prehod proizvodnje na tehnološko popolnoma novo aparaturo, s prvič uporabljeno mikrooroce sorsko tehniko v naši temeljni organizaciji. je bil opravljen Urez težav, ne da bi prekinili dobave in kljub zelo borni opremi v tovarni. Pripravljate morda še izboljšano aparaturo? Kot že rečeno je KCZ z delom na Spekolu zelo zadovoljen. Zasnova naprave z mikroračunalnikom je dala nove možnosti za izboljšanje aparature. Občutno povečanje hitrosti računanja rezultatov je na našo pobudo vzpodbudila KCZ. da nam je sredi lanskega leta. takoj potem, ko smo mu dobavili prve Spekol 21. posredoval osnovne tehnične zahteve za nadaljevanje razvojnih del. Tako prav zdaj predajamo KCZ prototipa elektronike za napravo Spekol 22. pri katerem smo z izključno programskimi dopolnili uresničili tako imenovane kinetične meritve, oz. merjenje časovne odvisnosti aktivnosti encimov v vzorcih. To so trenutno najsodobnejše meritve v biomedicinskih laboratorijih. Naprava Spekol 22 je zadržala v celoti vse funkcije in lastnosti Spekol 21. dodana možnost kinetičnih meritev pa je bistveno izboljšala uporabnost, oz. jo postavila v vrsto najsodobnejših tovrstnih naprav na svetu. Vse to pa smo dosegli z vgraditvijo lastnega znanja — programske opreme, ne pa s spremembo, oz. gradnjo nove materialne vsebine. KCZ nam je tudi predlagal naj izvedemo še nadaljnjo izboljšavo naprave Spekol 22 na ta način, da bi vgradili termični tiskalnik vzhodno-nemške proizvodnje. To napravo bomo imenovali Spekol 23 in upamo, da jo bomo pripravili do srede letošnjega leta. Problem bomo poskusili rešiti tako. da bomo iz DDR uvozili le mehanski del in termično glavo, za delovanje pa bo poskrbel mikroračunalnik. ki je že v napravi. Kot smo že v uvodu omenili je pri uresničitvi Spekol sodelovalo precej strokovnjakov. Nam lahko poveste kdo vse je bil udeležen? Posebej moramo omeniti naslednje sodelavce. ki so s svojim izjemnim trudom prispevali k uspehom sodelovanja s firmo Carl Zeis Jena iz DDR. To so: Radovan Vrabl, ki je od vsega začetka kot tedanji direktor Elektronike Horjul odločilno prispeval k organizacijskemu pristopu. Alojzij Keber je poskrbel za sodelovanje med Iskro in IJS. dr. Jurij Tasič pa je vodil dela na IJS. V zadnjem času je za uspešno sodelovanje s KCZ na področju programiranja najbolj zaslužen Vinko Sever, zahvala za vloženi trud pa gre tudi sodelavcem oddelka E4 na IJS in sodelavcem razvojnega ter tehnološkega oddelka naše TOZD. ki sodelujejo na pro-jektu. —B.Č.— ČASOPISNE NOVICE Iskrina TOZD Industrijska elektronika iz Kostanjevice bo kmalu začela s prodajo senzorskega regulatorja svetlobe. Take regulatorje svetlobe ponekod v svetu že poznajo. Prednost senzorskega regulatorja svetlobe pred potenciometrskim je v tem. da nima gibljivih mehanskih delov, zato so okvare redkejše, življenjska doba pa pre-cej daljša. Na omrežje je mogoče nov regulator priključiti prav tako kot običa^go stikalo. Regulator ustreza domačim in tujim varnostnim predpisom. — Gospodarski vestnik. Lj. V Iskri v Lipnici se intenzivno ukvarjajo z raziskovalnim in razvomim delom. Te dni prihaja spet nov koristen predlog, ki bo takoj izvedljiv v praksi. Inž. Jože Žmavc je namreč s sodelavci izboljšal elektronski programator. Toje že druga izboljšava Iskrinega razvojnega oddelka v Lipnici. Pred časom so namreč poslali na tržišče nov časovni števec HK 6. števec obratovalnih ur. Že lani so poslali na konvertibilno tržišče 15.000 števcev, računajo pa s proizvodnjo 100.000 števcev na leto. Elektronski programator je nadomestil mehanskega in zna opravljati stokrat več funkcij kot prejšnji, ki jih je lahko opravil le 30. Novi programator ima vgrajen mikroprocesor. s katerim opravlja zahtevne operacije prek tastature. V njegov pomnilnik se vnašajo različni dnevni ali tedenski časi tako, da tekoči čas primerja z vpisanimi časi. kadar pa so identični, izvrši preklop na izhodnih relejih. Za primer: če hočemo v gospodinjstvu preklopiti grelnik na določeno uro. nadvse koristno uporabimo programator. ki pa je sposoben opravljati še vrsto drugih nalog. Programator so v Lipnici izdelali po naročilu švicarskega podjetja za aparature profesionalne rabe. Na evropskem tržišču podobnega programatorja še ni. Za sedaj ima programator 75% domačih materialov, računajo pa. da bodo odstotek lahko zvišali na 90. Mikroprocesor so izdelali skupaj s strokovnjaki elektrotehnične fakultete v Ljubljani — Glas. Kranj. T udi tolminske organizacije združenega defa se bodo v letošnjem letu z vsemi silami vključile v izvozne aktivnosti in tako poskušale slediti načrtovanim predvidevanjem na področju ekonomskih odnosov s tujino v naši republiki. Po sedanjih načrtih naj bi s tolminske občine prodali na konvertibilna tržišča za več kot 16 milijonov dolarjev blaga. Med največjimi izvozniki bodo tako kot prejšnja leta TIK—Kobarid, ki naj bi z izvozom ustvarila nad 3.3 milijona dolarjev, tej pa sledi Iskra—TOZD Boveč z 2.2 milijona dolarjev in šele nato je Meblo—TOZD Pohištvo, Kneža — ljubljanski Dnevnik. Blagovna menjava med Jugoslavijo in Marokom je dosegla leta 1980 vrednost približno 60 milijonov dolarjev. Ko bodo sešteli še lansko menjavo, sodijo, da bo vrednost približno ista. Na splošno nazaduje obseg menjave, asortiment pa ostaja isti. Maroko je dežela z odprtim liberalnim gospodarstvom, toda z relativno močno poudarjeno vlogo države v nekih gospodarskih dejavnostih. Maroko je velik uvoznik industrijskega blaga in tujih tehnologij, z druge strani pa velikizvoznik surovin, polizdelkov in nekaterih kmetijskih izdelkov. To pomeni, da se Maroko in Jugoslavija glede gospodarstva lahko dopolnjujeta, kar naj bi bila velika priložnost za povečano sodelovanje v prihodnje. Zadnji čas kaže. da bo menjava le.okrepljena. Obe strani se sedaj pogovarjata o gradnji dveh elektrarn v Maroku, podpisan je sporazum o gradnji tovarne zdravil (dela so poverjena skopskemu Alkaloidu), pogovarjajo pa se tudi o gradnji tovarne električnih števcev z našo tovarno iz Kranja — Privredni pregled. Čeprav je trboveljsko gospodarstvo v minulem letu občutilo vso težo gospodarskih težav, je predhodna ocena gospodarjenja na proizvodnem področju trboveljskega združenega dela kar ugodna. To potrjujejo prvi podatki iz posameznih pomembnejših delovnih organizacij, ki le malenkostno odstopajo od te ugodne ocene. Zaradi pomanjkanja surovin in reprodukcijskih materialov nobena od delovnih organizacij v občini ni bila prisiljena v preusmeritev proizvodnje. Na tujih tržiščih so trboveljski izvozniki iztržili v minulem letu skupno 273.6 milijonov deviznih dinarjev, oz. za 30% več kot leto pred tem. tu pagrev veliki večini za izvoz na konvertibilno področje in izvoz v dežele v razvoju zaradi manjšega izvoza na klirinško področje. Delavci Iskre. Tovarne polprevodnikov v Trbovljah, šolani prodali na tuje za skupno 52.9 milijonov dinarjev svojih izdelkov, letos pa načrtujejo za 13 % večji izvoz. Tovarna zategovalnih glav v Nevesinju je edina tovarna takšne vrste v državi. Izdeluje zategovalne glave za razne vrste vrtalnih strojev, ki so iskani izdelki, tako doma. kot na tujem. Vso proizvodnjo zlahka proda, vendar je ta tovarna v štirih letih obstoja šeVsako poslovno leto zaključila z izgubo. Vzroki za izgubo so različni, v prvi vrsti pa so tehnološki problemi v proizvodnji, ozka grla v proizvodnji in pomanjkanje strokovnih kadrov pri sorazmerno zapleteni tehnološki proizvodnji. Čeprav lani niso izpolnili načrta, so izdelali približno 280 tisoč zategovalnih glav raznih velikosti. Od te količine so 60 % izdelali za kranjsko Iskro, preostalo pa prodali v tujino. Zbral in uredil Marjan Kralj OBUJAMO TRADICIJE NOB SMUČARSKA TEKA V CERKLJAH IN DUPLJAH Zadnjo soboto in nedeljo v mesecu februarju so na Gorenjskem organizirali dva množična smučarska teka in sicer 3. cerkljanski množični smučarski tek Gorenjskega odreda in sedmi množični smučarski tek ,,Po poteh Kokrškega odreda". Oba teka sta odlično uspela tako v organizacijskem kot tekmovalnem smislu, nastopilo pa je na obeh tekih kar 3500 tekačev. Vendar so 3. cerkljanski množični smučarski tek Gorenjskega odreda, ki je bil že trikrat prestavljen zaradi neugodnih snežnih razmer, zadnjo soboto v februarju končno le uspeli ,,spraviti pod streho". Pokrovitelj teka je bila DO Delta, sopokrovitelj pa Aerodrom Ljubljana, ČP Glas iz Kranja in Jelovica Šk. Loka. V izredno lepem in hladnem vremenu je v devetih kategorijah na 7 in 20 km dolgih smučinah pod Krvavcem nastopilo 800 tekačev iz vse Slovenije, med njimi okrog 60 Iskrašev. Proge cerkljanskega teka so bile zaradi nedeljskega teka v Dupljah nekoliko krajše in lažje. Ker je med tednom v tem delu Gorenjske zapadlo okrog 30 cm snega, se je organizacijski odbor v četrtek zvečer skupaj z borci Gorenjskega odreda odločil, da se tek organizira v soboto dopoldne. Vsi so takoj zavihali rokave in naredili vse, da so bile smučine nared do začetka tekmovanja. Obe progi sta bili zelo dobro pripravljeni, organizacija vzorna. Čestitke organizatorjem, ki so v dobrih 25 urah s skupnimi močmi tako uspešno organiziral prireditev, ki je minila tudi v vsesplošno zadovoljstvo vseh sodelujočihI Prireditvi v Cerkljah so prisostvovali med drugimi številnimi gosti tudi predstavniki republiškega štaba TO in Pokrajinskega štaba TO, borci Gorenjskega odreda in predstavniki družbenopolitičnega življenja • cerkljanskega območja. Omeniti tudi velja, da bo prireditev pod Krvavcem odslej nosila ime po slavnem Gorenjskem odredu, ki je dal številna imena zaslužnih, slavnih in predanih komandantov in politkomisarjev. Rezultati cerkljanskega-teka so bili prvič obdelani z računalnikom Iskra Data 1680, za podatke s proge pa je skrbel radio klub Iskra iz Kranja. Cerkljanski tek je bil tudi zaključek praznovanja 30-letnice ŠD Krvavec. Rezultati: pionirke 7 km: 1. Ficko; pionirji: Vovk; Trim 7 km-ženske: 1. Ficko, moški trim: 1. Škofič; ženske 20 km — 1. Kordež, 2. Modic, 3. Pogačnik, ženske veteranke 20 km: 1. Vavpotič, 2. Erzetič, 3. Dežman, moški veterani 20 km: 1. Reš; moški 20 km: * 1. Čarman V P, Kranj, 2. r \ Rezultate cerkljanskega kot dupljanskega teka so obdelali z računalnikom Iskra Data 1680 hitro in kvalitetno. Na sliki tribuna z gosti v Cerkljah. I/ najzanimivejšem teku na 30 km v Dupljah sta prepričljivo zmagala med dekleti Milena Kordež in med člani vojak VP Kranj Ivo Čarman. V soboto pa sta oba zmagala-na teku na 20 km v Cerkljah. Na teku v Cerkljah je letos sodelovalo 800 tekačev v devetih kategorijah. Lani so tek poimenovali po slavnem Gorenjskem odredu. X________________________________________;__________________________________________V KURIRČKOVA TORBICA Kot vsako leto so tudi letos izšle štiri male slikanice v tradicionalni zbirki založbe Borec »Kurirčkova torbica Sl«. Tudi to polje vsebina in likovna oprema malih slikanic zelo pestra in sega od tematike iz narodnoosvobodilnega boja preko sodobne pripovedi do duhovite zgodbice pa tja do zgodbe brez besed. Znani pisatelj Karel Grabeljšek je napisal drobno, a za najmlajše kar se da privlačno partizansko povestico »Naš črni muc«, ki prav zavoljo svoje preprostosti in vsakdanjosti ni brez globlje literarne vrednosti. Zgodbica pripoveduje o črnem mucu, ki se pridruži partizanom, ki ga prehranjuje, muc spi z njimi, ob hajki zapuste svoje taborišče, izgube pri tem svojega muca, a ko se vrnejo nazaj v razdejano taborišče, jih'tam zvesto pričakuje sestradani črni muc. Zgodbica je torej ponudila ilustratorki Ančki Gošnik—Godčevi obilo idej, da je tako barvno kot risarsko enakovredno pospremila dogajanja v zgodbi in s tem ustvarila visoko profesionalno in umetniško dopolnitev besedila, vse v skladu z namenom in podobo resnične otroške slikanice. Avtorica druge male slikanice je znana mladinska pisateljica Branka Jurca. V zgodbici pod naslovom »Čudovita stenska ura« duhovito pripoveduje o mali Tatjani in stari stenski uri s kukavico, ki spremlja in bije ure kar štirim njenim rodovom: od njenega prapradedka, ki je bil kmet pa pradedka, ki je bil mlinar pa dedka, ki je bil tiskar pa do njenega očeta, ki je učitelj glasbe. Skozi bitje oziroma kukanje te ure mala Tat-jana sodoživlja svoje prednike, težko ji je zjutraj vstati in oditi v šolo, kajti časi so se v teku štirih generacij vsekakor tudi zelo spremenili. Prisrčno zgodbico Branke Jurce je ilustrirala Irena Majcen, ki je s prekanjeno, modernistično, a vseeno izredno dognano risbo pospremila to zgodbico, ki je tudi v njenih barvah zadobila ustrezen ekvivalent pisanemu besedilu. Njene ilustracije se nikjer niso podrejale tekstu, temveč so enakovredno dopolnile besedilo, s čemer smo dobili odlično slikanico v najboljšem smislu te besede. Videti pa tudi je, da sta se obe avtorici v tej slikanici tudi srečno ujeli. Za tretjo slikanico je besedilo in risbe ustvaril naš znani karikaturist in ilustrator Božo Kos. Duhovita zgodba pod naslovom »Kaj pa žebelj«? nam pripoveduje o rečeh in predmetih, ki so blizu otrokom. V slikanici nastopajo namreč stvari, ki plavajo (zamašek, balon, kuhalnica, žoga in papirnata ladjica), tega pa seveda žebelj ne zmore. Potem nastopijo reči, ki letijo (pero, papirnati avionček, zmaj in balon), žebelj pa seveda tudi tega ne zmore, pa so spet tu reči, ki se gredo kotalit (balon, klobčič, žoga in gumb) in tudi tu žebelj nič ne more ker,ne more poskakovati kot vzmet, balon, radirka in žoga, žebelj pa mora pri tem spet ostati na tleh, dokler končno ne naleti na kladivo, ki ga povabi, naj gresta delat luknje v les, a žeblju ta igra ni všeč, ker jih bo dobil po glavi, dokler se končno stvari niso šli igrat elektrike in je žarnica zasvetila tudi s pomočjo žeblja. To duhovito igrarijo z rečmi je Kos tudi mojstrsko upodobil s svojimi risbami, ki jim ne manjka duhovitosti in nazornosti. In končno je tu še četrta, čista mala slikanica Marjana Mančka »Ena, dva, tri«, ki nam zgolj v sliki duhovito s številkami in risbo ponazarja nekakšen koledar za rabo in v veselje najmlajšim. D.Ž. Kopač, 3. Djuričič; vojaški tek 7 km: 1. Zupan; vojaški tek 10 km 1. Pogačnik. V nedeljo dopoldne pa je okrog 2700 tekačev v idealnem sončnem in kar preveč toplem zimskem vremenu nastopilo na sedmem dupljanskem smučarskem maratonu „Po poteh kokrškega odreda". Med udeleženci teka so bili tudi preživeli borci kokrškega odreda in ne malo se jih je spoprijelo tudi s smučino, katero so domačini s skrajnimi napori in z izjemno voljo zelo dobro pripravili. Dupljani zato zaslužijo vsekakor vso pohvalo in priznanje. Med rekreativnimi, tekači je bilo veliko tudi Koroških Slovencev in Slovencev iz obmejnih občin Italije. Tekači so se v Dupljah pomerili na 30 in 15 kilometrov dolgih smučinah, za pionirje in družine pa so pripravili še 7-kilome-trsko smučino. Na dupljanskih smučinah so se pomerili tekači vseh rodov. Številni gledalci, ki so se zbrali v ciljni areni in pa tudi tisti ob progi so z velikim zanimanjem sledili teku Iva Čarmana, ki je trenutno vojak VP Kranj in, ki praktično v Dupljah ni imel prave konkurence. Še bolj prepričljivo pa je med ženskami zmagala Milena Kordež iz Jamnika. Rezultati: — člani 30 km: 1. Čarman, 2. Kopač, 3. Ivančič, 4. Bešter, 5. Jelenc; članice 30-km: 1. Kordež, 2. Modic, 3. Pogačnik; člani 15 km: 1. Vidic, 2. Verov-šek, 3. Miklavčič; članice 15 km: 1. Korošec, 2. Kordiš, 3. Jošt; vojaki, UJV, TO: (15 km): 1. Kopač, 2. Brelih (oba Ljubljana), 3. Kralj (Kranj); pionirji — 7 km: 1. Šolar; — pionirke 7 km: 1. Kovač, družine 7 km: 1. Kaučič (Kokrica), 2. Šimenc (Dol), 3. Grom (Vrhnika). Janez Kuhar SMUČARJI DO KONDENZATORJI NA KOBLI Tudi v DO Kondenzatorji v Semiču si smučarski šport pridobiva vedno več vnetih ljubiteljev, čeprav v tem delu Slovenije zime niso preveč radodarne s snegom. Prav zato so si v letošnji zimi smučarji Konden- ZAHVALE Ob boleči in tragični izgubi sina Milana Horvata se^ iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v TOZD ATC, oddelek reed kon-taktnika za izraze sožalja, podarjeno denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hkrati se zahvaljujem DS TOZD ATC za razumevanje v času sinove borbe za življenje. žalujoči oče Milan Horvat Ob smrti moje drage mame LUCIJE ŠTERN se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam GPP Tovarne električnih orodij za izraz sožalja, podarjeni venec in spremstvo na njeni zadnji poti sin Jože z družino, Ob boleči izgubi moje mame IVANKE BIZJAK se zahvaljujem vsem sodelavcem DO ERO za podarjeni venec, denarno pomoč in izraze sožalja sin Janez Sušnik. Ob boleči izgubi moje drage hčerke se iskreno zahvaljujem sodelavcem ISKRA AVTOMATIKA in DSSZ za podarjeno cvetje. izraze sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti žalujoča: Ani Založnik in brat Vinko. ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana, — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Boris Čerin (Elektro zveze), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Tržaška c. 15, telefon: 263-825 — Tisk: Časo-pisno-tiskarsko podjetje PRAVI-CA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plači laterne Ij nega davka od prometa proizvodov. 'N y zatorjev izbrali smučišča na Kobli nad Boh. Bistrico za prizorišče svojega prvenstva v veleslalomu. Lačnih snega se je okrog sto pripeljalo do Koble, vendar jih nato na tekmovanju precej ni nastopilo, kar kaže na pomanjkanje resnosti. To še zlasti velja za smučarje najmlajšega A razreda, katerih bi vsekakor • moralo biti ha startu največ. Tisti, ki so iz Semiča prišli na še dodobra zasneženo Koblo, so priložnost temeljito izrabili in se v boju za čimboljšo uvrstitev kar trikrat pognali po pripravljeni veleslalomski progi, dosegli pa so naslednje skupne čase, oz. uvrstitev: razred A: 1. Papež 64,23, 2. Šircelj (oba DSSS) 64,76, 3. Kambič 64,93, 4. Dormiž (oba TOZD 3), 5. Horvat' (DSSS), 6. Golobič (TOZD 3), 7. Ivantič (TOZD 1), 8. Bukovec (DSSS), 9. Saje (TOZD 2), 10. Gašperič (TOZD 3), 11. Zupančič (TOZD 4); raz', B: 1. Vrli nič (DSSS) 62,51,2. Lipar 64,M 3. F. Šprajcer (oba TOZD 3) 64,3",) Banovec (TOZD 4), 5. Jerman (TOZD J 6. Sajovic (DSSS), 7. Kolbezen (TOZD-; 8. Draganjac (TOZD 3), 9. Škrinjar DUJ V, 1), 10. Tomaževič (TOZD 2), 11. v.^i (TOZD 3); razred C: 1. Zajc (DSSSl^i 2. M. Šprajcer (TOZD 3) 72,52, 3. B. 73,77, 4. Kočevar (oba DSSS); razred P' Lavrin (TOZD 3), razred E: Kure 79,34; razred F: 1. Pavlin (DSSS) ekipni vrstni red: 1. DSSS 2. TOZD 2' TOZD 4, 4. TOZD 1, 5. TOZD 2. .. J Tako prve tri ekipe, kot prvi H1! posameznem tekmovalnem razredu so P jeli kolajne, po najboljša dva pa sta so*, vala na jubilejnih XX. zimskošportnih'S Iskre 27. februarja v Kranjski gori. -C' POKLJUKA — KONJŠČICA — SRENJSKI PREVAl Planinsko društvo Iskra bo 20. marca organiziralo planin-sko—smučarski izlet na Pokljuko—Konjščico—Srenjski preval. Zbirališče udeležencev izleta bo ob 6. pred gostiščem »Jelen«v Šentvidu, odkoder se bodo z osebnimi avtomobili odpeljali do Rud' nega polja. Za varnost bo poskrbel Zvone Korenčan, prijave pa sprejem3 Breda Jančar, na telefon: 50-861, int: 311. PLANINSKA ŠOLA ZA PLANINCE ISKRE i bi 't Hoja v hribe je lahko zelo koristna. Spodbuja nas k redni telesni aktivnosti in nam tako ohranja zdravje, pa tudi stik z naravo in njenimi lepotami je mestnemu delovnemu človeku danes vse bolj potreben. Da bo naše planinarjenje res tako uspešno, si moramo pridobiti ustrezno znanje. yta namen bomo organizirali planinsko šolo z desetimi predavanji. Na teh bomo zvedeli osnovna pravila o orientaciji in vremenu v gorah, o planinski opremi, prehrani, zgodovini planinstva, pa tudi o zahtevnejšem turnem smučanju in osnovah plezalne tehnike Eno predavanje bo namenjeno tudi spoznavanju Gorske reševalne službe in ravnanju v primeru nesreče. Planinsko šolo bo vodil znani alpinist in gorski vodnik Tone Sazonov—Tonač. Teoretični del planinske šole bo v prostorih Kluba inovatorjev štipendistov Iskre nad gostilno KATRCA v Rožni dolini poleg študentskega naselja vsak četrtek ob 17. uri od 18. marca 1982 dalje. Praktični del bomo organizirali na Turncu pod šmarnogorsko Grmado. Na predavanja vabimo vse štipendiste Iskre in vse mlade in malo manj mlade de- lavce Iskre, ki so že planinci, ali pa postali. Udeležba na prvih predavanj1 , zelo pomembna. Če bo obisk prema! bomo šolo predčasno zaključili. ^ Upamo, da se bo ob tej priložnosti o® J vala nova skupina planincev za skupn° ganizirano in varno hojo v planine. ^ Planinska skupina PU^-i OBVESTILO Ponovno obveščamo delavk Iskre v Kranju o načinu prijavljanja za ginekološke preglede v obratni am_ bulanti Iskra. Prijave za dr. Man) Avšič—Trojarjevo. ki ordinira vsa ponedeljek po 14.. sprejema sestr Anica Tepina vsak četrtek od 13. d 15.. tel.: 25-23; prijave za dr. Mia' dena Kovšeta. ki ordinira vsak tore* po 14.. sprejema sestra Francka 0a lanč vsak torek od 11. do 12.16'" 25-21. Prijavilo se bo lahko 20 do3v delavk, poleg teh bo za vsako ordi' nacijo nekaj delavk dobilo vabilo z preventivni ginekološki pregled. vai pr °P ho dri Pa tei vo nj< zu ko § Br im Ne Br; cij Pa to g SALON ELEKTRONSKIH SESTAVNIH DELOV „PARIZ 82" ol. do 04. april 1982 PROGRAM POTOVANJA: 01. april Zbor udeležencev na letališču Zagreb/Pleso ob četrtek 17.45 letališke in obmejne formalnosti — ob 18.55 polet z letališča PLEŠO, let AF 711. Med poletom hladen obrok. Ob : 20.45 prihod na letališče PARIS/ORLV. Po obmejnih formalnostih avtobus^ prevoz do hotela, namestitev, nočitev. 02. april PARIZ , petek Zajtrk v hotelu in nato odhod z metrojem do razstavnega prostora PORI DE VERSAILES. Celodnevni ogled razstave. VEČERJA, NOČITEV 03. april PARIZ . sobota Zajtrk v hotelu in nato odhod z metrojem do razstavnega prostora POR'u DE VERSAILES. Celodnevni ogled razstave. VEČERJA, NOČITEV. „ 04. april Zajtrk v hotelu — dopoldne prosto za individualne oglede. Ob 11-3 prevoz z avtobusom do letališča ORLY. Letališke in obmejne formalnosti. 13.20 polet z letališča Paris/ORtV), let JU-235. Med poletom hladen obrok Prihod na letališče 15.00 Zagreb/Pleso. CENA ARANŽMANA: 14.900,00 V ceno je vračunano: LET ZAGREB-PARIZ-ZAGREB, 2 POLPENZIONA (večerja, nočitev, zajtrk TER ENA NOČITEV + ZAJTRK, 3 VSTOPNICE ZA METRO, KATALOG «r organizacija in vodstvo potovanja. PRUAVE: Zadnji rok prijav 23. 3. 1982 s poimenskim seznamom udeležencev. Ob prU” predložite naročilnico podjetja. Vsaka sprememba priimka se posebej zaračuna'' 150,00 din. STROŠKI STORNACUE: po zaključnem roku zaračunamo 70 % od cene. INEX—POTOVALNA AGENCIJ^ LJUBLJANA Titova 26 in pr kv PC Pa tu ra; Pc ti jU| Pr sle kc ti na da jih jih Pc g bc PLANINSKA ODPRAVA NA ŠAR PLANINO — TITOV VRH Planinska sekcija Iskra Kranj bo med prvomajskimi prazniki organizirala odpravo)' pogorje Šar planine (SR Makedonija). Obiskali bomo Titov vrh (2747m) in Kora6 (2764 m). Sicer pa bo program izleta naslednji: nedelja 25. aprila: vožnja z avtobusom na relaciji Kranj—Beograd—Kraljevo—Kopaonik; prespimo v šotorih. ponedeljek 26. aprila: vožnja z avtobusom na relaciji Priština—Tetovo—Mavrovo: prespimo"v počitniške^1 domu. torek 27. aprila: vzpon na Korab — celodnevna hoja; prespimo v počitniškem domu. sreda 28. aprila: vožnja z avtobusom na relaciji Mavrovo—Tetovo—Popova šapka; prespimo v pla' ninskem domu. četrtek 29. aprila: vzpon na Titov vrh — hoje 7-8 ur; prespimo v planinskem domu Jelak. petek 30. aprila; vožnja z avtobusom Popova šapka—Peč—Trešnjevik; prespimo v šotorih ob avtobU' su. sobota 1. maja: vzpon na Kom Vasojevički (2460 m). Hoje 5 ur — nato vožnja z avtobusom na relacij1 Rijeka Crnojeviča—Cetinje—Dubrovnik; prespimo v šotorih, nedelja 2. maja: vožnja po Jadranski magistrali do Reke in domov. Informativna cena prevoza je 1.500,00 din. Število udeležencev bo omejeno na 30. Vodja odprave bo Tomaž Planina, pomagal mu bo Franc Šparovec. Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk iz tajništva ERO. tel.:2822 do 18. marca' tega dne ob 18. pa bo prvi informativni sestanek udeležencev v dvorani nad Delavsko restavracijo. Podatke posredujeta Tomaž Planina (tel.: 22-87) in Šparovec (teh-29-32). Pri prijavi je potrebno navesti: ime in priimek, datum rojstva, prebivališče in številko osebne izkaznice.