PoStnlna plačana v goiov'nT Cena 1 Din Leto V. (XII.). štev. 135 Maribor, četrtek 18. junija 1931 »MVTRA« izhai e razun nedelje n praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri poilnam ček. zav. v Ljubljani št, 11.400 Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prašernova ulica št. 4 Mellon dospel v London PROUČIL BO FINANČNI POLOŽAJ V EVROPI. — PRIPRAVE NEMŠKE VLADE ZA NAČETJE VPRAŠANJA REVIZIJE YOUNGOVE POGODBE. Šport, politika in narodno blagostanje Čudno se bo zdelo komu, da razpravljamo o tem vprašanju na mestu, ki je navadno posvečeno razpravi o političnih, gospodarskih in socijalnih problemih. In vendar je povodom razstave za šport in telesno kulturo v Pardublcah na okrožnem kongresu češkoslovaške republikanske (agrarne) stranke predsednik vlade Udržal v Svojem znamenitem govoru jako značilno pokazal na tesne zveze med športom in narodnim blagostanjem. Ako bi bil šport — je dejal med drugim — samo telesno delo, bi bili kmetovalci največji športniki. Saj se dan za dnem bore z naravnimi elementi in mnogokrat le z najbolj neumornim delom izsilijo zemlji božje darove. Cilj vsakega dela je bogastvo in blagostanje. Trdo življenje pa najtemeljitejše pospešuje napredek. Šport je važen in pomemben Či-niteli za razvoj posameznika in celega Človeštva. Šport budi s stremljenjem po najboljšem In najpopolnejšem vse moči, sp# v človeku, mnogokrat še bolj duševne nego telesne. Za Čehoslovake — je nadaljeval g. Udržal — j,e bil šport važna priprava na boj za samostojnost, šport vodi k disciplini, k Satnozaupanju In k pogumu, ki je Početnik vseh jn največjih uspehov. Šport uči skupno delo, uči prepričevalno, da treba vsakogar spoštovati, in ne Irpi protekcijonizma. Šport vodi h koncentriranim naporom pod skupno zasta- lo. SpOrt — zlasti v svoji sodobni obliki *“ goji smisel za tovarištvo In družabnost, disciplino celote in veselje do delanj, Vse to so znamenite lastnosti ne samo za privatno življenje, ampak tudi ca javno, za politično. Potrebno je, da vstopajo v politično življenje energični ljudje s trdno voljo in odločnostjo, da se bodo pošteno in čast. no bojevali, ne za osebni dobiček, ampak ca zmago na poti napredka v službi celote. Potrebno je, da tudi v javnem življenju zmagovalec in premaganec zmoreta to, da si po končanem boju stisneta prijateljski roke v znak, da se zavedata, da sta se srečala v plemenitem bo-lu za dosego javne blaginje. Pri narodih, prj katerih sta šport in telesna vzgoja državna tradicija, je po-lem dostojnega Človeka, gentleniana, ne samo ideal, ampak resnica. Poglejmo Angleže, najbolj športni narod v Evroni ki Ima tudi v PoHtičnem življenju najple-tocnitejSi stil. Tudi v politiki imamo vsi 8kupnl clj: blagostanje vseh slojev najeda In države, ker želimo, da vsem gre Itobro. Hočemo za svoje delo pošteno Priznanje, hočemo za vse primeren življenjski niveau, hočemo pravičnosti za vse, da ne bo nobena plast naroda žive- na račun druge. Tn liarodno-državna Solidarnost je ravno v Časih krizo najbolj Potrebna. Le kot narodna In državna lota t”0 premagali vse težave. le ta ci,}’ pa ,e treba VZR0' nlh orpriJtl I et1° najvažnejših vzgoj-BblikL SP°rt v svoji plemeniti LONDON, 18. junija. V angleških finančnih in političnih krogih posvečajo veliko pozornost prihodu ameriškega državnega tajnika v zakladnem ministrstvu, Andre Mellona. Kljub njegovim izjavam, da je prišel obiskat samo svojega sina, ki študira v Cambridgu, piše uradno glasilo Macdonaldove vlade »Dai-ly Herald«, da je pravi namen Mellono-vega potovanja proučiti dejanski finančni položaj v Evropi. Njegov prihod je v neposredni zvezi s potovanjem Stimso-na, ki je dobil od predsednika Hooverja nalogo, naj izdela predloge za eventualno načetje vprašanja vojnih dolgov zavezniških držav v Ameriki, Po zadnjih poročilih je postal Hoover spričo razvo- ja finančnega položaja v Evropi zelo nemiren ter se resno bavi s pristankom na dveletni odmor v plačevanju vojnih dolgov in reparacij. V zvezi s temi vestmi izjavljajo kro gl, ki stoje v tesnih odnošajih z nemško vlado, da bo ta resno nadaljevala akcijo za revizijo Youngovega načrta in da bo izvršen prvi odločilni korak najbrže 15 avgusta. Na ta dan se misli namreč nemška vlada poslužiti določbe o transfernem moratoriju. To je, da bo plačevala Nemčija od tega dne dalje reparacijske obroke samo v nemški valuti in to v meri, ki ne bo ogrožala stabilnosti nemške marke. Seloel zopet na pozornid krščanski socijalci žele postati absolutni vladarji v STRIJI. - ODLOČEN ODPOR SOCIJALNIH DEMOKRATOV. AV- DUNAJ, 18. junija. V razvoju avstrijske vladne krize se vse bolj pojavljajo dokazi, da je bila izvana kriza Enderje-vega kabineta predvsem iz posebnih kr-ščansko-sooijalnih partijskih interesov. Tako je stavil dr. Ender za prevzem mandata in sestavo nove vlade tako težke in svojevrstne pogoje, da je iz njih razvidna želja krščanskih socijalcev, prevzeti izključno vlado v Avstriji. Poleg tega zahteva dr. Ender tudi podelitev izrednih polnomočij, ki bi mu omo- gočila vladati brez ozira na parlament. V političnih krogih zatrjujejo, da je duševni oče teh zahtev prelat Seipel, ki še vedno ni opustil, kljub dosedanjim neuspehom nado na vzpostavitev krščansko socijalne in heim\vehrovske samovlade. V vrstah socialne demokracije vlada silno ogorčenje proti tem nameram krščanskih socialcev ter je čuti že sedaj napovedi, da ne bo izbirala sredstev v boju proti poskusu uvedbe krščansko socialne reakcijonarne diktature. Kralj u Liki GOSPIč, 18. junija. Nj. Veličanstvo krr,’j Aleksander je dospel iz Bleda z dvornim vlakom v Gospič, kjer bo obiskal tamošnja sela. V njegovem spremstvu se nahaja ministrski predsednik g. general Živkovič in več ministrov. Poljski gosti v Ljubljani LJUBLJANA, 18. junija. Tu je bila na kolodvoru zelo prisrčno sprejeta skupina Poljskih novinarjev, ki proučujejo našo državo. Bratske goste so pozdravili ban dr. Marušič, župan dr. Puc in v imenu novinarjev g. Borko. Po ogledovanju Ljubljane so se odpeljali poljski gosti na Bled in Bohinj, odkjer se povrnejo preko Jesenic v domovino. Posledica gospodarske krize NEW-YORK, 18. junija. V dolgoletnem procesu proti kralju čikaškega podzemskega sveta Al Caponu, ki ga je vodilo proti njemu zvezno sodišče zaradi utaje davkov, je nastopil nepričakovan preobrat. Mož je namreč na splošno presenečenje priznal utajo davkov ter kršenje nrohibicijskega zakona. Najvišja kazen, • nn0re Al Capona, je 34 let ječe !n, p?-000 dolarjev globe. Iz krogov prijateljev kralja čikašklh tihotapcev so se razširile vesti, da je pripisovati njegovo priznanje splošni gospodarski krizi, je nemalo omajala tudi temelje njegovega velikega koncerna ga ,v tihotapljenj e alkohola. NAJLEPŠA ŽENA SVETA. GALVESTON, 18. junija. Za lepotno kraljico sveta je bila po dolgem posvetovanju izvoljena mis Belgija. V ožjih volitvah so se borile za ta zveneči naslov lepotne kraljice iz Zedinjenih držav, Avstralije, Danske, Nemčije, Norveške, Švedske in Francije. Nova mis sveta je brunetka in ima dolge lase. Ženske v tujski legiii. Nemalo presenečenje je vzbudila med častniki in moštvom francoske tujske legije, ki je nedavno slavila stoletnico svoje ustanovitve, vest, da se nahajati v njihovih vrstah posvečenih smrti in borbi za slavo Francije — dve ženi. Tako je bilo odrejeno, da morajo defilirati mimo svojih starejšin goli vsi legijonarji, kar jih je v tujskih legijah. Uspeh tega energičnega sredstva še ni znan. Znano pa je, da pazijo v tujski legiji nadvse strogo na to, da se ne vtihotapijo v njene vrste ženske, ki so to že ponovno poskušale. Tako je uspelo neki Nemki, da je kljub zdravniškemu pregledu bila uvrščena v legijo, kjer je vztrajala nad pol leta. Bila je zelo ostro kaznovana in izgnana Iz Francije. j Ptujske nouice V zadnjem času smo Citati v listih, da spada naš Ptuj med letovišča, in to je prav! Znano je ptujsko milo podnebje, kjer skoraj celo leto ne poznamo megle, znan je lep naravni položaj mesta, znana je lepa okolica z deročo Dravo, z zelenimi livadami in lepimi grički, kjer zori žlahtna vinska trta! Da, to so prednosti našega staroslavnega mesta! — Na prvi pogled, ko stopiš v mesto, ti vse govori o tej stari slavi: stare hišice, ozke ulice z oboki, kot jih vidimo v južnih obmorskih krajih naše domovine, samosto* ječi zgodovinski stolp z znamenito zgornjo cerkvijo, znamenit samostan s še bolj znamenito fasado samostanske cerkve v bogatem baročnem stilu, stari grad visoko zgoraj nad Dravo, — muzej, ki nima po svoji bogati in znameniti zbirki kmalu para! Da, prav vse spominja na one stare dobre čase! Zato pa si je vzelo mesto tudi za svoje geslo, da treba Čuvati te stare znamenitosti, da bi morda kake neokusne novotarije ne skvarile lepe, Častitljive slike staroslavnega ptujskega mesta ! Zato pa smo hvala Bogu tudi srečno prestali zadnji boj, ki nam je pustil edino novost — električno luč! Bili ste boj dve stranki, ena je bila za pozitivno, druga za negativno elektriko in ker dolgo niso mogli priti do zaključka, so grozili, da bodo elektriko odklopili in da bi bilo bolje, če gori Ptuj zopet v stari petrolejski luči! Torej elektrika je sedaj edina novotarija, ki kazi staroslavno sliko mesta Ptuja! Da bi se ne kazila mestna slika, so Vi nedavnem Času zlasti hudo nastopili proti drugi »nesrečni« novotariji! Nekdo je prišel na naravnost blazno idejo, da bi trebalo poleti, — ko je po ptujskih uit-cah, ki so tlakovane z znamenito kaldr* mo in s panonskim blatom iz starorimskih časov — škropiti ulice z motorno brizgalno, zlasti pri sedanjem velikem avtomobilskem prometu, češ, da bi to ne bilo zdravju v kvar! Bog nas varuj takih novotarij — se je zopet sklenilo — naj vozi rajši mestni delavec z dvema konjema antikvarični škropilni voz, ki spada v muzej, češ, tekom celega dneva že lahko vsaj glavne ulice sredi mesta enkrat poškropi! Ker se to zdi večini meščanov toliko kakor rtič, je dopuščeno, da smejo posamezni meščani pred svojimi hišami sami škropiti, da se obvarujejo neznosnega prahu, ki se dviga v celil' oblakih od mosta čez Minoritski trg mimo magistrata in naprej za vsakim avtomobilom. Zato pa, ako hočemo, da bc naše letoviščno mesto imelo Čimveč tujskega prometa, potem se varujmo »novotarij«, kakor dpsedaj, zlasti vodovoda) Škropljenja ulic itd. Torej vse po starem za staro slavo letovišča Ptuj! Pri glavobolu, omotici, Šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staropreiz-kušeni »Franz Josefovl« grenčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujočo naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih tr-guviualL. Težka avtomobilska nezgoda. Sinoči okrog 18, ure je bila naša reševalna postaja pozvana v Ranco pri Pesnici Avstrijski avtomobil Štev. 10-345, duha iškega Izvora je namreč podrl na cest! 401 etn ega upravitelja vinogradov tvrdke Pugel & Rosman, Ivana Dimnica, ki je zadobit na glavi In celem telesu hude poškodbe. Za brezposelne. Borza dela v Mariboru išče nujno: 10 hlapcev, 2 čevljarja, 8 krojačev, 2 kolarja, 1 mlinarja, 1 šoferja, 1 gradbenega tehnika, 3 krojaške vajence, 2 slaščičarska in 2 pekovska vajenca. Poleg tega pa Še 14 deklet in kmečkih gospodinj, 2 plačilni natakarici, 5 natakaric, 2 vzgojiteljici. 1 strojna pletilka, 10 kuharic. 13 služkinj in 2 sobarici. Mariborski in dnevni drobiž Naši mladi planinci PO ŠOLSKIH IZLETIH. — MIKAVNO STI POHORJA. — RAZOČARANJA. _ GOSTOLJUBNI KOZJAK. — BODOČNOST TURISTIKE. — MLADINSKI ODSEK SPD POTREBEN? Morda te slavni Jurček Frnikula kaj pripomogel k temu, da so letošnji pomladanski »izleti« mariborskih šol večinoma »udarili« na »zeleno pohorje«, opevano vse leto po literarnem klubu »Zelena pohorska žouna«, ki so ga v Mariboru napravili Jurček pa Mišič pa Gla-ser, da bi »lubli zeleno pohorje iz fsega srca...« (Gl. »Pohorska politika« 31. januarja 1931.) Najbrž pa je tudi žepna kriza omejila »širokopotezne« in »dale-kosežne« izletne načrte po lepi naši domovini. Samo profesorji in učitelji vedo, kakšen križ je vsako leto z načrti in pripravami za ta velevažen dogodek, ki vrže skozi par tednov redni šolski obrat iz tečajev: Jadran, Plitvička jezera, Triglav, Beograd... in slični fantastični načrti skušajo pridobiti milostno dopade-nje pri razredniku. Ta zopet prepušča odločitev večini, ki pa se zedini še le po dolgih parlamentarnih in neparlamentarnih »bojih«, izrabljajoč vsa agitacijska sredstva in protisredstva. Slednjič je kraj srečno določen, načrt izdelan in prične se meteorološka služba, ki hoče potom kontinentalnih pritiskov, ciklonov in anticiklonov že dober teden vnaprej napovedati vremensko situacijo izletnih dni. Pravim: dni, kajti izlet mora trajati najmanj dva do tri dni, tako hočejo že r.aši kratkohlačniki! Srečna mladina, ki želi ven iz šolskih sob v pravo pristno življenje, da pohiti in vidi naše bisere, da spoznava naše ljudstvo in ga vzljubi! Ni Jovolj, če mladina spoznava lepote naše zemlje iz pripovedovanja in čtiva. Sinje morje, bistre vode, očarljive planine vplivajo na licu mesta vse drugače kot suhoparna beseda. Tu se vzbuja prava domovinska ljubezen, čut neizmernega spoštovanja do vsega stvarstva! Zato ven v prirodo, kolikor mogoče! Naše zeleno Pohorje s senčnatimi gaji in solnčnimi poljanami je pravzaprav že od nekdaj priljubljena izletna postojanka učencev in dijakov. Največja privlačnost je seveda razgledni stolp (1146), odkoder je na podlagi zemljevida možna najboljša ponazoritev vseh geografskih pojmov. To izredno priliko izrabljajo že nižji razredi osnovnih šol, ki si sijajen razgled nato doma ovekovečijo v glini ali pesku: zeleno hribovje, modra Drava, bele ceste (traki ali niti), bele hišice itd. Igraje nastaja že v 3. razredu reli-jef, pridobljen na Pohorju. »Kot bi gledali z aeroplana!« je na stolpu pravilno vzkliknil učenček, ki ni mogel pojmiti zemljevida. Prvi izlet na Pohorje mu je razkril veliko »skrivnost«. »Turistiko« merijo otroci s pohorskim merilom. Saj so si v osnovni Šoli po prvem pohorskem izletu želeli kar na — Triglav, češ — saj smo dobri turisti! V resnici ne dela pohorska tura deci nrkakih težkoč in so v letošnji sezoni prispeli na vrh celo — prvošolčki, tuin-tam celo 4—51etni fantiči, pa tudi — dekliči. Seveda brez vsake pomoči! S tem pa ni rečeno, da vzpenjače ne bo treba graditi. Nasprotno! Potrebna je vsekakor in to posebno za — odrasle, ki radi štedijo svoje sile in moči. Deca pa je dokaj radodarna in še celo po vrhu namesto počitka teka in skače, nazaj pa si izbere najbolj strmo pot, saj ji je celo »lovska pot« od Bolfenka v Pekre preveč — položna. Oj, ta dečja razbrzdanost! Planinske koče mladina posebno ne mara, kakor tudi kočam deca ni dobrodošla. Otroška nemirnost in planinska razigranost nervirajo gorske tihote nasajene goste in upravnika, ki mu ne dajo dosti izkupička. Saj si deca Trinese v nahrbtniku domačih dobrot —- več kot preveč. Krika in vika pa toliko! Razočaranje so doživeli letos šolski izletniki pri Sv. Bolfenku, kjer so morali plačevati liter navadne studenčnice po 1 Din, češ da morajo vodo dovažati od nižje ležeče kapelice, oddaljene četrt ure! Ker takšni izdatki za izlet niso bili predvideni, niti ni bilo učitelju to dejstvo znano, je moral večinoma sam prevzeti stroške za vodo nase. Radi razgretosti je pri kapelici celo prepovedal pitje, češ — pri Bolfenku dobite dovoli vode. Res so dobili okrog 20 litrov, seveda za 20 Din! Pač pa v prihodnje Sv. Bolfenk ne bo več privabil šolskih izletnikov! Slaba reklama za tujski promet, ako se iščejo viri dohodkov pri — vodi! Vse drugače so bili sprejeti šolski izletniki v neki vasi na Kozjaku, ki si sicer še ni pridobil mnogo naklonjenih gostov. V vaški gostilni so jim postavili na vrt 2 škafa vode, da jim ni bilo treba k oddaljenemu studencu, po 50 para so dobili velike kose domačega kruha, kar je bila za mestno otročad »specialiteta«, za obed pa veliko porcijo »šmarna« s solato za cela dva dinarja. Značilno, da v tem kraju tujskega prometa v večji meri še ne poznajo. Umevno, da je izredna uslužnost in gostoljubnost vplivala na deco kar najbolje. Z veseljem in zadovoljstvom pripovedujejo doma o lepotah obmejnega Kozjaka in o »dobri postrežbi«. Prav gotovo si bodo naši mali planinci zapomnili to za — čase bodoče ... Nedvomno so šolski izleti velikega pomena za bodočnost našega planinarstva. Ako se v mladini že v zgodnji mladosti vcepi ljubezen do naših planin, jim bo ostala zvesta do groba. V nasprotnem slučaju si bo poiskala pozneje razvedrilo raje po veselicah in vinotočih... Tega se jasno zavedajo drugi narodi, ki posvečaqo vso skrb mladini ne samo v šoli, ampak tudi izven nje. Planinska in druga društva snujejo mladinske odseke, ki prirejajo izlete pod vodstvom izkušenih vodnikov, vpošteva se posebno ekonomični moment prehrane in ta-borenja. Pri nas so sicer z vso vnemo na delu skavti in podobne organizacije, pa tudi Sokoliči prirejajo večkrat skupne izlete. Druga društva (razen delavskih) se za mladinski naraščaj še ne brigajo. Sicer je že pred leti v osrednjem odboru SPD vzklila misel mladinskih odsekov.. !deja očividno ni našla odmeva. Raz'o: "nsn pa odločno kliče: Skrb za mladino nad vse! mariborsko glečali-^fp REPERTOAR: Četrtek, 18. junija. Zaprto. Petek, 19. junija. Zaprto. Sobota, 20. junija ob 20. uri »Evangelj-nik«, ab. B + C. Kuponi. Zadnja glasbena predstava v sezoni. Zadnja glasbena predstava v letošnji sezoni bo v soboto, 20. t. m. Pela se bo Kienzlova opera »Evangeijnik«, ki se je uvrstila med letošnje najboljše glasbene vprizoritve. Opozarjamo na to poslednjo predstavo, pri kateri sodelujejo trije gostje. Sokolska nedelja v Rušah Sokolsko društvo Ruše bo imelo v nedeljo, dne 21. junija svoj letni telovadni ‘nastop, združen z veselico in srečelovom. — Društvo si je lansko leto postavilo svoj društveni dom, radi česar je prišlo v težak gmotni položaj. Sokolstvo in njemu naklonjeno občinstvo, ki je že od nekdaj rado prihajalo v Ruše na narodne prireditve, iskreno prosimo, da pohiti na ta nastop v čim večjem številu in tako pripomore k moralnemu uspehu, ki naj da pobudo nad 200 domačim telovadcem za nadaljnjo delo. Baugova bolezen pri človeku In govedi. Pod tem naslovom je izšla zopet nova knjiga g. docenta dr. Ivana Matka, tokrat v založbi g. L. Sclnvcntnerja v Ljubljani in v tisku Ljudske tiskarne v Mariboru. Pisatelj je knjigo poklonil Zdravniškemu društvu v Nici povodom svojega imenovanja za dopisujočega člana tega društva. Na krog 120 straneh obravnava znanstvenik pojav pri nas doslej še žal veliko premalo uvaževane bo-iezni nalezljivega izvrženja pri govedi in okužbe živali in človeka z Baugovim bacilom ter daje zdravnikom, živino-zdravnikom in nacijonalnim ekonomom na razpolago dragocen materijal za študij in tudi za način zatiranja te bolezni. Knjiga je opremljena tudi z več dobro uspelimi slikami. Tujski promet, radio in narodni moment Prejeli smo: Mnogo pišemo o velikih koristih tujskega prometa, radia itd. Prav! Toda videti moramo kot dobri opazovalci tudi nekaj slabih strani in jim priti vokom. Evo: Na važnih prometnih krajih v Mariboru in sosednih občinah imamo radio-aparate, menda radi tujskega prometa. Po cele ure in dneve odmevajo iz njih skoro sami nemški govori, pesmi itd. Človeku se včasi zdi, kakor da je kje blizu Dunaja ali Gradca. »Mein liebes Wien, mein schones Wien!« in podobno odmeva neprestano po celi dolinici ob nedeljah in praznikih in tudi med tednom, kakor da so šetalci tam kar samo iz Avstrije in Nemčije. Seveda je mehka jugoslovenska duša za vse čudovito sprejemljiva ... V naša javna zabavišča spadajo predvsem jugoslovenske pesmi, naša glasba, naša beseda, da se naslajamo ob svoji umetnosti, ki naj tudi tujcu kaže, kakšna je naša pesem, kakšne so naše navade, kakšni smo. Priznavamo vse napore za razvoj tujskega prometa in jih spoštujemo. Toda kdor bo pri nas z raznimi napravami iskal in pričakoval dobička samo od tujcev, se bo hudo ukanil. V prvi vrsti je odvisno blagostanje — v kolikor moremo danes o tem govoriti! — odnosno eksistenca vseh, ki so odvisni od tujskega prometa, vendarle na prebivalstvo mesta, ki je glasom popisa prebivalstva vendarle po ogromni večini ju-goslovensko, slovensko. Temu pa treba v radiju in drugod nuditi v prvi vrsti to, kar ustreza jugoslovenskemu narodnemu in državnemu edinstvu: slovansko, zlasti jugoslovansko glasbeno in drugo umetnost in zabavo! Zakai vsi nasprotni pojavi niti najmanj ne koristijo tujskemu prometu, pač pa škodujejo ugledu in veljavi našega naroda in države ter smešijo jueoslovenski značaj države in naše pokrajine med tujci in med nami. Občine in višie oblasti so dolžne, da čuvajo naš ugled! Zaključek družinske traredije pred malim senatom Včeraj je stal pred mariborskim malim senatom 691etni posestnik Jurgec Mihael iz Zgornje Pristave pri Ptuju, k: ie bil obtožen, da je zaklal dne 6. aprila svojega sina Ivana. Na usodni dan je položil sin Ivan v svoji nebrzdani jezi roko na svoje sta-riše. Pri tem je tako pretepel svojo že ostarelo mater, da je padla v nezavest. V trenutku, ko se je zgrudila na tla, je stopil v sobo oče Jurgec Miha. V rokah je držal krušni nož. Stopil je k sinu ter ga resno posvaril. Mladi Jurgec pa ga je namesto odgovora udaril dvakrat s pestlo tako silno v obraz, da se je stari mož sesedel na tla. Medtem se je oče dvignil od tal. Ko je vstajal, je skočil proti njemu nehvaležni sin, da bi ga znova udaril. V tem pa se je že zgrudil na tla, ker mu je oče zadal dva sunka z nožem v trebuh. Poškodbi sta bili tako hudi, da je Ivan tri dni pozneje^podlegel. Pri razpravi, ki jo je vodil deželni sodni svetnik Zemljič, je starček zagotavljal, da se ne more spominjati, kako je izvršil krvavo dejanje. Sodišče je upoštevalo njegovo izpoved ter ga oprosti- lo. Petletnica mežiške podružnice SPD. Podružnica Slovenskega planinskega društva »Peca«, Mežica-Črna bo proslavila 4. in 5. julija t. 1. svoj petletni obstoj, združen s Ciril in Metodovo proslavo na Peci ob državni meji. Dne 4. julija bo pešizlet na Peco iz Črne, Žerjava in Mežice. O mraku zažiganje velikih kresov ob državni meji, umetni ogenj in koncert rudniške godbe iz Mežice. Dne 5. julija pa bo ob 9. uri sveta maša pred Uletovo kočo s sodelovanjem rudniške godbe. Po maši koncert godbe pod vodstvom kapelnika g. Antona Ska-čeja. Za prenočišče bodo postavljeni številni šotori in tudi za prehrano bo preskrbljeno. Podružnica se obrača na vse slovenske planince s prošnjo za čim šte-i vilnejšo udeležbo* 5prejem u Pletarsko šolo u Ptuju Pletarstvo more nuditi kot domača obrt mnogim lep zaslužek, posebno takrat, ko kmetijsko delo počiva. S to obrtjo so pa dani življenjski pogoji tudi vsem onim osebam obojega spola, ki vsled svoje pohabljenosti ne morejo opravljati drugih poslov in je njih življenjski obstoj odvisen le od nfilosti svojcev, javnosti in občin. Pletarska šola v Ptuju ima predvsem namen, izvežbati praktično in teoretično, v pletarstvu in vrboreji, učence in učenke, ki so uspešno dovršili osnovno šolo, in jih usposobiti za pletarske pomočnike. Slednjim pa pomaga po dovršeni dveletni uen! 'J tudi do zaslužka, ako ne bi mogli pAlor-st\ u izvrševati na svojih domovih. Sni. sko leto se bo pričelo 1. septembra 1931 V rvi V sik se bodo sprejemali učen-C, ki so dovršili z dobrim uspehom osnovno šolo. Prijave se lahko izvršijo p-:-m: in morajo vsebovati: 1. krstni list; 2. domovnico; 3. odpustnico, odnosno zad ’te šolsko spričevalo; 4. izjavo sta-rišev (varuha), s katero se zavezujejo vzdrževati gojenca. Šoli je priključen internat, ki je v Dijaškem domu v Ptuju. Pridnim, ubožnim učencem se bodo po možnosti izposlovale mesečne podpore Vsi učenci pa prejmejo vse šolske potrebščine v šoli brezplačno. Prijave ie vposlati najkasneje do 15. avgusta t. 1, Vsak prijavljenec prejme pismeno rešitev. Podrobnejša pojasnila daje upravi-teljstvo šole. Efektni lepaki sc se včeraj pojavili po mariborskih ulicah. Pozornost vzbuja velika številka 10, ki kaže, da prireja Mariborska Sokolska župa dne 28. in 29. t. m. svoj 10., torej jubilejni župni zlet. Zato ga je zvezala s posebnim aktom, namreč z razvitjem župnega prapora. Pozdrav Češkim Sokolom. Mariborska sokolska župa je sprejela obvestilo, da potuje 22. junija večja sku. pina članov in članic Češke obce Sokol« stve na zlet jugoslovenskega Sokolstva v Splitu. Češkim Sokolom bodo mariborski Sokoli priredili slovesen sprejem, ki bo 22. junija ob 14. uri na Glavnem kolodvoru. Četrtek Petek kabaretni večeri Velika kavarna Aretacije. Včeraj je imela policija precej dela te> je bilo izvršenih sedem aretacij ter vloženih 15 prijav. Med aretiranimi je tud1 dobra znanka policije Filomena R., ki jf snoči okoli polnoči zbudila s svojim vpitjem skoro polovico Smetanove ulice. Da je bil trušč še večji, je pričela razbijati šipe na spalnici svoje matere, s katero živi v večnem prepiru, dokler jo niso domačini prepodili, nakar je bila aretirana. — Neki posestnik iz Slovenje vasi, z možatim imenom Lovrenc, pa se je tako nabral vinske kapljice, da je obležal na cesti ter se zbudil šele pozno v jutro v policijskem zaporu. Nesrečen padec. Pri povratku v Studence je padla na vogalu Pristaniške ulice ob Bregu 481et« na zasebnica Seibt Štefanija tako nesrečno, da se je hudo pobila nad levim očesom. Rešilni oddelek ji je nudil prvo pomoč. Še danes In jutri Vam je dana možnost, da si nabavil« srečke, da sl zasigurate bogastvo - srečo! Vsak je sam svoje sreče kovtč! Zato ne zamudite! — Srečke dobite še danes in jutri v upravi »Jutra« in »Večernika«-Maribor, Aleksandrova cesta 13. S strehe Jo padel. Nastavljenec kleparskega podjetja » Riha na Koroški cesti — 251etni Makso Meršnik Je med delom pri žlebih na neki stavbi padel s strehe v precejšnjo globočino. Pri padcu je zadobil samo občutne poškodbe na nosu. Po prvi pomoči v splošni bolnici so ponesrečenca odpustili v domačo oskrbo. Nove smernice moderne avUatike PISMO IZ SREDIŠČA NEMŠKEGA ZRAKOPLOVSTVA. Stolica za dinamiko in zrakoplov-stvo na tehniški visoki šoli v Pragi ie priredila znanstveno ekskurzijo pod vodstvom dr. ing. L i n d n e r j a v Nemčijo — z namenom, seznaniti se z obratom in delom sodobne avijatike v Nemčiji. Ako gledamo razvoj naše zrakoplov ne industrije ter ga primerjamo s češko, moramo pač ugotoviti dejstvo, da nam ČSR ne prednjači le v gospodarskem oziru, ampak da obsega celo armado znanstvenikov, ki hočejo v svo-ii domovini dvigniti zrakoplovstvo na niveau inozemstva, Nemčije, Francije, Amerike in Anglije. Ko pa prestopimo tla Vltave in preidemo v tok Labe, tedaj opazimo popolnoma druge smernice, samostojne, ustvarjene na podlagi desetletnih raziskovanj. Iz Leipziga nas električni brzovlak z 90 km brzine v dveh urah pripelje v Dessau — središče nemškega zrako-Plovstva, v tvornice prof. Junkersa. Junkers, Dornier in dr. s nomočjo eksperimentalnih laboratorijev v Got-tingenu. kjer smo tudi bili gostje, so ustvarili nove smernice moderne avi-iatike. Velike dvorane zrakoplovnih delavnic obsegajo montažo novih ploskev najrazličnejših tipov, med njimi je tudi G 31, ki je tudi posetil Beograd, zračni kolos s štirimi motorji po 500 KS ter kabino za 50 ljudi. Poleg njega je najnovejši tip hidropla-na z zračno hlajenim motorjem, potem nova poštna letala ter končno ie v delu letalo za polet v stratosfero. Novost je pač neprodušno zaprta kabina za pilota in spremljevalca, ki bodeta poizkusila se povzpeti preko 10 km cone. Zanimivo je hitro poštno letalo, z inozemskim zračno hlajenim motorjem, ki zmore napraviti 280 km na uro, v normalnem poletu, tudi za slučaj strategičnih potreb! Končno je vzorec največjega Junkersovega vele letala s kabinami, kot na ladji, hidro-plan D 2000 — letalo bližnje bodočnosti. Tvornice imajo veliko lastno letališče, kjer se tudi vsa letala pre-iskusijo. Obrat v gradnji motorjev ne zaostaja v zanimivosti za gradnjo letala samega. Omeniti treba vsekakor novi Junkersov Diesel-motor za zrakoplove, ki je tudi že absolviral svoje poizkusne polete ter dokazal veliko prednost pred današnjim bencinskim motorjem, in sicer v skoraj 40% manjši uporabi goriva (uporablja se namreč surovo olje), cenejšem obotu, eno stavnejši pažnji ter večji sigurnosti proti ognju. Motor ima težo 600 kg ter zmore 700—800 KS! Nemčija pripravlja velikopotezne načrte, pokazati hoče svetu zopet svoje delo. Junkersove tvornice bodo zopet presenetile svet z novimi izumi. Polni novih izkušenj smo preko Halle se še ustavili na higijenski razstavi v Draždanih. kjer je tudi paviljon — Jugoslavije. Boris Cijan. Tečne in tečne meč življenjem in smrtjo Pred mesecem dni je bil obsojen na -' o tisoč srehrnjakov. Ponujam vam jih.« »Za to, da mi poveste, v kateri pariški . . ; • ■§ ja mož, ki ga imate obesiti jutri zarana... čez par ur.« »Lantne?« Krvnik je ostal resen. »Ni mi potreba denarja,« je dejal. »Saj ne porablit. niti četrtine tega, kar zaslužim Manfred je prebledel. Videl je, da se krvnik ne da podkupiti. Njegova poslednja nada se je zrušila v nič. »Torej,« je reke!. »Vi ne marate...« »Smešni ste,« je dejal krvnik naglo in osorno. »R3‘ di bi izvedeli, kje sedi človek, ki je obsojen na vešalti radovedni ste za to, ker ga hočete rešiti. A v ta na* men se obrnete do mene!« Z blodnimi : “uii je pomeril Manfred Ledu je šel brez naglice k steni, snel eno svojih sekir in rekel na to: . »Ne bojim se vas, niti če bi vas bilo deset nani .sto treh. In tudi, Če bi se vam posrečilo, zvezati' me in bi me položili na natezalnico, ne bi zinil besedice, ako l)i hotel molčati... Samo enkrat sem se dal zapeljati cc-bičku! Le enkrat sem se izneveril svoji dolžne-In trpel sem preveč, da bi storil ta greh še enkrat.« Vse obličje krvnika se je izpremenllo med temi be^ - ‘ tmi. Kakor mračno in živinsko je bilo sicer, Čudna bolest fn plahost ga je pokrila nenadoma. In Manfred ga je slišal mrmrati: »Oh, moje noči brez spanja!.,. Oh, kako me pre-gainja slika ženske, ki sem jo obesil... ne da bi ima1 pravico do tega ... ker ni bilo obsojena!...« Manfred je slišal te besede, dasi so bile izgovorjene s tihim glasom. Kakor blisk se je posvetilo v njegovi glavi. V nagli sliki se je obnovil v njegovih mislih prizoi pod monfokonskimi vešali: težki voz, ki se je pomikal pred njim, in Ženska, ki je otepala v krvnikovem na* roČju in kričala od groze... Storil je korak proti mojstru Leduju, ki je stal ves zamišljen kakor da gleda z izgubljenimi očmi neka; dalnjega... morda ravno tisti strašni prizor! »Mojster,« mu je dejal tik v obraz, »kako dolgo že niste bili na Monfokonu? ,. !-I; predstavnik izdajatelja ta urednik: *t Mariboru, v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d- nrurlstaviiv STANKft DETELA