Uiiteljl kontraktualcl Zdi se mi potrebno, da naše zadeve enkrat točno obrazložimo. Potrebno je radi tega, da nas bodo stanovska organizacija in drugi faktoTJi v delu za dosego naših pravičnih teženj lahko uspešnejše podpirali in pa zato, da nas bo javnost razumela in vedela ceniti naša prizadevanja. Dve teži nas tareta. 1. Naše položajne grupe ne ustrezajo času našega dela za narod. 2. Po uveljavljenju novega uradniškega zakona nam niso bile ob postavitvah v državno službo dodeljene položajne skupine po pravih določilih. Po čl. 54. zakona o državljanstvu se nam ob postavitvi vračuna v podlago za skupino službena doba prebita v inozemstvu. Po čl. 166. zaikona o narodnih šolah bi se nam štela v napredovanje in pokojnino vsa kontraktualna službena doba. Čl. 292. uradniškega zakona ovrže čl. 166. zakona o narodnih šolah in ga nadomesti s čl. 58. (toč. 2) in 116. Postavljencu bi se torej morala določiti položajna skupina na podlagi čl. 54. zakona o državljanstvu in na podlagi kontraktualne službene dobe (čl. 58. toč. 2 u. z.). Na prvi pogled se zdi, da je po gornjem s štetjem naše službene dobe vse v redu. A vendar trpe zvečine vsi postavljenci radi tega škodo, ker se jim odvišeik službcne dobe, ki je potrebna za določeno skupino, ne šteje. Primer: kontraktualec je imel ob postavitvi 10 let službe kot podlago za skupino. Postavljen je v VIII. skupino. Njegov sotovariš nekontraktualec napreduje že recimo z 8 službenimi kti v VIII. 6kupino. Oba morata prebiti tri leta v tej skupini. Kontralktualec je zgubil dve leti službene dobe. Vzrok razlike in škode jo v tem, ker kontraktualec ni jugoslovanski državlian in ni preveden temveč postavljen v državuo službo. Ali: službena doba se mu ne šteje kakor se je štela državnim uradnikom ob prevedbi dne 1. IV. 1931. Zdaj si predočimo razliko med jugoslovanskim državljanom in Jugoslovanom! Nekateri jugoslovanski državljani so po maternem jeziku, krvi in notranjem čuvstvovanju Nemci ali Madžari. Kontraktualci (dnevničarji) emigranti so po krvi, jeziku in notranjem čuvstvovanju Jugoslovani, čeprav ne jugoslovanski državljani. Učitelji emigranti nismo Jugoslovani le Po jeziku, krvi in notranjem čuvstvovanju, temveč tudi po delu. Vse življenjsko delo smo posvetili najvišjim interesom naroda: 1. kot učitelji v ožji domačiji, 2. kot narodno obrambni delavci, 3. Ikot kontraktualci in dnevničarji v materini državi, kjer ie naše delo enako delu državnih uradnikov. Pravičnost terja enakemu delu enako plačilo. Nekateri učitelji emigranti so se posvetili v domačiji izven učiteliskega poklica odgovornemu narodno obrambnemu delu. Doba tega dela se jim ne šteje v službo, ker dosle.j za to ni zakonite podlage. Narodno obrambno delo je bilo enakovredno učiteliskemu delu, zato vztrajamo na tem, da se mu pripozna za štetje v službi ista vrednost. Tuje oblasti so nas odpuščale iz službe ali nas zlostavljale, da smo morali isto zapustiti. ob prihodu v materino državo smo morali nekateri čakati daljšo dobo na službo. Tudi ta čas je zfiublien, ker se smatra kot prekinitev službe. Tuje oblasti so nas odpuščale ali drugače zlostavljale radi nacionalnega delovanja in zadržanja, zato datum odpusta ali odstopa pri nas ne bi smel veljati kot datum prekinitve, ker bi s tem potrdili upravičenost ukrepov tujih oblasti. Slovenski del jugoslovanskega naroda je po vojni zapisal v svojo zgodovino dva črna datuma. In ali res mora biti, da nosimo neka- teri Jugoslovani posledice Rapalla in ikoroškega plebiscita kot črn žig dvojne usode? Kot enakovredni bratje po krvi, jeziku in delu smo dolžni, da radi nas samih in radi nacionalnega principa terjamo našemu delu iste pravice kot jih uživajo ostali državni uradniki: a) Ko postane kontraktualec ali dnevničar jugoslovanski državljan, naj se smatra, da je nostrificirana vsa njegova službena doba, ki jo je prebil v službi naroda in naj se ga prevede in ne postavi v državno službo. Službena doba naj se mu šteje v napredovanje in pokojnino. b) Čas, prebit na narodno obrambnem delu, naj se šteje kot službena doba v napredovanje in polkojnino. c) Čas čakanja na službo naj se smatra kot dopust in ne prekinitev službe. * Zgoraj sem navedel, da nadomestita člen 166. zakona o narodnih šolah člena 58. toč. 2 in 116. uradniškega zakona. Praksa dosedanjih postavitev v državno službo pa kaže, da se nam je računala v podlago za določitev položajne grupe le doba po čl. 54. zakona o državljanstvu. S tem smo v večini utrpeli škodo, ker smo postavljeni prenizko. Po čl. 58. toč. 2 bi se nam morala vračunati službena doba. Da se nam razlika in škoda poipravi, imamo možnost pravne poti. C. D.