Št. 10.        Ljubljana, dn^ i. oktobra   tgo2.        X. tecaj.
Naša Anka.
fVes neugnanka              Taka je Anka,
Naša je Anka,              Res neugnanka,
Glasna in živa             Dokler ne prtde
In nagajiva,                  Tihi večer.
Pravo pravcato
Živo srebro!             Tihi vcčer pa
Anko prevzame,
Teka po vrtu,                  Ljubko poboža
Skače po EiiŠi,              In jo objame;
Vriska in poje,            Rahlo zatisne
Glasno se smeje,         Ji nagajive
Kakor Škrjanček          Bistre \n žive,
Vedno žgoli.                Modre oči.
Takrat pa Anka Ni neugnanka, Glasna in živa, — Marveč zaspanka, Mirna in tiha, Dokler je zjutraj Dan ne zbudi.
Ivan Istina
>/Y
10