Gospodarstvo. STANJE VINOGRADNIKOV. Splošno se mcffa reči, da stoje vdnogradi še precej ugodno z ozirom na lansko opustošenje po peronospori. Suha izima tudi nj škodovala, ker ni bilo večjega nvraza. Les je vsled ugodne jeseni lepo dozorel, miado grozdje }e Bdravo in se dobro razvfja. Samo v onih goricah, kjer je peronospora uničila sredi poletja vso llstje, se opaža poleg manj rodovdtndh trt tudi mnogo takih, ki nimajo nobenega gTO-zdja. Tudi sorte, ki so bolj 0bčutljive protd peronospori, kažejo slabši nastaveL V splošnem lahko pridakurjenio srednjo trgatev glede kvantitete (nvnožine). Trsjjii sulcač se izmed živalskih škodljivcev vedno bolj razmnožuje iin treba h»o misldti na njegovo sistematično pokcmčevanje, ker bi po letdh znal postati opasna nevarnost bb naše vinograde. Tudi grozdni zavijač postaja v mnogih krajfh opasen. Izmed kriptogamičnih bolezni se je kon cem maja pokazala peronospora, kd pa se vsled suhege ¦vremena ne more uspešno razviti. Vdnogradi so bili še večinoma pošlcropljeni in mnogi boječi vinogradnilci so že pred ovetom trflčrat poškropili. Vse kaže, da nam peronoSpora 'letos ne bo povzročdla večje škode, tembolj pa se bomo morald čuvati pred oidijem (pepelom). V goricah se nadaljuje pletev, vez in druga kop, šlcropljenje in žvepIjanje. GTozdje je v najlepšem cvetu in koncem tega tedna bodo odcvetele tudi najbolj pozne vrste. Tople noči bi bHe trtl dobrodošle. JNfehak, božajoč vzduh plara sedaj •vatf nošiini gorioami in VsemogočnJ naj občuva naše node. Vinske zaloge so precej izčrpane in zato so vinske cene v Sloveniji še dokaj stalne, posebno pri boljšem vinu. Splošno se opaža, da začenja domači konzum odldanjati šmarnico in druga, posebno iz Banata di\ Dalmacije uvožena manjvredna vina, dn da začne zopet spoštovati domačo kapljico, kar ibo gotovo vzbujevalno vplivalo na naše domače vinogradništvo. —ar. PRIPOMBE K SPISU »KAJ NAJ DRŽIMO O ŠMARNICI IN DRUGIH SAMORODNIH TRTAH.« Ko je bdl objavljen zgoraj navedeni članelc, sem mislil, da se bodo oglasili pristaši direktno rodečih trt, ki bodo skušali iste zagovarjati in priporočati. Toda vse to se ni zgodilo, četudi je morda kakšen posestnik godrnjal na tihem proti zakonu o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva z dne 30. XII. 1921, odnosno proti pravilniku za izvrševanje tega zakona z dne 14. XI. 1923, ter se jezil na vse veščake, kd so pripomogli k izvedbi tega zakona. V naslednjem naj omenim, kaj pravijo o šmarnici ijudje, ki p dobro poznajo, ker so jo sami sadili irv zavživali. Koncem maja t. 1. sem se seznanil v neki gostidni z dobro znanim alko-holikom. V prijateljskem razgovoru smo načeli vprašanje, kakšno vino je najboljše iin koliko ga je mogoče prenesti. Moj nov znanec je pri tej prildki izjavdl, da je popival že po cele dni, ne da bi oboutil v želodcu kakšne slabe posledice, toda pred kratkim ga je šmarnica, katere se je napil pri nekem prijatelju v kleti, popolnoma pokvarila. Že teden dni ne more jesti7 roke se mu tresejo in edinole brizganec mu diši.  Čez nekaj dni po tem dogodku sem srečal uglednega posestnika zi Hlaponc pri Ptuju. Po izmenjavi prvih i>esed mi je začel pripovedovati tudi o šmamici, r&koč, da je ž ivjo zaslužil marsikateri dtinarče-k, a sam da je uživati ne sme, ker mu škoduje. V nadaljnem mi je povedal pretresljivo zgodbo o nekem kmetiču pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., ki je bil velik oboževalec šmarndce. Ta ikmetič je imel šmarničfii nasad. Naprešal je vsako leto dokajšnje množime šmarnice, kaiero je večinoma sam zavžival. Pil jo fe veselo naprej tAidd še tedaj, ko je že uvidel, da mu ško-  duje. Kljub temu je ni hotd zapustiti, ampak ji je hotel ostati zvest do gral>a. Kupil sd je rakev in plačal naprej vse pogrebne stroške. Tako je živel še nekaj časa ter se  potem preselrl na oni svet domnevno vsled zastrupljenja krvi po metilnem alkoholu m otrpnjenja živčevja. Nek drug posestnik v bliSind ondotnega kraja pa je jbaje strašno preiklinjal, dokler je imel šmamico v svoji kleti. Ndkakor je ni mogel pustiti v miru in pijača ga je delala nervoznega. Nekoč pa se ]e dogodilo, da je n]€gova žena šmarnico prodala slcrivaj nekemu vinskemu trgovcu. In glej, velik notranji' preobrat se je izvršM pri nje-  nem raožu* Posihdob ]e bil miren in zadovoljen. Šmamice ni maral več ter je bil ženi hvaležen zato, dia jo je spravdla iz hdše.  Kaj naj sodimo o pijačiV proti katetri se najbolj zakrk- njeni pijanci TjritožrDTjejo? Resnica je, da najmočnejši možje ne prenašajo metiinega alkohola, ki se nahaja v šmarnici in prihajajo ob Ijubo zdravje, ako jo zavživajo. b\ s to fekočdno naj l>i nekateri vinski trgovci zboljševali alkoholno slaba vina! AK ni to nelogično pojmovanje najprimitiviielšiih reči? Če bi bUo to mogoče, tedaj bi vendar vinski trgovci kupovali rajšd ceneno šmarnico, ne-go drago vino. Pameten vinskd trgovec na kako zboljševanje žlahtnega vina s šmarnico niti mislil ne bo, kajti potem bi nehal biti vinskd strokovnjak, marveč bi posta! vinski bedak. Pač pa morda nekateri trgovcd šmamico lcupujejo za špiritne tovarne, kjer se proizvaja iz n)e špirit za potgon strojev. Ker metilnd alkohol pri gorenju razvlja znatne množine toplote, se ga na ta način laliko prav dobro porabd. Seveda sam špirit za stroje nd uj>oraben, temveč ga Je trejba mešati z bencmom v gotovem razmerjiL Nekoiliko boljše kot šmamice so rdeče samorodne trte, kot klinton, delaware, pesjanar ald hinvtington, izabeia itd. Vsekakor tudd teh ne kaže razmnoževati, ker vinski produlrt iiroenovanih trt ndti pribldžno ne doseže feakovosti žlahtnih. sort, njih odpornost proti trtni uši in trtnim boletzaim pa tudi ni bogve kako velika. Gospodarji, ki hočejo nadomestiti šmamico z žlaht-  niml trtami, dobiijo iz državnih trfnic cepljenke bretzplačno  na razpolago. Želeti bi bSo samo, da se poslužijo te ugod-  nosti v polni meri.  Slava šmamice je torej prešla. Najzvestejši pristaši, pijancd, sami so jo oibsodilL Njetni prijatelji so ostali le še ljudje, ld ne marajo dolgo živeti, ker je da usoda zagrenila njih življenje. Vekoslav Štampar. KDO JE ZAKRIVLL, DA SE V SLOVENUI ŠIRI SVINJSA KUGA. Narodni poslanci Franjo Ž e b o t, Janez Strcin, dr. F. Kulovec in tovariši so v zadevi napačnega cepiva zoper prašičjo rdečico vložili na ministra za kmetijstvo naslednjo interpelacijo: Gospod minister! Iz več lcrajev Slovenije in steer iz obeh oblasti, smo dobili poročilo, da ]e poginilo zadnje t^dne mnogo prašičev, ki so bili cepljeni zoper kugo-rd«čico. Kot vzrok te nešreče se navaja cepljenje z napačnim cepivom ,t. j. s kulturamd (serumom) kuge, mesto s kulturami svinjske rdečice! Kakor se je ugotvilo, so v državnem serološkem zavodu v Križevciih, od katerega so živino zdravniki v Sloveniji dobili cepivo, zamenjali kulture in tako povzročili pogdn velikega števila zdravih in dragocenfh prašičev. Po zaniernosti drž. serološkoga zavoda je zadela živinorejte v Slovenij! katastrofa, katera bo imela dalekosežne posledice. Ta k*tastrofa je bila absolutno nepotre-bna in je samo posledicn neoprostljive nemarnosti, k' mora vladatS v serološkem zavodu v Križevcih. Po poročdMh, fci smo j9\ dobili, je po cepljen^i v par dneh poginilo samo v okraju Krško nad 80, a v oicraju Novomesto okoli 70, v okrajii Maribor nad 60 prašJčev. Sanvo enemu posestndku v ol>čini Plavč pri Mardboru je vsled napačnege seruma takoj po cq>itvi zbolelo na lcugi nad 30 svinj, cA katerih ji-h je večdna pogiinjla. Vlčinek napačnega seruma je strahovit. Cepljene svinje padajo druga za drugo t« crknejo v lcratkem času. Najhuje pa je to, da se sviivjska ikuga sedaj širi od občine do občine. Informiraru smo, da je uradna preiskava ugotovila, da niso bile svinje cepljene s serumom proti rdečici, temveč z bacili lcuge. Jasno je, da je moglo priti do te dalekosežne nesreče samo vsled tega, ker je nekdo v drž. serološkem zavodu v Križevcih po malomarnosti zamenjal serum proti rdečici s kulturo kužnih bacilov. V zavodu morajo vladati čudne lazmere, da je moglo priti do takih slučajev. Menda je to prvi slučaj take vrste v Evropi splohl Udarec, ki je vsled te malomarnosti zadel našega kmeta, je tako velikf da jje nevarnost, da bo v Slovenijd undčena svinjereja in bo trajalo mnogo let, predno bo sedanja nesreča popravIjena. Ne glede na ogromno blagovno škodo, ki jo povzro ča taka napaka, moramo imeii pred očmi tudi moralno plat cele zadeve, ki bo sigurno zelo omajala zaupanje kmetskega prebivalstva do uspešnega cepljenja zoper kužne bolezni, ki si itak le s tožavo, kakor vsaka nova reč, utera pot med ljudstvo. V času, ko se nahaja kmet in sploh vsi živinorejoi vsled neznosndh davčnih bremen in vsled splošne gospodarske krize v zelo mučnem položaju, |e potrebno, da priskoči vlada težko prizadetim živinorejoem v Sloveniji na f>omoč. Državni zavod je povzročil nesrečo, država jo mora tudd popraviti. Vsem prizadetim je povrniti prav vso šjkodo! Ne sanvo cmo na živini, temveč tudi ono na hlevffli in na izgubi dohodkovl Razširjajočo se kugo je treba v kali zadTjšiti, sicer bo škoda pri svinjereji v Slovenaji neprecenljiva. Gorostasna pomota, ki jo je zakrivil drž. serološki zavod v Križevcih, ima pa še druge dalekosežne posledice. Bojimo se namreč, da bodo vsled kinge, ki se je razširila vsled te pomote, sosedne države prepovedale uvoz prašičev iz Slovenije dn naše države sploh. To bo pomenilo _a naše narodno gospodarstvo ogromno škodo. Vprašamo Vas, gospod minister: 1. Je-li Vam |e znan slučaj, da so iz drž. serološkega zavoda v Križevcih pos-lali letošnjo spomlad napačne kulture za oepljenje prašičev proti rdečici? 2. Ali ste pripravljeni -agotoviti, koldko znaša škoda, ki |e zadela vsted te pomote živdraorejce v Slovendji? 3. Ali bočete odrediti strogo preiskavo, kdo je zakrivil to usodepoJjno pomoto? 4. Ali ste že ukreniii vse potrebno, da se širjenje svinj ske kuge v kali zaduši? 5. Je-Ji hočete presJcrbeti oškodovanim ždvinorejcem, katerim je radi nvalomarnosti drž. zavoda poginila živine, polno odškodnino? 6. Kaj nameravate ukreniti, da radi kuge, kd se je razšidia vsled usod-epolne pomote s serumom, ne bo trpel izvoz prašičev v Sloveniji? Prosimo za nujni pismeni odgovor! Daturm in podpisi vseh poslancev Jugoslovanskega klufce. Pri Sv. Bolfenku v Slov. got., občina Trnovška vas, se vrši dne 30. junija t. 1. živinSki sejem (dirugi dai\ po Petrov«m). Priženhe veliko lepe ždvine na ta se|env do «kj se je na tem sejmu vselej ddbro prodalo. Mariborski trg z dne 13. junija 1925. Vkljub deževnemu vremenu je bilo že na vse zgodaj vse poino Ijudi na trgu. Prišlo je tudi 22 slaninarjev, ki so prodajali svinjuK) po 20 do 30 din., slanino po 25 din. in drob po 15 din. 1 kg. Donijači mesarji so pa prodajald govedino po 1250 do 20 din., teletino po 15 do 20 din. in svmjmo po 1730 din., ldobase p apo 20 do 40 din., prekajeno meso po 30 do 50 din. 1 kg. Samo dva mesarja sta prodajala govedino po 10 din., teletino po 12.50 din. in svinjino p>o 15 ddn. lcg. Zakaj drugd mesarji nočejo znižati cen, se ne ve. — Perutnine je bilo okoli 700 komadov. Cene so bSe piščancem 20 do 25 ddn., večjim piščancem 30 do 75 din. za par, mladim raca-m in gosem 30 do 60 din., statrim pa 60 do 100 din. za komad. — Domači zajčld 10 do 50 ddn., kodiči 40 do 100 din., ovce 50 do 125 din., kanalčki 30 do 35 din., grlice 65 din. za komad. — Krompir, zelenjava, sadje in druga živila. Stari krompir se je prodajal po II do 12.50 din. za mernik (JVt kg), ali pa 150 do 2 ddn. za kg, novi, letošnji (je ceneje) se je pa prodejal po 7 din. kg, čebuia 4 do 5 din., kislo zclje 3.50 din., kdsla repa 1.50 do 2 din., stročji grab. 5 din., stročji pasulji 1.3 din. kg (letošnji umetno vzgojeni 2 din. kupček (28 komadov), solata 6 do 10 din. lcg, glavnata solata 1.50 do 2 din., braziljanska 2 do 4 ddn. komad, karfijol 4 do 18 din. komad, jabolka (ki gredo že h koncu, 12 do 15 din., črešnje (so ceneje) 5 do 12 din. lcg, pomaranče 1 do 3.50 din., limone 0.50 do I din., bučno olje 18 do 22 ddn., mleko 3 do 3.50 din,, smetana 12 do 16 din. liter; maslo 40 do 44 din., kuhano 50 do 54 din. kg, jagode 15 din., horovnice 3 din, liter. Cvetlice 0.50 do 5 din. komad; v loncih 25 do 50 din. komad. — Lončena in ksema roba 0.50 do 15 din. lcomad, brezove metle 2 do 5 din., lesene vile za seno 15 do 20 din., lesene grablje 20 do 25 din. komad, leseni ročni vozički 150 do 1000 din. komad. — Seno in slama. V sredo, dne 10. t. m., 9o kmetje pripeljali 4 vozove sena in 8 vozov slame, v 90boto,dne 13. t. m., pa radi deževnega vremena samo 2 I voza sena in 7 vozov slame na trg. Cene so bile senu 50 ! do 75 din., klanvi pa 35 do 45 din. za 100 kg. Slama se sje \ prodajala tudd po snopih in sioer 1.60 do 250 din. za I snop (slabša pa 1.25 dii\.). Cene senu in slami se bodo ! zvišale, ker deževno in hJadno vreme je oviraJo senu in Islami, da bi rastla normelno, posebno seno je ostalo priHično in ne more rasti. Kakor lcmetje pravijo, letos gotovo ne bo tako ugodne košnje, kakor je bile lansko kto. Meriborekto sejmsko poročilo. Na svinjsld sejem dtne 32. 6. 1925 se je pripeljalo 220 svinj in 3 korze, 1 ovca-. Cene so bdle sledeče: Mladd prašiči 5 do 6 tedmov steri iomad 75 do 100 din., 7 do 9 tedno stari 125 do 200 ffin., 3 do 4 raesece stari 225 do 300 din., 5 do 7 mescev steri 350 do 425 din., 8 do 10 mesecev stari 625 do 750 <En., 1 kg žive teže 12 do 14.50 din., 1 kg mrtve teže 15 -do 17.50 din., koza komed 137 do 150 din., ovca 60 din. Pirodalo se je 129 sviivj. Hmelj. VI. poročilo Hmeljarskega dmštva za Sloveiujo. Žatec, CSR, dne 6. 6. 1925. Vobče se mora stanje timeljskib. nasadov označiti kot jako razlicno. Poleg prav aepih, so tudi prav slabi. Aphis muha je napadla v večji šn manjši meri vse nasade. V nekaterih krajih se je s škropljenjem ž prdčelo, v drugih je to delo odvisno od nadaljnega razvoja hmeljske ušice. Ta razvoj je zopet odvisen od vremena. Po dnevi je prav toplo, noči so pa prav občutno mrzle, kar je razmnoževanju mrčesa v prid. Dasi smo dmeli nevdhte s padavino, vendar bi želeli, da bi dež lemelpto premočdl zemljo. Tržno fazpoloženje je zelo ičvrsto, cene pa rastoče. Danes se plačuje od 3900 do 9000 6K za 50 kg. — Savez hmeljarskih društev. VII. poročilo Hmeljarskega dništva 'o stanju hmeljskih nasadov v inozemstvu. Žatec, ČSR, dne 10. 6. 1925. Razpoloženje in cene na hmeljskem trgni so zelo čvrste. PlaiŁuje se od 3900 do 4000 čK za 50 kg. Lastniki hmelja pa ne ponujajo svojega blaga, nego gar zadržujejo. Tudi promet in cene tranzdtnega hmelja so se dvignile. Stanje fcmeljskih nasadov je neemako. Nekrilate muhe se hitro množijo, da se je že pričelo s škropljenjem. Ves okoliš je tore>j okužen po muhah, posebno pa hmeljniki v nižavaih. Hmeljska ušica je pa okužila tudi nasade na Bavarskem, vWiirtemJ>er§kem, v Alzatiji in Belgiji. Iz vsega tega se lah ko sklepa, da bo letina 1925 neznatna. Kakor se iz Angleškega poroča, se je že dovolil uvoz tujega hmelja iz leta 3023 in še starejšega. V Žatcu se je ba|e blizu 1000 stotov tranzltnega hmelja nakupilo za Anglijo. — »Saazer Hopfen- und Brauer-Zeitung.« Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 56—57 din., francoski frank 2.75—2.80 din., čehoslovaška krona 1.68 —1.70 ddn., avstrijski šiling 8.02—8.14 din., nemška zlata marka 13.48—13.63 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 8.97 centimov. Od našega zadnjega poročila se je vrednost dinarja zopet znatno dvigrnila. Vzrok dviganju je velik izvoz našdh poljskih pridelkov in sadja ter izborno stanje setev, ki obeta še boljšo žetev, kakor je bila lansko ieto."