57. številka. Ljubljana* nedeljo II. marca. X. leto, 1877. SLOVENSKI Izhaja vsak dan, izvzemsi ponedeljke in dneve po praznici h, ter velja po poiti prejemanja a v str o-oge rs k e dežele za celo leto Iti *rld., za pol leta 8 gld., ca ćetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 g\d., za četrt leta 3 frld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje trn ljudskih šolah'in z* dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljnbljano za četrt leta 2 jrld. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne peti t-vrste H kr., če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., čo Be dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole t'rankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „jrledališka stolba". O p r a v n i š t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hifti. Vstanek v Bosni in Hercegovini. Iz Sera jeva se piše v „Pol. Gor. u : „Čudna prikazen je to, da se v taistem trenotku, ko se v Srbiji mir sklepa, v Bosni govori le o vojski pa o pripravah za vojsko. Civilni in vojaški uradniki, Turki in kristijani — vse se pripravlja direktno ali indirektno, radovoljno ali neradovoljno za vojsko, katero pripravljanje je iz Carigrada ukazano. Zasobna, a zanesljiva poročila javljajo, da se je na treh krajih vstaja zopet vnela, in sicer precej burno. Pri Ključi, Vančarji in Jajići so se prikazale tri vstajniško čete. Trdi se, da vodstvo vseh treh čet počiva v enej roci. Vstaši so izvrstno oboroženi. Vladu je poslala na te kraje toliko vojakov, kolikor jih ima na razpoloženje. Ob enem se sliši, da 20. marca pride iz Soluna 13 bataljonov. Narodna bramba skopeljskega, nifoskega in tajniškega okraja se je urno pozvala v orožje. Namerava se baje 3 večje čete napraviti in sicer na pol iz regularnih, na pol pa iz neregularnih. Te tri čete se bodo rabile samo za zadušenje vstanka." V zadarskom „Narodnem listu" pak objavlja vstaški vodja iajmošter Mušič, da v Hercegovini nij mogoče vstašem mirovati, ker jim Turki mini ne bi dali, temuč mučijo kristijane na dalje. Zatorej bode vstaški boj dalje trajal, tudi ko bi Črnagora res žalostni izgled Srbije posnemala in mir sklenila. Ravno tako, kakor Turki nijso mogli leto in dan udušiti vstanka v Hercegovini in Bosni, in je bila tako Srbija prisiljena, v boj stopiti za svoje brate, bode zdaj daljo trajajoč vstanek prisilil Ruse iu Avstrijce, da bodo z vojsko v Turčijo vmarširali in mir naredili, ki ga Turčija ne more. Pruskej „National-Zeitung" se tudi piše iz juga Črne gore, da se Turčija tam nema bati samo pogorskih kristijanskili vstaj, temuč se boji tudi samih — Turkov. V Skadru in po drugod so fanatični Turki svojo proro-kovo zeleno zastavo po ulicah okolo nosili in vpili proti sVojej lastnej vladi: „Proč z ustavo! Smrt sovražnikom naših privilegij!" Turki, kateri menijo, da njih privilegij ali prva pravica je, kristijane klati, svojo vlado dolže, da izdaje ona turški koran ali Mohamedove vero. Turška država se tedaj pač povsod sama ob sebi lomi, vse poka, stare vstaje se dvigajo zopet, nove se bodo rodilo! Kako brezvestni so torej Angleži in nekateri naši nemškutarji, ko žele obstanka te Turčije in so sovražni Rusiji in Slovanom. V teh razmerah turškega divjaštva in strahovitega nereda se ne bodo begunci iz Bosne in Hercegovine, ki stradajo v Avstriji, Srbiji in Črnejgori, nikakor mogli vrniti v svoje domovje; neredi bodo rastli, in zato — ponavljamo ! — nij videti, da bi bilo mogoče drugače, nego da se Rusija z Avstrijo pogodi, da naši vojski, slovansko - a v s t r ij-ska in slovansko - rusk a, marširati složno v sosednje turške dežele, in tam red narediti. In govori se uže v odločilnih krogih na Du-naji, kakor čitamo to v zagrebškem listu, da kadar se general Ignatiev iz Pariza vrne na Dunaj, bodo se z Rusijo dogovori končno določili in potem — maršira Rusija prva, potem mi. .. Bog daj ! J¥z It li* i J <" [Izv. dop.] Staruha st. peterburškega „beau monde* o nalogi Ilusiju in njenih zastopnikov proti zapadno-evropskim državam glede vzhodnjega ali slovanskega vprašanja tako sodi: „C'est tres bien quand des homnes d1 e ta t en An-gleterre prononceut dos diseours, je eom-prends, maiseheznous, au nom du cie)s qu1 est ce ([u' ils ont a rabacher, c' est ridi-cule; nous devons nous tenir tran-(juilles." Ravno taka, samo nekoliko še boljo predrzna in egoistična tista stara, ne „aristo-kratična", temuč plutokratična, baba-klepe-tulja je naš, nekdaj tako slavljeni „Golos", kateri je predrznol se kneza Meščerskega za članek, ki sem ga vam omenil v zadnjem dopisu (Št. 52 „Slov. Nar.tt Ur.) obdolžiti dr-žavnega zločinstva. Glavni momenti odgovora kneza Meščerskega na ta novi način politične polemike so sledeči: Misel „Golosa", ka so grozne pretnje zapadne Evrope proti nam prenevarne, da bi mi mogli ohrabriti in osineliti so ter iti vojskovat za vzhodnje vprašanje in iz silne ljubezni do naših južnih slovanskih bratov zanesti se na patrijotično čuvstvo našega naroda, ta je v teoriji istina, a na praktiki ne izdržava nobene kritike. Rusija je ali Rusija; t. j. prvorazredna slovanska, evropska država, ali ona Prižigalec. (Komati, v angleškem spisala Miss M. Cummins, poslovenil J.) Dvaindvajseto poglavje. (Dalje.) Dolge ponočne ure brez spanja je imela Jerica dovolj časa, premišljevati svoje stanje in svoje okolščine. S prva je bila le žalostna in potrta, kot na priliko otrok, kadar je bil ozmirjan. To pa so je polagoma izgubilo in druge grenke misli so so vzbujale v njenem srci. „Kako pravico," mislila je, „ima gospod Graham tako ravnati z menoj, — meni reči, da bi ga morala na potovanji v južne kraje spremljati, in govoriti, kot da bi drugi moji prijatelji bili njemu same ničle in da bi morali tudi meni biti ? Kaj misli, da mu moram 8 svojo svobodo plačati svojo odgojo in da bi ne smela več prostovoljno reči, da ali ne? Emilija ne misli tako. Emilija me sto in stokrat bolj ljubi in me bolj potrebuje, nego gospod Graham, a vendar misli, da sem prav storila, ter mi je še pred malo urami rekla, da je moja dolžnost izvršiti svoj namen. In slovesna obljuba Viljemu! kaj ta nič ne velja? Ne," mislila jo, „gospod Graham bi samo silno ravnal, ko bi zahteval, da moram ostati pri njem in veseli me, da sem za trdno sklenila, i znebiti se tega služništva. Razen tega sem odgojena za učiteljico in gospod V. pravi, da je tako važuo, da začnem precej, dokler so mi vednosti še žive v spominu. Ko bi se sedaj udala in v obilnosti tu dalje živela, morebiti bi to storila tako dolgo, dokler bi izgubila moč ustanoviti si svojo neodvisuost. Nečloveško jo od gospod Grahaina, da me hoče oropati proste moje volje." Tako je govoril ponos. Takim mislim se je nekoliko časa udajalo Jeričino srce, ki je bilo naravno ponosno ter se je le brzdalo, da je ostro in vestno gospodovalo samemu sebi. A dolgo to nij trpelo. Privadila se je bila obnašanje drugih ljudi soditi po duhu krščanske ljubezni, kot je želela, da bi drugi njo sodili; in kmalu so milejše misli spodriuile one razburjene in hude čuti. „Morebiti," rekla je sama sebi še enkrat v duhu ponovivši govor večerni, „ morebiti je pri vsem tem le gola dobrotljivost proti meni, ki je gospodu Grahamu navdajala njegove besede. Morebiti misli kot Krnili ja, da si preveč nakladam. Nikakor ne more vedeti, kako močni so moji razlogi, kako globoko se čutim navezana Sullivanovim, kako zelo me sedaj potrebujejo. Tudi nikakor nijsem mislila, da bode na to računil, da bi jih morala spremljati v južne kraje. Res je Emilija govorila o tem, kot bi bilo užo vse določeno, vendar gospod Graham nij nikdar tega omenil ter me nikdar nij vprašal, ali čem z njima potovati; tudi nijsem mogla misliti, da bi mu bilo neprijetno, ko bi tega ne storila. Ko pa je uže vse pripravil za potovanje in sicer kot pravi, z namenom storiti obema veselje, čudim se ne, da jo malo razžaljen. Ker sem bila toliko dolgo pod njegovim varstvom, mislil si bode skoro gotovo, da ima tako rekoč pravico zaukazati mi. Bil mi je zelo dober — iu vendar jaz kot tujka nijsem mogla ničesar zahtevati od njega! Oh! kako me boli, da me ima za nehvaležnico." tDaljo prih.) je nekako azijatsko gospodarstvo, neimajoče nikakoršnih političnih vez ni z Evropo sploh ni z vzhodom posebno. Smemo misliti, ka je Rusija prvo, in to po svojej preteklosti, sedanjosti in bodočnosti. Glavna zadača take Rusije pa je ta, da bi ona nebila vedno podugrozamiin žuganji zapadnih držav, katere jo vse enako sovražijo. Iz tega samo po sebi sledi, ka Rusija teh ugroz, teh žuganj ne sme bati se v smislu, večno biti obsojena na pasivno rolo, no v smislu, vedno biti gotova braniti svojo samostalnost proti Evropi, ki jej le škodovati želi. Misliti, ka Rusija ne sme plameneti od narodne vojske proti Evropi zarad vzhod-njega vprašanja, je ravno isto, kar je: svetovati Rusiji, naj pozabi značenje iu smisel svojega političnega bitja v istem trenotku, v katerem je Evropa v vsej svojej celoti pod masko vzhodnjega vprašanja pogreznena v onih skrbeh, kako bi mogla Rusiji najbolje škodovati. Evropa mora znati, da je ruski car opiraje se na svoj narod vselej pripravljen braniti svojo Rusijo, če ugrozi Evrope zadevajo njeno kri, njen duh, interese njenega obstanka. V podobnih kritičnih momentih pridigati Evropi strah in bojazen Rusije prednjo, to se pravi degradirati visoko značenje Rusije kakor prve slovanske evropske države v azijatsko poludržavo. Okončivšemu te prekrasne, patrijotične vrstice, vzete iz večine src ruskega nareda, raznoščik podal mi je liste. Rerem telegrame, predolge iz Srbije, njih sok je: Mir mej Srbijo in Turčijo je sklenen. Mej pogoji je tudi ta: Prapor polumeseca razgrne se nad belgradsko citadelo. Počutil sere neugodno stanje v duši, ka-koršnjega še ne kmalu. Neka melanholija me je prijela. Narod ruski nij zadovoljen, da je Srbija mir sklenila, ruski narod nij zadovoljen. „Karkoli bi govorili o srbsko-tur-š k e ni miru, s kakoršnim koli tolaži-teljnim mrakom bi obdajali ga, ta politični dogodek v velikem srcu Rusije ne more nič poroditi nego žalost" pravi jeden iz naših prvih slovanskih listov, k čemur jaz in vsi južni Slovani, pravim Slovani (izvzeta so starčevičevska hrvatska budala in podobni) moremo samo p ribavi ti : amen. —r. Politični razgled. IVA t rit u J<* debele. V Ljubljani 10. marca. Državni zbor je imel včeraj na dnevnem redu poročilo o nasvetu dr. Foreggerja in Um-laufta o poprav ljenji tisknvne jjo-*f«irr. Dosedaj, ko to pišemo, ne znamo Še nič o osodi tega nasveta. Le kaj odsek državnemu zboru svetuje, naj se „objektivno postopanje," kolportiranj e ali raznašalsko prodajanje časnikov in knjig in kavcija odpravi. Jako zelo bi želeli, ko bi se vendar državni zbor toliko ohrabril, da bi „objektivno postopanje", to podlogo in rodi-teljico večnih naših konfisciranj odpravil s tem, da bi nasvetovano izpremembo po stave sprejel. V petek je bil 9nfni*tew*Ut svet, kateremu je cesar predsedoval. — Piše se, da bosti obe vladi uže pred veliko nočjo pred ložili nagodbeno postavo državnima zboroma na Dunaji in v Pešti. i Iz Ttunrnjn se čuje malo čudna no 'viea, da se hoče „fortschrittsklub" zjediniti s Hohenvvartovo stranko, da bi naredil opozicijo, ki bi bila vladanja zmožna. Ne verujemo prav, da bi to kedaj mogoče bilo. Posamezni iz rfortschrittskluba" in posamezni iz desnega centra bi se pač mogli zjediniti, a ne vsi. Postava zoper or/rt*a#J>#>, kakor jo je odbor državnega zbora izdelal za Galicijo in Imkovino (kjer zlasti judje slačijo prebivalstvo) bode tudi drugim deželam ponujana in potrjena, če se bodo deželni zbori oglasili za njo. Versko-politični časopisi razglašajo oklic k r h o tiii avstrijskih katoličanov, ki bode 16. in 19. aprila na Dunaji in se bode posvetoval o katoliškem časnikarstvu, o šoli, o socijalnih zadevah, političnih društvih itd. V odboru je tudi g. grof Barbo. Dva fpikgt obrtnika, ključavničar Fe-tinek in mizar Hajek sta bila pred porotniki v Taboru obsojena, prvi na deset let ječe, drugi na pet let, ker sta razširjevala tiskane pozive, da naj češko ljudstvo davka več ne plačuje. Yllfcft*9j<» <1 (r:>.*&*«». Berlinski časniki in za njimi dunajski pripovedujejo, da je ntskpf/in generala Igna-tieva prvi tajnik, knez Tzetelev govoril z urednikom berlinske „BUrger-Zeitunge". Rekel je knez Nemcu, da general Ignatiev nij tak „panslavist" kakor je razupit, temuč: „mon-sieur le general Ignatieff est panslaviste comme trois quarts de la Russie sont panslavistes" — (tak vseslovan, kakor je tri četrtine Rusov.) Za novo, zdaj zopet na carski ukuz mo-bilizovano vojsko osmih korov se imenujejo poveljniki: generallejtnanti baron Moller-Za-komeljski, Dehn, Sotov, Samsonov, Ganecki in Cimerman. Ruska armada uže zdaj vsak dan velja 700.000 rabljev, zato si mora ruska vlada še 200 milijonov na posodo vzeti. Na <(*»'& & e m se hoče ministerstvo Ko-munduros odpovedati. Uzrok je parlamentaren, a jako malosten. Zbornica poslancev je namreč glasovala te dni s 70 proti 61 glasovi v nekem vprašanji o nekej penziji — proti ministerstvu. Ministerstvo je precej kralju ostavko dalo. Kralj baje ostavke nij še sprejel. — No, nekje drugje ministri nijso tako občutljivo parlamentarni, a vendar visoko „kulturni". Od turikp vojske na Donavi se poroča, da pričakuje še 20.000 Azijatov na pomoč. Artilerija je dobila baje 100 novih Kru-povih kanonov. Govori se v turških krogih, da bodo Poljaki naredili poseben regiment svojih ljudij, ki bodo na strani Turkov zoper Ruse vojevali. šntf/rškit vii*dH je v parlamentu 9. marca izrekla, da je hotela uže pretočeni teden odgovoriti na rusko okrožnico, ali odgovora nij odposlala, ker je Rusija sama prosila, naj Anglija še počaka, da bode slišala daljša poročila iz Rusije, katerih pa do zdaj še nij bilo. — Anglija bode kmalu zopet poslanika v Carigradu nastavila. Iz iti aut se piše v „N. Fr. Pr.", da bode 13. t. m. papež v konzistoriji bral enci-kliko o položaji cerkvinem nasproti vladam. Imenovanih bo ta dan 11 kardinalov in 18 škofov. Tri dni kasneje bode drug in zopet tri dni kasneje, na sv. Josipa dan tretji kon-sistorij. /##*«/■#/.i;//.r/.# novi predsednik republike je novo ministerstvo sestavil tako-le: državni tajnik je AVilliam M. Evarts iz New-Yorka; zakladnik je John S h e rman (Ohio); za vojno G. Mecrarv (Jowa); za pomorstvo R. Thompson (Indiana); generalni državni pravdnik je Ch. De ven s (Massachusetts); generalni poštar David Key (Teuessee); notranje zadeve pa Karel S c h u r z (Missouri). Dopisi. Iz Novo^ta HH'Stta G. marca. [Izv. dop.] Nedeljo 4. t. m. se je zbralo mnogo občinstva v našo čitalnico. Dvorana „narodnoga doma" je bila polna sveta, da bi si z glediščno igro, ki jo je dala narodna čitalnica* kratil čas; in priznavati moramo, da je sedaj odbor z veseloigro: „Srce je odkrila,", občinstvu prav dobro ustregel. Jedro tei igri je kaj čedno in mično, in želeli bi, da bi se tudi za naprej gledalo posebno na to, da se občinstvu take igre predstavljajo, katere imajo prave pesniške vrednosti, in hvala bogu, ne pogrešamo jih. Posebna hvala gre gospodični ŠulČevi, katera je svojo nalogo tako vrlo izvršila, da se je vse čudilo njenej živej priprostosti in lju-beznjivosti, s katero je igrala. Zdelo se jej kakor da bi res dete nedolžno igralo se z golobicami in z rožicami. Prav dobro skladale s Pavlinko so se tudi druge osobe, tako je igra poslušalcem v vsakem obziru popolnem zadostovala. Škoda res, da je druga igra: „Bog vas sprimi," dober utis, ki smo ga po prvej igri dobili, malo razprašila. Igralo se je sicer dobro, ali igra nam nij godila. Ker se je dosedaj Še vsakokrat pokazalo, da Novomeščani k glediščnim igram radi dohajajo, izrekli bi slednjič še željo, naj skrbi odbor za to, da se večkrat ne mesec predstavljajo slovenske igre, kajti gledališče je izobraženemu narodu jako potrebno in narod, ki nema narodnega gledišča, obrača se rad k drugim narodom. Iz < «'IJi» 7. marca. [Izvirni dopis.] Preteklo nedeljo so konce rt irale v tukaj š njej kazini narodnemu svetu znane gospodične Čam-pove iz Gradca. — Pele so mej drugim tudi štiri slovenske pesni, mej katerimi je dopadala posebno lepa „V tihej noči" in „Na ples". Koncert je bil jako slabo obiskan, jako slabo. Vzrok nij daleč. Naši Celjski prenapeti abde-riti se ne udeleže radi javnih razveseljevanj, kjer čujejo slovensko besedo, akoravno od Slovenca žive. Tudi nemajo srca za umetnost. Revčki kazinarji so bili tedaj v hudej stiski, kajti v kazino poslušat iti slovenske pesni, to je velikanska pregreha zoper nemčurski koran. To je „kunstliebendes Publikum" ? V Celji imamo dva časopisa: „Cillier Zeitung" in „Cillier Anzeiger". Prvejšo ureduje neki iz tujine priklateni jud, kateri je iz konca po vsem svetu raztrobil, da hoče izdajati nepristransk, obem strankam enako prijazen Časnik, da si je nekoliko naročnikov nabral. Naenkrat pa je nepristransk časnik pokazal svojo pravo barvo, da je krut agitator nemškutarske stranke in pa Turek, kakor „die ttlrkische Dirne" v Beču. Kot pravi „Knittelmoniteur" insultiral je javno necega profesorja po inseratih, da je ta vsled tega od deželnega šolskega sveta iz službe odpuščen. — Insultiral je ta famozni časnik ženske itd. — „Cillier Anzeiger" mu je to očital, sedaj pa tega na najsurovejši način napada, češ, da je „Cil. Anzeiger" le „Schmier-blatt". Upajmo, da se takovi elementi kolikor mogoče, kmalu iz Celjskega mesta odpravijo, kateri ne delajo druzega, nego večen razpor. Telegram „Slovenskemu Narodu". Z Dunaja 10. marca. Po sklepu mi-nisterskega sveta bodo deželni zbori zborovali od 5. do 20 aprila, potem bode zopet državni zbor. Domače stvari. — (j Ivan Tušek.) Profesor ljubljanske gimnazije, slovenski pisatelj in bivši odbornik in tajnik „Slovenske Matice0, Ivan Tušek je po daljšem bolehanji včeraj naglo umrl vsled nasledkov lani prestane pljučnice, v cvetu moške dobe. Vsacemu omikanemu Slovencu, ki našo novejšo literaturo pozna, znane so zasluge Tuškove za njo, zlasti na polji naravoslovja. Pokojnik zapušča ženo in otroke. Goste so žrtve, ki jih pobira nemila Bmrt mej Slovenci. — (D e n e s) ob jednajstih dopoludne predava v čitalnici prof. Šuklj e o VVallensteinu. — (Slovensko gledališče.) Dramatičnega društva odbor se je pogodil s slo-večimi zračnimi gimnastiki francoskimi družbe Volta, kateri so se v tukajšnjem gledališči na občno pohvalo producirali ter napravi de-nes 2 predstavi se zanimivim, čisto novim programom. — Prva predstava bode ob 4. po polu dne, a druga na čast sloven skemu telovadnemu društvu „Sokol" zvečer ob 7. uri. — Igre znano dobre se boste predstavljale te-le: „Ilišina", „Srce je odkrila" in „Kdo se zadnji smeje?" Dovolj interesantnega in poleg tega zadnja predstava v tej sezoni, da pričakujemo, ka bode hiša polna. — (Koncert.) Včeraj so v gledišči pele gospice Čampove iz Gradca, in sicer Nedvč-dove, Fbrsterjeve in Ipavčeve kompozicije. — (Tiskovna pravda.) Piše se nam iz Celja: Pred porotniki v Celji je te dni imel g. Ivanetič, učitelj iz Kranja, tiskovno pravdo zaradi nekega konfisciranoga članka, pri-občenega v „Slovenskem Učitelji", ki govori o bivšem kranjskem nadzorniku g. Kustru in njegovem delovanji. Državno pravdništvo je namreč tožilo zaradi kaljenja javnega miru. Zatoženca je gosp, dr. Surbi izvrstno zagovarjal in porotniki so potem „ali kriv" z 10 glasovi zanikali in tako zatoženca za ne k rive ga spoznali. — (Cesar) je podaril 30O0 gld. iz svoje blagajnice za nekatere stradajoče v občinah postonjskega okraja. — (Vinorejska šola) v Mariboru je lani imela stroškov za 21.105 gl., lastnih dohodkov pa 8003 gl. tako, da dežela dolaga 12.502 gl. Največ se je spečalo iz prodaje trsovja 2126 gl. potem za drevesa 1875 gl. in za mleko 670 gl. — (Živinozdravniška služba) je razpisana v Ljutomeru do 15. aprila t. 1. Plačilo dobiva zdravnik iz dežel, blagajnice in sicer 500 gld. na leto. Prošnik mora slovenščine zmožen biti in imeti diplomo. — (Učiteljskih služe b) je samo v celjskem glavarstvu sedaj razpisanih 12. — (Pogoreli) so 27. febr. v Placerjih zunaj Ttuja posestniki Fistravec, Relenec, Pig-nar in Ana Krajec; Škode je 5348 gl. Ogenj prouzročil je bržčas 131etni dečko Jakob Pod-platnik, ki je blizu hleva s pištolo streljal. Fridni žandar Jan. Bohinec je dve ženski komaj strašne smrti ognja rešil. — (Od sv. Andraša nad P tuji m) se „G." piše, da je v Drbctencih 4. t. m. po noči pogorel občespoštovani poseslnik Jurij ručko; razen zrnja in nekaj zaseke in živine mu je vse pogorelo. Itevež nij bil zavarovan. Sum gre na soseda, kateri je v svojej pijanosti in norosti grozil, da bo nekomu zapalil. Sodnija ga je prijela in zaprla! — (Obsojeno) je bilo 0. marca v Celji od porotne sodnije 15 mladih mož zaradi kaljenja javnega miru v Ljubim. Najhujši je dobil 20 mesecev ječe, najmanjša kazen je 8 mesecev. Samo inutastega, na pol trapastega Jaraja je sodišče za nekrivega izpoznalo. Ker bo iz enega samega trga toliko razposajencev zaprtih, bode tam zdaj gotovo nekaj Časa mir. — (Obsojen.) Tiše se iz Celja 7. t. m.: Včeraj je bilo pri našej porotnej sodniji mnogo smeha mej poslušalci- Zagovarjati se je namreč imel znani zakotni „dohtar" Kore-šar zarad zločina obrekovanja. Prinesel je soboj celo kopico postavnih knjig. Zagovarjal se je in branil svojo nedolžnost z vsemi mogočimi paragrafi, češ, da je sodnik ravnal z njim, kakor bi bili zdaj časi „pestnega prava". Sodniki pa mu nijso hoteli nič prav verjeti, in so mu odločili, da bode tri leta sedel, pa ne v svoji zakotni pisarni, nego v — luknji. Tri leta bo torej naša sodnija pogrešala tega vsakdanjega gosta. — (Priprava k samoumoru.) Neko mlado, lepo oblečeno gospodičino dobila je straža na novi luki v Trstu, ko je klečala na stopnicah pri morji in molila. Stražniki se jej bližajo, da jih ona ni zapazila. Ko izmoli — hotela je skočiti v morje, ali v tem hipu jo zgrabita stražnika ter izlečeta, ko je bila uže do prsi v vodi, potem pa so jo peljali na dom. Uzrok tega poskušenega samoutnora je velika ljubezen do mladeniča, katerega jej starši branijo vzeti, a druzega, za katerega ne mara, v zakon silijo. — Mladi svet je prevroče, stari pa premrzle krvi. — Starši, ki svoje hčere silijo v zakon s tacimi mladeniči, za katere nemaj o srca, nemaj o pameti ali pa ljubezni do svojih otrok, ker prisiljena reč nikoli nij dobra, zlasti pa zakon ne — meni „ Edinost". — (Denarnica spraznena.) Tatovi so prišli s ponarejenim ključem v magacin nekega trgovca v Trstu, šli v pisarno, tam odprli mizo, v katerej je bil ključ od železne denarnice. Potem so odprli denarnico in pobrali vse denarje in druge zaklade, ki so bili tam hranjeni, okolo 4000 gld. vrednosti. — (Kaj se v Trstu vse ukrade.) Nek tat je v nedeljo 2 stola iz neke kavarne odnesel; zlat prstan zmuznil nekemu kočijažu nek mladenič; vrečo koruze z voza nek težak, ter jo skril v žganjerijo.__ Razne vesti. * (O obešencu Hacklerju) se piše o njegovih zadnjih trenotkih sledeče: Na večer, predno so ga obesili, se je pač nekoliko kesal, pa ne Bog ve kaj. Ko ga je duhovni očo zapustil, opominjal ga je, naj moli. Hackler pa pravi: Ja, kaj pak, moliti, klobas mi dajte, klobas ! klobase bi ! Jedel je, pil in kadil, šel spat in je trdno spal, da so ga o petih komaj vzbudili. Umil se je in oblekel, pil dve skledici kave, pojedel, kar mu je od klobas ostalo, in tako okrepčan se je pripravljal na zadnjo pot proti — vislicam. Vprašali so ga nekateri, kako se počuti, on pa jim je odgovoril : „den umstiinden angemessen". Sč smrtjo se je dobro ruval, pa samo 3 minute in pol — pa je bil na onem svetu. — Po-poludne pred smrtjo je prišel oče Ilacklerjev k ravnateljstvu jetnice in je prosil, da bi smel zraven biti, ko bodo sina obešali; pa ravnatelj ga je nazadnje pregovoril, naj ne pride. Govorilo se je, da je bil Hackler malo prismojen, pa zdravniško preiskavanje je dokazalo, da je bil popolnem zdrave pameti. * (Znorel.) Na Dunaji je zginil policaj Strasser, in tri dni ga nijso mogli najti. Tretji dan pa pride sani k direkciji in se pritožuje, da je uže pred tremi dnevi umrl, pa ga noče nihče pokopati. Domišljenega mrliča so poslali v norišnico. * (Živinske kuge) nij zdaj v celem cesarstvu v nobenem okraji, kakor se razglaša. * (Zgorela) je v Parisu plemenita gospa, vojvodkinja Montmorencv. Vrnila se je s plesa v svoje stanovanje, in ko se je razpravljala, da bi šla spat, pride jej obleka do kamina, se vžge, in akoravno ji je strežnica trgala obleko raz telo, je vendar uboga ženska v strašnih bolečinah dušo izdihnila. Bila je rodom Španjka, jako lepa in mlada in še le nekaj let omožena; zapustila je eno hčerko. Tržne cene t LJubljani 10. marca t. 1. Plenica hektoliter 10 gl. 40 kr.; — rož 6 gld>. 80 kr.; — ječmen 5 ffUL 20 kr.; — ovee 3 gld. — 90 kr.; ajda 5 gld 85 kr.; — proso 5 gld. 36 kr.; — koruza 5 gold. 60 kr.; krompir 100 kilogramov 4 gld. 64 kr.; — fižol hektoliter 8 gld — kr.; masla kilogram — gl. 96 kr.; — mast — gld. 82 kr.j —-Jpeb trišen — gld. 70 kr.; — špeh povojen — nld. 75 kr.; jajce po 2 kr.; — mleka Ikter 7 kr.; govednine kilogram 48 kr.; — teletnine 44 kr.; — svinjsko meso 63 kr.; — sena 100 kilogramov 3 gld. 15 kr.; — slame 3 gold. 0.'> kr.; — drva trda 4 kv. metroT 8 gold. — kr.; — mehka 5 gld. — kr. Razglas. Z dovođenjem slavne o, kr. sodnije se bodo vse r srapnfeintt liunjtt ttittlettt spati«' Jače nepremakljive stvat'i, M.i. Iti. in pašteti it Je ti ne ve meseea marea atl f). tla 12. ure tfapalutine in atl 2. tla ti. ure pa patu-dne, za čas ati se. .Muvja t. I. tla sv. Nti~ helti I. ISSi' največ panujajtičemu v .zakup tla le. 'Mapuičina ahstajit 1. •> Snenerji hita štev. 23 se 4 sobami, jedilno hrambo, kuhinjo in dvema magacinoma. 2. M'ris-ittje se kuhinjo, delavnico, ono sobo, kletom, žitno sušilnico in drvarnico. it. imasgtadarska paslopfe se prostornim, oblokanim bluvoni, shrambo za orodje, šupo, podom in svisli. #. M'e~nni kaxalee le 4 okni. navattni knzalee se 20 okni, svinjak, vettefnjak in k navedenemu posestvu spadajoče njivo, (ravniki, vsa ilrtiga zemljišča, njive na ljubljanskem polji, travniki v mestnem gozdu, v Logu in v Volavlah, skupno znašajoči: «»o omlov 7:to □ ", od toga spada na travnike: 40 oralov 9til □ u, na polja: Ivi oralov 270 □ °, na pašniku iu polja: 3 orale «92 □ °, na pašnike so lesovjem: l oral lf>68 □ 0 in travnike se lesovjem t 9 orala 439 |~l ". 'sZakup 11it itn t i iti} se prične I*, murva t. I, »> Siteherji hiš. .i te v. 23. Dražbeni pogoji se izvedo pri c. kr. notarju dr. Jarneju Zupancu in pri varuhih g. Mariji Doga n in g. Franjo Dren tka. (49—3) Posestvo v Sneberji je pripravno za kupčijo, gostilnico in posebno tudi za mlekarstvo. Vsa poslopja razen kozolcev so z opeko krita. Vinska manipulacija se praktično uči v novo izšli knjigi „lieccpt-liii<-li"-, navod k izboljšanji kislih, slabih na-turnih vin; narejauje vina brez grozdja; vino iz drož (10'» litrov iz 1000 litrov , z dodanjetn popolno zdravih snovi j za ceno hišno pijačo iu fina bul oljna vina; daljo: narejauje umoteljnega, zolo dobrega sadnega mošta, vinskega kisa, kisnega cveta, žganja, ruma, likerjev, presnih drožij, parfumov, mudi-cinalnib spirituoz, balzamov, mil in čez sto trgovskih rečij, ki prinašajo nad 100% dobička. Ooii«. f> «»,-«»l«l. Prospekti zastonj. Naročbe z 1 gold. are naj se ravnajo na V. lliillic-ka, (51—2) L, Teinfaltstrasse 17, Wien, Samo 80 kr. 1 par nožev z vilicami iz pravega, ved.no belo ostajočoga britanskega srebra, */» duc. 4 *ld. Ž ičico za kavo, ona kr. 10, 15, 20, 80, 40. Žlice za jed, „ „ 30, 40, 50, 60, 70. 1 zajemalec za inloko, kr. 60, 80, gl. 1, 1.20, 1.50. 1 zajemalec za juho, gl. 1.20, 1.50, 2, 3. 1 par velikih svečnikov, gl. 2, 3, 4, 5, 6. 1 tasa, velika, kr. 90, gl. 1.20, 1.60, 2, 2.50, 3.50. 1 okvir za fotografijo, fin, kr. 80._ ■■bH Vse drugo jako cono. Blsl Naslov: M. Bressler, ^tttoffts t*:ef<■-Fuetftr httttftt, \\ieti, Neaban, Burggasse 2. Hotel Ilo ler. ■ Črnilnik zastonj. Naročbe iz provincije takoj s poštnim povzetjem. (25—10) Dunajska borza 10. marca. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni dri. dolg t bankovcih . 62 gld. 90 kr. Enotni dri. dolg v srebru K8 n — „ Zlata renta.......74 „ 45 1860 dri. posojilo 109 „ — Akcije narodne banke 828 „ — „ Kredi trn akcije ' IS „ 90 B London 198 „ 90 Napol. 9 j, '.10 „ C. k. cekini 5 „ «'.) Sr«bro i 12 „ 75 „ Državne marko .... 60 . 80 - Graške špiriine drože dobivajo ae vsak dan svežo (frisno) v prodajalnici steklenega blaga gosp. Frtiiio«. I^oliiuiii« na glavnem trgu št. 236 iz prijaznosti do (378—28) A. Schneiderja. ■■ Menj ko pol kilograma (1 funt) se ue prodaje. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦»♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Razširjenje kupčije. Ud h no podpisani si dovoljuje naznanjati, daje »\<>jo kr/.imr<.ki, ♦ v Ljubljani, Šelenburgovo ulico, nasproti X (4V- 3) c kr. pošto. J Prepeličar ( \ **r*i «■ h ti u ikI ). kavasto-rujave barvo, v „tretjem polji" dresiran, se' po ceni prodajo. Natančneje se izve pri gospe Mariji Dovgan, pri sv. Krištofu v Ljubljani, pokopališke ulice št. 4. (54—2) Vsem bolnikom, ^£T,Jft£E šeni od svojega trpljenja po tisočkrat dobro se izkazavšim zdravljenji, so branje slavne, v H8 natisih izšle, 500 strani močne knjige: Dr. AiiVs Naturheilniotlioilo ne moro dosti priporočati. (Jena HO kr. avst. volj. dobiva se po vsakoj knjigarni, ali pa proti pošiljanju 12 pism. mark po .> kr. tudi direktno od Richtcr's Verlags-Anstalt in Leipzig. WM Spričevala, katerih je v knjigi veliko tiskanih, so porok temu, da nihčo ne bode nezadovoljen položil to ilustrirane knjigo iz rok. Vspebi govorč! ■■ (330—10; 9. marca: Pri Slonu: Elantv iz Dunaja. — Sperazan iz Tro-biža. — Campa iz Gradca. — Lengyl iz Kaniže. — Ga< lovich iz Gradca. Pri J* 1: S.l,,,li iz Dunaja. — Ružič iz Gradca. — Bohcim iz Dunaja. — Fink iz Kočovja. Pri Zamor«!: Pod-lesnik iz Kadeč. Anatheriiiova ustna voda ► ► ► j in zobni prašek j c 8—88) ^ ^ izdeljuje tmnhriel M*ict'»li9 lekar na du-najskej centi v Ljubljani. Tudi najboljši in najcenejši pripomoček za čiščenje ust. 1 škatljica zobnega praška . . 40 kr, 1 steklenica ustne vode . . ,60 kr. \M Zdravniško spričalo ■ o gospoda lekarja Willieima antiartritičnem antirevmatičnem V blagor trpečega Človečanstva Čutim se siljenega, izvrstni kri čistilni čaj gospoda lekarja \Vi ilirima od zdravniške strani prav posebno priporočati. Ta preparat, tako jednostaven, je edno najizvrstnejših zdravil za notranje bolezni in take zunanje bolezni, ki so izraz slabih sokov. Imel sem priliko, ta čaj v Ameriki, pri moji razširjonej praksi prav velikrat rabiti in sein našel, da se jo izvrstnega izkazal pri sledečih boleznih: a) pri boleznih dihalnih organov, posebno katarov v bronhijab, posebno ako so se zjutraj prav hude in mučilne kazale, dalje pri naduhi, v zadnjem slučaji jo bil vspeb sijajen ; b) pri boleznih v želodci, pri želodčnem krči, želodčnem kataru, pri glavobolji izvirajočem iz spridenega želodca, pri hipohon-driji, želodčnih oteklinah, želodčnem raku in histeričnih težavah ; c) pri napenjanji ven, liemerojid in Bicer prav posebno, ako jo nabituvalno zapiranje uzrok napenjanja iu trganja ven in iz tega izvirajočih krvavi j eni; d) pri orguničnih srčnih hibah, pri hibah zapiralnic; e) pri sinlidi in sililitii nili bolečinah vsake vrste, posebno takih, kjer so se mazalne kure zastonj rabiie, kjer so je jodkalij več mesecev zastonj rabil. Torej pri zastarelej sili idi prav posebno. Torej je kri čistilni čaj gospoda lokarja Wilhelm& tudi Ameriki obogaten je zdravilnega zaklada. N e w - Y o r k , 16. sept. 1873. Dr. Med. A. Cirojvu, (L. S.) nemški praktični zdravnik v No\v-Yorku, št. 74, Soreuth-Ntreot, nekdaj nemški Štabni zdravnik. - (395—4) Pred ponarejanjem in prevaranjem se svari. Pravi VVilbclmov antlartrit čni unt.irovmatic.ni kri čistilni čaj se dobiva le iz prvo mejnnrodno fabrikat iju \ViIhcliiiovoga antiartri-tičnoga antirevmatičnega kri čistilnega čaja v Neunkircbnu pri Dunaji ali pa v mejili zalogah, zaznamovanih po časnikih. Eden paket, v 8 dozah, po predpisu zdravnika pripravljen, z naukom rabljenja v različnih jezicih 1 gold., posebo za kolek iu zavoj 10 kr. V priložnost p. n. občinstva so \Yil belino v nntiurtritieiit anti-n-\ inal ii-iii kri čistilni čaj tudi dobiva pri mojih gospodih jemalcih v i jiililjani: Peter l.r. A. Ilalter, lekar; v slov. Bistrici: Ivan Janos, lekar; v slov. Gradci: Jos. Kaligurič, lekar. Eno srečko dunajske občine pa eno mesta Barlette za 100 lir v zlatu prodajamo proti 26meeečnim obročnim plačam po 5 gold., razen tega dajemo kupovalcu brezplačno no i g ranjc do vplačanja obrokov kot premijo na eno srečko dunajske občine, in igra uže za 3. april, ko bo prihodnje srečkanje. Srečke dunajske občine imajo na leto štiri srečkanja, in glavne dobitke po a. v. gl «««u dobiti žele, naj vsolej jasno zahtevajo "VVilhulinov siicžiii(ski zeliščni alop. Poduk rabljenja so vsaki fiasi pridi. Zapečatena originalna llaša stane 1 golti. 25 kr. in so vedno frišen dobiva pri nareja cu samem *>. ^1 illiHillU, lekarju v Neunkirchnu, Nižj o A vs trijsko. Zadtlovanje so računa na "JO kr. Pravi Wiloeunov snežniški zeliščni alop se dobiva tudi lo pravi pri mojih gospodih jemalcih v LJubljani: Peter JLassnik, v Postojni: J. A. Knpfersolunidt, lokar; v Zagrebu: Sig. Mittlbaeh, lekar; v Celji: lluiiiiibaeliiiva lekarna in F. Uauseher; v Gradci: Ucnd. Trnkoczv, lekar; v Gorici: A. Kraiizoni. lekar; v Kranj i: Karel Šavnik, lekar; v Mariboru: Alojzi Kvatnlost; v Uudolfovemi Dom. Hizzoli, lekar; v Trbižu: Aloi/.i v. 1'rean, lekar; v Trstu: C. Zioietti, lekar; v Beljaku: Pero. Seholz, lekar. liUateij m urednik Josip J ur C i c. Lastmna in tisk BNarodne tiskaru«\ 7711^2