'1 I ( «I«,/ K ■ kuttna	■■■ KMM *y AmfíoM Símol "'*'^ IrMMi »' 0 íi Y'^Dí- CrCLADfS 0 ■ 1 _ c- nJil o. T * . __ %x
> p	Smo/ Crete & IrtkKM Kith.««. ,„ , • Siki C«./. Mediterranean Sea
Starodavna Kreta in kaj je danes še najti na njej
H Al Vrezec in Petra Vrh Vrezec
Površina: 8.931 km' Št prebivalcev: 550.000 Najvišji vrh: 2.456 m (Psiloritis) Št vrst ptic: 'M gnezdilk Št območij za ptice: 22
Zanimive vrste ptic: rumenokljuni viharnik (Calonectris diomedea), sredozemski viharnik (Pujfinus yelkouari), brkati ser (Gypaetus barbatus), beloglavi jastreb (Gyps falvus), kragulji orel (Aquila fasciata), južna postovka (Falco naumanni), sredozemski sokol (F. eleonorae), južni sokol (F. biarmicus), turška kotoma (Alectoris chukar), prlivka (Burhinus oedicnemus), ostrogasta priba (Vanellus spinosus), sredozemski galeb (Larus audouinii), zalivski galeb (I. gene!), črnonoga čigra (GefcM/iA)nmfot/ra),kratkoprstiškrjanček (Calandmlla brachydactyla), rdeča lastovka (H;runifoiiaurica),plaiuiiskapevka(Prune//a collaris), bledi kupčar (Oenanthe isabellina), sredozemski kupčar (O. hispanica), svetlooka peni ca (Sylvia hortensis), črnogrla penica (S. rueppelli), svilnica (Cettia cetti), bledi vrtnik (Ilippolais pallida), balkanski muhar (Ficedula semitorquata), rjavoglavi srakoper (Lanius senator), planinska vrana (Pyrrhocorax pyrrhocorax), planinska kavka (Pyrrhocorax graculus), italijanski vrabec {Passer X italiae), travniški vrabec (Passer hispaniolensis)
Zanimive živali: kretska belozoba rovka (Crocidura Zimmermann), kunec (Oryctolagus cuniculus huxleyi), kretska bodičasta miš (Acomys minous), sredozemska medvedjica (Monachus monachus), kretska bezoarka ali krikri (Capra aegagrus cretica), kretska divja mačka (Felis sylvestris agrius), rečna sklednica (Clemmys caspica), valjasti peskoril (Chalcides ocellatus), vzhodni petelinček (Zerynthia cerisy), kretski argus (Kretania psylorita), kretski okar (Hippairhia cretica), belopasasti okar (Pseudochazara anthelea), kretski rjavček (Coenonympha thyrsis), kretski škržad (Cicada cretensis), kretski pritlikavi škržad (Tettigetta carayoni), škržad vrste Pagiphora aschei, egejski krešič (Carabus trojanus), levantinska rečna rakovica (Potamon polamios)
Zanimive rastline: 2.000 rastlinskih vrst, med njimi 160 endemičnih; cipresa (Cupressus sempervirens), kalabrijski bor {Pimts brulia), platana (Platanus nrientalis), Paeonia clusii, Origanum dictamus, Ebenus crética, Symphiantha cretica
Otok vzhodnega Sredozemlja, ki na leto poskrbi za približno toliko turistov, kot je prebivalcev Slovenije, je zanimiv zaradi več razlogov. Dežela je bogata z antičnimi ostalinami. Tu že iz časa dinozavrov gnezdijo morske želve. Južna lega otoka omogoča najsevernejše plantaže banan. Otočane odlikuje njihova ležernost. Po kosilu si privoščijo dve- ali triurno siesto v času najhujše vročine. Nič nenavadnega zatorej, da popotnik, ki ga v času sieste lakota prižene v taverno, naleti na gostilničarko, spečo za mizo. Tudi če je taverna odprta, si v tem času ni obetati česa za pod zob. Pernati prebivalci Krete pa se ravno v tem času veselijo močnih termičnih vzgornikov. Nad krajino zajadra vse polno beloglavih jastrebov (Gyps fulvus) in seveda jastrebji kralj, brkati ser (Gypaetus barbatus), ki oprezajo za nesrečnimi kozami. Kreta, kot kozja pradomovina, je še danes kozja dežela. Pravih divjih koz, kretskih bezoark ali krikrijev (Capra aegagrus cretica), je le še za vzorec, domače kozletine pa v nepreglednem številu povsod, kamor popotnika v teh krajih zanese noga.
10 Svet ptic
Ko se spustimo na kretska tla, nas najprej preveje starodavni duh otoka. Gotovo je v deželi, kjer je Rea na skrivaj povila kralja starogrških bogov Zevsa.kjer je mogočni kralj Minos redil ljudožerskega Minotavra, pol bika pol človeka, kjer je Dedal skupaj z Ikarjem načrtoval pobeg z voščenimi perutmi in kjer se je s svojim ljudstvom ustavil trojanski Enej, da bi našel novo domovino, nekaj posebnega. To je pravzaprav zaznati na vsakem koraku. Od množice minojskih, starogr ških in rimskih ostalin pa do bizarnih turističnih spominkov v obliki miniaturnih amfor, poslikanih z bolj ali manj izmišljenimi motivi iz nekdaj veličastne knosoške palače. Seveda, ko razmišljamo o naravi danes grškega otoka Krete, ni zanemarljivo dejstvo, da je že pred 4.000 leti otok naseljevala razvita civilizacija, pravzaprav prva v evropskem delu Sredozemlja. Vse odtlej so Kreto naseljevala različna ljudst va in civilizacije, ki so otoku in njegovi naravi pusti la tak ali drugačen pečat. Danes ima otok obraz tipičnega sredozemskega otoka s trnasto makijo ali golim skalovjem. Nekoč pa naj bi bili otok prekrivali skrivnostni temačni gozdovi cipres. Orjaška debla cipres naj bi bili kot podporne stebre uporabljali že Minojci pri graditvi palač, kakršna je tista v Knososu, pa tudi sicer so bile te palače predvsem le sene zgradbe. Domnevajo, da naj bi bile v tem času na Kreti živele celo takšne tipično gozdne ptice, kakršen je denimo divji petelin (Teirao urogallus), o katerem danes na otoku seveda ni ne duha ne sluha. Gozd cipres in drugi gozdni sestoji so ohranjeni le v izredno bornih ostankih zlasti na zahodnem delu otoka. Seveda daleč od orjaških podob dreves iz minojskega časa in kajpak daleč od velikosti gozdnih površin, v katerih bi lahko živeli kakšni gozdni specialisti. Slednjih na otoku ni več, kljub temu pa je duh prvobitne kretske narave še zaznati v kretskem višavju, kamor zanese slehernega v naravo in ptice zaverovanega popotnika. Za-
čnimo zato naš ornitološki pohod po starodavni Kreti ravno v njenem visokogorju.
Kretsko visokogorje
Višavje kretskega otoka dosega spoštljive višine prek 7.000 metrov in je razdeljeno na tri večje gorske komplekse, po gorje Lefka Ori na zahodu, pogorje Idi z najvišjim vrhom Psiloritis v osrednjem delu in pogorjem Dikli na vzhodnem delu otoka. Gorski vršaci Krete so goli, čeprav se na primer v dorskem imenu Idi skriva pravzaprav gorski gozd. Še celo stari Herodot je zapisal, da je Kreta gozdni otok z globoko senco. Človeška roka je naredila svoje in tako se je gozd z vsakim novim gospodarjem Krete, od Minojcev, Rimljanov, Bizantincev, Arabcev, Benečanov pa do Turkov in Grkov, zmanjševal. Še najbolj pristen vtis o nekdanji Kreti bomo do bili v najdaljši evropski soteski Sarriaria v pogorju Lefka Ori. Osemnajst kilometrov dolga soteska je bila 196?.. leta razglašena za narodni park, da bi zavarovali živalsko in rastlinsko bogastvo v njej. Obvarovati so želeli predvsem znamenito kretsko bezoarko, ki se nerada pokaže radovednim turistom. Še v 16. stoletju so tod živele nepregledne črede teh divjih koz, danes pa je populacija skrčena na vsega okoli 600 oseb kov. Sotesko si je mogoče ogledati v celoti, saj skoznjo vodi dobra pešpot. Agencije ponujajo obisk Samarie, kjer te z avto busi zapeljejo na 1.277 metrov visoki začetek soteske, kamor vodi dobro utrjena gorska cesta, na koncu soteske, ob mor ski obali, pa le z ladjo prepeljejo do avtobusov, saj ceste ob morskem ustju soteske ni. Tako kot v vseh gorskih predelih Krete, še posebej pa soteskah, je vSamariji mogoče opazovati množico beloglavih jastrebov in seveda precej redkejšega br katega sera, za katerega je treba imeti še zvrhano mero sreče. Pobočja soteske so poraščena pretežno z borovim gozdom in v senci teh naletimo tudi na nekatere bolj gozdne ptice,
Zemljevid: Uporabljen z dovoljenjem »The General Libraries, The University of Texas at Austin«.
1: Domača koza foto: Petra Vrh Vrezec
2: Palača kralja Minosa v Knososu
foto: Petra Vrh Vrezec
3: Psiloritis v gorovju Idi - najvišji vrh Krete foto: Al Vrezec
4: Oljčni nasad foto: Petra Vrh Vrezec
5: Matala - turistična okupacija pečene plaže foto: Majda Vrh
6: Minotaver
7: Rodovitna planota Lasithi v gorovju Dikti na 8 20 metrih višine je znana po mlinih na veter z vetrnicami iz jadrovi-ne, za ornitologe pa je privlačno opazovališče mnogih kretskih pernatih posebnežev. foto: Majda Vrh
//letnik 14, številka 03, september 2008
11
8: V najdaljši evropski soteski Samariji je še mogoče podoživeti gozdno Kreto, ki je v burni zgodovini izginila z današnje pretežno gole Krete, foto: Al Vrezec
9: Za slovenske ga ornitologa je gotovo velika kretska visokogorska po sebnost planinska vrana (Pyrrhocorax pyrrhocorax), ki jo po značilnem žvižgajo čem oglašanju težko zgrešimo, foto: Borut Rubinič
10: V višavah kretskega visokogorja vlada jastrebji kralj, brkati ser (Gypaelus barbatus), od koder skupaj s premnogimi beloglavimi jastrebi (Gyps julvus) opreza predvsem za kozjo mrhovino, foto: Claude Ruchet / http://www.ruchet. com
poznane tudi iz domačih logov, denimo stržka (Troglodptes troglodptes), rdečeglavega kraljička (Regulus ignicapilla) ali pa grivarja (Columba palumbus) in kratkoprstega plezalčka (Certhia brachydactiila). Sotesk je sicer po Kreti vse polno in čez mnoge vodijo tudi ceste, denimo soteska Kourtalioti, južno od mesta Rethimno, na poti proti znameniti plaži Pre-veli. Pobočja v teh manjših soteskah so bolj ali manj gola, a odlična za opazovanje jastrebov, skalnih golobov (Columba livia), skalnih lastovk (Hirundo rupestris), puščavca (Monticola solitarius) in redkejših ujed, kakršen je denimo kragulji orel (Aquilafasciata).
Če je brkati ser kretski posebnež, je za ornitopustolovca nedvomno vznemirljiv tudi drugi kretski posebnež, planinska vrana (Pyrrhocorax pyrrhocorax). Te je mogoče z nekaj sreče videti tudi v Samariji, kako v jati glasno preletavajo prepad no tesen. Bolj zanesljiv pa je obisk planote Lasithi v pogorju Dikti na vzhodu. Rodovitna planota na 820 metrih višine je znana po mlinih na veter z vetrnicami iz jadrovine, ki so jih svojčas uporabljali za namakanje obdelovalnih površin. In ravno ta velika polja so tista, kjer je treba pokukati za pla ninskimi vranami. Seveda pa najti jato vran na veliki planoti sploh ni lahko opravilo. Zanesti se moramo na oster vid in še ostrejši sluh. Planinske vrane se v jati značilno žvižga joče oglašajo, podobno kot planinske kavke (Fprrhocorax graculus), zato jih ne bo težko zgrešiti. Vendar pozor! Na Kreti žive tudi slednje, zato bodimo pozorni na rdeči in ne koliko daljši kljun ter značilnosti silhuete, ki zanesljivo ločita vrsti. Pri križarjenju prek lasithskih polj bomo seveda naleteli še na marsikatero ptičjo zanimivost, od rjave cipe (Anthus campestris), različnih vrst škrjancev in kupčarjev, da nes že redke turške kot orne (Alectoris chukar), pa do obveznih jastrebov in rjaste kanje (Buteo rufinuš), ki se na Kreti pojavlja med selitvijo. Krožna cesta, ki se vije po robu planote, vodi tudi do turistično zelo obljudene Diktske votline, v kateri naj bi bil po legendi rojen Zevs. Majhna jama je za kraške ga Slovenca sicer pravo razočaranje, a če nas zanimajo ptice, nas bo njen vhod pritegnil zaradi gnezd skalnih lastovk, v jame pa se na Kreti v jatah zatekajo prenočevat tudi planin ske pevke (Prunella collaris). Kretsko gorovje je bogato tudi
z najrazličnejšim endemičnim živalstvom, med katerim so metulji morda najbolj opazni. Kar tri vrste dnevnih metuljev je mogoče videti le na Kreti, da seveda ne omenjamo celega kupa najrazličnejših vzhodnosredozemskih posebnežev. Bolj ali manj povsod po kretskem visokogorju pa nas bodo nadlegovale domače koze. Te postanejo še posebno nadležne, ko se spraviš k malici, ki jo je ob bližnjem bolščanju vse večjega števila radovednih in lačnih koz nemogoče pojesti. Svoje h kaljenju kretskega visokogorskega miru dodajo še turisti, ki v želji po iskanju sledov starodavnih civilizacij za-tavajo globoko v notranjost in potem ne vedo, kaj bi v golem skalovju in tmasti makiji sploh počeli. Koze in turisti vse povsod so pač dandanašnja kretska stvarnost!
Visoke gore omogočajo, da je na Kreti tudi nekaj rek, ki si utirajo pot do morja skozi globoke soteske. Nekateri izlivi so prav spektakularni, s peščenimi sipinami, kamor zahajajo morske želve znašat jajca. Ena takih je plaža Preveli z veličastnim ustjem reke Megapotamos, kjer se poleti žal gnete turistov. No, pot ob reki v notranjost je bolj zanimiva. Sprva je reka počasi tekoča in bujno zaraščena mlakuža, na bregovih katere se sončijo rečne sklednice (Clemmys caspica), z obrežnih palm pa oprezajo vodomci (Alcedo atthis). Se dlje od morja pa je značaj reke že povsem alpski s prodnatim dnom in velikimi balvani. Tudi tu reka ni mrtva in med velikimi prodniki se skriva cela vrsta vodnih bitij, od jegulj (Anguilla anguilla) do zanimivih sladkovodnih levantinskih rečnih ra-kovic (Potamon potamios). Sotesko nad reko preletavajo skal ne lastovke in planinski hudourniki (Tachpmarptia melba), v obrežnem rečnem rastju in skalovju pa je moč najti vse polno ptičjega življa, od gnezdečih svilnic (Cellia cetti), sredozemskih kupčarjev (Oenanthehispanica) in žametnih penic (Sylvia melanocephala) do preletnih posebnežev, kakršna je denimo citronasta pastirica (Motacilla citreola).
Med Libijskim in Egejskim morjem
V primerjavi s turističnim severom otoka, ki ga obliva Egejsko morje in kjer prevladujejo večnadstropni hoteli in druga turistična navlaka, je jug otoka pravo nasprotje. Tu so naselja majhna, nekatera dostopna celo samo po morju,
12 Svet ptic
stisnjena med veličastnimi pečinami in Libijskim morjem. Kljub peščenosti plaž ne prešteješ kopalcev na prste obeh rok. Seveda so izjema nekateri turistični biseri, na primer plaže Vai, Preveli, Matala in Elafonisi. Na razburkanem mor ju je mogoče kar z obale s teleskopom opazovati viharnike in to tudi iz takšnih turističnih središč, kot sta Hersonissos in Malia. Morske ptice je pravzaprav mogoče opazovati ob vsej obali in čeprav denimo galebov ob kretski obali ni videti toliko kot na primer ob jadranski, so vendarle opazovanja redkejših vrst, kot sta na primer zalivski (Larus genei) in rjavi galeb (I. fuscus), tukaj dokaj redna. Na otočkih vzhodnega dela Krete gnezdijo sredozemski posebneži, sredozemski sokol (Falco eleonorae) in sredozemski galeb (larus audouinii), zato je prav na vzhodni Kreti največ opazovanj obeh vrst, na primer na plaži Itanos. V bližini slednje so tudi najsevernejše plantaže banan. In prav nenavadno si je tod privoščiti banano, ki je dozorela na drevesu! Pravijo, da so obmorske votline na majhnih otokih ob vzhodni obali Krete še vedno brlogi sredozemske medvedjice (Monachus monachus), katere prihodnost je spričo njene sredozemske endemičnosti in surovega preganjanja na tem svetu negotova. Tako pač je, človek, ki danes očitno vse učinkoviteje obvladuje ta svet, povzroča izginjanje nekaterih vrst in spet omogoča širjenje drugih. Na j užni obali Krete bomo na primer ob potapljanju v toplem Libijskem morju pod kamni naleteli na pisano rakovico eksotičnega videza, dolgonogo trnasto rakovico (Percnon gibbesi), ki je povsem nov rdečemorski prišlek na kretskih obalah. Ogrevanje ozračja se pozna tudi na toplej šem morju, ki je kot nalašč za naseljevanje tropskih eksotov v Sredozemlje.
Kretsko nižavje - od mokrišča do antičnih ostalin in turističnih mest
Mnogi ornitopustolovci, ki so obiskali Kreto, priporočajo ogled vodnih akumulacij, med katerimi je ena najbolj znanih v bližini glavnega mesta jugovzhodne Krete Ieraptera. Gre za velik vodni zbiralnik ob naselju Ag. Georgios. Seveda je to, kar bomo ptičjega videli na akumulaciji, odvisno od časa, ko jo bomo obiskali, in seveda od sreče, večinoma pa gre za preletnike, kot so kamenjatji (Arenaría interpres), različni
martinci (TVinga) in prodniki (Calidris), galebi, čigre, race ipd. Nekoč je na Kreti gnezdila tudi izjemno redka in ogrožena marmornata raca (Marmaronem angustirostris), zlasti na ust jih rek in ob vodnih zajetjih, a je danes tod kol gnezdilka že izumrla. Kljub temu pa jo je tu in tam najti na selitvi.
Nižavje med morjem in visokogorjem je na Kreti pozidano, obdelano z oljčnimi nasadi ali pa zaraščeno z nizko makijo. Slednjo naseljujejo različne penice in srakoperji, med po sebneži na primer črnobrada penica (Splvia ruepelli), sicer pretežno maloazijska vrsta, ki naj bi bila razširjena po vsem otoku, a resnici na ljubo je največ opazovanj s skrajnega vzhoda Krete. Še več, pred leti so na Kreti naleteli celo na nekaj gnezdečih parov otoških penic (Splvia sarda), sicer za-hodnosredozemske vrste. V tem pasu je tudi največ antičnih ostalin, med njimi najbolj znana knosoška palača iz minoj skih časov blizu glavnega mesta Iraklio. Čeprav si jo je zavoljo razlage vredno dobro ogledati ob organiziranem vodstvu, ne pozabimo na daljnogled, saj je ptic tu vse polno, od kavk (Coruus monedula) do smrdokaver (Upupa epops). V linah antičnih zidov pa si zavetje poiščejo različne sove, na Kreti zlasti veliki skovik (Otus scops), čuk (Athene noctua) in pegasta sova (7ptoalbd), ki nas bodo nase opozorile predvsem s pernatimi ostanki, ki jih bomo našli med starodavnim kamenjem.
In ko bomo utrujeni od razburljivega popotovanja po Kreti, začinjenega s cestnimi vragolijami domačinov, sedeli sredi turističnega vrveža ob hladnem pivu, ne pozabimo pogleda ti še pod mizo. Vrabčja druščina Krete je nadvse zanimiva. Tod živi t.i. italijanski vrabec (Passer X italiae), ki pa je vendarle nekoliko drugačen od pravega italijanskega vrabca iz Italije. Mednje pa so pomešani še travniški vrabci (Passer hispaniolensis), ki sicer na Kreti naj ne bi gnezdili, a so na se litvi izjemno pogosti. Ornitološka zabava pri določanju vrabcev tako tudi ob dolgočasnem poležavanju v obalnem gozdu senčnikov ne bo izostala! •
11: Pravijo, da so obmorske votline na majhnih otokih ob vzhodni obali Krete še vedno brlogi sredozemske medvedjice (Monachus monachus), katere prihodnost je zaradi njene sredozem ske endemičnosti in surovega preganjanja na tem svetu negotova foto: Matthias Schnellmann / 21 Ach
12: Korita kretskih rek, pa čeprav zelo kamnita, niso mrtva in med kamni rečne ga dna se skrivajo marsikateri posebneži Takšna je tudi sladko vodna levantinska reč na rakovica (Polamon potamios). foto: Al Vrezec
13: Z visokih gora si skozi številne ozke soteske pot do morja utirajo reke in nekatere do morske obale pritečejo prav spektakulamo, kot na primer veličastna reka Megapotamos na plaži Preveli ob južni obali Krete.
foto: Al Vrezec
Priporočena literatura:
. HANDRINOS, G. & AKRIOTIS, T. (1997): The Birds of Greece. Christopher Helm, A & C Black, London.
• SFIKAS, G. (2006): Birds & Mammals of Crete. Efstathiadis Group s.a., Athens.
//letnik 14, številka 03, september 2008
13