v

#

o




■

7 '


00

@.ZV)0(o

sin

pravniških evangeliih

Wft'

;?

Spisal

Fil. Jak. KafFol,

samostulni Kaplan v Bajtuji pri Vipavi.

u umumi

Natisnil in založil Jož.fRud. Milic.

1856 .

MUSI

tttitai

PO

PRAZNIKIH EVANGELUH

Spisal

FII. JAK. K A F F UL,

samostalni Kaplan v Bajtuji pri Vipavi.

w liiiMm

Natisnil in založil Jož. Rud. Milic.

Imprimatur.

Augustiims Codelli, m. p.

Praepos. et Vičar. Gen.


Službo nastopiven ogovor.

Od braternega podučenja in posvarjenja.

„Beseda Kristusova nuj ■prebiva obilno med vami  c vso mo¬
drostjo; učite in opominjajte se med seboj s psalmi, s hvalnimi in
duhovnimi pesmimi. u  Sveti Pavl do Kološanov III. 16.

JSlJožje slave uneti apostel sveti Pavl je po svojem
poklieu v oznanjenje Jezusovega nauka neptrudeno edino
izveličansko vero po svetu ljudem razglasoval, noč in
dan si miru ni dal za božje kraljestvo delati. Kolikanj je
on za pokristjanjenje vernih narodov storil, nam očitno
sveto apostolsko djanje razlaga, in njegovi sveti listi, ki
jih je mnogoterim skerbno pisal, jasno povedo. Med
drugimi listi svetega Pavla jaz dans unega opomnim,
kojega je na Kološane na jutrovim pisal. On scer pri
njih pridgal ni, pa je veselo praviti slišal, kako radi so
Kološani sveto keršansko vero sprejeli; — zvedel je pa
tudi, da so v nevarnosti od krivih učenikov in slabih
tovaršev zapeljani biti. Ker jih sam obiskati ni vtegnil,
jim pa priserčno pismo piše, ter ga po svojem prijatlu in
sodelovcu v Gospodovem vinogradu—Tihiku — jim pošlje.
V tem pismu sveti Pavl Kološane med drugim opominja,
da naj se zvesto svetega evangelja derže in eden dru-
zega k lepemu pobožnemu življenju bude, ker jim reče:

Beseda Kristusova naj prebiva obilno med vami z vso
modrostjo; učite in opominjajte se med s e bo j. a

Kakor sveti Pavl skerbijo tudi naš vikši pastir —
Goriški nadškof — za vso sebi izročeno čedo, in neutru-
deno za dušni blagor svojih kristjanov delajo. Pred
malimi dnevi ste vi d. p. domačega kaplana iz svoje

1 *

4

srede zgubili; previdnost božja ga je drugam poklicala.
Xaš milostljivi nadškof so z veseljem slišali, kako radi
ste ga imeli, kako zvesto ste ga poslušali, kako lepo ste
po svetih naukih, ki ste jih iz njegovih ust slišali, živeli
in še živite; — pa Oni tudi dobro vedo, da kmalo bi
Satan ljulko med pšenico nasijal, ako bi vi čuvaja ne
imeli, in da bi lahko od slabih tovaršev zapeljani bili.
Ker miloskerbni nadškof ne vtegnejo sami vas obiskati
in vam pridgati, so pa mene slabega služabneka —kakor
svoje živo pismo — k vam poslali, po kterem želijo, vas
vedno k lepemu življenju, kije  po svetim evangelju, spod-
badati in vam sporočijo s svetim Pavlam, rekoč: „ Beseda
Kristusova naj prebiva obilno med vami z vso modrostjo;
učite in opominjajte se med s e bo j.“

S temi besedami stopim tedaj dans pervikrat med
vas in ker v njih najdem dolžnost braternega podučenja
in posvarjenja obširno zapopadeno, hočem vam pervo
pridigo ravno od te vazne dolžnosti braternega poduče¬
nja in posvarjenja izustiti.

Sedmerodarni sveti Duh! ki si me — nevredno
posodo — v Kristusovega mašnika posvetil in v oznano-
vavca svetega evangelja izvolil, pridi, moje serce s
pravo božjo ljubeznijo presuni, in mojemu jeziku sveto
zgovornost blagodari, naj bi jaz v svojem sercu milemu
Jezusu snažno in pobožno prebivališče vselej hranil, s
svojim jezikom pa ga po vrednosti povsod serčno ozna-
noval. — Angeli nebeški! ki ste od Boga varhi te duhov-
nije postavljeni; in ti sv. I.,.  kteremu v čast je ta cerkev
vsred te poštene srenje posvečena; in ti prečista Devica
Maria, ki te vsi katoličani svojo milostljivo mater imamo;
Vam se ponižno priklonem, ter vas lepo zaprosim vaše
pripomoči, naj bi jaz visoke dolžnosti tukej na tanko
spolniti, ter svojo in drugih duše nebesam pridobiti za-
mogel. — Vi pa predragi kristjani, za kterih duše bom
jaz sodniku enkrat račun dati mogel, bodite mi pokorne
ovce, pustite se po pravi paši voditi, in poslušajte me
vselej pazno. Začnem.

5

Braterno podučenje in posvarjenje obstoji v tein, da
mi, bodimo si kakoršnega stanu koli, svojega bližnega, ka¬
dar ga v svetih {zveličavnih resnicah nevednega vidimo,
po svoji zmožnosti in po lepi priložnosti radi v potrebnih
naukih prav prijazno podučimo, in pa, kadar ga neker-
šansko živeti zapazimo, de ga Ijubeznjivo opominjamo,
ter ga serčno okregamo, kadar ga nove hudobije snovati
slišimo, in ostro mu s pravico božjo požugamo, kadar ga
v malopridnem delu zasačimo. — Ta dolžnost braternega
podučenja in posvarjenja je tako važna, da nihče med
kristjani se nji odtegniti ne sme, kteri se noče pred več¬
nim sodnikam težkega odgovora krivega storiti. To bom
spričal, in rečem:

I. Dolžnost braternega podučenja in posvarjenja
je nam sam Jezus naložil.

Kadar je bila po pervem zvirnem grehu človeška
pamet otemnela in popačena volja k slabemu se nagnila ,
so Adamovi otroci, ki so na duši po božji podobi vstvar-
jeni, v poznanju pravega Boga tako hirati začeli, da so
se od žive resnice zmerej bolj oddaljili in pravi namen
svojega vstvarjenja pozabovali. Žalostno je bilo viditi,
kako so razni narodi po duhovni temi tavali in z gerdimi
pregrehami se sramotili. Milini nebesam so se človeški
otroci usmilili, in Jezus Kristus je po večnih sklepih Boga
Očeta na zemljo doli stopil, vesolnemu svetu vgasnjeno luč
božjega spoznanja spet prižgat, grešnega življenja ljudi
rešit in pravo službo božjo med narodi vpeljat. To je
on v tri in tridesetih letih svojega življenja na svetu do¬
gnal. Povsod je učil, človeško pamet jasnil, svete nauke
razkladal, greh zatiral, grešnike svaril in k poboljšanju
milo napeljeval.

Kar je on neutrudeno delal, je tudi vsem svojim
nasledovavcom skerbno priporočeval. Postavil je učenike,
kterim je pri svojem odhodu is tega sveta serčno naročil
sveti evangelj vsem stvarem oznanovati; postavil je opo-
minjevavce, kterim je zavkazal, grešnike svariti in k sve¬
temu življenju vse ljudi buditi. Ali kakor je tem po
odločenem duhovnem stanu tako opravilo naročil, je pa

6

tudi vsem svojim naslednikom, ki se kristjani imenujejo,
visoko dolžnost braternega podučenja in posvarjenja na¬
ložil, ker je rekel: ..Ako greši zoper tebe tvoj brat,

pojdi in posvari ga med seboj in med njim samim.
Ako te posluša, si pridobil svojega brata. 11  Mat. 18, 15.
Od te dolžnosti, ktero je Jezus s temi besedami vsem
prav zastopno razglasil, je že v starem zakonu Gospod
Bog po modrem Siraliu govoril, kjer beremo: „Ne boj

se svojega bliknega po njegovem padu posvariti ,“ Sir.
4, 27.  in se učimo, da ,,Bog je vsakimu zapovedal za
bliknega skerbeti. iL  Sir. 17, 12.  Od te nam po Jezusu
naložene dolžnosti govori tudi apostel sveti Pavl, ker
piše: „Prosimo vas, posvarite te, ki gerdo kivijo. li

I. Tes. 5, 14.  Od te visoke dolžnosti govorijo tudi vsi
cerkveni učeniki. In med drugimi sveti Krizostom milo
čez zanemaro te dolžnosti toži, rekoč: vidimo svoje brate
v hudičeve kremplje padati, in jih še ne ogovorimo.

, Ako vse to presodimo, kdo med kristjani se bo od
dolžnosti braternega podučenja in posvarjenja prostega
mislil? kdo se bo z neslanimi besedami izgovarjal, rekoč:
kaj je meni za druge mar, vsak bo za sebe odgovor
dajal? In če še prav pomislimo, kaj pomeni: svojega
brata pridobiti in njegovo dušo nebesam prikupiti, zdi se
mi, da kristjanstvu se mora odpovedati, kdor to dolžnost
zanemarja. — In vender se med današnjimi kristjani taki
najdejo, kteri na to Jezusovo zapoved nič kaj ne poraj-
tajo; marveč svoje zagrešene brate brez vsega posvarjenja
po žalostni poti pregreh dirjati puste. Takih vest nič ne
peče, kadar vidijo duše svojih bratov v hudičeve kremplje
padati. Oh nezvestneži! ali ne veste, kaj ena človeška
duša velja? ali ste pozabili, kolikanj rešne kervi je mili
Jezus za človeško dušo prelil?

Tako pač svetniki niso ravnali. Beremo od svete
Katarine Serafinske, da je rekla, da ona bi rada na pe¬
klenske vrata stopila in vedno ondi ostala, ko bi braniti
zamogla, da bi nobena duša nikdar v pekel ne šla. Be¬
remo od svetega Ignacja Lojoljana, da je rekel, da on
raji, kakor v nebesa gre, na zemlji ostane, če zamore

7

bližnemu v nebesa pomagati. Ti svetnik je tudi nekega
tcrdovratnega grešnika večkrat svaril, da naj hudo pri¬
ložnost opusti. Neki dan se ta grešnik spet v navadno
priložnost napravi. Sveti Ignaci to zve, in ga gre na
pot čakat. Po zimi je bilo in svetnik se do gerla v merzlo
vodo potopi. Ko hudobnik merao gre, začne Ignaci nad
njim vpiti, rekoč: „Kam greš? Le pojdi, pa božja roka

je nad teboj! Jaz bom tukej v terpljenju zavoljo tvoje
duše, da se spreoberneš, in pogubljen ne bodeš. 111  Greš¬
nik se je tega govorjenja prestrašil, se vernil, hudo
priložnost opustil, ter se poboljšal. Kje se pa današnje
dni taki goreči opominjavci najdejo? Jaz se hočem k
svojemu Jezusu oberniti in čez tiste kristjane, kteri dolž¬
nost braternega podučenja in posvarjenja zanemarjajo milo
se pritožiti; jaz mu hočem reči, de naj stopi doli is
križa, na kterega se je zavoljo človeških duš pribiti pu¬
stil; sej inu nič ne pomaga za zveličanje ljudi sveto kri
prelivati, ker nočemo njegovega izgleda posnemovati in
eden druzega k svetemu življenju spodbadati. Jelite, je
bil mili Jezus dolžan za nas terpeti in nas večne pogube
rešiti? Ne, ne, pravi prerok: rt On je bil darovan,

ker je sam hoteli  On se je dal za nas križati, se je
dal umoriti, da je nas nebesam pridobil. In mi bi kali
ne hotli njegovega izgleda posnemati? bi ne hotli Jezu¬
sove zapovedi spolniti in za zveličanje svojega nevrednega
in zagrešenega brata nič storiti ? Ne, taki nehvaležniki
nočemo Jezusu biti, marveč kakor je on za našo dušo
vse storil, kar je razžaljena božja pravica terjala, hočemo
tudi mi za poboljšanje svojih bratov vse storiti, jih hoče¬
mo učiti in svariti, kakor je nam Jezus naložil.

11 . Dolžnost braternega podučenja in posvarjenja
nam naš telesni dobiček naloži.

Gotovo je, da zavoljo enega hudobneža pride več¬
krat jeza božja čez celo ljudstvo. To je učil modri
Origen, in sveto pismo to resnico poterja. Poglejmo. Ko
so Izraelci v obljubljeno deželo prišli, so si tisto z me¬
čem vsvojiti mogli. Gospod Bog jim je vidno pomagal.
Cudovitno jim je mesto Jeriho v oblast dal, ter jim za-

8

povedal ga razdjati, vse pokončati in si ničesar prihraniti.
Zdaj so oblegli mesto Haj in z naskokom ga vzeti mislili.
Pa drugač se jim je zgodilo. Izraelci, ki so povsod slo-
vitno zmagovali,^ so bili tukej od sovražnikov zmagani in
razškropljeni. Žalost in strah jih obide, Jozue njih voj¬
voda, in vse Izraelsko ljudstvo se k Bogu oberne ter mu
zdihvaje toži, da jih je zapustil in sovražnikam izdal.
Bog jim pa razodene, de zavoljo nekega grešnika, ki
med njimi živi, jih je štrafal. Jozue hudobneža s srečko
poišče, in najde, da neki človek, Ahan po imenu, si je
bil podstopil proti božji zapovedi nekej malega od plena
v Jerihi si obderžati, poskril je bil namreč rudeč plajš,
in dve sto siklov srebra, in eno zlato mero pet deset
siklov. Jozue ga ukaže zavoljo njegove nepokoršine kam-
njati. In potem ko je bil Ahan v Ahorski dolini pod
kamni dušo pustil, in je bilo vse, kar je imel, z ognjem
požgano, so Hebrejci zopet sovražnike povsod zmagovali.
Glejte božjo štrafo zavoljo samo enega grešnika nad celim
Izraelskim ljudstvom.

Pa ti izgled ni edini v svetem pismu. Imamo še
druge. Prerok Jona se je stavil v mesto Ninive pridgat
iti, in je po morju utekel. Pa strašen vihar je vstal, in
zavolj njega bi bili kmalo vsi drugi mornarji konc storili.
Kralj David se je bil prevzel in je vkazal ljudstvo popi¬
sati, naj bi vedel, kolikanj podložnikov ima; pa Gospod
Bog mu pošle kugo v kraljestvo, in zavoljo Davidove
prevzetnosti je bilo vse ljudstvo šlrafano. Glejte resnico
dovižano, da zavoljo enega hudobneža božja roka več¬
krat cele vasi, okrajne, dežele in narode štrafuje. In
sveti Avguštin doloži besedo, da Gospod Bog ravno zatega
del to dela, ker so ljudje nemarni v braternem poduče-
nju in posvarjenju, in nič ne porajtajo, da eden ali drugi
njih bratov hudobno živi; zakaj vsi smo med seboj udje
ediniga duhovnega telesa, ako eden ud oslabi, in drugi
mu k zdravju pomagati nočejo, bodo kmalo z oslabljenim
udom vred terpeti mogli.

Obernimo to resnico na svoje okolšine. Vprašam:
Od kod so te stiske, reve, težave in nesreče, k oje se

9

okoli nas vsaki dan bolj množijo? od kod take hude leti¬
ne, koje nas lakote končati žugajo? od kod nerodovitnost
zemlje? od kod sovražne nevihte vremen? Mi sami Bogu
palico dajamo, s ktero nas tepe. Med nami razpaseni
hudobneži živijo, in mi jih ne svarimo; med nami taki
malopridneži okoli lazijo, ki Boga zaničujejo in keršari-
skemu imenu nečast delajo, mi jih poznamo, pa namest da
bi jih učili, opominjali in pokregali, jim še roko deržimo
in radi v njih družbo zahajamo, ter se jim smejamo.
Zatorej nas božja roka štrafuje in bo nas tepla do živih
kosti, ako se ne bomo ovedeli, sami se poboljšali, in
svoje nevedene in zagrešene brate po dolžnosti učili in
svarili. Ne tožujmo tedaj čez slabe čase, ampak hudimo
se čez greh, ki je pervi vzrok vseh nesreč, ihtimo se
čez hudobneže, zavoljo kterih nas Bog strahuje, jezimo
se sami čez se, da tako malo za lastni telesni dobiček
skerbimo, ker visoko dolžnost braternega posvarjenja v
nemar puščamo.

Kadar vi hišo svojega soseda v ognju vidite, hitro
gasit letite, in z vso urnostjo vodo nosite. Cernu si toli¬
kanj prizadevate in lastno življenje v nevarnost postav¬
ljate? Zato ker se bojite, da bi plamen do vaše hiše ne
švignil in jo zapalil. Vi za lastni dobiček skerbite. Ravno
tako, kadar vaš bližni greši, verjamite mi, da imate ogenj
v soseski; zatorej hitite, priletite, posvarite, pokregajte;
zakaj gre za vašo dobro, na pragu se vam nesreča kaže,
z malopridnim bližnim bodete tudi vi s štrafo obiskani.

III. Dolžnost braternega podučenja in posvarjenja
nam naš dušni dobiček nalaga.

Sleherni kristjan — tedaj tudi mi — moramo pred
vsem drugem za dušno zveličanje neutrudeno skerbeti. To
ne bo nihče tajil. Naše dušno zveličanje se pa na dvoje
opravilo opera; mi moramo namreč za dopernešene grehe
božji pravici zadostiti in pa z dobrimi deli se venčati.
Spolnjenje dolžnosti braternega podučenja in posvarjenja
nam prav koristno pomaga oboje doveršiti.

Poboljšanje našega zagrešenega brata, kterega smo
mi na pravo pot zavernili, je Bogu zlo dopadljivo zado-

10

stilo za naše grehe. Sveti Jakop nas tega poduči, ker
piše: „ Bratje moji, ako kdo zmed vas zajde od res¬

nice  , in ga kdo verne; naj ve, da, kdor grešnika verne
od njegove krive poti, bo rešil njegovo dušo od smerti,
in pokril  (dobro te besede zapazite J in bo pokril veliko
število grehovJak.  5,  19.  Pa še več. Kdo zmed nas
zamore terditi, da ni s svojimi pretečenimi grehi nobe¬
nega pohujšanja dal in kakšine duše Bogu vkradel? Kako,
ali smo si svesti, da bo nebeški Oče nam odpustil, do¬
kler mu ukradene duše ne povernemo, ali vsaj toliko
druzih duš ne pridobimo, kolikor smo mu jih odpeljali? V
svetih bukvah stoji pisano: ..Kdor bo eno Hval umoril,

bo eno drugo -za njo dal, to je  — dušo za dušo." 111.
Moz. buk. 24, 18.  Kimamo upa v odpušanje, dokler
škode ne popravimo, škode pa popraviti- ne moremo, do¬
kler za ukradeno dušo druge duše ne povernemo; zakaj
za zapravljeno dušo ni primernega plačila, ker je po
besedah svetega Ambroža celi svet premajheno zadostilo
za eno samo dušo. Ne bom pravil, kako so vsi spokor¬
niki svete cerkve to resnico cenili in kar so poprej skoz
svoje'slabe izglede zagrešili, pozneje z gorečim poduče-
njem in vednim posvarjenjem popravljali; ne bom med
drugimi opomenil svetega Pavla, od kterega vemo, da
kakor je sveto cerkvo poprej preganjal, je po svojem
sprebernjenji z neutrudeno gorečnostjo sveti evangelj pov¬
sod oznanoval in tako za poprejšne grehe Bogu zadosto¬
val; samo rečem: ne odtegujmo se dolžnosti braternega
podučenja in posvarjenja, ako se nočemo pogubiti, opo-
ininovajmo svoje zagrešene brate, ako hočemo božji
pravici za storjene grehe zadostiti, povračajmo Bogu
dušo za tisto po naših grehih pohujšano in ukradeno dušo.

Kakor nam braterno podučenje in posvarjenje po¬
maga Bogu za dopernešene grehe zadostiti, nam pa tudi
dušne zaklade spravlja. Ni boljšega dela na svetu, s
kterim bi si ljudje nebesa služili, od braternega podučenja
in posvarjenja. Sveti Gregor nas tega zagotovi, ker
pravi: Ni Bogu bolj dopadljivega daru, kakor je goreč¬
nost za zveličanje duš. — Se postiti, moliti, in ubogajme

11

dajati so prav dušokoristne dela, pa grešnike svariti in
duše nebesam kupovati je še imenitneje. Prepričajmo se.
Kdo se je kdaj ostrejše postil kakor Jezus, kteri se je
štirdeset dni vse jedi zderžal? pa vender nevedne pod¬
učit in grešnike svarit je rad na gostije k čolnarjem
in očitnim grešnikom šel in je veselo z njimi vred je¬
del. —- Kdo je bil v molitvi bolj stanoviten od Jezusa,
kteri je cele noči na samotnih krajih premolil? pa vender
duše zveličat je od kraja do kraja po Izraelskim hodil in
tudi po noči se obiskovati dopustil. — Milošino deliti in
ubogim pomagati je resnično, bogatijo si za nebesa sprav¬
ljati, pa vender uči sveti Krizolog, da kdor eno zagre¬
šeno dušo s posvarjenjem poboljša, več stori, kakor da
bi veliko premoženje med uboge razdelil; zakaj kdor
ubogaj me da, telo terpljenja reši, kdor pa zagrešenega
brata posvari, njegovo dušo hudičevih krempljev oprosti
in večnega terpljenja reši. —

Ker je tedaj resnično , da podučenje in posvarjenje
našega bližnega nam odpušenje nekdanjih grehov pridobi
in za večnost nam dušnih zakladov spravlja, ali ne seže
ta dolžnost v naš dušni dobiček? In ako še enkrat v
celo današnjo pridigo pogledamo, moramo pač prepričani
biti, da smo dolžni svojega bližnega pri slednji priložnosti
podučiti in posvariti; zakaj to dolžnost nam 1. sam Jezus
nalaga, 2. jo nam nalaga naš telesni dobiček, in 3. jo
nam naš dušni dobiček nalaga.

Predragi kristjani! Kar sim do sadaj od visoke
dolžnosti braternega podučenja in posvarjenja jasno raz¬
ložil, sicer vas vse po vaši zmožnosti in raznih okolišinah
zadeva, pa posebno mene, ki sim dans vaše duše past
prišel, po mojem duhovnem stanu veže. Meni veljajo
Jezusove besede: „ pojdi in oznanuj evangeli vsem

stvarem;  meni velja naročilo svetega Pavla: oznanuj
besedo, ne jen ja j, bodi si pritožno ali nepriložno; po¬
svari, prosi, pokregaj -z vsem poterpljenjem in ukam .“
Jaz sim dans med vami postal Gospodova trobenta, ktera

12

ima od tukej tako glasno trobiti, da se bo njeni glas
po vaših hišah, po vaših vaseli, po vaših logih in
vinogradih in goričicah in gojzdih razineval in pa nar
skrivniši občutke vašega serca pretreseva!. Jaz sim
sveto službo Gospodovega čuvaja pri vas prevzel, in
moram noč in dan na straži stati, naj bi sovražnik —
peklenski Satan — v duhovnijo ne zalezel, in kakšine
duše ne osleparil ter jo ne odpeljal. Velika je moja naloga
in bi rekel, angelskim ramenom pretežka, — vender od
zvestega njenega spolnjenja visi moje in vaše zveličanje.
Gospod Bog me bo enkrat k računu klical, odgovor bom
moral dati od svojega obnašanja med vami, in gorje
meni, ako se bo zavoljo mene kdo zmed vas pogubil,
iz mojih rok bo pravični sodnik zgubljeno dušo terjal.
Kaj mi je torej početi? kako se med vami obnašati?
Vem, kaj bom storil; — v Boga bom terdno zaupal, in
njega vedno na pomoč klical, sveti evangeli bom goreče
oznanoval in resnice lačnim — nebeški kruh — marljivo
lomil, bogoljubne duše bom na poti pobožnega življenja
krepčal in poterdoval, mlačne kristjane bom z nebeškim
ognjem vžigal in s sveto ljubeznijo navdajal, grešnike pa
bom opominjal, jih bom ostro svaril in z božjo pravico
jim hudo žugal. Vas vse bom neprenehama klical k ne¬
beškim vrelcom, kteri se iz Jezusove prebodene strani
milo cedijo, in so presveti zakramenti, ter bom noč in
dan pripravljen z usmiljenim Očetam nebeškim vas pomiriti
in sprijazniti.

V vaši priči se jaz dans zarotim proti vsi pregrehi,
ki bi se ined vami vgnezditi hotla, serdito se vojskovati
in vsim dušomorivnim zlobam hud boj napovem; v vaši
priči se dans zaprisežem, da malopridnežom ne bom miru
dal, dokler se ne bodo z božjo gnado na pravo pot po¬
vem ili.

K vam se obernem srenjski predpostavljeni! Slišali
ste od dolžnosti braternega podučenja in posvarjenja;
lahko ste spoznali, da take tudi vas vežejo. Lepo vas
zaprosim, pomagajte mi učiti in svariti, pomagajte mi
opominovati in kregati, pomagajte mi vso krivico, malo-

13

pridnost, hudobijo in pregreho iz naše soseske odpraviti;
pomagajte mi za časni in večni blagor meni izročene čede
skerbeti. — K vam se obernem hišni gospodarji, dru¬
žinski očetje, in rodovinske matere! Dolžnost učiti in
svariti tudi vam na ramenih sloni. Glejte, da jo do svojih
otrok zvesto spolnili bodete; glejte, de ne bodete terpeli
pri hiši takih ljudi, od kterih veste, da božje zapovedi
prelomljajo; glejte, da poslom in najemnikom pripustili
ne bodete v vašej hiši, na vašem polju, pri domačem
delu gerdo in pohujšljivo klafati, zakaj Gospod se je po
preroku zarotil, svoje prekletstvo nad grešnike izliti, ter
z njim njih pohištvo kakor s požrešnim ognjem razdjati.
Prijazno vas torej zaprosim, pomagajte mi zoper greh
se moško vojskovati in vaše družine na tisto stopnjo
svete popolnosti pripraviti, na kterej bi v Jezusu Kristusu
biti imele. Ne pozabite sveto domačo službo zjutrej in
zvečer opravljati in svojo družino v strahu božjem der-
žati. — K vam se obernem keršanski mladenči in dekline!
vi ste nježno cvetje na Kristusovem polju, na vas se
cerkev in deržava ozirate, vi ste zaup boljši prihodnosti.
Glejte, da tih pravičnih nad ne vničite; varite, da mla¬
dega serca z grehom ne popačite, in že v mladosti si
celo prihodnje življenje ogrenčite. Zapomnite si, da le
pobožnost in nedolžnost serca bo vas časno in večno
srečne storila. Zatorej ne izdajte se razujsdanosti, učite
in svarite se med seboj, bežite pred zapeljivci kakor je
egiptovski Jožef pred nesramnico vtekel. Bog vas povsod
vidi; on, kteri ima v rokah vaše življenje in vašo smert,
bo vas blagoslovil, ali pa preklel, kakor bodete njegove
zapovedi, ktere sim vam jaz oznanovat prišel, ali zvesto
spolnovali ali pa nehvaležno zaničevali. — K vam se
obernem posli in najemniki! Vi si scer z velikim trudom
vsakdanjega kruha služiti morate; pa to vas nima žaliti,
saj je bil tudi naš mili Jezus tak ubožec, da ni imel
glave kam položiti. Ako ste v pozemeljskih rečeh ubogi,
hrepenite pa po večni bogatii; ako ste na zemlji nizkega
stanu, prizadevajte si, da bodete pa pri Bogu žlahtniki.
\ edite, da pri Bogu je naj več tisti vreden, kteri ga

14

naj serčnejše ljubi. Ljubite Boga, in iz čiste ljubezni do
njega varite se greha. Opominjajte in svarite se med
seboj. — Vsi moji preserčni bratje in ljubeznive sestre!
podajmo si prijateljsko roko, da, kakor je neskončno
usmiljeni Jezus za nas vso svojo presveto resno kerv na
sramotnem križu prelil, hočemo tudi mi eden za druzega
svoje življenje postaviti, hočemo eden drugemu k zveli¬
čanju pomagati, hočemo poskerbeti, da bo beseda Kri¬
stusova prebivala obilno med nami z vso modrostjo, se
hočemo med seboj učiti in opominjati.  — Ti pa nes¬
končno dobri Oče nebeški! ki z milostljivim očesam na
nas gledaš, daj nam gnado spolniti, kar smo obljubili;
požegnaj nas, svoje otročiče, in tvoj nebeški blagoslov
naj vedno pri nas ostane. Amen.

V god neomadežvaniga spočetja
Marie Device.

Maria naša vojvodinja pri rojstvu in smcrti.

„Kdor mene najde, bo našel življenje, in prejel zveličanje od
Gospodah Salom. prip. Vlil. 36.

UL se je človeškim otrokam godilo, odkar jih je bil
peklenski silnik po pervem grehu nepremišljene Eve v
težko sužnost vklenil. Svitli žar umnega razsvetljenja je
čedalje tamnejši postajal, popačena volja ljudi se je za¬
voljo zgube gnade božje zmerej bolj z geršimi grehi
sramotila, Adamovi otroci so se vsakdan dalje od stvar¬
nika ločili. Vesolnemu svetu je bilo obupati. Samo da
sem ter tje so nekteri možje čas za čašam vstajali,
kteri — spoznavši nesrečo človeškega zaroda — so milo
zdihovali, svoje solzne oči proti nebesom povzdigvali, in
netvegama po Rešeniku klicali: „ Rosite ga nebesa doli ,
in oblaki de&ite pravičnega; odpri se zemlja, in rodi
Rešenika. u  Izai. 48, 8,  — Med takimi možmi je bil Očak

15

Abraham, kteri je od nebes tolažni zaup v rešenje člo¬
veških otrok dobil, in pa zavoljo svojega pobožnega
življenja od Boga obljubo dosegel bil, da rešenje bo iz
njegovega zaroda izšlo. 1. Moz. buk. 22, 18. — Med
takimi možmi je bil kralj David, kojemu je bila obljuba
ponovljena in jasneje razložena, da v njegovem zarodu
bodo vsi človeški otroci blagoslovljeni, in da kraljevska
palica ne bo od njegove rodovine odvzeta, dokler rešenik
ne pride. Ps. 88, 20 — 38. — Med takimi možmi, da
druge zamolčim, je bil prerok Daniel, kteremu je bil
Gospod Bog v babilonskem preselovanju clo čas rešeni-
kovega prihoda naznanil, in vse okolišine razodel, v
kterih ima rešenje dognano biti. Dan. 9, 24 — 27 .  •—
Teh obljub se spomnivši nam sveti evangelist Matevž v
današnjem svetem evangelju od Abrahama po Davidu dva
in štirdeset rodov do Kristusa našteje, in scer: od
Abrahama do Davida štirnajst rodov Očakov, ki so v
Abrahamovi obljubi živeli; od Davida do babilonskega
preselovanja štirnajst rodov Kraljev, ki so se Davidove
obljube deržali; in od Babilonskega preselovanja do Kri¬
stusa štirnajst rodov Vojvodov, ki so Danielovega preirnk-
vanja željno dočakvali, dokler se je v Kristusu spolnilo.
Tako današnji sveti evangeli. —

Vse te in druge obljube, ki so med Izraelskim ljud-
stvarn zaup v prihodnega Mesia hranile in vterdovale,
so se današnji dan spoinovati začele; zakaj dans je bila
tista prečista Devica Maria, od ktere je bil rojen rešenik
Jezus, ki je imenovan Kristus, v maternem telesu svete
Ane brez madeža vrojeniga greha spočeta; dans so se
bile tiste veriga kovati jele, s kterimi je sadaj peklenski
Satan kakor zmagan sovražnik v tamnim breznu prikle¬
njen. Jezus ga je s svetim križem potolkel in pohodil in
Maria je svojemu sinu kot slavna vojvodinja človeški
rod rešiti pomagala. Ta peklenska kača se scer še po-
gostama zvija in nam po dušnem življenju streže, pa če
se Marie oklenemo, se bo ona s svojim ljubim sinom
vred za nas vedno vojskovala, zakaj kdor njo najde, bo
našel življenje, in prejel zveličanje od Gospoda.

16

Dragi kristjani! vi že dobro veste, da se Maria za
vse svoje varovance zoper Satana vojskuje: pa naj bi vi
njeno materno skerb za človeške duše še bolje spoznali,
bom vam dans razložil, kako se Maria I. za nase dušno
■življenje pri našem rojstvu , in II. za naše zveličanje o
smertni uri ponaša.

Maria, brez madeža spočeta! pošli nam od svojega
veličastnega sedeža, ki ga v nebesih imaš, sveti žar
pravega razsvetljenja, naj bi mi od Tebe vselej vredno
govorili in govoriti prav poslušali. Vi pa ljubeznivi bratje!
perpravite se, in jaz kmalo začnem.

Med vsemi drugimi stiskami, koje Adamove otroke
terpinčijo, ste posebno dve stopnji tako težavni, da nji
slehern človek z grenkimi solzami polija: Pristop v po-

zemeljsko življenje in odstop iz njega — v večnost sta
tako tužna in nevarna, da jeziku ni izgovoriti; in ako
človek kadaj nebeške pomoči vpotrebuje, je sosebno pri
tih dveh stopnjah vpotrebuje; timveč ker prijatelske člo¬
veške podpore tukej le malo kaj hasnejo, in peklenski
sovražnik vse svoje zvijače razvija in zanjke nastavlja
dušo človekovo v pest dobiti ter jo časno in večno ne¬
srečno storiti. Nesrečna Evina nepokornost! ti vzrokuješ
vse te solzne tuge, ki pri porodu in smerti vsacega člo¬
veka oklepajo. Vrojeni greh je zvirni vzrok, da naš
pristop v pozemeljsko življenje se v Satanovi sužnosti
godi, in da smert nas pri odstopu iz sveta tako strašno
davi. Pa trikrat hvala nebeškemu Očetu! Akoravno je
zavidna kača po tem, ko je bila Evo zapeljala, po vsem
peklenskem kraljestvu zmago opraznovala, in Lucifer je
nevošljivega veselja ukal, ker je mislil, daje  vse Ada¬
move otroke v svojo sužnost vpregel; je vendar večni
Bog za človeka premilo skerbel, in kar je bil tačas za¬
peljivi kači izustil, rekoč: „Jaz bom sovraštvo postavil
med teboj (kačo)  in med ženo, in med tvojim in njenim
zarodam. Ona bo tvojo glavo sterla, in ti boš njeno
peto zalezvala. a  J. Moz. buk. 3, 15.,  se je do besedice

17

spolnilo. Maria Devica je bila tista žena. Ona, ki je
bila brez madeža vrojenega greha spočeta, in je Rešenika
svetu rodila, je peklenski kači glavo sterla; Ona, ktere
se je Satan že pri spočetji ustrašil, ker jo je Evinega
greha prosto vidil, je celemu peklenskemu kraljestvu
vojsko naznanila, ker se je milo prijatelco človeškega
rodu razglasila, in je v naj večjih nevarnostih ter solznih
hipih vsacemu bogoljubnemu človeku od Boga močna voj¬
vodinja zoper Satana dana. Tega se prepričajmo, zatorej

I. Kako .se Maria za naše dušno življenje pri
našem rojstvu ponaša.

Rekel sim že, da človekov pristop v pozeineljsko
življenje je obžalovanja vreden. Pobožni Job je to dobro
spoznal, zatorej se je nad svojim rojstvam hudoval in
rekel: „Naj pogine dan, v kterem sim rojen bil in noč

v kteri sim bil spočet. Tisti dan bodi s tminami pokrit,
in Bog ga iz višave ne čislaj, in luč ga ne razsvitluj;
smertna senca ga zagerni in v britkost naj se pogrezne.
Tista noč bodi samotna in nobene hvale vredna.“ Tako
se je Job v 111. poglavji svojih bukev jezil. In nebeški
Bog mu ni zameril; saj je bil bogaboječi mož v hudobii
spočet in v grehu rojen. — Kakor je bogoljubni Job svo¬
jemu rojstnemu dnevu slabo prosil, imamo tudi mi z vsemi
človeškimi otroci vred, kar jih je pred nami na svetu
bilo in za nami jih bo od žene rojenih, pravični vzrok
nad svojim spočetjem in rojstvam žalovati; zakaj vsih se
pri spočetji madež greha prime, in pri pristopu v po-
zcmeljsko življenje v hudičevi sužnosti beli dan z jokam
pozdravimo.

Resnično je tak pristop v ta svet nesrečen. Ako-
ravno porojenček telesno živi, vendar dušnega življenja
nima, in ga imeti ne more, „ dokler ni iz vode in svetega
Duha prerojen“  kakor je sam Jezus učil. Jan. 3, 3.
In ko bi dete v tem stanu umerlo, joj njemu! večno
hi pogubljeno bilo; zakaj nekerščeni nimajo pravice do
nebeškega kraljestva. — Ni treba dokazovati, da pe¬
klenski silnik se vseh zvijač posluži, ki so še v njegovi

Prass,

2

Ogov.

18

oblasti, porojenčeka v svoji sužnosti obderžati in kerstu
spodmakniti; on se nevidama serdilo stavi, umazano dušo
iz svojega gospodarstva izpustiti. — Poglejmo v cerkvene
zgodbe in vidili bomo, kako prekanjeno se je peklenski
zmaj perve čase keršanstva svetemu kerstu zoperstavljal,
kako so bili od hudičevih najemnikov sveti obredi katoliš¬
kega kersta očitno po glediščih in teržiščih zasmehovani,
kako so krivi učeniki sem ter tje skoz vse dobe vstajali,
zoper zakrament svetega kersta strupeno govorili, in
ljudi motili, naj bi jih bili brez kersta večno umorili.
Vse to je bilo delo peklenske kače, ktera se je branila v
porojenem grehu posužnjene duše iz rok dati, in se brani
še dan današnji.

Pa kdo se je vedno s Satanam za pravi kerst voj¬
skoval? Maria Devica. Ona je peklensko moč že pri
svojem spočetji tako zmagala, da po mislih tridentinskega
zbora madež vrojeniga greha njej nikdar vstisnjen ni
bil; ona je po celem svetu vse krivoverstva ukrotila in
tudi nasprotnike Kersta ugnala; in ona se tudi sadaj še z
ostrim mečem svojega skrivnega neomadežvanja s zape¬
ljivo kačo vojskuje in človeške otroke k pravemu kerstu
vodi, jih iz peklenske sužnosti ierže, ter jim k dušnemu
življenju pripomaga. In res, povejte mi, ljubi kristjani!
kdo bi detetu pomagal pravi kerst doseči? Jelite stariši
in drugi prijatli? Pa kaj oni zoper nevidne Satanove
zvijače zamorejo. Morda bi ga angel varh k kerstu pri¬
peljal? Pa angel varh še le kerščeno dete prijazno ob¬
jame in v varstvo ga prevzame. Kdo bi pomagal? Ne
vem druzega od Marie, od ktere pisano stoji, da nobeden
za človeški rod tako ne skerbi kakor ona. Da, le recimo,
da, kakor so bili Izraelci, kteri so pod oblakom bili in
skoz morje šli, vsi pod Mozesam v oblaku in v morji
keršeni; tako smo v novi zavezi vsi od žene rojeni pod
Mario v imenu troedinega Boga kerščeni; zakaj Maria
je oblačni steber, ki nas pred žarom božjega serda za-
varja, pravi sveti Bonaventura, in ona je. tista Mozesova
palica, ktera nam pot v morje kersta odpre. Blagar
nam, da imamo tako močno vojvodinjo, ktera se tako

19

miloserčno za nas pri rojstvu ponaša, nam dušno življe¬
nje pridobi in naše imena v bukve izvoljenih zapisati da.

Kako Maria prečista Devica za naše dušno življenje
po pravem kerstu skerbi nam sledeča dogodba pove,
ktero v knjigi učenega Bidermana tako beremo: V ne¬
kem mestu na Nemškem je mladenč, edini sin bogatih
starišev, prav bogaboječe živel, in do Marie posebno
pobožnost imel. Ko so mu stariši pomerli, je celo njih
premoženje v dedinstvo dobil; pa posvetna bogatija mu
ni bila spodtiklej bogaljubnega življenja, kakor se rado
pri druzih mladenčih godi; marveč le čedalje bolj je na¬
predoval v modrosti in pobožnosti. Neki dan, ko se je
po navadi svojemu spovedniku čisto grehov obtožil, kterih
se tudi naj pobožneji obilno vsakdan krivega stori, stopi
pred altar, v kterem je podoba Marie Device z božjem
detetom v naročji veličastno stala, in ondi kleče naloženo
pokoro opravlja, ter s zgrevanim sercom nebeške pomoči
prosi, vedno pobožniši živeti; kar se mu zdi, da se na
enkrat mili obraz božjega deteta v Mariinem naročji raz-
serdi in pogled proč oberne. Mladenč to viditi ostermi
in britko jokati začne. Se verne k svojemu spovedniku
in mu žalosten to pove. Spovednik ga tolaži, ter mu
nasvetuje, vest prav skerbno še enkrat pregledati, ker
bi se bil lahko kakšnega greha pozabiti vtegnil. Mla-
deneč to stori, pa se nikake reči ne spomni. Zopet pred
Mariini altar poklekne in se v solzah poliva. In glej
čudo preveliko. — Maria spregovori in reče: ,,Mladeneč!
zakaj jočeš? Moj sin je tebi zato nemil, ker znamnja
njegovih vernih na čelu nimaš; pojdi, prejmi to znam-
nje in svest si bodeš njegove prijaznosti in pa moje
pripomoči." Mladenč pri tih besedah omedli, pa kmalo
se zopet zave, gre in svojemu spovedniku vse razloži.
Ti sklene, da mladeneč bi ne utegnul prav kerščen biti,
zatorej ga pošlje preiskovat okolišine njegovega kersta.
Ti pride na svoj dom, najde svojo dojnico, jo sprašuje,
ali bi morda od njegovega kersta kaj vedila, in ona mu
sledeče pove: Ko si bil rojen, tačas so v našem mestu
krivi učeniki ljudi motili in posebno katoliški kerst obre-

2 *

20

kovali. Tvoji slariši te niso v cerkev h kerstu poslali,
ker so se bali, da bi krivovercam v roke ne prišel in prav
kerščen ne bil, zatorej sini te pa jaz doma kerstila.
Vpraša kako? in dojnica odgovori: Kakor sim znala.

Oblila sim te trikrat s čisto vodo in zmolila tri Očenaše
in Ceščene si Maria. — Mladeneč iz tega spozna, da
resnično prav kerščen še ni. Hitro se da prav po kato¬
liškem obredu kerstiti, po tem se pa spet pred un Ma¬
riini altar poda, Materi božji se za milo opominjevanje
lepo zahvalit. Ko pred altar poklekne glas sliši: „Sadaj
si moj otrok.“ Ves ginjen ondi svoje molitve opravi, po
tem gre, razdeli svoje premoženje med uboge, stopi v
samostan, v njem pobožno živi in v duhu svetosti srečno
umerje.

Kristjani! Sodile, ali nimam prav, da pravim:
Maria se za naše dušno življenje slovito ponaša, in za
pravi kerst tistih skerbi, kteri se sami nji priporočujejo,
ali pa od družili priporočeni bodo? Prav je imel sveti
Krizostom, da je rekel: Tvoje varstvo, o Maria! je
večji, kakor si ga misliti zamoremo. Mi vsi smo bili
pri pristopu v pozemeljsko življenje v Satanovi sužnosti,
in kakor je bil nekdaj ljuti Farao v Egiptu vse Hebrejske
fantiče v \ilovi reki vtopiti ostro zapovedal, je tudi
peklenski Farao nas vse v morji izvirnega greha večno
končali hotel. Ali kakor je bil Mozes po milosti kraljeve
hčere utopa rešen, tako bomo tudi mi po Marii Devici,
ktere predpodoba je una bila, s svetim kerstain večne
pogube oteti. Trikrat hvala milim nebesam, da so nam
tako mogočno vojvodinjo odkazale! Bratje! dvignimo
dans svoje serca do Mariinega sedeža in ponižno se nji
zahvalimo, da smo po njeni pripomoči otroci božji, Je¬
zusovi sobratje, tempel svetega Duha in udje edino zve-
ličanske katoliške cerkve postali. Keršanske matere!
priporočujte sad svojega telesa prečisti Devici, in tiste s
grehom omadežane duše, ktere pod svojim sercom še hra¬
nite, nji v varstvo izročite. Jezerokrat Slava Marii! da se
tako skerbno za dušno življenje Evinih zagrešenih otrok
zoper peklenskega zmaja vojskuje. —

31

II. Kako se Maria za naše zveličanje o smertni
uri ponaša.  — Poglejmo. —

Odstop iz pozemeljskega življenja v večnost je tudi
močno težaven in nevaren; zakaj pisano stoji: j,človek
ne ve, ali je ljubezni ali ser da vreden; temuč vse za
prihodnje neznano ostane .“ Prid. 9, 1. Glejte spokor¬
nega Davida. Prerok Natan ga je odpuščanja storjenega
greha zagotovil, pa on se je vender večnosti bal in glasno
klical: „ Moj greh mi je vedno pred očmv‘  Ps. 50, 49.
in spomin na prihodnji odgovor mu je takšino britkost de¬
lal, da je pogostama zdihnul: ,, Kdo bo vse hudobije

spoznal  P Od mojih skrivnih grehov očisti me, o Gospod!
in zavoljo tujih pregreh prizanesi svojemu služabniku.^
Ps. 18, 13. — Cio sveti Pavl, kteri je iz žive lju¬
bezni do Jezusa za razširjanje svetega evangelja tolikanj
preterpel, si ni upal reči, da si je zveličanja popoluama
svest, temveč je izustil nam veliko pomenljive besede:
„Jaz sicer nimam ničesar na vesti , pa po tem nisim še
opravičen; on, ki mene sodi , je Gospodi  1. Kor. 4, 4.
Kaj bomo pa mi rekli, ki imamo z neštevilnimi grehi
vest obteženo? Kako se bomo pa mi smertno uro tola¬
žili, ko bodo vse naše hudobije pred nami stale in hudo
nas strašile? Oh kako težaven bo naš odstop iz časnosti
v večnost, in s kako strašno grenkostjo bodo nas vsi
naši grehi tisti čas navdajali!

Pa še neki sovražnik bo nas pri tistem odstopu za¬
peljivo nadlegoval, namreč: peklenski Satan. In on se
bo ti hip vsili zvijač poslužil, našo dušo si pridobiti, ker
mu bo le kratek čas v zapeljevanje odkazan. V životo-
pisih svetnikov beremo strašne resnice od takega Satano¬
vega nadlegovanja o smertni uri. Sveti Arzeni pušavnik
je na smertni postelji pred peklensko močjo tako trepetali
da njegovi učenci so to vidi ti žalostno zavpili: ,,Ali se

tudi ti Oče umreti bojiš?*' Svetega Antona je peklenski
zmaj poslednjo uro z grehi njegove mladosti strašil.
Sveti Katarini Sijenčanki je take grehe očital, ktcrih se
ni bila nikdar vdeležila. Kako se bo pa z nami godilo,
ki smo tolikanj grehov v resnici krivi, in se jih še nikoli

22

prav spokorili nismo? Kako se bomo takrat zapeljivcu
zoperstavili? Gorje nam!

Vender, kristjani, ne obupajte. Tudi tukej nas ne¬
beški Oče ni zapustil, marveč je nam mogočno vojvodinjo
odkazal, ktera, ako se nji serčno priporočimo, bo za
naše zveličanje milo skerbela. — In ta je Maria De¬
vica. — Kakor je ona pod križem stala, kadar je ljubez-
njivi Jezus na njem za naše rešenje umiral; tako bo pri
naši postelji pričujoča v smertni uri, ako bomo njo spo¬
dobno častili in v pomoč klicali. Tega nas sama ona
zagotovi, ker je sveti Matildi tako govorila: „Jaz hočem
vsem, kteri meni pobožno in sveto služijo, v smertni
uri kot zvesta mati pričujoča biti, jih hočem tolažiti,
in zoper Satana braniti .“ In tudi do svete Brigite
je prečista Devica enako govorila. Ko je namreč ta
svetnica veliko skerbela za dušo svojega sina Dragotina,
in za njegovo zveličanje neprenehoma darove opravljala
ter serčno za njega molila in zdihvala, se nji Maria
prikaže, in ji razodene, da njeni sin, ki je bil malo po-
pred umeri, je med zveličanimi: in to po njenem varstvu.
„Jaz“ , tako mati božja Brigiti govori, v jaz zim ga tako
pred Satani branila, da se ga nobeden dotakniti ni
mogel, in sim vse od njega spodila, kteri so po njegovi
duši hrepeneli .“ Prav je sveti Peter Damian od Marie
rekel, da ona je tista Devica, ktera vse zalezovanje Sa¬
tanovo osramoti. Pa sej je lahko to rekel, ker se je te
resnice pri smerti svojega brata Marina prepričal, pri
kterej se je sledeče čudo godilo:

Marin, pobožen Mariin služabnik, je bolan na po¬
stelji ležal in smert se mu je bližala. Okoli njega so v
čumnati njegovi bratje, sorodniki, prijatli in znanci
stali, ter so se milo eden druzega pogledovali in solze
polivali, ker je bolnik že umerati začel. Ali glejte, kar
Marin glavo povzdigne in reče: „Hitro pokleknite, Ma¬

ria se je za-me vojskovat prišla.“ Vsi so mislili, da
bolnik se je zmešal in da blode. On pa pristavi: „Ne

motim se ne, marveč terdim resnico, da sim Mario pri
svoji postelji vidik Ona me je prišla obiskat, in moč mi

23

je blagodarila, peklenskemu sovražniku se zoperstaviti,
ona me je blagoslovila." To zgovorivši Marin na pod-
glavnik glavo položi in mirno v gospodu zaspi.

Kristjani! Ste li prepričani iz vsega tega, da Maria
se za naše zveličanje v smertni uri ponaša? Ako ste
prepričani, povejte, kaj imamo storiti? — Tudi mi bomo
enkrat na smertni postelji ležali in zglavje z grenkimi
solzami močili. Posvetno premoženje nam ne bo nič več
hasnilo, prijatli in znanci bodo nas popustili, ti svet
bo nas unemu svetu ponujal, večnost bo pred nami od-
perta stala, naši nekdanji grehi bodo nam britkost delali,
in še sovražnik naše duše nas bo strašil. Kam se bomo
takrat obernili? pri kom pomoči iskali? Komu skerb
za svoje zveličanje izročili? Sadaj vemo komu. Marii
prečisti Devici se hočemo priporočiti in njo s svetim
Efremom prositi, naj bi naša besednica v smertni uri
biti in Satanovih skušnjav nas rešiti blagovolila.  Marii
se hočemo že zdaj v varstvo dati, pokorni otroci jo ho¬
čemo zvesto častiti, in nadjamo se, da, kakor se je ona
miloserčno za naše dušno življenje pri rojstvu ponesla,
se bo tudi na smertno uro za naše večno zveličanje zoper
naše dušne sovražnike vojskovala.

Predragi kristjani! V životopisu svetega Anzelma,
škofa in cerkvenega učenika, beremo sledečo dogodbo:
Ti cerkveni služabnik je bil od Angleškega kralja k Dans¬
kemu vladarju poslan, naj bi med obema kraljama mir
naredil in prijaznost vterdil. Ko je svojo nalogo srečno
dokončal, se je po morji iz Danskega domu na Angleško
vernih Na morji je velik viliar vstal in že se je barka
z vsemi potopiti žugala, kar se Maria Anzelmu prikaže,
in mu reče: „Ako hočeš zdrav v domovino nazaj priti,
obljubi, da boš vsako leto dne 8. grudna s posebno po¬
božnostjo praznik čistega mojega spočetja obhajal. Sveti
mož rad obljubi, vihar se kar vkroti, in on z vsemi v
ladji srečno v domačijo priplava. Ves presunjen hvalež¬
nosti do Marie ti sveti škof komej v svojo škofijo pride,

24

že vsem drugim škofom po deželi piše, pove, kar mu
je mati božja naročila, in pristavi besede: Kdor bo ti
praznik spodobno obhajal , bo mir , dolgo življenje in
večni pokoj dosegel.

Ivar je tukej Maria naročila in kar ti cerkveni uče¬
nik piše, tudi nam velja. Po materi božji smo pri svetem
kerstu prijaznost in ljubezen božjo dosegli, in z milim
Jezusom se pobratili; mi smo stopili v njegovo barkico —
sveto rimsko katoliško cerkev —; sadaj plavamo v tej
ladji proti svoji domovini — nebeškemu kraljestvu. Pa
joj nam! nevihta posvetnih zapeljivost nas po nevarnem
morji pozemeljskega življenja hudo nadleguje, mi smo
perseženim sovražnikom, ki po dušnem zveličanji nam
strežejo, izpostavljeni, in oni nam večkrat tako silo de¬
lajo, da lahko bi se v večno nesrečo vtopili. Kaj je nam
druzega storiti, kakor Mario klicati in vse njene
praznike, posebno današnji god njenega čistega spočetja
s pravo serčno pobožnostjo obhajati? Kaj je nam dru¬
zega storiti, kakor se Marii prečisti Devici priporočevati,
serčno jo kot svojo milo mater ljubiti, in nikdar od nje¬
nega počastenja odstopiti? Le tako se smemo nad jati >
da bomo pod njenim krilom na svetu dolgo življenje
imeli, in smemo zaupati, da po njej bomo srečno v svojo
nebeško domovino preplavali in večni pokoj dosegli; za¬
kaj kdor Mario najde, bo našel življenje in prejel zveli¬
čanje od Gospoda. — Zatorej pokleknimo, bratje! in
ponižno jo dans in vsak dan počastimo, rekoč: „0 Gospa
naša! 0 mati naša! Tebi se vsi darujemo, in da se
Tebi vdane skažemo, Ti posvetimo svoje oči, svoje uše¬
sa, svoje usta, svoje serca, sebe popolnama vseh. Ker
smo tedaj Tvoji, o dobra Mati! vari nas, brani nas,
kakor svojo lastnino in posestvo. O Maria! brez madeža
spočeta, prosi za nas, ki k Tebi perbežimo, in na našo
smertno uro pridi nam v pomoč, in pelji nas v večno
zveličanje. Amen.

35

V god Jezusovega rojstva.

Prcmisliki pri Jezusovih jaslih.

„Glejte, oznanim vam veliko veselje, ktero bo vsemu ljudstvu:
Danes vam je rojen Zveličar, Icteri je Kristus Gospod, v mestu Da¬
vidovem. In to vam bo znamnje: Našli bodete dete v plenice po¬

vito v jaslih ležati. 1,1  Tako je angel gospodov pastirjem govoril.
Lukež II. 10 - 12.

ožič! oh velikopomenljiva beseda, ktero sleheru krist¬
jan od vshoda do zatona z veselohvaležniin sercom
izgovarja; kajti ta čas so se nebesa s zemljo sprijaznile
in Bog je s človekom mir naredil. Božična noč! oh za¬
res božja noč, ki je vse mrake verske teme ob enem po-
žerla in Jezusa, ki je luč v razsvetljenje nevernikom in
v čast Izraelu, svojemu ljudstvu, na svet porodila. —
Tista preblaga noč od 24. do 25. decembra leta 4000 od
stvarjenja sveta je s zlatimi čerkami v velike človeške
bukve in v serce slednega kristjana vpisana; zakaj naj
imenitniši božja obljuba se je to noč spolnila; in kar je
doba štirih tavžent let željnih zaupov imela, to noč so
se vsi doveršili. Kralj vsili kraljev se je rodil, sam Bog
je v človeški natori na svet stopil, človeštvo vladat in
ljudi napeljavat, naj bi vsak človek božji postal. Prav
je imel angel gospodov, da je pastirjem to noč rekel:
Glejte, oznanim vam veliko veselje, ktero bo vsemu
ljudstvu: Danes vam je rojen Zveličar, kteri je Kri¬
stus Gospod, v mestu Davidovem.  Ta znamenita noč
je bila vredna slišati angelsko petje: „Čast Bogu na
visokosti , in mir na zemlji ljudem svete volje, u  in
vredna je bila počaščena biti z jako imenitno zvezdo, ki
se  je na jutrovem prikazala in narodom novega kralja
naznanila.

ljubi kristjani! V sveti dogodbi današnjega dne
vas vse dobro podučene mislim, in ker je nam sveti

26

evangeli božje resnice prav zastopno povedal 4  ni potreba
tiste vam ponovljati. Ena reč se pa zmed vseh meni
naj čudniši zdi: namreč da Jezus, ki je prišel novo kra¬
ljestvo na svetu vtemelit, se je v tako revnem stanu rodil.

Cerkveni učeniki nam tri poglavitne vzroke razla¬
gajo, zavoljo kterih se je naš Zveličar pri svojem prihodu
tako ponižal; in ti bodo predmet mojega današnjega
ogovora. Trije premislila pri Jezusovih jaslih so za-
popadek vaše današnje pazlivosti.

Kakor so pastirji iz ponočnih straž na angelsko
besedo v betlehemsko štalico hiteli, in ondi našli dete v
plenice povito v jaslih ležati; pojdimo danes tudi mi
s svojimi mislimi k Jezusovim jaslom in ondi se bomo
važnih resnic naučili, ktere vam z božjo pomočjo kmalo
razkladati začnem. —

v

Žalostno, strašno žalostno se je pred Jezusovim
prihodom po vesolnem svetu godilo. Človeški otroci so v
terdi temi gerdega malikvanja živeli, in pred altarji izmiš¬
ljenih Bogov s takimi ostudnimi rečmi se oskrunovali, da
pamet se joče pri tem spominu. Zdelo se je, da človek
je med vsimi drugimi živalmi naj neumniši. Peklenski
Satan je ves človeški rod v sužnosti imel, in ti mu je z
neštevilnimi grehi služil. Kar se je sem ter tje zavestja
pravega Boga še hranilo, je čedalje bolj hiralo. Prerok
Ozea nam tičasni svet s temi kratkimi besedami popiše:
»Spoznanja Božjiga ni ved na zemlji, preklinjevanje, laz,
tatvina, vmorstvo in prešeštvo svet polivajo/-  Os. 4, 2.

Ko so se take reči na svetu godile, se je čas ob¬
ljube spolnil — Mesija se je rodil. Vsi, kteri so obljubo
poznali, so Mesija kot mogočnega kralja pričakovali,
zakaj mislili so, da res mora mogočen biti, da bo v stanu,
tako silne sovražnike, ki so človeški rod v sužnosti der-
žali, slovito zmagati, zdelo se jim je, da mogočen mora
biti, naj bi na svetu novo kraljestvo vtemelil. Glejte, in
Jezus, obljubljeni Mesija, je prišel kot šibko dete, v
revni štalici se je rodil; je prišel ves ubog in ponižen, v

27

jasli je položen bil; tak je prišel se s Satanom vojskovat,
ljudem luč prave vere prižgat, z gnadami človeštvo ob¬
darovat, in vse grešnike z nebeškim Očetom sprijaznit.
To se nam čudno zdi, da je on na tako vižo sklenil,
božje kraljestvo na zemljo spet vpeljati. Pa presodimo
njegove vzroke bolj natanko, in stermeli bomo nad božjo
neskončno modrosjto:

/. Jezus se je v revnem stanu rodil, naj bi ga
vsi ljudje ser dno ljubili.

Kadar mogočen kralj z veliko vojsko v deželo pri—
hruši, se mu sicer vsi deželani vkloniti in podvreči mo¬
rajo; pa ga le s strahom za svojega vladarja prevzamejo,
in z ljubeznijo mu ne služijo. — Včlovečeni Jezus bi bil
kot vsegamogočen kralj z nebeško oblastjo in v večnem
veličastvu na zemljo doli stopiti zamogel, v naj imenitni—
šem kraljevem poslopji bi se bil lahko rodil, in v naj
vikši časti na svetu živel; pa ni hotel, ker bi se mu bili
grešniki le s strahom bližali. On je želel, vse človeške
otroke le z ljubeznijo sebi pridobiti; zatorej je v bornem
stanu svoje kraljestvo postavljat prišel in tako nas kliče,
naj bi ga vsi ljubili in s serčno ljubeznijo mu služili.
„Tako je hotel biti rojen, ker je hotel biti ljubljenj
uči sveti Peter Krizolog.

Stopi, moj kristjan! k Jezusu v betlehemski hlev,
premisli to resnico, in poslušaj, kako ti on iz jasel go¬
vori. „Glej duša! tako ti dete Jezus pravi, jaz sim edi—
norojeni Sin večnega Koga, sim kralj nebes in zemlje,
pa sim si pervo posteljo na svetu v jaslih med živino
postlal, da se ti mene bala ne boš. Grešnica si, pa ne
vstraši se mene; jaz te nisim prišel pogubit, ampak zve¬
ličat. Le daj mi tvoje grehe, daj mi tvojo slabo vest,
odpri mi tvoje serce, začni me ljubiti, in jaz, ker se
nisim branil med živino rojen biti, se tudi branil ne bom,
tvoje grehe na ramo zadeti. Ljubi me, in vse ti bo od¬
puščeno.“ — Stopi k Jezusovim jaslom, o človek! poslu¬
šaj, dete Jezus tebi tako kliče: „Glej Adamov sin! jaz
sim stvarnik vseh reči, pa sim se tako ponižal, da na
senu ležim, mraza se tresem in prave odeje nimam. Po-

28

glej me, jaz te nisim prišel zavolj tvojih hudobij tepst;
tudi ne delam razločka med ubogimi in bogatimi, marveč
vse za prijatle imam, kteri mene ljubijo, in bolj goreče
ko me ljubijo, večji prijatli so mi. Ljubi me čez vse
druge in jaz ti bom naj večji prijatel." -- Stopimo vsi k
detetu Jezusu, on nam tako govori: Glejte, jaz sim go¬
spodar vseh zakladov, pa še potrebnega živeža nimam,
vsega sim se znebil, in samo zato, da vam pokažem, da
nisim prišel vam premoženja jemat; le obderžite si ga, pa
vaše serca mi dajte, le po teh vas prašam, te so meni
bolj ljube od vsega, kar imate. Ljubite me, kakor jaz
vas ljubim.“ Oh ljubeznjivo dete! kdo ti bo svojo lju¬
bezen odrekel? Kdo te ne bo hotel kralja svojega serca
postaviti? Ti toliko za nas terpiš, ali bomo mi tako ne¬
hvaležni, da iz ljubezni do tebe nič terpeli ne bomo?

Berem v cerkvenih zgodbah, da pod grozovitnim
cesarjem Dioklecianom se je hudo kristjanom godilo. Ko
so se pravoverni v Komidii snidili, božični praznik obha¬
jat in dete Jezusa spodobno častit, je to kervižejni cesar
zvedil, in on, ki se je bil zaprisegel, vse kristjane pomo¬
riti, pošlje svoje vojšake, ter jim zapove vse ondi zbrane
Jezusove služabnike, kterih je blizo 2000 bilo, pokončati.
Vojšaki cerkev napadejo in vse vrata zavarjejo, ko so
pravoverni ravno službo božjo opravljali. Blizo okoli
božje hiše derv nanesejo in jih zapalijo, ter kristja¬
nom napovedo, da kdor hoče malikom darovati, bo iz¬
puščen, vsi drugi bodo s cerkevjo vred sožgani. Velik jok
in krič se po božji hiši razmeva. Plemen že v cerkev
šviga, že podstrešje gori. Mnogi so že omahovali, živ¬
ljenje jim je ljubo bilo. Ali sadaj se glas zasliši, duhovnik
tako govori: „Moji bratje in sestre! Tukej si zamoremo
večno zveličanje zaslužiti, in nebeške vrata odpreti. Dajmo
telesno življenje, da bo duša živela. Dete Jezus nas iz
jasel kliče in nam svojo ljubezen naznanuje. On je za
nas terpel, ali se ne spodobi, da bi mi zanj kaj terpeli?
Sadaj je čas pokazati, da Jezusa ljubimo. Plačilo bo
večno." Izgovoril. Vsi verni potihnejo in sinerti voljno pri¬
čakujejo. Vsi pred altar, pred Jezusove jasli pokleknejo.

29

Cerkevno podstrešje se zruši, na božje otroke pade, in
jih pomori. Vmerli so brez žalostnega izklica vsi, njih
duše pa so se iz časnega ognja na perutah božje ljubezni
k Jezusu dvignile.

Dragi kristjani! ali ni mili Jezus tudi naše ljubezni
vreden? On, ki se je iz goreče ljubezni do nas v borni
betlehemski štalici današnji dan rodil, ali ne zasluži, da
bi mi zanj svoje življenje postavili? da bi zanj kaj ter-
peli? Da, vreden je naše serčne ljubezni, in mi mu ho¬
čemo danes pred njegove jasli svoje serca položiti in ga
večne čase z vso močjo ljubiti. —

II. Jezus se je v bornem stanu zato rodil , da je
zmaganega Satana prav gerdo osramotil.

Med zmago in zmago je velik razloček. Kadar mo¬
čen sovražnik šibkega potolče, njegova zmaga ni veliko
slavilo; kadar pa slab močnega vžuga, in si ga še sužnega
stori, to je za zmaganega prevzetneža velika sramota. In
tako je hotel Jezus Satana pri zmagi gerdo osramotiti;
zatorej se je v tako revnem stanu z njim vojskovat pri¬
šel , kakor uči sveti Leo, ker pravi: „ Vsegamogooni Go¬
spod ni v svojem veličastvu prišel silnega peklenskega
sovražnika zmagat , ampak v naši ponižnost — Jezus
je hotel peklenskega velikana tako osramotiti, kakor je
bil nekdaj Izraelski vojvoda Gedeon dvema Medianiškima
prevzetnežama, Cebetu in Salmanu storil. Ko je bil Gedeon
la dva sovražnika z majhno močjo zmagal in ji vjel, sta
ga prosila, naj nji sam on vmori, da bi njuna smert častita
bila. Pa Gedeon ni hotel, marveč pokliče svojega per-
vorojeniga sina Jetra, ki je še otrok bil, mu da meč v
slabe roke in mu reče: vmori nji. To je bilo za prevzetna
Medianita velika sramota. Buk. sod. 27. Tako je Jezus
Satanu storil. Prišel je ž njim se borit, njegovo kraljestvo
na zemlji razrušit, in v podobi slabega deteta mu je
vojsko naznanil. Lucifer se mu je nasmehoval, ali revno
dete — Jezus — ga je zmagalo, njegovo oblast na zemlji
vničilo, ga je v peklenski brezden pogreznilo, in ondi kot
steklega psa sužnega priklenilo. Tako ga je prav gerdo
osramotilo.

30

To resnico premisli, o človek! in povej, ali te ni
sram, raji osramotenemu Satanu služiti in zmaganemu pe¬
klenskemu psu se vklanjati, kakor pa častitemu zmago-
vavcu Jezusu se darovati, in večne čase njegov biti? jeli,
nisi neumen, da pri vsaki priložnosti zaničljivega hudiča,
ki ti nikjer stvarice pomagati ne more, v pomoč kličeš,
in z dolgimi kletvami se mu priporočuješ; v vsegamogoč-
nega Jezusa, kteri je edini tvoj rešenik in pravi pomočnik
v nesreči, pa ne kličeš, in njegovega presvetega imena
z dolžno ponižnostjo ne izgovarjaš? Ti človek si tako
nespameten, da se še vselej Lucifera bolj deržiš kot pa
Jezusa, da njegovo lažnjivo sleparstvo več obrajtaš, ka¬
kor pa resnično Jezusovo besedo in nedvomljivo obljubo.
Premisli, kristjan, da Satan se pred Jezusom trese, in
vse peklensko kraljestvo pred njim trepeta: premisli, da
nebo in zemlja ga kralja spozna, da morje in vetrovi
so mu pokorni, da vse stvari se njegovega veličastva
vesele; zatorej poklekni tudi ti pri Jezusovih jaslih, od¬
povej se vsemu, kar Jezusa žali, zahvali se mu, da te je
rešil iz Satanove sužnosti in časti ga vse svoje dni.

III. Jezus se je zato v takem ponižnem stanu
rodil, da je nam pokazal, kako se moremo tudi mi pre¬
roditi, ako hočemo njegovi podložniki biti.

Tri hude strasti: prevzetnost, poželenje mesa, in
poželenje oči so bile človeške otroke od pravega Boga
odvernile in Satanu prodale. Jezus je bil prišel, božje
kraljestvo na svetu zopet postavit, ob njegovem pri¬
hodu so te strasti strašno med ljudmi gospodarile. On se
je v štalici rodil v veliki ponižnosti, in je očitno pokazal,
da, kdor hoče v njegovo kraljestvo stopiti, se mora po¬
nižati; on se je v uboštvu rodil, in tako je vsira nazna¬
nil, da le ubogim v duhu je pot v zveličanje odperta;
on je veliko terpel in tako je nam povedal, da moramo
svoje meso krotiti in terpljenje voljno nositi, ako ž njim
delež imeti hočemo. Iz prevzetnežev se imamo v ponižne
preroditi, posvetne zaklade zaničevati in uboštvo ljubiti,
meseni poželnosti strah storiti in pot križa nastopiti, ako
hočemo njegovi pravi nasledvavci biti. To nam dete Jezus

31

#

pravi. — Premisli to, o kristjan! ki se ti posvetna čast tako
sladi, da druzega ne snuješ, kakor da bi se povikšal in
pred svetom imenitniga slavil. Vedi, da posvetna čast mine,
in ti sama duša ostane, ktero bo pa Jezus zavergel, ker
podobe njegove ponižnosti na sebi nima. — To premisli
posvetnež! ki druzega ne skerbiš, kakor veliko premo¬
ženja si napraviti; ti dereš zapuščene sirote, goljufaš in
se vsega poslužiš, kar ti pozemeljske dobičke prinaša.
Vedi, da vse boš zapustil in nag pred sodnika stopil.
Jezus te ne bo poznati hotel, ker ne boš znamnja njego¬
vega uboštva na duši imel. — To pomisli človek! ki pov¬
sod svojemu životu prijetnosti iščeš, in mu vse dovoliš,
kar njegovi pohotnosti streže, ter divjaš kot razujzdan
konj po vsili posvetnih veselicah okoli. Tvoje mehkužno
truplo bo v zemlji zibnilo, duša pa, oh nesrečna duša!
bo v večni ogen veržena, ker ni mesu straha storila in v
terpljenji ga pokorila.

Pripoveduje se, da neki duhovnik iz svetega reda
Cisterciencov je enkrat po zimi, ko je hudo zmerzovalo
in veliko snega padlo bilo, proti svojemu samostanu že v
noč jezdil, kar zagleda na poti v snegu zalega fantiča,
ki je mraza trepetal in milo jokal. Redovniku se nad
njim milo stori, stopi s konja ter ga vpraša: Kdo je
tako neusmiljenega serca, da te je v snegu in mrazu brez
vse pomoči pustil? Otrok nič ne odgovori in le joče. Ko
ga duhovnik pa le praša, mu ves žalosten odgovori: Kako
bi jaz ne jokal, ker nobeden z menoj vsmiljenja več ni¬
ma? nobeden me noče sprejeti, nobeden se mene več ne
spomni, in samega me v snegu in mrazu puste. Reče in
zgine. Redovnik ostermi in spozna, da fanteč je bil Je¬
zus, ki mu je prišel človeško nehvaležnost očitat in se
pritožit, da ljudje na svetu si njegovega rojstva k sercu
ne vzamejo, in ga v ponižnosti, v uboštvu in v terpljenji
posnemati nočejo, ter se mu zoperstavljajo, njegovi zvesti
podložniki biti.

Kar je Jezus temu Cisterciencu potožil, tudi nam
velja. Tudi mi smo taki, da se nočemo po Jezusovem
izgledu preroditi. Z ustmi scer pravimo, da ga poznamo,

32

da ga svojega kralja imeti hočemo; pa v djanji smo mu
nepokorni, v življenji se zoper njega puntamo. Prav nas
sveti Ivrizostom vpraša: „Na čem te bom kristjana spoz¬
nal? ali v govorenji? ali v oblačilu? ali v jedeh? ali v
delih? V govorjenji ne; zakaj ti se priseguješ, opravljaš,
obrekuješ, lažeš. V  oblačilu tudi ne; zakaj ti se prev¬
zetno oblačiš in posvetno nosiš. V jedeh tudi ne; zakaj
tvoja požrešnost te bolj ajda kot pa kristjana kaže. Nar
manj pa v delili; kajti kar počneš, je polno krivic in
goljfij, s kterimi bližnega dereš." Zapomnimo si, de samo
posnemanje Jezusa je pravo znamnje kristjana, zatorej
prerodimo se, kakor je on nam pri svojem rojstvu poka¬
zal; nastopimo pot ponižnosti, radovoljnega uboštva in
zatajenja samega sebe, da bomo Jezusovega kraljestva
deležni.

Glejti, ti premisliki se nam pri Jezusovih jaslih v
betlehemskem hlevu danes v spomin ponujajo, namreč: da
Jezus se je v revnem stanu zato rodil, 1. naj bi ga vsi
ljudje serčno ljubili; 2. naj bi zmaganega Satana prav
gerdo osramotil; 3. naj je nam izgled pokazal, kako ga
posnemati. _

Predragi kristjani! Ko je naša avstrijanska mati,
preblaga cesarica 'Maria Terezia kmalo po nastopu vla-
denja okoli in okoli od sovražnikov, ktere je po lepih
avstrijanskih deželah mikalo, s hudo vojsko napadena bila,
vzame svojega dve leti starega sinka Jožefa, ki je po
materni smerti pod tem imenom tudi cesaril, gre na
Ogersko, skliče ondi v mestu Bretislavu vse poglavarje
in plemenitnike tega hrabrega naroda vkupej, jim razloži,
v kaki nevarnosti da je carevina, ter jim razodene, kako
krivične da so terjave nasprotnikov. Sadaj jim cesarica
še dete Jožeta v deželni zbor prinese, ga jim pokaže in
reče: „Glejte svojega kralja, ako ste njegovi zvesti pod¬
ložniki, ohranite mu kraljestvo." To je hrabrim Madjarem
tako v serca segnilo, da vsi so meče potegnili, in z enim
glasom zaupili: vmrimo za svojega kralja. Kmalo so zo¬
per sovražnike šli in carevino rešili. — Tudi nam danes

33

sveta mati katoliška cerkev v detetu Jezusu našega pravega
kralja kaže, ter nam s svetim Janezam kerslnikam vpije:
„Glejte jagnje , ki grehe sveta odjemlje nam pravi: to
dete, ki v betlehemskih jaslih leži, je vaš Rešenik, vaš
Gospod: in nas opomina, da naj mu bomo zvesti nasled¬
niki in branimo njegovo kraljestvo pred sovražniki. Kaj
— ne bomo li tudi mi oserčeni zavpili: ,, Vmrimo za
svojega kralja Jezusa? u  Na noge, kristjani! silni sov¬
ražniki so Jezusovo kraljestvo sadanjo dobo napadli,
otroci trne si z vsimi mogočnimi pošastnimi zvijačami in
prekanljivimi naklepi čezdalje bolj prizadevajo zoper ka¬
toliško cerkev in sveto Jezusovo vero serdito se vojsko¬
vati, veljavo vsaktere prave oblasti podkopati in razdjati,
duha in serce slehernega preverniti in popačiti, smertivni
strup vnemarnosti in nejevere po vsih krajih razširiti,
vse božje in človeške pravice osramotiti, razpertje, ne-
edinost, punt in brezbožno rovarstvo napraviti in pomi¬
gati; ker jih nobenega hudodelstva, nobene pregrehe ni
groza, in jih nobena reč ne prestraši, da bi naše svete
vere, ko bi bilo mogoče, ne vničili, in clo vsaktere člo¬
veške družbe iz korenine ne prevernili. Na noge, Jezu¬
sovi vojšaki! potegnimo meč zoper take nasprotnike. Tak
meč pa bodi molitev; kajti, molitev, govori sv. Janez
Krizostom, „molitev je vir, korenina, mati neštevilnih do¬
brot; molitevna moč plamena ugasne, divjost levov ukroti,
vojske vstavi, boje konča, viharje vtolaži, hudiče v beg
zapodi, nebeške vrata odpre, smertni vezi razterga, bo¬
lezni prežene, nesrečo odpravi, omajene mesta vterdi;
stiske z nebes poslane, človeško kovarstvo, ob kratkim reči,
vsak zleg se pred molitevjo razbije." Potegnimo tak meč,
pojdimo z njim zoper Jezusove sovražnike, in ohranili
bomo njegovo kraljestvo na svetu, ter z nebeškimi angeli
zmagovno pesem veselo prepevali rekoč: : ,Čast Bogu na
visokosti in mir na zemlji ljudem svete volje.“  Amen.

Pra 7 j .  ogov.

3

34

Grodovno svetega Štefana.

Trojna krepost pervega mučenca.

„Stefan je bil poln gnade in moči. 11  Djanje Apost. VI. S.

Rje vem, ali bi se nad Judi in nad njih poglavitnem
mestam Jeruzalemam jezil ali pa solzil. Pred Jezusam so
preroke preganjali in božje služabnike morili, kar je on
pismaukam in farizejem po današnjem svetem evangelji
veliko sredo v Jeruzalemskem tempelnu očital; in ako-
ravno jim je pri tej priložnosti ojstro zažugal, da vsa
pravična kri, ktera je prelita na zemlji, od nedolžne kervi
pravičnega Abelna, kteriga je bil hudobni I^ajn iz zavida
usmertil, do kervi Caharija, kterega so bili med tempel-
nam in altarjem umorili, bo nad judovski rod prišla; ako-
ravno je usmiljeni Jezus vpričo tih judovskih poglavarjev
mesto Jeruzalem omiloval, ker se pregovoriti ni dalo, in
pod njegove perute podati ni hotlo, ter mu je s hudim
razdjanjem protil: vender se pismouki in farizeji niso dali
omečiti, in judovski ljud se ni spokoril in poboljšal, da,
ne še nasiteni z Jezusovo rešnjo kervjo, ktero so čez se
in svoje otroke ljuto klicali, in ves božji serd na glavo
si naklonili, so marveč še po Jezusovem odhodu grozo-
vitno njegove služabnike morili in pravoverne kristjane
serdito preganjali, dokler jih ni zažugana kazen božja
zadela, da mesto je bilo razdjano, Jeruzalemski tempel
posut in vse judovsko ljudstvo po vesolnem svetu raz¬
kropljeno ter v hudo sužnost prodano. Po tem takem po¬
vejte, ali bi se nad Judi in nad njih poglavitnim mestam
jezili, ali morebiti bolje solzili?

Pa pustimo Jude na strani, oni svojo terdovratnost
kervavo plačujejo; molčimo od Jeruzalema, to mesto pod
sužnimi verigami grozovitnega Mohamedanca nekdanjo ne-

85

zvestobo solzno obžaluje: dans gre nam od druzih reči
se pomenkvati. Mi obhajamo praznik svetega Stefana,
pervega mučenca, kteri je v Jeruzalemu svojo kri za
Jezusovo vero prelil. Od tega Jezusovega vojšaka se
pam spodobi današnji dan govoriti. In jaz sim namenil
dans vam dični ogovor v hvalo svetega Stefana izustiti;
zatorej bom trojno krepost tega pervega mučenca  raz¬
ložil.

Sveti Stefan! ki si bil poln svetega Duha, da tvoji
nasprotniki niso mogli pred modrostjo, s ktero si govoril,
obstati, sprosi tudi nam pravo modrost od svetega Duha,
naj bi od tvoje slave zastopno govorili, spodobno te ča¬
stili in tvoje izglede zvesto posnemali. — Vam pa, dragi
kristjani! poterpežljivo pazljivost priporočim, in kmalo v
imenu Jezusa začnem.

Ako bi kdo po razločni časti, ktero smo mučencam
svete katoliške cerkve pesebej dolžni, radovedno prašal,
bi mu jez s svetim Avguštinam odgovoril, da čast tistimu
gre, kteri je pervi kervavo krono mučenca dosegel. In
ta je bil sveti Stefan. (Jeravno je on le učenec aposteljnov
bil, je pervi za sveto vero življenje dal, in je v inučen-
stvu učenik vsih druzih postal; sadaj je on voditelj celega
božjiga kardela mučencov, kterih v naši sveti cerkvi blizo
enajst milionov štejemo. Torej se temu svetniku posebna
čast spodobi.

Ze preden ga je visoka milost došla za Jezusovo
vero življenje postaviti, se je sveti (Štefan kaj slovito
med Judi obnašal. Rojen Hebrejc se je modrega Gama-
liela deržal, je v njegovo šolo zahajal in za Mozesovo
postavo gorel. Kmalo je v Jezusu obljubljenega Mesija
spoznal, ker so se vse prerokbe judovskega pisma v njem
deveršile; zatorej se je po Jezusovi smerti aposteljnam rad
bližal, njih zvesto poslušal in se kerstiti dal. Po prejetem
kerstu je neomadežano živel, zato vsirn vernim in apo-
steljnam jako dopadel.

Veste, da, odkar je bil sveti Duh nad aposteljne pri-

3 *

36

šel in je sveti Peter binkoštno nedeljo v Jeruzalemu per-
vikrat pridigal, seje  število pravovernih od dne do dne
množilo. Slednji človek, ko je Jezusovo vero prevzel,
je svoje premoženje aposteljnam izročil, in ti so morali za
vse skerbeti. Ta skerb je aposteljnam pri pomnoženem
številu vernih čedalje težeji prihajala, in jih je v oznano-
vanji svetega evangelja nekoliko zaderžovalo. H tej sit¬
nosti se je še neka pritožba pravovernih iz gerškega na¬
roda zoper verne iz hebrejskih rodovin pridružila, kakor
da bi gerške vidove hebrejkim v nekterih rečeh zadpo-
stavljene bile. Vsemu temu v okom priti, so apostoli vse
pravoverne vkupej poklicali, in iz njih srede sedem mož
pobožnega zaderžanja izvoliti veleli, ktere hočejo apostoli
blagosloviti, jim skerb za vidove in vestno razdeljenje
živeža med verne izročiti, in jih pomočnike v oznano-
vanji božjega nauka imeti. Pravovernim je to dopadlo,
in ktnalo so sedem takih mož, ktere so naj modrejši in
božjiga Duha navdahnjene poznali, enoglasno izbrali. Apo¬
stoli so jih poterdili, so jih v novo službo posvetili in
jim rekli Diakoni. Med temi je bil pervi v versti sveti
Stefan. Vse to se je kmalo po Jezusovi srnerti godilo. —
Od te dobe začne očitno življenje svetega Stefana in nje¬
govo bogoljubno djanje za Jezusovo cerkev, dokler ni
za izvelicavno vero kervi prelil in večne krone mučenca
dosegel. V njegovem obnašanji mi trojno krepost  nam v
posnemavni izgled zapazimo, namreč:

I. Pei’va krepost svetega Stefana je obstala v tem,
da je bil v Jezusovi veri močan.

Sveti Stefan je po svojem nastopu v cerkveno službo
zvesto za uboge skerbel, goreče sveti evangeli oznanoval,
in kot pošten za sveto vero ves vnet mladenč drugim v
posnemaven izgled povsod se modro obnašal. On je bil
v moš poln vere in svetega Duha.“  Djanje apost. 6, 5.
— Pa vsak zvesti služitelj božji mora svoje sovražnike
imeti; tako jih je tudi sveti Stefan imel. Učeni modrijani
judovske šole, ktera je bila v Jeruzalemu za Libertine,
Cirenence, Aleksandrince, in za tiste Jude namenjena,
kteri so v Cilicii in mali Azii razkropljeni živeli, so Stefana

37

pisano gledali, da je pri ljudeh toliko veljal; zatorej so
se jeli z njim v verskih rečeh prepirati. Pa on jim je
tako modro odgovarjal, da so vsi osramoteni ostali. Mo¬
drijani se zvijač poslužijo, in nektere malopridneže pod¬
kupijo, naj bi krivo pričali, da so Stefana zoper Moze-
sovo postavo in sveti kraj pohujšljivo govoriti slišali, ter
ga gredo pred vikši farje tožit. Stefan je na to pred
judovsko duhovno pravico klican. On pride, ondi svoje
sovražnike zagleda, zatožbo posluša, krive priče vidi,
pa se ne vstraši, marveč besedo prevzame in krepek
ogovor vsem pričujočem izusti, v kterem neprestrašen do¬
kaže, da on na vse, kar je bil Gospod Bog po Abrahamu,
Mozesu in družili Očakih izraelskemu ljudstvu obljubil,
terdno derži, in da svetišče božje spodobno spoštuje;
doloži pa še serčno opominovanje na vse pričujoče,
zakaj se svetemu Duhu vedno zoperstavljajo, ter jim
ojstro očita, da, kakor so njih terdovratni očetje poslance
božje preganjali, tako so tudi oni preroka vseh prerokov, —
Sina božjega, —hudobno umorili. Tako jim je spričal, da
oni postave ne deržijo, ker nočejo v Mesija verovati,
kterega so preroki napovedovali, marveč so ga na križ
raspeli in nesramni smerti izdali. —- Kadar so oni to sli¬
šali, so se togotili v svojih sercih, in so s zobmi zoper
njega škripali. Sveti Stefan pa, ki je bil poln svetega
Duha, se je v nebo ozerl, in je vidil božje veličastvo in
Jezusa stati na desnici božji, zatorej reče vsim pričujo¬
čim: ,,Glejte, vidim nebesa odperte, in Sina človekovega
stati na desnici božjiA

Glejti kristjani moč prave vere v svetem Stefanu.
On se ni pred svojimi sovražniki vstrašil, temuč očitno
jim je resnico povedal, jih je clo svaril in njih hudobijo
oponašal. — Tudi mi smo Jezusovi učenci, zaklad svete
vere je tudi nam izročen, tudi mi imamo dolžnost povsod
se kakor pravoverni obnašati in sveti zveličavni nauk ne-
prestrašeno spoznati. Od tega visi naše večno zveličanje,
kakor sam Jezus uči rekoč: „Kdor se bo mene in mojih
besed sramoval, tega se bo Sin človekov sramoval, ka¬
dar bo 'prišel v svoji, svojega Očeta in svojih angelov

38

častil  Luk. 9, 26. Ali se pa vselej te dolžnosti za¬
pomnimo? Žalost mi serce presune, kadar to premišljujem
in obnašanje današnjih kristjanov pogledam. Vidim nam¬
reč da le malo resnic svetega nauka tako jasno poznajo,
da bi pravi odgovor od svoje vere dati zamogli; zapazim
tako mlačnost v naučenji keršanskih resnic, da se Bogu
usmili; najdem tako nestanovitnost med našimi brati, da
se od vsacega brezvernega zasmehovavca v veri motiti
dajo. Kje so pa taki med nami, kteri bi serčnost imeli,
druge svariti in njih hudobno zaderžanje jim očitati? Oh!
sveti Stefan! kako redki so dandanašnji tvoji posnemo-
vavci na svetu! Ali ni res, da se sadanji kristjani do
nad pridigarji togotijo, ako jim njih razujzdanosti nepre-
strašeno na perste štejejo, in jih k poboljšanju bude?
Ali ni res, da jih preganjajo, obrekujejo in sovražijo?
In vender pridgarji le svojo dolžnost spolnujejo iz ljubezni
do Boga in svojega bližnjega. Oni iščejo le, zgubljene
ovce v Jezusov hlev zaverniti.

Ljubeznivi bratje! dvignite nakviško svoje serca,
otrebite se posvetnega praha, poglejte enkrat prav s živo
vero proti nebesam, tam gori je naš očetov dom, sveti
Jezusov nauk je edina pot do nebeškega prestola. Iščimo
tedaj to pravo pot, oprimimo se z večjo gorečostjo edino
zveličavnih resnic, bodimo močni v veri in spoznajmo
našega Jezusa pred vsemi ljudmi, da bo tudi on nas enkrat
pred nebeškim Očetom spoznal.

II. Druga krepost svetiga Štefana je obstala v tem,
da je za Jezusovo vero svojo kri prelil.

Ko je sveti Štefan pred duhovsko sodbo svoje so¬
vražnike tako svaril, kakor sim povedal, in rekel, da vidi
nebesa odperte, so vsi ondi pričujoči velik hrup vzdignili,
so enoglasno zavpili, da preklinja, so svoje ušesa zatis¬
nili , in kmalo vsi nanj planili. Sadaj ga kot očitnega
božjiga zaničevavca iz mesta pahnejo. Ko so ga na mo¬
rišče prevlekli, so podkupljene nezveste priče svoje obla¬
čila slekle, in jih mladenču Savlu v varstvo izročile, po
tem pa so neusmiljeno svetega Štefana kamnjali. On ves
s kervjo polit od glave do nog in razmesarjen na kolena

39

pade, povzdigne svoje kervave roke proti nebesam, in
izroči svojo dušo Bogu rekoč: ^Gospod Jezus! sprejmi
mojo dušo.“ — Oh sveti mučenec! kje najdem besede
tebe prav počastiti? kteri nebeških angelov mi jezik po¬
sodi tvojo srečo popisati? Tvoj nepremakljivi zaup je
zverhoma spolnjen. Od kar si v Jezusovo cerkev stopil,
nisi po drugem kakor po nebeški kroni hrepenel, druzega
nisi želel, kakor Jezusa posesti. In to si dosegel. Mili
Jezus se ti je bil že pred sodbo prikazal, ko si za nje¬
govo čast govoril, in sadaj, ko si na pol mertev pod
kamni ležal in na njega mislil, je on nad oblaki stal in z
raspetmi rokami te čakal. Na njegovo povelje so angeli
doli stopili, so tvojo dušo izpod kamnja dvignili, so tvojo
prelite kervi v zlato posodo natočili, po tem pa slobodo-
vitno te pred nebeški tron peljali. Ondi te je Jezus pri¬
jazno sprejel in pervega z večno krono mučenca venčal.
O srečni vojšak! po kratkem pa težkem teku si častito
slavo dobil.

Glejte kristjani! ta je prava krepost za Jezusovo
vero življenje postaviti in kri preliti. Sveti Štefan ni na
svetu sam sebe iskal ampak Jezusa; ni maral za svojo
čast ampak za Jezusovo; ni skerbel za posvetno srečo in
menljivo blagostanje ampak za nebeško veličastvo; zatorej
so se pa tudi nad njim Jezusove besede spolnile, ker je
rekel: „Kdor bo svoje življenje zavoljo mene zgubil,
on ga bo naseli  Mat. 16, 25. On ga je na svetu zgubil,
pa ga je pri Jezusu večno dobil. — Sem stopite kristjani!
tukej se imamo kaj lepega naučiti. Nam sicer ni treba
za Jezusovo vero kervi prelivati, ker v takih krajih ži¬
vimo, v kterih kerščanstvo sploh gospodari, in zato se
imamo le milim nebesam zahvaliti in vselej pripravljeni
biti svoje življenje za Jezusa postaviti, zakaj vemo, da
je rekel: „Kdor bo hotel svoje življenje ohranili, ta
ga bo zgubili  Mat. 16, 25. Mi tudi redko s očitnimi
verskimi sovražniki v prepir piademo, in ko bi prišli, bi
se morali za Jezusovo cerkev gorljivo ponesti. Pa mi
imamo drugo priložnost svetega Stefana v mučenstvu po¬
snemati: nas v pozemeljskem življenji pogostama zajme

40

britko terpljenje, nas oklepajo mnoge težave, nam se na
glavo vsipajo hude nadloge, in težki križi nas večkrat
zadevajo. Tem se voljno vdati, poterpežljivo jih nositi,
in Jezusu v čast jih darovati, se od današnjega svetnika
učimo. Ti so nam prava zastava za večno krono, so po
besedah sv. Gregorja Nazianzena— kraljeva pot v nebesa,
so očitno znamnje božje ljubezni, zakaj pisano stoji:
v ktere Bog tepe, tiste ljubi.“  Kdor je s temi obložen,
svest reče: Meni je dano, da ne le v Jezusa verujem,
ampak tudi, da za njega terpim, kakor je sveti Pavl Fi-
lipjane učil. In po besedah sv. Krizostoma, na svetu
boljšega ni, kakor za Kristusa terpeti. — Sem tedaj sto¬
pite vi, kristjani, ki pod težo svojih križev zdihujete,
in pravite: nas je Bog s takim terpljenjem obložil, da
nam ni obstati, tukej poglejte pod kamnjem razbito truplo
svetega Stefana, ali je še eden njegovih udov zdrav?
Vsi so razljomljeni, kosti so razdrobljene, glava je raz-
tolčena, kri prelita. Učite se tukej terpeti in nebesa slu¬
žiti, v ktere se le po tesni poti voljnega terpljenja do¬
speti zamore. Utolažite se, in hvalite Jezusa, da vas na
svetu svojega britkega terpljenja vdeležuje, naj bi vas v
svojem kraljestvu z nestrohljivo krono venčal.

III. Tretja krepost svetega Stefana je obstala v tem,
da je svojim razžalnikam in morivcam odpušanja prosil.

Svojim razžalnikam iz serca odpustiti, sovražnike
ljubiti, in za svoje umoritelje prositi, je visoka Jezusova
zapoved, po kteri je hotel svoje, pravoverne od vsih
družili ljudi razločiti; je naj imenitniši dolžnost kristjana,
po kteri se zamore milosti Boga Očeta zagotoviti; je v
celi novi postavi naj svetejši čednost, po kteri se po¬
polnosti nebeškega Boga bližamo. Ne moremo tajiti, da
tej veliki Jezusovi zapovedi se naša popačena narava ne¬
koliko zoperstavlja, in da posebno v tistem hipu, ko raz¬
žaljeni bomo in škodo od svojega bližnjega prejmemo, nam
težko de, neprijatlu prijazno roko podati, mu vse od¬
pustiti, ga clo poljubiti in za-nj Boga prositi. Vender je
sveti Štefan to storil. Po izgledu svojega učenika, kteri
je na križi za svoje sovražnike miloserčno prosil, ta svet-

41

nik v hipu, ko so njegovi razžalniki karane poberali, in
morivci vanj jih metali, v trenutku, ko je pod težo kam-
njov že omagoval, poklekne na razbite kolena, in z ve¬
likim glasom vpije rekoč: »Gospod! ne perštevaj jim
tega greha. 11  In to izrekvaje je dušo izdihnil in v Go¬
spodu zaspal.

Glejte kristjani zopet veliko krepost današnjega mu¬
čenca. On je sam sebe premagal, je premagal svojo jezo,
je premagal svojo serditost, je premagal svojo togoto, je
v sercu vse napčne nagone zadušil, in poln braterne lju¬
bezni je do nebes kervave oči dvignil ter svojim morite-
Ijem odpušanje milo zaprosil. On je dobro vedil, da pri
Bogu, kterega spredna lastnost je, usmiliti se in prizanesti,
deleža imeti ne more, ako se bo nad svojimi razžalniki z
maševavno željo njegovemu nebeškemu prestolu bližal; je
v.ediL, da njegovi sovražniki so tudi otroci božji in z
rešnjo Jezusovo kervjo odkupljeni bratje, nad kterih po¬
gubo bi se nebesam milo storilo, zatorej jim gnade prosi
prizanašanja njemu storjene krivice. In vslišan je bil,
sebi je namreč lepši krono napravil, Jezusovi cerkvi je
pa v mladenču Savlu, kteri se je bil pozneje v Pavla pre-
kerstil, močnega vojšaka in gorečega oznanbvavca svetega
evangelja pridobil.

Dvignite glave vsj tisti, ki sovraštvo do svojih raz-
žalnikov v sercu redite; vam velja (a izgled, kteriga je
moj svetnik s to krepostjo zapustil; vašim sercam govori
ljubeznjivo serce prizanesljivega mučenca. Jelite, je mili
Jezus preveč vam naložil, ko je rekel: „ Ljubite svoje
neprijatle; storite dobro tem, kteri ras sovražijo; in
molite za te, kteri vas preganjajo in krivo doli e  ?“
Mat. 5, 44. Ni li bil sveti Štefan človek kakor ste vi?
ni li bil vsem človeškim slabostim podveržen, kakor smo
mi? In vender on je zamogel ta zapoved spolniti, zakaj
bi je pa mi ne zamogli? Prebližajte se vsi razžaljeni in
razžalniki, pri spominu na svetega Štefana podajti si
sprijaznjeni roko, in povejte si eden drugemu, da drugač
otroci božji biti ne morete; objemite se, in eden druzega
podučite, da prizanesti si morate vse razžalenja, ako ho-

42

čete, da bo tudi Jezus vam prizanesel, poljubite se v
znamnje, da ste bratje in sestre po Jezusu Kristusu, in
z ljubeznjivim kuševanjem zapečatite med seboj braterni
mir. Pa jojmene! vi se za to ne zmenite, terdovratni
ostajate, se ne omičite, jezo in sovražtvo v sercu kuhate.
Odstopite terdoserčneži, zakaj pisano stoji, da vaši da¬
rovi pred božjim prestolam veljave nimajo, dokler s svo¬
jimi brati v sovraštvu živite. Stopi doli z nebes sveti
Štefan! in posvari ti te malopridneže, ker jez s svojimi
besedami pri njih nič ne opravim. Pridite angeli nebeški,
odločite iz tega pobožnega zberalša vse neomečene so¬
vražnike, z ognjenim mečem jih spred altarja ženite in iz
božje hiše pahnite. — Pa ne . . . boljše je, da s svetim
Štefanam vred pred Boga Očeta in Jezusa Kristusa po¬
kleknete in enoglasno zaprosite, naj bi takim terdovratne-
žem svojega svetiga Duha poslala, ki bi jim serca omečil
in s sveto ljubeznijo prisunil, in vse razžaljenja odpustiti
primoral; da bi tako zopet pokorni otroci božji postali in
se današnje daritve, ki jo bomo kmalo nebeškemu Bogu
opravljali, blagopolno se vdeležili.

Glejte tedaj trojno krepost svetega Štefana, ktero
smo premišljevali: 1. on je bil v Jezusovi veri močan;
2. je za Jezusovo vero kri prelil; in 3. je svojim razžal-
nikam in morivcam odpušanja prosil; zatorej je on v ne¬
besih s pervo krono mučenca venčan svetnik in naš velik
pomočnik.

Predragi kristjani! Vas prepričati, kako velik po-
moček da je sveti Štefan, hočem v sklep svojega ogo¬
vora sledečo resnično prigodbo povedati: Leta 1147 je
Španški kralj Alfons nad neverne Maure, ki so se čedalje
bolj po Španskem širili in njegovo kraljestvo nadlegovali,
z veliko vojsko vdaril, v mestu Almari jih oblegel in od
strani morja in suhe zemlje hudo stiskoval. Galceran od
Pini, premožni baron Bagaški je bil povelnik Alfonsovih
vojnikov na morji. On je v naskoku preveč do sovraž¬
nika zašel in je bil od neverneka vlovljen. Žalostna no-

43

vica kmalo do njegovih starišev v Bago pride, in oni — naj
velja kar rado — ga iz sužnosti odkupiti namenijo. Ali glejte,
sovražnik za njegovo glavo veliko zlata terja, in kar je
naj hujše, on hoče zraven tega še sto zalih deklin imeti.
Oče doma vse napravi, samo za dekline si ne ve poma¬
gati. On pokliče vse podložne svoje grajšine vkupej,
jim razloži nesrečo svojega Sina, kterega so vsi ljubili,
ter jih vpraša, kje bi se device dobile. Podložniki si ne
vedo pomagati, in sklenejo, da kdor ima tri hčere, bo
dal dve; kdor ima dve, bo dal eno; kdor ima eno, mora
pa s svojim sosedom, kteri tudi le eno ima, srečkati, ali
jo bo on ali uni dal. Tako so v Bagi z veliko silnostjo
sto nedolžnih deklin vkupej spravili, ktere so v rešen je
njih vsuženega vlasteljina Galcerana namenjene bile. Ze
so jih iz domovine, proč od štarišev, sester, bratov,
prijatlov in znancov peljali v primorsko mesto Salo, kjer
so imeli prenočiti, naj bi drugi dan zarano v barki za
vselej od ljube domačije odrinile in kakor nedolžne golo¬
bice v hude kremplje nevernega sovražnika izdane bile.
Mislite si tukej njih žalost, jaz si je ne upam popisati.
Grem pa v ječo pogledat, kaj vjeti Galceran počne.
Ondi leži na golih kamnatih tleh v debelih verigah za-
kovan ves s solzami polit in dan na dan smerti pričakuje.
Mile poglede proti nebesam obrača, kliče v nebeško po¬
moč in k svetemu Stefanu serčno zdihuje, kteremu se je
celo svoje življenje v varstvo izročeval. Glej čudež!
Tisto noč se mu sveti Stefan bliža v nebeški diakonski
obleki. Vstani, mu reče, in pojdi z menoj. Galceran se
ne obotavlja, verige zapraskajo in odpadejo. Čuvaji pred
ječo to slišati, na noge skočijo, pa v ječo ne morejo.
Sveti Stefan pa pelje jetnika po neznani poti iz sužnosti,
in ga na ladjostajo v Šali prostega postavi. — Drugi dan
se ondi dekline v ladjo spravljajo in od svojih slovo jem¬
ljejo. Žalosten jok in nevkrotljivi krič se okoli morja
razmeva. Tukej sloni ena hči na persih svoje matere in
žalosti omaguje, tamkej druga svojega očeta zadnjikrat
objema in nad svojim rojstvam toži, tukej se dve sestre
poljubujete, ktere se ne bodete več vidile, tamkej si druga

44

lase iz glave terže, ker mora brata in zaročenega
ženina zapustiti. Vse je v solzah, vse v joku, vse v
britkem tožvanji. — Galceran, kteriga nihče ni poznal,
osterini tako žalovanje tukej najti, vpraša, kaj to vse
pomeni, in zve, da se to zavoljo njegovega rešenja godi.
Sadaj se ne more večderžati, stopi v sredo žalostnega
ljudstva, in zavpije: Zvesti podložniki! vstavite svoje
solze, za kterega rešitvo ste svoje hčere ponudili, med
vami prost stoji. Glejte, jaz sim Galceran od Pini, bo-
ron Bagaški, kterega so bili neverni Mauri sužnika storili.
Vsi ga čudno gledajo, in se jim zdi, da sanjajo. Gal¬
ceran pa besedo povzdigne, in razloži, kako da gaje
sveti Stefan iz ječe izpeljal. Sadaj se žalost v veselje
spreoberne, vsi na kolena padejo, in se nebesam zahva¬
lijo; nedolžne dekline pa, ki se naenkrat rešene vidijo,
deviške serca proti svetemu Stefanu dvignejo, in iz glo¬
bočine svojega občutja mu hvaležno pesem enoglasno za¬
pojejo. Kmalo se domu napravijo, vzamejo ljubeznjivega
Galcerana v sredo in proti domacii potovajo. Kadar se
Bagi bližajo, jim vsa grajšina naproti pride. Oni pa ko
od dalječ cerkev svetega Stefana v Bagi zagledajo, po¬
nižno pokleknejo in ga hvaležno počaste. Galceran hoče
člo po kolenih daljno pot do cerkve storiti. Kar se tudi
zgodi. V cerkev pridši se zopet pred altar svetega mu¬
čenca na obraze veržejo in svojo pobožnost opravijo.
Galceran pa podari cerkvi svojega rešitelja veliko pre¬
moženje, stopi v samostan Cistercijanov, ondi pobožno
živi in v duhu svetosti v Gospodu zaspi. — (Segneri.)

Glejte veliko pripomoč svetega Stefana. Toliko je
on pri Bogu s svojo trojno krepostjo zaslušil, tako visoko
on stoji v nebeški ljubezni, in tolikanj on svojim varo-
vancam pomagati zamore. — Tudi mi, ljubeznjivi bratje!
v sužnosti svojih dušnih sovražnikov večkrat milo zdihu¬
jemo, hude verige mesenih spačenih nagonov duše okle¬
pajo in jo serdito vežejo, da se po volji nakviško dvigniti
nd more. Priseženi sovražniki nas večkrat v veri motiti
poskušajo; zapeljiva posvetnost nas pogostama v pravi
službi božji nadleguje, in neka malopridna prevzetnost nas

45

slepari, da razžalnikam vse odpustiti je le plahota serca.
In žalibog! tem se mi večkrat z vso močjo pravega duha
zoperstaviti ne vemo. Oh tedaj priporočujmo se vselej
svetemu Stefanu, in posebno dans ga ponižno zaprosimo,
naj bi se on pred nebeškim prestolam priklonil in nam
milost od trojediniga Boga donesel, da bivše svoje dušne
sovražnike v tem pozemeljskein borišči slavno zmagali,
da bi v Jezusovi veri močni, v vsem terpljenji poterpež-
ljivi in do svojih razžalnikov prizanesljivi bili. Priporo-
čimu se svetemu Stefanu, da, kakor je Galcerana iz težke
sužnosti tega sveta odpeljati pomagal in jo do nebeškega
svetišča sprejel, kjer se bo ž njim vred večne čase ve¬
selila in Jezusu slavo prepevala. Amen.

V novega leta dan.

Novo leto — novo življenje.

„ Preljubi! prikazala seje milost Boga, Zveličarja našega vsem
ljudem, ktera nas uči, da se odpovejmo hudobii in posvetnim željam,
ter trezno. pravično in bogaboječe živimo na tem svetu. Sv. Pavl
do Tita II. 11.

H^taro leto je minulo; — preteklo noč se je v morje
neograjene večnosti potopilo, in jaz vas dans pervikrat v
novem letu pred gospodovim altarjem iz globočine svojega
serca Ijubeznjivo pozdravim. — Iz dvojnega vzroka smo
se dans tukej v božjim tempelnu snidili, namreč: obhajat
dan obrezanja Jezusa Kristusa našega Gospoda, in
pa nebeškega Boga prosit, naj bi nas pri vstopu
v novo leto milostljivo blagoslovil. Oba namena sta
blaga, in, ako sta v sercu resnična, tudi milim nebesam
jako dopadljiva; kajti vera nas zagotovi, da kdor Bogu s
pravim, ponižnim, čistim sercam služi, bo tudi božji že-
gen imel vse svoje žive dni. — Po tem takem jaz vas v

46

sercu blagrujem, in vam za prihodnje leto vso srečo po
keršanski ljubezni vošim; toda sveto opominovanje dolo-
žiti moram, da, ako hočete boljši srečo imeti, kakor ste
jo preteklo leto vživali, morate tudi vi boljši postati, ka¬
kor ste dosihdob bili. Sej dobro veste, da nebeški Oče
je podeljivec sreče in nesreče; milost božja pa, ktera se
je vsem ljudem po Zveličarji prikazala, nas uči, da od¬
povejmo se hudobii in posvetnim željam, ter trezno, pra¬
vično in bogaboječe živimo na svetu. Tako nam sveti
Pavl govori.

Ljudje na svetu današnje dni veliko čez slabe čase
tožijo in skerbno eden druzega poprašujejo: kdaj bodo
boljše dobe nastopile? Tudi vi, ljubi moji, ste že večkrat
takošne pritožbe izgovarjali, in dans bi radi vedili, ali
vam bo nastopno leto kaj boljši od lajnskega. Na to vam
odgovoriti, rečem, da vašemu žalovanju čez slabe čase
sicer pravice odreči ne morem, samo vprašam: kdo stori
slabe čase? Čas je podoben belemu popirju, na kterem
so ljudje pisarji. Ako je pisarija slaba, kaj za to popir
zamore? kriv je le slabi pisar. Ludje torej slabe čase
vzrokujejo, in na mesto čez slabe čase tožiti, bi ljudje
sami čes se tožiti morali. Sadaj vam zamorem tudi od¬
govoriti, ali bo nastopno leto kaj boljše od lanjskega.
Poboljšajte se, odpovejte se hndobii in posvetnem željam,
ter trezno, pravično in bogaboječe na svetu živite, in
gotovo bodo boljši časi nastopili, in v prihodnem letu bo¬
dete večji srečo imeli. Zatorej pravim: novo leto — novo
življenje.

Temu pravičnemu klicu novega leta tudi jaz svojo
besedo priložim, ter sim namenil vam danes prav resnobno
resnico razložiti, ktere celi zapopadek v tem obstoji:
I. Mi smo se od Boga odvernili in grešno živimo, za¬
torej nas Gospod hudo strahuje; II. spreobernimo se
nazaj k Bogu, in on bo nas zopet blagoslovil.

Vsmiljeni Jezus! ti si se današnji dan po Mozesovi
postavi obrezati dal, in si nam izgled prave pokoršine za¬
pustil, ponižno te prosimo, razsvetli naš otemnjeni um, da
bomo svoje dozdanje zmote prav spoznali, in nagni našo voljo

»

47

zopet k dolžni pokoršini tvojim svetim zapovedim. Poma¬
gaj nam življenje poboljšati in tvojega nebeškega blago¬
slova za vselej se vdeležiti. — Ljubi kristjani! vsi si gotovo
v prihodnič boljše čase želite, pazno me torej poslu¬
šajte, jaz bom vam edino pot h tej zaželjeni sreči po¬
kazal. — Začnem.

Slabe čase smo doživeli, in že nekaj let sem bolj
hude kakor dobre letine imamo. Mati zemlja se je sem-
tertje navadni rodovitosti odrekla, vinske tertice so obo¬
lele, vsahujejo, in vino je nam večidel odvzeto; koruna,
našega poglavitnega vsakdanjega živeža, se je gnilota lo¬
tila; nobeden pridelek nam po redu več ne donese. Hude
vremena in strašne nevihte so gospodariti jele, toča nam
večkrat polje polomasti in dolga suša pogostama pritiska;
dragina in lakota ste naš del. Kužne bolezni, legar,
kolera in poln naliv druzih stisk nadleguje rod človeški
v Evropi. Bleda smert z urnimi nogami teka od dežele
v deželo, in pogrebci nosijo v gostih verstah merliče na
pokopališča. — Tužne skerbi nas tarejo, in grenkih solz
se poliva vsepovsod veliko. Kamorkoli se oko ozre, ne
zagleda druzega kakor pomanjkanje in revšino veliko in
vedno veči število tistih, ki objokani roke stegujejo za
milošnjo, in malo in vedno manjši število tistih, ki bi še
zamogli kaj podariti, ne sliši se druzega kakor jok in
zdihovanje zapuščenih sirot in vdov. Kjer so se poprej
veseli gosti radovali, tamkej sadaj bledolična lakota sedi
za mizo. — Ta je naša sedanja osoda. — Pa ni še vsa.
Se bojim, da kelih grenkosti, kterega je Gospodova roka
že takraj in unkraj človeškim otrokom nagnila, ni še
izpraznjen, marveč da kar je še naj grenkejšega, je še
notri. Pili bodo iz njega vsi grešniki zemlje. — Ali kaj
vam pomaga vašo nesrečo popisovati? sej jo sami živo
občutite. Zdi šemi, da poprašujete: Od kod vse sedanje
tuge?  Na to vam moram odgovoriti:

1. Mi smo se od Boga odvernili, in grešno živi¬
mo; zatorej nas Gospod hudo strahuje.

48

To nam jasno dokazati, morem naj pervič priliko
pravega bogoljubnega človeštva pred vaše oči razgerniti:
— Nebeški vsegamogočni Bog je edino središče, okoli
kteriga bi se imelo vse človeštvo krožiti s pravo vero, s
terdnim zaupanjem in z gorečo ljubeznijo. Bog je naš
edini Oče, mi smo njegovi otroci; in kakor pokorni otroci
bi morali vselej le nanj gledati, njegove lastnosti po
zmožnosti posnemati, vse'zapovedi, ktere je nam razgla¬
sil, zvesto spolnovati, njegovi presveti volji popolnama
se vdati in ga ljubiti s celim sercam, s celo dušo, z vso
močjo. Karkoli je nas ljudi na vesolnem svetu, bi imeli
vsi skupej kot perserčni bratje in sestre edine nebeške
družine Jezusu Kristusu, našemu Zveličarju, živeti in vedno
le to storiti, kar Bog veli. — Glejte, ta je podoba pra¬
vega bogoljubnega človeka. Takšni bi morali biti vsi mi.

Sadaj pa presodimo, kako dalječ smo se od te mične
podobe oddalili, ter Boga zapustili. In jaz tukej opom¬
nim dveh pregrešnih strasti, ki ste današnje ljudi po-
gospodarile, od Boga jih odvernile, ter v malopridno živ¬
ljenje zapeljale. One ste poglavitni vzrok vse sadanje
nesreče. Ti peklenski poroditvi se zovete: prevzetnost
in posvetnost.

Prevzetnost je bila že nekdaj veliko angelov od Boga
odločila, in v pekel pogreznila; prevzetnost je bila perva
dva človeka od Boga odvernila in nesrečna storila, prev¬
zetnost je judovskim pismoukom in farizejem branila, da
se niso Jezusovemu nauku vklonili, prevzetnost še današ¬
nje dni veliko ljudi slepari, da v edino pravo zveličavno
cerkev ne stopijo; pa prevzetnost je tudi v keršanskih
dobah vzrokovala odpad od vere katoliške, razkolništva
med kristjani, uasprotvanje med pravovernimi in druge
strupene nepokoršine. Skor vse veke je gerda prevzet¬
nost človeštvo z nesrečami tlačila, in njeni narodi so s
kervavimi čerkami v zgodovino človeštva vpisani. In ta
prevzetnost, bi rekel, sadaj na svetu hujše gospodari,
kakor je kdarkoli divjala. Ona je človeške otroke od *
Boga odvernila. Poglejmo le nekoliko in bomo obstati
morali.

49

Da je nepokoršina značaj naše dobe, ne bo nobeden
tajil. Vse božje, cerkvene in deželske postave so zani¬
čevane. To slehern vidi, kteri oči ima. Nepokoršina v bož¬
jih rečeh,  — ker se sveti nauki več ne poslušajo, gospo¬
dovi dnevi ne derže, molitev opusa, za božjo službo ne
mara, tempelni ne spoštujejo in Kristusovi namestniki
zasramujejo. Nepokoršina po družinah,  — ker se stariši
zaničujejo in preklinjajo, brat brata vjeda, sestra sestro
sovraži, in se razpartija glasi. Nepokoršina po vaseh,
ker sosed soseda preganja, opravljanje in obrekovanje
se sliši in hude zdražbe se razmevajo. Nepokoršina po
deželah j  ker se poglavarstva ne vbogajo in malopridni
punti zoper vladarja napravljajo. Pa kaj bom naprej go¬
voril? Prevzetnost je človeštvo popolnama posedla in
ljudi od Boga odvernila. — Ker ni prevzetnost še
vsega pokvarila, je pa še posvetnost  pristopila in božje
kraljestvo na zemlji zrušila. Ta je današnje zemljane
tako omamila, da so svoje oči popolnama od nebes odver-
nili in v zemljo jih pobesili. Oni so se prav za prav
poživinili, so vse blage dušne počutke v sebi zadušili,
vso božjo ljubezen od serca odpravili, se svetu vdali,
vanj stavijo vse zaupe in žive po mesenem nagnenji.
Morda ni res tako? Povejte, kdo še na poste kaj derži?
kdo pozna še petik in saboto? kdo porajta še kaj za
pravico? Kar telesu služi, kar se hudobnemu poželenju
prileže, kar dobiček prinese, to se sadanjim ljudem pra¬
vično zdi. Med mojim in tvojim se razločka več ne
dela, „Ziveti moram, veseliti se hočem,* je vsakdanje
vpitje današnjih ljudi; kako pa živeti, da bližnjemu kri¬
vice ne storim, kako se veseliti, da Boga ne razžalim,
tega se nobeden ne zmeni. Od tod pridejo tatvine in
ropi, od tod razdjanje družinskih premoženj, od tod
punti, od tod kervprelitje, od tod pobiji in druge pe¬
klenske prikazni, od kterih nam vsaki dan novice pravijo.
Oh nesrečno človeštvo! kam si prišlo? kam ste prevzet¬
nost in posvetnost te pripravili? kako globoko si od Boga
odpadlo in v greh se pogreznilo? Sadaj se spričuje nad
r>u. ojov. 4

50

teboj sveta resnica, ,.da greh stori ljudstva nesrečne. a
Pripov. 14, 34. Ni več podobe božjih otrok na sada-
njih ljudeh, in živo se občuti, da ni koristno zapustiti
pravico in božje zapovedi.

Ko je bil Adam greh storil, se je bila cela živa
in mertva natora zoper njega vzdignila, in pokoršino mu
odrekla zato, ker on stvarniku pokoren biti ni hotel.
Tako se sadaj tudi nam godi. Vsa natora nam s poginam
proti, in na božje povelje čaka, da bi nas končati smela;
pa Gospod Bog, kteri nas še ljubi, njo nazaj derži;
sam pa nas kot dober Oče strahuje in k poboljšanju
kliče. — Človeške kervi napojena zemlja se nad ljudmi grozi
in k Bogu vpije: ,,Gospod! ali hočeš, d& se popolnama
vsi rodovitnosti odpovem, in grešnike z lakoto pokon¬
čam?-^ Pa Bog ji odgovori: ,,Ne še, le bodi še dalje
rodovitna; jaz pa bom svojo šibo nad grešniki povzdignil,
in ker niso hotli sedmi dan od dela počivati in moje
službe opravljati, jim bom del dobička šestih dni odvzel,
da bodo delali, pa jim bodo vendar roke prazne ostale.“ —
„Gospod! ali vkažeš, da gremo in vse polje malopridnim
ljudem popušavimo ?- r  vprašajo hude nevihte in sovražne
vremena , ki se nad oblaki krožijo. Pa Gospod jim odgo¬
vori: „Ne in jim odkaže le neke kraje, nad ktere
zahrušiti smejo, in reče: „Moji nepokorni otroci se no¬
čejo postiti, pokazati jim hočem, da ako se ne bodo
zapovedane dni postili, jih bom vse s šibo obiskal, in
jih prisilil, tudi tiste dni se postiti, ko post zapovedan
ne bo.^ — „Gospod! ali pripustiš, da gremo in človeške
narode, ki tvojih naukov ne poslušajo, vse zadavimo?“
kličejo k Bogu vse bolezni , ktere se pod božjimi nogami
znajdejo. Pa Bog jim odgovori: „Ni še čas, vse ljudi
pomoriti. Idife, napadite le te in te in zadušite jih le
toliko in toliko, strašite grešnike po teh in teh krajih;
jaz bom pa vino ljudem odvzel, da ga tudi slabotni in
bolehni imeli ne bodo, vendar jim svoje roke popolnama
odtegnul ne bom.“ — Vsi gromi, bliski in strele,  ki v
oblakih božjo vsegamogočnost oznanujejo in večkrat na

51

zemljo grozivno šinejo, se hrupinijo hudobne Adamove
otroke pokončati; pa Gospod, ako ravno razžaljen, ima
z njimi še poterpljenje, in druzega ne želi, kakor našiga
poboljšanja. On se je zapersegel po preroku, rekoč:
„Kakor resnično živim, jaz nočem grešnikove smerti,
ampak da se poboljša in iiri. a  — Veliko rajši bi nam
dal dobro kakor hudo. Pa ker mu v dobrih letih,
ktere smo imeli, nismo hotli zvesto služiti, smo le za¬
smehovali njegove opomine in svaritve, smo se dalej bolj
v greh zapletali, zašli na prepovedane pota in pokoršino
odrekli božjim zapovedim in cerkvenim, smo njegovo
presveto ljubezen prisilili, da je, kakor dobra mati, za
šibo prijela, nas s križi in nadlogami pokoršine učiti, v
kteri nas njegove dobrote niso mogle ohraniti.

II. Spreobernimo se nazaj k Bogu, in on nas bo
zopet blagoslovil.

Res je, v znanosti in vednosti so ljudje deloma že
daleč prišli. Tega ni v stanu nobeden tajiti, in ako le
v pretekle čase enmalo pogledamo, moramo moč človeš¬
kega duha občudovati. Povzdignili so kmetijstvo in kup¬
čijo na visoko stopinjo, naredili so železnice in postavili
fabrike, ktere človeško umnost slavno poveličujejo; na¬
pravili so družbe za varstva zoper ogenj in točo in še
jezer druzih koristnih reči so vpeljali. Pa meni se zdi,
da v eni zadevi gre človeštvo rakovo pot, namreč: v
pobožnim življenji. Naj priporočujejo, modrijani, kar¬
koli hočejo, naj boljši zdravila zoper gnjilobo ko¬
rana, zoper kolero in druge kužne bolezni, naj do¬
polnijo še tudi vse drugo, kar vejo naši deržavniški
zdravniki bolni Europi še dobrega svetovati; naj daje
vlada še tako modre postave, naj nam kujejo zlate in
sreberne denarje noč in dan; vse ne bo nič pomagalo,
ako se človeštvo nravno poboljšalo ne bo. Zato smem
reči, da une dni je neki človek, od kteriga sim v novi¬
cah bral, prav modro govoril. Špansko vladarstvo je
bilo namreč darilo mnogo cekinov za tistiga, ki bo naj
boljši zdravilo zoper bolezen grojzdja znajdel, po Celim

4 *

52

svetu razpisalo. Neki Čeh je odgovoril: ,,,Naj boljše
zdravilo bi po moji misli moralno poboljšanje človeštva
vtegnulo biti.“ Ali je darilo dobil, ne vem, pa zaslužil
ga je; in sveto pismo bi mu ga prilastilo , kajti ondi pi¬
sano stoji: smert, kervoprelitje, preganjenje, stiskanje,
lakota, revšina in kazen so za hudobneže stvar jene,
in zavoljo njih se povodnji gode.“  Ekl. 40, 9. — Po
tem takem imam tudi jaz prav, da vam za novo leto po¬
boljšanje življenja nasvetujem, ako hočete v prihodnjič
boljše letine imeti in zopet srečni biti. Odpovejte se
prevzetnosti, dajte slovo posvetnosti, in k Bogu se spre-
obernite, ako želite nebeškega blagoslova se razsveseliti.

S človeštvom sadanjem se tako godi, kakor jo nam
prerok Daniel od babilonskiga kralja Nabuhodonozorja
pove. Med prevzetneži in posvetneži, kterih sveto pismo
v svarivne izglede omeni, Nabuhodonozor v pervi versti
stoji. Kakor Bog je on hotel od svojih podložnih češčen
biti, in vse zaupe je le v svojo pozemeljsko oblast stavil.
Daniel ga je večkrat na Boga opomnil, in mu nasvetoval
vsegamogočnemu stvarniku dolžno čast dati in grehov se
pokoriti; pa prevzetni posvetnež na to ni porajtal. Mera
njegovih malopridnost se je napolnila, in nebeški Gospod
mu je hotel svojo vsegamogočnost pokazati. Ko je kralj
neki dan ves ošaben po svojem dvoru hodil in s svojo
veliko oblastjo ter mogočnim kraljestvom se bahal, se mu
Gospod vseh gospodov z nebes oglasi, ter mu reče: Ti
si kralj, Nabuhodonozor; pa tvoje kraljestvo ti bo odvzeto.
Proč iz društva ljudi boš pahnjen, in med zvermi živel,
dokler ne boš gospodarstva Vsegamogočnega spoznal in
vedil, da On da in vzame, kakor se mu zljubi. In
zgodilo se je: Nabuhodonozorju se je v glavi zmešalo,
sam sebe je za živino deržal, v gojzd je letel, kakor
vol je seno jedel in pod milim nebam nag živel, kakor
orlu perje mu je dlaka po životu zrastla in nohti kakor
ptičji kremplji postali. Čez sedem let še le se je zopet
zavedil, proti nebesom je svoje oči obernil, in Boga
Gospoda spoznal ter njegovo vsegamogočnost počastil,

53

rekoč: Božja moč je nad vsemi močmi večna, in nje¬
govo kraljestvo je od veka do veka; vsi prebivavci
zemlje pred njim nič niso, in njemu se ne more nobeden
zoper staviti. Nabuhodonozor se zopet na kraljevi pre¬
stol poverne, očitno Boga časti, se pred njim poniža in
svoje zaupe le v njega stavi. Dan. 4.

Obernimo to na naše čase: Prevzetnost in po¬

svetnost ste današnje ljudi od Boga odvernile. „Clovek
zamore vse, kar le hoče,“ tako sadanji svet v svoji ne¬
umnosti govori. Zatorej je nas Gospod vdaril, kakor da
bi hotel nam reči: „Clovek vse zamore, pravite vi, po-

magajte si torej, ako zamorete.^ Mi vidimo, da sami po
sebi ničesar zmožni nismo, torej ponižajmo se pred vse-
gamogočno roko božjo. Mi spoznamo, da v zemljo naše
zaupe staviti je prazno, ako Bog zemlje ne požegna,
zatorej odpovejmo se posvetnosti in proti nebesom svoje
oči dvignimo. Nebeški kralj je poboljšanemu Nabuhodo-
nozorju prizanesel, in zopet ga na kraljevi prestol posa¬
dil. Usmilil se bo tudi nas, ako greh zapustimo, nazaj
k njemu se povernemo, in dolžno čast in slavo mu damo,
nsmilil se nas bo, ako svoje malopridnosti in neumnosti
obžalujemo, njegovega svetega nauka se s pravo vero
zopet poprimemo, in ga goreče ljubiti začnemo; usmilil
se nas bo, in spet nas bogato blagoslovil, ter vse sa-
danje stiske odvzel, ako ga za svojega vsegamogočnega
vladarja ponižno spoznamo, in se mu s terdnim zaupam
popolnama podveržemo. Resnično, vse okrog nas se bo
kmalo 'poboljšalo , ako se mi sami poboljšamo !

Pa morebiti bo eden ali drugi zmed vas mislil; da
ni vzrok sadanjih stisk, in bo sam pri sebi rekel: „Ta
pridiga ni za me, moje slabosti in moji pregreški niso
tako veliki, da bi jezo božjo na zemljo poklicali bili.“
Ti, ki tako misliš in tako govoriš, ti, ki v svoje grehe
zaziban se sadanjih nadlog nedolžnega imaš, si, zna biti,
naj bolj kriv božje kazni, pa si slep, svojih maloprid¬
nost ne spoznaš in hudobije omamljen spiš. Ti si podoben
Jonatu, kteri je v ladji med tem, ko so se vsi mornarji

54

z vetrovi in volovi borili, in v pomoč klicali, mirno spal,
kakor da bi mu ne bilo nič mar za protivno nevihto; pa
ravno on je bil smertne nevarnosti kriv. Zatorej te zbu¬
dim , kakor je bil ladnji povelnik Jonata zbudil in ti za¬
kličem: „Zdrami se, in kliči v svojega Boga, morebiti
se bo Gospod nas usmilil, da ne poginemo.^ Vstani,
grešnik! in kliči v božjo milost; vstani prevzetnež! in
daj Bogu čast, kteri te je iz niča vstvaril; vstani krivič-
než! in poverni, kar si bližnjemu škode storil; vstani
posvetnež! odpovej se mesenemu poželenju in kroti svoje
telo, odpovej se nečistosti in pokori se; vstani požreš-
než! ne služi tako nezmerno svojemu gerlu, derži petek
in saboto in posti se; vstani iakomnež! odpri ubogim
svoje zaklade, stegni jim milošnje, da ti bodo tvoji grehi
zbrisani. Bratje! vsi, vsi smo grešniki! vsi vstanimo
iz hudobnega spanja, kličimo v Gospoda; on se nas bo
usmilil, bo zopet dobro letino nam dal in vseh stisk nas
rešil, da ne poginemo.

Predragi kristjani! Jaz sim vam do sadaj govoril,
in z novim letom k poboljšanju vas klical: samo iz po¬
svetnega dobička. Pa saj je tudi večnost, sej so nebesa,
sej je pekel; teh resnic si ne moremo iz glave spraviti,
ako nismo neznabogi postali. Če telesne revšine nas k
poboljšanju naganjajo, in slabe letine nam kličejo grehu
se odpovedati, naj bi v prihodnjič bolji sreče doživeli;
kaj mar ne bo večnost še močnejši spodbadek k spokor-
jenju ? ne bodo morda nebesa in pekel nas v pregrešnim
življenji pretresli in naše poglede nakviško oberniti na¬
potili? Kaj pomaga človeku, če tudi cel svet pridobi,
ako pa dušo zgubi?  Oh, duša, dušna sreča! ta misel
je dostojna odpovedati se hudobii in posvetnim željam,
ter trezno, pravično in bogaboječe na svetu živeti.

Pa žalibog! kako redki so tisti, kteri se takim
mislim vdajo? Kolikanj jih je samo v pretečenem letu
žalosten konec storilo, in njih duše — kje so? Odprite
se peklenske vrata, pokaži nam Satan vse tiste, ki so v

55

enim letu tebi v oblast prišli, soštej nam jih, povej njih
imena. — Ali ne, ne, mi jih nočemo poznati; zakaj preveč
bi se vstrašili, ker bi morebiti kakšnega iz naše soseske
med zaverženimi vidili.

Preserčni moji bratje! Kaj bi se bilo z nami go¬
dilo, ako bi bili v pretečenem letu v večnost stopili?
Ondi bi v večnem ognji goreli, škripali z zobmi in
sami sebe preklinjali. Usmiljeni Bog je nam do sadanje
ure prizanesel; ali.kdo nam je porok, da bomo še od¬
slej leto živeli? Kako tedaj, ali hočemo nepripravljeni
čakati gospodovega dne? Do danes si nismo še nobenega
zaklada za srečno večnost spravili; kajti verska resnica
je, da kdor ima vest samo z enim smertnim grehom ob¬
loženo, si ne more za nebesa nič zaslužiti. Ali hočemo
torej še dalje v tako nesrečnem stanu ostati? Bratje!
moji ljubeznivi bratje! jaz trepetam, ko na to mislim.
Milo vas prosim, oprostite me tega strahu. Za vaše duše
moram skerbeti in pred Bogam bom za vas odgovor dajal.
Ali kaj pomaga vsa moja skerb, ako vi nočete? Xu,
bratje! vstanimo iz grešne postelje, poboljšajmo se. Marija
prečista Devica nas k novemu življenju kliče, angeli in
svetniki milo na nas gledajo, sam Jezus nas budi in
nebeškega Očeta za nas prosi, rekoč: „Qče! odpusti

jim.“ — Pridite bratje! molimo in pokleknimo pred Boga;
jokajmo pred Gospodam, ki nas je vstvaril; zakaj on je
Gospod naš Bog, mi pa smo ljudstvo njegovo, in ovce
njegove paše. Dobro je nam, daje nas ponižal, da se učimo
njegovih postav. Dobro je nam, da je nas s terpljenjem
obiskal, da spoznamo, daje  boljši postava njegovih ust,
kakor tavženti zlata in srebra. Kristus Jezus! mi pride¬
mo, in z novim letom novo življenje začnemo; mi se
odpovemo hudobii in posvetnim željam, ter sklenemo
trezno pravično in bogaboječe na tem svetu živeti. Ti
pa blagoslovi nas z nebeških višav. Amen.

56

Praznik svetih treh kraljev.

Perva .Jezusu doprlnešena daritev.

„Modri so šli v hišo, in so našli dete z Marijo, njegovo materjo,
ter so prednj padli in ga molili; in so odperli svoje zaklade, in mu
darovali zlata, kadila in mire. 11  Matevž II. It.

^povzdignite dans, kristjani, svoje serca, in kar je v
vaših telesih pobožnih občutlejev, v nebeške višave jih
obernite; mi obhajamo trikrat svet praznik, kterega mati
vesolna cerkva po pravici „gospodovo razglašenje“  ime¬
nuje. — Današnji dan je namreč tista velika zvezda, ki
se je bila o Jezusovem rojstvu na nebu v jutrovih krajih
prikazala in nevernikom prihod mogočnega kralja razgla¬
sila, tri modre, kterim kralji pravimo, iz daljnih perzi-
janskih dežela skoz Jeruzalem v Betlehem pripeljala.
Oni so prišli Jezusa v jaslih častit, molit in kraljevo ga
obdarovat, ko je še le v trinajsti dan starosti stopil
bil. — Današnji dan je bil Jezus v svojem tridesetem
letu od Janeza kerstnika v reki Jordanu kerščen, pri
kteri priložnosti ga je Oče Nebeški za svojega Sina,
nad kterim veliko dopadenje ima, očitno razglasil. —
Današnji dan je Jezus v svojem enaintridesetem letu pervi
čudež na ženitnim v Kani Galilejski storil, ko je vodo
v vino spremenil, s kterim je svoje veličastvo razodel in
vsim pričujočim se poslanega Mesija spričal. — Resnično
tedaj je šesti dan prosenca za slednega kristjana imeni¬
ten, trikrat svet praznik, in prav mu pravimo „dan go¬
spodovega razglašenja.“

Pustimo vse druge misli na stran, in pojmo dans
s tremi modrimi v betlehemski hlev Jezusa molit. Ali
pokaj bomo v betlehemsko štalico hodili? saj tukej na
altarji v svetem tabernakeljnu milega Jezusa imamo,

57

ravno tistega, ki so ga modri v jaslih molili in obdaro¬
vali. In ker je dans mili glas zvonov z naših visokih
lin sem pred Jezusa v presvetem zakramentu Resnega
Telesa nas sklical ga častit in molit, kakor je bila svitla
zvezda nekdaj tri modre pred Jezusa v jaslih položenega
pripeljala; sim namenil vas podučiti, kako da imate tri
modre vselej in povsod posnemati. Zatorej vam bom
zaklade svetih treh modrih  razlagal, in vas nekterih
dušnih občutkov opomnil, kteri iz tega razkladanja za
naše pobožne serca in lepo zaderžanje do Jezusa pome-
napolno zvirajo.

Mili Jezus! ki si se današnji dan tako čudovitno
svetu trojno razglasil, in serca treh modrih s svojo gnado
navdihnil, da so te iz daljnih krajev častit prišli, med
tem ko judovski pismarji in veliki duhovni od tvojega
rojstva nič vedeli niso, stori nam milost, da te bomo
prav poznali, vredno od tebe govorili, spodobno te ča¬
stili in ponižno molili. — Vi pa dragi kristjani! poslušajte
me pazno, jaz kmalo začnem.

Vse, karkoli ima človek na duši in telesu, je od
svojega neskončno dobrega nebeškega Očeta po Jezusu
Kristusu in Svetim Duhu prejel. Po Jezusu Kristusu
smo mi Bogu dopadljiva stvar postali, v kterem je naša
duša vrojene nesnage očišena, naše serce s sveto ljubez¬
nijo napolnjeno, in naše telo v božji tempelj posvečeno.
Torej smo pa tudi dolžni milemu Jezusu za vse to se
lepo zahvaliti, ter mu serce, dušo in telo popolnama da¬
rovati; zakaj „o»i je dal sam sebe za nas, da bi nas
rešil vse krivice, in sebi očistil prijetno ljudstvo,
vneto za dobre dela, u  govori sv. Pavl.

Naše darovanje sprejemati in milostljivo nas blago¬
sloviti se je Jezus, kralj nebes in zemlje, Bog in Človek
skupej, v presveti zakrament Rešnjega Telesa zakril.
V tej podobi On med nami prebiva vidoma, kakor je v
betlehemskih jaslih v plenice povit ležal. Iz jutrove de-

58

žele je po svitli zvezdi tri modre poklical in take za¬
klade v dar sebi prinesti navdihnil, kteri, če jih prav
presodimo, nam zastopno pokažejo, kakšine darove mi
vselej pred Jezusa v presvetem zakramentu položiti mo¬
ramo, da bo nas blagovoljno krepčal, pozemeljski tek
srečno dokončati in večne nebeške dike se vdeležiti. —
Poglejmo te zaklade bolj na tanko:

Pervi modri, kterimu je bilo ime Helliior, je bil
častit starček, v dolgi nebesni obleki in z rumenim plaj—
šem ogernjen. On je daroval zlata.  —

Ker je Melhior Jezusu zlata v dar prinesel, ga
je kralja naznanil in kraljeve časti vrednega spoznal po
narodni šegi ljudi jutrovih dežel, kteri so svoje kralje,
kadarkoli so pred nje prišli, vselej s zlatom obdarovali.

Jezus je resnično kralj, kakor je sam pred Pilatom
spoznal, ker je na njegovo vprašanje: Ali si ti kralj
Judovski?  odgovoril: Ti praviš.  In sicer Jezus je kralj
nebes in zemlje — kralj vseh kraljev. Pa to se nam
čudno zdi, da trije modri, ki so iz domačije proti Jeru¬
zalemu potovali terdne vere, da ondi bodo na kraljevem
dvoru novorojenega Judovskega kralja našli, in ker jim
kralj Herod nič ni vedil od njega kaj povedati, se niso
dali motiti in domu se niso vernili, marveč naprej v Bet¬
lehem so šli. Ali še le bolj čudno se nam zdi, da, ko
so v revni Betlehemski hlev stopili, in ondi slabo ubogo
dete v jaslih položeno zagledali, se niso prestrašili in
dvomiti začeli, ali bi res v taki bozni štalici rojeno
otroče judovski kralj biti vtegnilo. Take misli jim niso
nikakor v glavo padle, temuč so, ker jih je bil, po be¬
sedah svetega Bernarda, Gospod Bog z notranjo lučjo
razsvitlil; kakor hitro so dete našli, so prednj padli, ga
molili, in Melhior, naj stariši, pervi svoj zaklad odpre,
in mu čistega zlata daruje. — To se je pa zategadel go¬
dilo , naj bi se vsi človeški otroci, zavoljo kterih seje
Jezus tako močno ponižal, da je nebeški tron zapustil in
v revnih jaslih si ležiše izbral nad Melhioram izgledovali,
in akoravno so Jezusa od Judov hudobno zaničevati,

59

malopridno preganjati in samotno vmoriti vidili, naj bi ga
sadaj v presvetem Rešnjem Telesu kakor vsegamogočnega
kralja nebes in zemlje častili in vso ljubezen svojega
serca mu darovali.

Darovano zlato nas tedej opomni Jezusu v pre¬
svetem zakramentu vso ljubezen našega serca v dar po¬
ložiti. In prav. Jaz ne bom te visoke dolžnosti tukej
razširno dokazoval, ker vemo, da goreča ljubezen našega
serca mu je ljubši, kakor vsi žgani in klavni darovi,
Mark. 12, 33. Le priliko vam povem: Zvesti podložniki
svojega kralja, kteri za njili dušni in telesni blagor
skerbi, jih pred sovražnikom brani, in prijazno ž njimi
dela, ljubijo, ga časte in življenje bi zanj postavili. Ali
mar mili Jezus z nami tako ne ravna? Ob pač. Sem
obernite kristjani svoje oči. Tukej v tabernakeljnu ravno
tisti Jezus, kteremu je pervi modri v betlehemskih jaslih
zlata daroval, med nami na svojem tronu sedi, nam grehe
odpuša, z neprecenljivimi dobrotami nas obdaruje, ne¬
beške gnade nam deli, nas pred vsemi sovražniki brani,
in ljubezni poln nam kliče rekoč: ,,Pridite sem, ki zdihu¬
jete, jaz vas hočem potolažiti; pridite k meni, ki pod
težo življenja obnemagujete, jaz vas hočem pokrepčati;
pridite vsi, jaz vas hočem poživiti in česarkoli potre¬
bujete, obilno blagodarili.“ Povejte, ali ni mili Jezus vse
naše časti vreden ? kdo bi se dolžnega ne čutil na altarji
svojega serca usmiljenemu Jezusu dar ponižnosti z ognjem
žive ljubezni vedno žgati in kralja vsili svojih serčnih
občutlejev ga spoznati? In vendar, stermite nebesa,
čudi se zemlja, vašemu kralju se nočejo človeške serca
prikloniti. Vidim take kristjane, kteri do Jezusa čisto
nobene ljubezni nimajo; oni so Jezusu svoje serca za-
perli, in posvetnim stvarem odperli; oni so Jezusu serca
vkradli in jih njegovim sovražnikom izdali; oni nočejo
Jezusa v presvetem zakramentu svojega kralja spoznati
in po dolžnosti ga častiti. In ti resnični kralj nebes in
zemlje, ti vsegamogočni Jezus jih poznaš take maloprid¬
neže, pa jih ne štralaš, jih vidiš, pa jih ne končaš. —

60

Oh ti jih nočeš zatorej pogubiti, ker si neskončno usmi¬
ljen kralj, in njih poboljšanja pričakuješ. Vi hudobneži!
ki tako nehvaležno z Jezusom ravnate, trepetajte. Tisti
Jezus, kteremu sadaj kraljevo čast odrekujete, se bo
vam enkrat z veliko močjo in oblastjo na nebu prikazal,
in vas sodit prišel. Pomislite, kako bodete takrat pred
njim obstali, ker mu sadaj ljubezen svojega serca kra¬
dete. — Bratje! preden tisti čas pride, spoznajte svojo
malopridnost, pokleknite še dans pred Jezusa, spoznajte
ga svojega kralja in darujte mu vekoma vso ljubezen
svojega serca, kakor mu je sveti Melhior v betlehemskem
hlevu zlata v dar prinesel. —

Drugi modri se je klical Hašpar, bil je mlad go-
lobraden mož v dolgi rumeni obleki in z rudečem plajšem
ogernjen. On je daroval kadila. —

Tako da je Kašpar Jezusu kadila v dar prinesel,
ga je očitno Boga spoznal in božje časti vrednega raz¬
glasil po verski šegi vsih narodov, kteri so vselej svojim
Bogovam v čast kadilo žgali in tako njih veličastvo na-
znanovali.

Jezus je resnično pravi živi Bog. Po njemu je vse
storjeno, in brez njega ni nič storjenega, kar je stor¬
jeno,  uči sveti Janez. Mi Jezusa poznamo in verujemo,
da On je v Očetu, in Oče je v njem;  mi terdimo, da
kadar Jezusa v presvetem zakramentu vidimo, vidimo
pravega živega Boga po luči svete vere.  Pa nad tem bi
se lahko zavzeli, kako da so ga trije modri, ki so med
neverniki živeli in od obljubljenega Mesija le malo kaj
slišali, za Boga spoznali; kako da je drugi modrih brez
vse dvombe prednj v betlehemskem hlevu padel, svoj
zaklad odperl, kadila  mu daroval in očitno ga po božje
počastil. Ali vse to je Kašpar le po nebeškem navdih-
njenju storil, naj bi se nad njegovim darilom vsi na zemlji
živeči ljudje izgledovali, in Jezusa v presvetem Rešnjem
Telesu pravega Boga spoznali, ter pobožno moljenje iz
vsega duha  mu vselej darovali.

Darovano kadilo nas po tem takem opomni Jezusu v

61

presvetem zakramentu vso pobožno molitev svojega duha
v dar prinašati. In prav. Ker smo mi tako srečni, da
pri sveti maši sam Bog Sin v sredi svojih nebeških an¬
gelov na naše altarje doli stopa nas blagoslovit, in v
podobi belega kruha med nami prebiva, kdo bo tako ne¬
občutljiv, da bi pred svojega stvarnika na obraz ne padel
in svojega duha mu ne daroval? kdo bo tako malopriden,
da bi svojih ponižnih molitev iz dna vsili duhovnih ob¬
čutkov do Jezusa, pravega živega Boga ne dvignil, kakor
se proti njemu dim na ognji zažganega kadila vali? kdo
bi ga z vso pohlevnostjo ne prosil z povzdignjenimi roka¬
mi, naj bi naše moljenje blagovoljno sprejel, kakor po
angelih sprejema lepo dišavo žganega kadila ? Pač se
mi zdi, da bi vsak človek pri taki priložnosti z prero-
kam Davidom reči moral: Vzdigni se moja molitev kot

kadilo pred tvoje obličje  (o Jezus), povzdigovanje mojih
rok Ti bodi večerni dar.“  Ps. 140, 2. — Ne vprašam,
ali se to vselej godi; nočem vašega zaderžanja ogledo¬
vati , ktero bi mi obilno spričevalo , da vaš duh od takih
pobožnih počutkov malo kaj ve; samo to rečem, da se
nikdar zadosti prečuditi ne morem, da človeka najdem,
ali kaj pravim človeka, da kristjana vidim, kteri je v
svetih skrivnostih vere še dobro podučen, pa tako oterp-
njeno serce ima, da pri naj svetejših opravilih svete maše
nobene pobožnosti ne gori, da pred svojim Bogam, da
pred Jezusom, v kterega rokah leži njegovo življenje in
smert, nobena sveta misel mu duha ne presune, da ga
svojega vsegamogočnega Boga ne spozna in z dolžno
molitevjo se mu ponižno darovati noče. Oh tak merzel
kristjan je pač omilovanja vreden!!

Beremo v cerkvenih zgodbah, da v pervem času
keršanstva so sami tisti verniki, kteri so zares sveto
živeli, in Jezusa pobožno moliti znali, pri delu svete
maše, kterimu povzdigovanje pravimo, pričujoči biti smeli.
Vse druge je diakon poprej odpravil, ker je na glas
zaupil: Spokorniki, in kteri niste kerkeni, iz cerkve!
Svete reči so za svete ljudi! Verniki ostanite!  In od-

62

stopiti so morali vsi grešniki in nekeršeni, preden se je
Jezus v presveto rešnjeTelo spremenil, mislim zategadel,
da bi Jezus ne bil z njih nespodobnim zaderžanjem raz¬
žaljen. Ostali verniki so pa pred Jezusa na obraze padli
in ponižno ga molili. Kristjani! česa nas spomni ta cer¬
kvena šega naših nekdanjih bratov? Ni treba prašati,
besede: „svete reči so za svete ljudi' 1 -  nam to očitno po¬
vedo. Vi današnje dni vsi pri povzdigovanji ostati sme¬
te, ali ste pa sveti? ali se pa tako zaderžite, da Jezusa
ne žalite? ali ga v presvetem zakramentu ponižno molite,
kakor vas dolžnost .veže? Oh bratje! presodimo svojo
veliko nehvaležnost do Jezusa, in znebimo se je. Svete
reči so za svete ljudi.  Odpovejmo se dosadanji malo¬
pridnosti, in po pravi svetosti hrepenimo; dajmo se Je¬
zusu popolnanta, in njemu se posvetimo; spoznajmo ga
našega vsegamogočnega Boga, in položimo mu v dar vse
^ moljenje našega duha, kakor mu je v betlehemski štalici
sveti Kašpar kadila daroval. —

Tretji modri se je klical Baltazar, je bil mož s
černo brado, v dolgi rudeči obleki, in s pisanim plajšem
ogernjen. On je daroval mire.  —

Tako da je Baltasar Jezusu mire v dar prinesel, ga
je Človeka spoznal, ter ga naznanil terpljenju in smerti
podverženega; zakaj mira  je neko mazilo, s kterim so
ljudje jutrovih dežel umerle trupla svojih dragih, preden
so jih v pokopališe položili, prijazno mazali, in tako jim
zadnjo čast skazali.

Jezus je resnično tudi človek. Zraven božje natore,
ktero je vekoma pri Očetu imel, se je v deviškem Ma¬
riinem telesu v času včlovečil in je podobo hlapca na se
vzel, naj bi Adamove zagrešene otroke iz blata vroje¬
nega greha povzdignil, in z nebeškim Očetom jih zopet
sprijaznil; on je človeško natoro oblekel, naj bi naše
telesa v njej posvetil; on se je pod človeške slabosti po¬
nižal, naj bi naše slabosti ozdravljal; on se je terpljenju
podvergel, naj bi nas svojega zasluženja deležne storil;
on se je smerti izdal, naj bi mi po njem večno živeli.

63

In od Baltasara se je pustil z mir o  obdariti in človeka
razglasiti, naj bi vsi ljudje to njegovo neskončno poni¬
žanje presodili, njegovo terpljenje in smert premišlevali,
in vse težave pozemeljskega življenja njemu v čast voljno
terpeli, in pa svoje telesa mu v dar prinašali.

Darovana mira nas tedaj opomni Jezusu v presve¬
tem zakramentu naše telesa in vse težave življenja  v
dar podati. In prav. — Naše telesa so udje Kristusovi
postale j v tem zakramentu se Jezusova božja in človeška
natora z nami sklepa;, mi smo tempel, v kterem On pre¬
biva; ali se ne spodobi Jezusa v svojim telesu pobožno
okoli nositi, v njegovem tempeljnu ga častiti, in vse svoje
ude mu darovati ? V ta namen nam sveti Pavl piše, re¬
koč: ..Prosim vas, bratje! pri usmilenji božjem, dajte
svoje telesa v živ, svet in Bogu dopadljivi dar, da bo
vaša služba po pametih  Rim. 12, 1. — Premisli vse to,
kristjan, kadar Jezusa v presvetem zakramentu zagledaš,
in ako želiš vediti, kako moraš svoje telo in vse poze-
meljske težave Jezusu darovati, pojdi z menoj, jaz te
hočem pervič v vert Gezemani peljati. Tukej poglej
Jezusa s kervjo politega, on se je radovoljno Očetovi
volji podvergel in za te terpeti začel. Odvračaj tudi ti
svoje telo od vsega hudega in le v spolno vanj e božjih
zapoved ga obračaj. — Sprejmi zvezanega Jezusa v
Jeruzalem. Tukej ga poglej, kako je neusmiljeno bičan.
On je bil bičan zavoljo človeških nesramnost. Ohrani
tedaj svoje telo v svetosti in časti, ne delaj več po ger-
dih željah mesa, marveč pokori ga, vari ga nečistosti
in nesramnosti. — Pojdi za Jezusam proti gori Kalvarii.
Glej on večkrat pod križem pade, tako težko je breme,
Ali se boš ti pri takem pogledu nad svojimi težavami
hudoval? Si morebiti kaj več od Jezusa? — Stopi pod
križ in povzdigni oči. Kaj zagledaš? Ali je Jezus še
človeku podoben? Njegov život je razmesarjen, njegove
kite in žile so potergane, njegova glava s terni nabode¬
na, njegove roke in noge s žebli pervertane. Je li Jezus
še človeku podoben? On je sramotno umeri, pa je častito

64

od mertvih vstal. Tudi tvoje telo mora vsi hudobii od¬
mreti; tvoje oči ne smejo nič pregrešnega ogledovati,
tvoj jezik nič hudega govoriti, tvoje ušesa nobenega
opravljanja in posvetnih pogovorov poslušati, tvoje roke
nič hudobnega početi, tvoje noge na nobene pregrešne
kraje hoditi; ti moraš svetu odmreti in le Jezusu živeti,
ako mu želiš pravi dar biti. Ali kaj pravim, da želiš Je¬
zusu pravi dar biti ? Kje take kristjane najdem , da bi
svoje telesa Jezusu posvečevali? Oh, grenjak spomin, ki
mi serce topi! Tukej k božji mizi kristjani pristopajo,
presvete Jezusovo Telo prejemajo in kažejo, kakor da bi
se na duši in telesu Jezusu darovali, pa kmalo odstopijo,
id svoje telesa poprejšnjim spačenostim izdajajo in božji
tempelj v sebi omadežujejo. Oh nesrečni taki kristjani!
Njim veljajo strašne besede svetega Pavla, ki pravi:
„Kdor tempelj božji omadežva , tega bo Bog končal;
zakaj tempelj božji je svet, kteri ste vi/-  I. Kor. 3,
16. — Zapomnite si te besede, kristjani! in vedite, da
naše telesa imajo enkrat vstati in večno živeti, pa li
tako bodo častito spremenjene iz grobov prišle, ako jih
bomo sadaj v svetosti ohranili in Jezusu posvečevali.
Kakor mu je Baltasar mire v dar prinesel in človeka ga
spoznal, darujmo tedaj tudi mi Jezusu vselej svoje telesa
in vse težave svojega življenja, tako se smemo nadjati
njegove večne časti deležni biti.

Glejte tedaj — to pomenijo zakladi treh modrih:

1. darovano zlato nam v Jezusu kralja nebes in zemlje
kaže, kteremu smo mi vso ljubezen svojega serca dolžni;

2. darovano kadilo nam v Jezusu Boga naznanja, kterega
moramo iz celega duha moliti; 3. darovana mira pa nam
v Jezusu Človeka razglasuje, kteremu imamo svoje telesa
posvetiti.

Predragi kristjani! Sveti evangeli nam pove, da
potem, ko so trije kralji svoje darove Jezusu oddali
bili, in se nazaj v domovino napravljali, se jim je angel

65

gospodov v spanji prikazal, ter jih opominval ne vračati
se k Herodu; zakaj on bo prišel in dete umoriti iskal.
To zvediti so se oni po drugi poti v svojo deželo ver¬
nih. -— Nekteri pisarji pravijo, da so trije modri pozneje
od svetega aposteljna Tomaža keršeni bili, in da so po
Arabii in Armenii sveti evangeli pridgali, kjer so tudi
svojo kri za Jezusa prelili, in za izveličavno vero živ¬
ljenje dali na svetu, naj bi v nebesih večno dosegli.

Tudi mi smo dans pred Jezusa v presvetem Rešnjem
Telesu svoje darove prinesli, pred njegov kraljev prestol
svoje goreče ljubezni presunjene serca položimo; njegovo
vsegamogočno bitje božje ponižno počastimo in vse mo¬
litve svojega duha do njega dvignimo; niško se njegovi
človeški natori priklonimo, in mu svoje telesa vekoma v
službo posvetimo. — Potem takem, ali bomo s poprej¬
šnjimi grehi se gnusili to leto, kakor smo se pretečeno?
Ali bomo — vernivši se na svoj dom — zopet s He¬
rodi — Jezusovimi sovražniki •— družbo deržali ? Ali
bomo tudi zanaprej k njim zahajali in se z njimi tovaršili?
Oh nikarte bratje ! Mesto gospodovega angelja vam re¬
čem, ne vračajte se k poprejšnjim zapeljivcom; zakaj oni
išejo Jezusa, kteremu ste se darovali, v vaših sercih, na
vaši duši, v vaših telesih umoriti. Ogibajte se takih
dušnih tolovajev vse svoje dni; pri živem Rogu vas pro¬
sim, ogibajte se jih, ako hočete Jezusu darovani ostati.

Vem dobro, da bodete od svojih nasprotnikov veliko
preganjenje prestati morali, ako se bodete mojega sveta
deržali, zakaj med Jezusovimi služitelji in med satanovimi
hlapci ni miru; pa ali ni bolje nedolžno kot Abel umreti
kakor hudobno kot Kajn živeti? Tudi trije kralji so za
Jezusa na svetu umerli, pa pri njem v nebesih večno
žive. Vi ste dans Bogu dober duh Kristusov postali,
ostanite mu dober duh, dokler svojih angelov ne pošle
pšenico od ljulke ločit. Vi ste se dans v Jezusove voj-
šake posvetili, in ste njegov križ na rame zadeli, voj¬
skujte se stanovitno , hodite zvesto po njegovih stopinjah,
zakaj druge poti je ni do nebeškega Siona, kjer mili

5

Praz. ogor.

66

Jezus z razproštertimi rokami vas čaka. „ Prijaznost
tega sveta je božja sovražnica pravi sveti Jakop,
„kferikoli ho tedaj hotel tega sveta prijat el biti, ta
božji sovražnik postane. 11 -  Jak. 4, 4. Mi smo dans temu
svetu prijaznost odrekli, ker smo se Jezusu darovali;
deržimo se terdno tega sklepa, ne ustrašimo se posvetnih
grozb, zaupajmo v nebeško pripomoč. In tisti Jezus,
kteri je pri svojem rojstvu novo zvezdo na nebesa pri¬
pel; tisti Jezus, ki je bil današnji dan od vsegamogoč-
nega Boga Očeta za svojega ljubeznjivega Sina razglašen;
tisti Jezus, kteremu je bila cela narava in ves svet v
oblasti; tisti Jezus, kteri je na hribu Kalvarii terpel in
vso Satanovo moč slavno zmagal; tisti Jezus, kteri sadaj
v presvetem zakramentu Rešnjega Telesa vidoma med
nami prebiva, bo nam gotovo pomagal vse naše dušne
sovražnike užugati, in nebeško krono doseči. Le poklek¬
nimo pred njega in z vsem zaupom recimo: „Usmiljeni
Jezus! popolnama smo se dans tebi podarovali; sadaj te
ponižno v pomoč kličemo, podperaj nas s svojo gnado,
vodi nas po poti pravice , in ne izdaj nas našim sovraž¬
nikom. Kakor je današnji dan tvoja zvezda tri modre iz
daljnih dežel izmed nevernikov k tvojim jaslim pripeljala;
stori nam milost, da bomo tudi mi iz tega sveta enkrat
pred tvoj nebeški sedež prišli, ondi tvoje neskončno ve¬
ličastvo občudovali, in se tvojega obličja vekama ve-
selili.“ Amen.

V praznik presvetega imena „Jezus

Jezus in grešnik.

„Dano mu je bilo ime JEZUS. U  Lukei.  //. 21.

'h presveto ime! Jezus je tisto ime, kteremu v po¬
nižno počastenje današnji praznik velja; Jezus je tisto

67

presladko ime, ki se od vslioda do zapada slavito glasi,
in vsako človeško serce z veseljem presune, Jezus je
milo ime, ki vse grešnike z zaupom navda in nepokojne
vesli s hladnim oljem nebeške tolažbe napolni; Jezus je
prežlahtno ime, kterega slehern keršen jezik vselej, —
posebno danes s pobožno gorlivostjo izgovarja. Oh pre¬
sveto, čudovitno ime! pred kterim vsi nebeščani rajskega
veselja sterme in ljubeznjivo se priklanjajo, pred kterim
vsi zemljani svete časti presunjeni na kolena ponižno pa¬
dajo, in pred kterim vsi peklenski duhovi trepetajo in
v prahu se valjajo; — o veliko ime! kako te bomo mi po
vrednosti častiti zamogli ? kje bom jaz besedo vzel, tvojo
slavo dostojno razglasiti?

Ljubi kristjani! Vse druge imena, karkoli jih na
zemlji rabimo, so ljudje znašli, samo tega presvetega
imena misliti ni bil nobeden v stanu, in ga izgovoriti ni
bil človeški jezik vreden, dokler ga ni veliki angelj Ga¬
briel iz nebes na zemljo prenesel in ga izgovoriti na¬
učil. — Znano vam je , da nebeški Bog je bil od začet¬
ka sem sklenil iz nebes na zemljo doli stopiti, v drugi
božji osebi se včlovečiti in nam ljudem enak v človeški
natori nekaj časa na svetu živeti. To svoje čudovitno
ponižanje in premilostljivo včlovečenje je hotel za večne
čase s znamenitim imenom zaznamvati. Čas za časom je
tako rekoč preroke starega zakona poprašval, kakšino
ime bi imel pri včlovečenji prevzeti; in ti sveti možje so
mu dolg imenik velikopomenljivih besedi v svetem pismu
zložili, izmed kterih bi si bil Sin božji eno ali drugo
prilastiti zamogel; pa Bogu se ni nobeno dostojno zdelo,
marveč si je hotel sam ime dati. To je storil: Poslal je
k Marii Devici, v kteri se je bil včlovečiti sklenil, ve¬
likega angela Gabriela; ta ji je božjo voljo naznanil, ter
rekel: Sinu, kterega boš v telesu spočela in rodila, imaš
dati ime „Jezus.“  Poslal je tudi Jožefu, kterega si je bil
rednika izvolil, po angelu sporočit, da Mariinega Sina
mora imenovati Jezus: on bo namreč odrešil svoje ljud¬
stvo njih grehov.  — In to se je zgodilo. Ko je bil

5 *

68

otrok po Mozesovi postavi osmi dan po porodu obrezan,
mu je bilo dano ime JEZUS.  —

Presveto ime Jezus in popolnama odpustiki se danes
pri nas vkupej vežejo. In prav; „ nobeno drugo ime ni
pod nebom ljudem dano, v kterem bi mogli zveličani
biti; a  torej le v Jezusovem imenu so odpustiki vteme-
liti , je zveličanje grešnikom zagotovljeno.  — Naj bi
obedvema cerkvenema slovesnostema zadostil, sim namenil
danes vam razložiti: razmero med Jezusom in grešni¬
kom.  In da me ložej zastopite, bom svoj predmet tako
razdelil:

I. Jezus kliče.  Grešnik! poslušaj in ubogaj. Ako
sadaj Jezusov glas zanemariš, ti moram povedati: II. da
ti grešnik boš klical in prosil, pa Jezus tebe ne bo več
poslušal.  — To bo zapopadek mojega ogovora.

Usmiljeni Jezus! ki si se iz ljubezni do grešnikov
včlovečil, blagovoli mi dati pravo zgovornost in omeči
naše serca, da bi vsi k tebi skesani pribežali. Tvoje
presveto ime bodi nam vedno geslo na poti v večno
zveličanje. — Poslušavci! odprite svoje ušesa. Jezus
vas kliče, in svojo milost vam ponuja. Važna je resnica
in vaše pazljivosti popolnama vredna. — Začnem. —

Ko se je bil pervi človek v pozemeljskem raji ne¬
hvaležno zagrešil, se mu je bila pamet tako zmotila, da
se je z Evo vred pred božjim obličjem skriti mislil. Pa
Bog stvarnik, kteremu se je zapeljani Adam smilil, pride
in ga po očetovsko kliče, rekoč: Adam ! kje si ?  S timi
besedami, pravi sveti Krizostom, Gospod Bog ni po
telesni pričujočnosti zagrešenega Adama poprašval, marveč
po njegovi dušni nedolžnosti; on ga je klical ne zatorej,
da bi ga bil po zasluženji poštrafal, in kakor prevzetne
angele v večno pogubljenje pogreznil, marveč naj bi ga
bil k pokori nagnil in usmiljenje mu skazal. — Kakor je
Bog stvarnik Adama k pokori klical, je klical tudi vse
druge ljudi štiri tavžent let: preroke jim je pošiljal in po

69

njih jim govoril: n lŠpreobernite se k meni iz celiga svo-
jiga serca.“  Joel. 2, 12. Vender je le malo grešnikov
glas prerokov slušalo, večidel jih je terdovratnih ostalo
in pogubili so se. Nebesom se je nad človeškimi otroci
milo delalo, ker se je pekel z njih dušami polnil. Kaj
se zgodi? Adama je bil božji glas omečil, spokoril se
je bil in zveličal; zatorej sklene sam Bog še enkrat na
zemljo doli stopiti grešnikom pokoro pridigat in k zveli¬
čanju jih napotovat. Gospod, nebeški Bog, se v drugi
božji osebi včloveči, prevzame presveto ime Jezus, pride
in grešniku vedno vpije: Adam! kje si?  — Zatorej

pravim:

I. Jezus kliče. Grešnik poslušaj in ubogaj ga.

Kako Jezus grešnika kliče, prav jasno vam pred oči
postaviti, opomnim prilike, v kteri se on dobremu pa¬
stirju , grešnika pa zgubljeni ovci pripodobi. Kakor dober
pastir zgubljene ovce povsod iskaje po gojzdih in stermih
bregih leta, vpije in z velikim glasom ovco po imenu
kliče, tako je Jezus delal. Celi čas svojega potovanja po
svetu je on za grešniki hodil in milo jih k sebi vabil,
vedno jim je na serca govoril in ljubeznjivo jih svaril,
povsod jim je usmiljenje ponujal in k poboljšanju klical,
noč in dan si pokoja ni dal. In da bi njegov glas vsi,
karkoli jih je na svetu grešnih ljudi, slišali, kaj stori?
Steber svetega križa na svojo ramo zadene, ga nese na
hrib Golgato, in ondi se na križ razpeti da. Na križi
med nebom in zemljo visijoč svoj glas povzdigne in vsem
grešnikom zakliče: „ dopolnjeno je.“  Sonce otemni, in
vsim Adamovim otrokam veli proti Kalvarii oči oberniti;
novo sonce zasije in grešnikom novo življenje napove.
Dopolnjeno je,  se z Golgate glasi, iz Jezusovih odpertih
ran se gnada in milost po čveterih delih sveta razlije in
Jezusov klic: „Grešniki! pridite pod moje peruti, naslo¬
nite se na moje persi, napite se iz moje prebodene
strani Z* -  po vesolnem svetu zadoni. Tako je dobri pastir
zgubljene ovce iskal, tako je mili Jezus grešnike klical,

70

in življenje za nje postavil. Oh neskončna Jezusova mi¬
lost' oh čudovitna njegova skerb za grešnike! „Prišel je
dobrotljivi Bog/*' tako piše sv. Avguštin, „prišel je po svoji
milosti in ljubezni, prišel je iskat in zveličat, kar je bilo
zgubljenega; on je iskal, in kar je najdel, je na svojo
ramo zadel, in v svojo štalico nesel.“

Grešnik! Jezusova beseda: »dopolnjeno je,“  je tudi
tebi veljaja, in ti še sadaj velja. On te je klical rekoč:
„Pridi v moje naročje, sprejmi moj nauk, daj se mi kakor
preserčen brat poljubiti in tvoje serce z mojo gorečo lju¬
beznijo ogreti.“ Ti si mu bil dovolil, ko si se pri sve¬
tem kerstu pod Jezusovo bandero vverstil ter v število
njegovih vojšakov vpisal bil; pa nezvest si mu postal,
pobegnil si izmed njegovih nasledovavcov, in kaj on
stori? morda te je preklel in večno zavergel, — ni¬
kakor, marveč on za teboj hodi in milo te nazaj
kliče. —

Ko so Izraelci v obljubljeno deželo po pušavi poto¬
vali, je Gospod čudovitno zanje skerbel. Med drugimi
čudeži jaz tega tukej omenim, da se jim je iz suhe skale
bistra voda cedila, ktero so po volji piti zamogli. Sveti
Jeronim pove, da ta skala se je povsod sama od sebe za
Hebrejci valila in tolikanj hladne pijače jim dajala, koli—
kanj so je ljudje in živina potrebovali. Pač čudno je bilo
viditi, kako se je skala za Izraelci po pušavi takala.
Ali, kdo mi pove, kaj ta skala pomeni ? Sveti Pavl nam
reče: „Ta skala je bil Kristusi  I. Kor. 10, 4. — Ka¬
kor je omenjena skala za Izraelci šla, in s pijačo jih
krepčala: tako hodi za teboj, o grešnik! usmiljeni Jezus,
in ti gnado vselej ponuja; za teboj hodi, te kliče, grehu
se odpovedati, pod njegov križ stopiti, in njegovih pre¬
svetih zakramentov se poslužiti; on te kliče rekoč: Adam!
kje si?  kje je tvoja duša, ki je bila v moji kervi ne¬
dolžno oprana? kje so tvoje prisege, ktere si bil pri
svetem kerstu storil? kje so vse tiste pravice, ktere sim
ti bil podelil, ko si bil obljubil meni služiti ? On za teboj
hodi, in ti ljubeznjivo na serce govori rekoč: Zgubljena

71

ovca! ovedi se, spoznaj svoj nesrečni stan, verni se na¬
zaj k svojemu pastirju, in jaz te hočem na svojo ramo
zadeti in v očetov hlev nesti, milost ti hočem storiti in
popolnama odpušanje skazati. Da, grešnik! ljubeznivi
Jezus te kliče, na vrata tvojega serca terka, in te prosi,
naj bi mu odpreti in njega v sebi pogostiti blagovolil.
Pa ti zaničuješ zaklad Jezusove dobrote, njegovo milost
napak obračaš, in božjo poterpežljivost trudiš; nesreč¬
než! tebe ne gane moč Jezusove gnade. — Moj ljubez-
njiviZveličar! ta grešnik nima več serca, vsi sveti počutki
so v njem zadušeni, on terdo spi v satanskem spanji,
nič ne pomaga v serce mu govoriti, on je gluh; zatorej
stresi ga na drugo vižo, morebiti se bo zdramil, in tvoj
klic slušal. — Ljubezen nič več ne izda; zatorej se Jezus
druzih potov posluži grešnika klicati. —

Lepo podučivno je, kar nam sveti evangeli od spo-
kornice Marije Magdalene pove; pa kar nam neki cerkveni
pisatelj odMagdalenega spreobernjenja in njenega poklica
k poboljšanju razloži, je tudi tako znamenito, da se mi
opomnenja vredno zdi: Marija je bila hči zlo bogatega
Sirskega plemenitneka; brata je imela Lacarja in sestro
Marto. Ko so starši pomerli, sta Lacar in Marta očetovo
premoženje v Betanii podedvala in ondi se vselila; Marija
pa je dobila očetovo posestvo v mestu Magdah tik gene-
zareškega morja, ondi je stanovala in od tod se Magda¬
lena kliče. Grešno je živela in nje hiša je bila snidnica
mnogih malopridnežev. Prigodi se, da edini sin neke
vdove v mestu Najm umerje. Ta je bil poseben prijatel
grešnice Magdalene; zatorej mu ona zadnjo čast skazati
hoče in gre k pokopališu ga spremit. Ko mladenča iz
mesta k pogrebu nesejo, pride Jezus in merliča k življe¬
nju obudi, kakor nam evangelist sveti Lukež pove. Ta
mladenč se na mertvaškim odru vzdigne in začne gin-
ljivo vsem pričujočim pripovedovati, kaj je v večnosti
vidik „Božja pravica me je bila zavolj mojega hudob¬
nega življenja v pekel obsodila," tako on pravi, „stopil
sim skoz peklenske vrata in strašne reči pred seboj za-

72

gledal, že so me Satani obdali in v večno terpljenje po¬
saditi mislili, kar iz nebeških višav velik glas doli zadoni
in mene nazaj na zemljo kliče. Ta glas slišati se ves
pekel strese in Satani okoli mene zatrepetajo, ne radi pa
prisiljeni so me moji sovražniki izpustili, in sadaj sim zo¬
pet oživel. Jezus me je peklenske sužnosti rešil." To
izgovori, in se vsmiljenemu Jezusu ponižno zalivali. Mag¬
dalena pri tih besedah ostermi, pogleda v svoje prete¬
čeno življenje, število njenih grehov se ji pred očmi
memo vali, se spomni terpljenja, ki jo v večnosti čaka,
se vstraši, in kakor bi trenul, se sklene poboljšati. Ona
leti domu, razdere vse, kar ji je v greh služilo, se
obleče v spokorno obleko, in hiti k Jezusovim nogam v
Betanio, kjer je on v Martini hiši učil. Tako je Marija
Magdalena pot pokore nastopila, strah pred večnostjo jo
je presunil, Jezusov klic po oživljenem mladenči je nji
serce omečil, ubogala je in se zveličala.

Grešnik! tako tudi tebe Jezus kliče. On ti pošlje
slabe letine, te posadi v uboštvo, ti pohištvo z ognjem
zapali in v druge nesreče te pogrezne; sadaj ti po prid-
garjih sporoča: Jaz sim Gospod, v mojih rokah je sreča
in nesreča, jaz sim gospodar bogastva in revšine, nebes
in zemlje. Ti si se zoper mene spuntal, zatorej sim te
vdaril, in končal te bom, ako se zopet k meni ne spre-
oberneš. — On te z nevarno boleznijo obiše in na tužno
posteljo zavali; sadaj ti pošlje spovednika, in po njem ti
govori: V moji oblasti je tvoje zdravje, in vzel sim ti

ga, ker si mene zaničeval, in ako moje vsegamogočnosti
ne spoznaš, te bom časno in večno vmoril. — On sadaj
enega sadaj druzega naših prijatlov in sosedov smerlno
zadavi, morebiti take, ki so se z nami vred greha vde-
ležvali, in nam v blisku in gromu zakliče: Grešniki!

vaš prijatel in sosed je moral k sodbi, je moral v več¬
nost; tudi vi bodete prišli, pred ko mislite, strašno se
bom nad vami maševal, ako se ne spokorite, večnemu
ognju bom vas čez dal, ako se ne poboljšate. Tako nas
Jezus kliče. — Pa kaj bom dalje govoril? Usmiljeni

73

Jezus se vsega posluži, kar se mu pripravno zdi greš¬
nike spokoriti; njegovo ime je Zveličar, in on dru-
zega ne želi kakor vse ljudi v edino štalico nebeškega
zveličanja spraviti. Blagor mu! kteri Jezusov klic po¬
sluša in vboga. Blagor mu, kdor svoje krive poti zapusti,
se skesan k Jezusu poda, in ga objokan prosi za za¬
mero; sam Jezus mu prizanašanje obljubi, ter mu reče:
„Ne boj se, z menoj boš v paradiži.“ — Ali gorje tebi
grešnik, ako v svojih hudobijah terdovraten ostaneš.

II. Ti grešnik boš klical in prosil, pa Jezus
te ne bo več poslušal. — In to se bo gotovo godilo
sodnji dan.  —

Dokler na tem svetu živimo, je nam Jezusova milost
na ponudbo, in v presvetih zakramentih se zamoremo
odpušanja grehov vdeležiti. Na tem svetu imamo še druge
pomočnike, namreč: Marijo prečisto Devico, angele in
svetnike nebeške, kteri, ako se jim ponižno priporočimo,
za nas pri Jezusu prosijo in ljubeznjivo nam pomagajo
božjo jezo ukrotiti in nebeško usmiljenje si nakloniti; s
pripomočjo tacih duhovnih prijatlov se zamoremo popol¬
nih odpustikov vdeležiti. Kadar pa ta svet zapustimo in
na unkraj stopimo, se bo vse drugač godilo. Jezus ne
bo več naš milostljivi srednik, ampak le ostri sodnik,
vse usmiljenje bo odstopilo in tanka pravica nastopila.
Marija, angeli in svetniki ne bodo nam več pomogati za-
mogli. Mi sami bomo pred sodbo stali. Takrat boš ti
grešnik klical in prosil, pa Jezus te ne bo več slušal,
marveč ti poreče: dokler sim te jaz klical, nisi poslu¬
šal, nisi vbogal, sadaj ti kličeš, pa tudi jaz te ne po¬
slušam in ti ne prizanesem. Gadov zarod, kdo te
bo moje jeze otel!  Takrat se bodo Jeremijeve besede
spolnile, ki pravi: „ Gospodov dan je dan jeze, o

kterem se bo nad svojimi sovražniki serdito maševali
Jerm. 46, 10.

Grešnik se bo sodnji dan s tremi vzroki izgovarjal,
in s svojo prošnjo Jezusa omečiti skušal, pravijo cer¬
kveni učeniki: Pervič bo rekel: „Gospod! ti poznaš sla-

74

bosti človeške natore, ne delaj tako ostro z menoj; človek
sim, kakor si tudi ti včlovečen, prizanesi mi vsaj neko¬
liko moje slabosti." Pa Jezus se bo zoper njega serdito
dvignil in mu odgovoril: ^Nesrečnež! ti si človek, in se
s človeškimi slabostmi izgovarjaš; ali ti pa nisim jaz ne¬
beške moče ponujal ? jeli nisim jaz svoje gnade za teboj
nosil in te klical: pridi, zajemi iz mojih vrelcov, ozdravi
svoje slabosti. Ti nisi hotel, si mojo gnado zaničeval,
s ktero si bil lahko vsega zmožen; prostovoljno si slab
ostal in grehu si služil. Poberi se spred mojih oči, ti si
grešni človek in prizanašenja ne vreden/' — Drugič bo
grešnik klical: ,,,Gospod ! ti si moj stvarnik, ti si moj od¬
rešenik; jaz sim stvar tvojih rok, sim cena tvoje kervi,
bodi mi milostljiv." Takrat ga bo Jezus zavernil: „Da,
jaz sim te vstvaril in težko odrešil, pa ti si mene sovra¬
žil in me zaničeval. Jaz sim te vstvaril in odrešil, ali
kako si ti mojo ljubezen povračeval? Mojo podobo si na
svoji duši oskrunil, vse svete občutljeje, ktere sim tebi
v serce zazadil, si v sebi zadušil, vse svoje ude si v
moje razžaljenje obračal, mojo rešnjo kri si z nogami
teptal, in vsaki dan si mene vnovič križal. Jaz sim te
svaril, pa nič ti ni zaleglo. Glej moje rane, ktere si mi
ti s svojimi grehi vedno ponavljal, glej ternjevo krono,
ktero si mi ti s svojo prevzetnostjo povsod še bolj na
glavo pritiskal; glej žlepernice, ktere si mi vsak dan s
preklinjevanjem dajal; glej moje potergane žile in kite,
glej moje razmesarjeno telo, ti se mi nisi pustil ozdra¬
veti. Jaz sim te vstvaril in odrešil; pa ti nisi hotel mene
spoznati in mi služiti, marveč si raj z mojimi sovražniki
deržal; sadaj idi k njim ,v večni ogenj, za te nimam več
milosti." — Tretjič bo grešnik vpil: ^Gospod! jaz sim
kristjan, sim s svetim Duhom zapečaten, in nosim na
duši neizbrisljivo znamnje tvojega kersta; ne zaverzi me,
ne pogubi me." Takrat se bo Jezus nad njim hudo raz¬
jezil in mu rekel; „Ti si kristjan, kje je pa tvoje krist-
jansko življenje bilo? Ti si moje ime sramotil, si moje
nauke zasmehoval, si moje zapovedi zaničeval, moje za-

75

kramente oskrunoval, moje tempeljne si onečastil, moje
služabnike si psoval. Ti si v svojo dušo vtisnjeno imel
neizbrisljivo znamnje mojega kersta, pa si ga z grehi
tako onesnažil, de ga več poznati ni. Jaz sim te večkrat
vabil v pokori se omiti, sim te kerstnih obljub opominjal,
sim te beguna nazaj pod svoje bandero klical; nisi hotel
priti; sadaj za te ni več usmiljenja, štrafan moraš biti,
spravi se spred mene, pojdi v večno pogubljenje; moj
nisi hotel biti, tedaj bodi Satanov/ 1 " — Oh „strašno bo
v Gospodove roke pasti, u  uči sv. Pavl Hebr. 10, 31. —
,,Nemogoče bo iz njegove roke vteči.“  Modr. 16, 15. —
Nemogoče bo Jezusovo milost si nakloniti, zakaj najvikši
sodnik se zamore pred sodbo potolažiti, pa ne več pri
sodbi; govori sv. Gregor. — Takrat ne bo več časa
usmiljenja ampak le sodbe, in od ondi naprej grešniki ne
bodo več milosti imeli; uči sv. Bernard. — Tisti sodnik
ne bo več ne milosti ne usmiljenja omečen, njega ne
bo več ne jok potolažil ne pokora vkrotila; svari sv.
-Avguštin.

Grešnik! le veseli se sadaj, pa vedi, da gospodov
dan bo prišel, v kterem boš jokal; le zaničuj Jezusa, pa
njegov obraz te bo tačas hudo ostrašil; le trudi božjo
poterpežljivost, ali tisti dan boš čutil težo pravice; le
delaj se gluhega proti Jezusovemu klicu, pa tudi on bo
tvojemu vpitju gluh ostal, in ljubezen, s ktero te on sa¬
daj iše, se bo v strašno jezo in maševanje spremenila.
Kakor ti sadaj njegovo dobroto zaničuješ, tako bo on
sodnji dan tebe zaničeval in večno zavergel. Grešnik!
jokaj, tresi se in trepetaj, vzrok imaš gotov.

Predragi kristjani! kdo je tako terdovraten, da bi
mu izustena resnica do serca ne segnila? Kdo je v svoje
grehe tako zazibljen, da bi ga Jezusov glas ne zdramil?
In vender se taki nesrečneži na svetu, med kristjani, da
clo med nami znajdejo. V tej zadevi se z nekterimi zmed
nas tako godi, kakor se je nekdaj s cesarjem Valentom
godilo. Jako posvarivna je povestica, ktero v spominu

76

imam, zatorej jo tukej zamolčati ne morem. Cesar Va¬
lent se je bil krivovercom Arianom vdal, in veliko kato¬
liških cerkva po svojem cesarstvu zakleniti ukazal. Za
kazen mu Gospod Bog močnega sovražnika v deželo poš¬
lje. Valent je moral z vojsko zoper njega iti. To zve
neki sveti pušavnik z imenom Izač, in od Boga navdihnjen
se iz pušave dvigne, ter cesarju na proti gre. Ko Va¬
lenta vsredi njegovih vojšakov sreča, se mu ponižno
bliža, in mu reče: „Cesar! ukaži zaperte katoliške

cerkve zopet odpreti in zmagal boš; ako ne, boš mertev
ostal." Valent ga misli bedaka in gre le dalje. Ali
pušavnik serčnosti ne zgubi, drugi dan se zopet Valentu
bliža in mu reče: „Cesar! ukaži zaperte katoliške cerkve
odpreti, in zmagal boš; ako ne, bodeš mertev ostal."
Valentu so besede nekoliko k sercu šle, in posvetuje se
s svojimi svetovavci; pa ti so bili večidel Arianci; mu to
misel iz glave zbijejo in mu rečejo clo nadležniga Izača
štrafati. Tretji dan stopi pušavnik zopet pred Valenta,
prime clo cesarjevega konja za berzdo in reče: „Cesar!
ukaži zaperte katoliške cerkve odpreti, ti pravim, in
zmagal boš; ako ne, boš mertev ostal." Valent se raz-
serdi in veli Izača v neko mlako vreči, naj bi nedležneža
rešen bil, in gre dalje. Komej je cesarjeva armada
odšla, že pridejo trije mladenči, belo oblečeni, izlečejo
Izača iz mlake zdravega in zginejo. Pušavnik angele
spozna, se Bogu za rešitev zahvali in za Valentom ne¬
ustrašen hiti. Ceterti dan zopet pred Valenta stopi ter
mu reče: „Kaj si morda mislil, da bom v luži konec
storil? Cesar! še enkrat ti svetujem, ukaži zaklenjene
cerkve katoliške zopet odpreti, če sovražnike zmagati
hočeš; ako ne, boš mertev ostal." Kdo bi mislil, da ga
Valent ne bo ubogal? vender ne; marveč ga ukaže pri¬
jeti, zvezati in ga dvema stražnikoma izroči, rekoč mu:
Ko nazaj pridem, te bom štrafal po vrednosti. „Ali ti
mene štrafal,“ mu pušavnik zaverne, „ti boš nazaj prišel
in mene štrafal? Pojdi, in ako nazaj prideš, bodi pre¬
pričan, da Bog ti ni skoz moje usta govoril." Valent

77

gre proti sovražniku. Boj se prične, Valentovi vojšaki
so premagani' in se v beg spuste. Cesar sam zbeži, in
se v neko slamnato kajžo skrije. Sovražnik za njim
priliruši, in ko za skritega Valenta zve, kajžo zapali,
in cesar živ zgori. Dopolnilo se je, kar mu je pušav-
nik Izač pravil; zatorej so ga vsi od Boga navdihnjenega
spoznali in bogato obdarjenega spustili.

Valentu je večidel današnjih grešnikov podobnih.
Gospod Bog jih svari po pridgarjih, in jim hude kazni
napoveduje; jih svari po spovednikih in jim z večnostjo
žuga, jih svari z boleznimi in drugimi stiskami, in jim s
poginom proti; jih svari z nepokojno vestjo, in jih več¬
nega ognja opominja. Sam Jezus jih kliče, ko jim s
križa v serce govori. In to ne samo enkrat, marveč po
pet, deset, dvajset, petdeset let. Vender nič ne pomaga,
oni se ne poboljšajo, se ne spokore. Joj mene! grešniki!
kaj bo? Vi vedno slišite: „odprite svoje serca Jezusu,
ako ne, bodete pogubljeni,^ in vender poslušati, ubogati
nočete. Oh terdovratnost grešnikov! oh oterpnost serca!
oh malopridnost človeških otrok!

Ako bi Valent sodnji dan Jezusu odgovarjal, da'ni
vedil, kaj je Bog od njega terjal, ali se ne bo pušavnik
Izač oglasil, in ga očitno osramotil? Menim da. Kaj pa
z vami? grešniki! ali ne bodo vaši pridgarji in spovedniki
zoper vas pričali? Oh da, oni bodo zoper vas govorili,
in večnemu ognju vi odšli ne bodete.

Moji preserčni bratje! sej ne bodete tako neumno
delali, in za vse te x-esnice nič ne pomarali. O ne! o ne!
Zatorej, ko danes gospodov glas slišite, ne zatisnite svo¬
jih ušes, kajti vedite, da le nekaj časa Gospod poterpi,
potlej pa grešno veselje strašno plača. Oh! hitimo pod
Jezusov križ, danes je nam še milost na ponudbo, ope¬
rimo svoje grehe v Jezusovi rešnji kervi, spokorimo se,
dokler je čas. Jezus! o presladko ime Jezus! v tebi je
vse naše zaupanje. Jezus! bodi nam ubogim grešnikom
milostljiv. Amen.

God darovanja Jezusa in očiševanja
Device Marije, svečnica imenovan.

Jezusova ponižnost in Mariina pokoršina da¬
našnji dan v posnemo nam predpostavljeni.

„ Ko so bili dopolnjeni dnevi očiševanja Marije po Mozesovi po¬
stavi , so Jezusa prinesli v Jeruzalem, da so ga pred Gospoda
postavili. 11  Lulcež II. 22.

lULar je nekdaj gospodov služabnik, prerok Malahia,
judovskim otrokam glasno napovedaval, rekoč: Zdajci
bo prišel v svoj tempelj Gospod, ki ga vi išete, in an-
gelj zaveze, kterega vi želite, “ Mal. 3, 1., to se je
dans vresničilo. Današnji dan je bil včlovečeni Sin božji,
Zveličar sveta, Jezus v štirdesetem dnevu svoje sta¬
rosti iz Betlehema v Jeruzalemski tempelj pervikrat pri¬
nesen in pred Gospoda postavljen. Po Mozesovi postavi
je bil dans za Jezusa in njegovo mater Marijo zavkazani
dar opravljen. Od tod ime praznika: darovanje Jezusa
in očiševanje Device Marije.  —

Ker je Jezus po besedah starega Simeona luč v
razsvitljenje nevernikom in v čast Izraelu svojemu ljud¬
stvu;  Marija pa po govorjenji svetih učenikov svetilo, ki
s svojim pobožnim življenjem vse cerkve razsveti,  se je
današnji praznik tudi blagoslov sveč v katoliški cerkvi
vpeljal. Od tod ime: svečnica.  — In to se je večidel
iz tega vzroka zgodilo: Ajdovski Rimljani so namreč ta
dan neko prav hudobno malikovanje, kterimu so Luper-
kalie  pravili, vganjali, sem ter tje so po mestu tekali s
prižganimi lučmi, in tudi človeške darove so opravljali.
To nesramnost zatreti je papež Gelazi leta 492 po Krist,
zavkazal današnji praznik sveče v cerkvi blagoslovljati,
jih prižigati in okoli cerkve v procesii z njimi iti. Tako
je hotel vse pravoverne budite, naj bi Jezusa, ki je

79

prava luč sveta, vedno nasledovali, in ga ponižno pro¬
sili, da bi se nevernikov, kteri še v temi malikovanja
sede, usmilil in jih razsvetlil; tako je hotel vse kristjane
opomniti, naj bi Mariino življenje, ki je svetilo svete
cerkve, dobro premišljevali, in njene lepe izglede posne-
movali.

Ljubeznjivi sobratje! Mi imamo blagoslovljene sveče
v rokah, one nas na Jezusa in Marijo opomnijo. Mi smo
sadaj tudi sveti evangeli prebrali, smo slišali, da sta
dans Mozesovo postavo dopolnit prišla, akoravno njej
podveržena nista bila. Vse nas napeljuje nad Jezusom
in Marijo se izgledovati. Stopimo tedaj tudi mi s svojimi
mislimi dans v Jeruzalemski tempelj; tam najdemo dve
luči prižgani, ki nas do serca razsvetile bodete. Pervo
luč je nam Jezus prižgal, ko je dans ponižno darovan;
druga luč je pa Marija, ki se postavi pokorna očišuje.
Ta dva izgleda hočem dans vam v posnemo predpoložiti;
torej bom J. od Jezusove ponižnosti; II. od Mariine po-
koršine  po današnjim svetem evangelji pridigo izustil.

Usmiljeni Jezus! preblažena Marija! pomagajta mi
tako govoriti, da bo vsaka beseda vama v čast in priču¬
jočemu ljudstvu v dušokoristen poduk. — Vi pa dragi
bratje poslušajte me zvesto , jaz začnem.

I. Jezusovo ponižnost, od ktere sim v pervem
delu govoriti prevzel, prav jasno vam pred oči postaviti,
je treba, da vas perveč nekterih Jezusovih večnih last¬
nost opomnim: Mi njegovo božje bitje poznamo in ve¬
rujemo, da Jezus je sam na sebi neskončna modrost;
zakaj „v njem so vsi zakladi modrosti in znanosti
božje, 11  pravi apostelj: mi vemo, da Jezus je vekomaj
popolna svetost, tako da je mogel judovskim množicam
reči: „Kdo zmed vas bo mene greha prepričal,“  Jan.
8, 46. in smo tudi dovižani, da njemu gre neizmerna čast
in božje veličastvo, ker je vse njegovim nogam podver-
ženo.  Današnji dan se je pa Jezus v Jeruzalemskem
tempeljnu tako ponižal, da sveti Bernardin Sijenčan, ko

80

to premišluje, iz dna svojega serca zaupije: O globoka
ponižnost Zveličar)eva! zdi se, kakor da bi njegova
večna modrost oteinnela bila, kakor da bi njegova božja
svetost česa še vpotrebovala, in kakor da bi njegovo
neskončno veličastvo se skrajšalo bilo. Poglejmo to bolj
na tanko. —

In jaz tukej pervič opomnim postavo, ktero je bil
Gospod Bog po Mozesu Izraelovemu ljudstvu dal. V
spomin, da je bil Bog nekdaj zavoljo Faraonove terdo-
vratnosti vse pervorojeno po Egiptu v eni noči pokončal,
pri Izraelskih otrocih pa še enemu ne življenja vzel, je
Mozes vse pervorojene Gospodu posvetiti velii, posebno
pa še, kar je možkega spola bilo. Postava se takoli
glasi: „ Posveti meni vse 'pervorojeno pri Izraelskih
otrocih, kar naj pervič materno telo odpre, od ljudi
in živine; zakaj vse je moje. u  II. Mos. buk. 13, 2. —
Sadaj presodimo, ali je Jezusa ta postava zadela? On
je bil Bog in Človek skupej, Bog od vekoma sem po
Očetu in človek v času po materi; on je bil v maternim
telesu ne iz volje kervi, ne iz volje mesa in ne iz volje
moža marveč iz svetega Duha rojen, kakor je angelj
Gabriel Marii rekel: „ Sveti Duh ho prišel v te, in moč
Narvikšiga te ho ohsenčila.“  Luk. 1, 35. Ker je postava
velela: vse pervorojene pri Izraelskih otrocih Gospodu
posvetiti,  Jezusa po njegovem spočetji zadela ni. Še
manj pa ga je po njegovem rojstvu vezala; zakaj Mozes
je zavkazal Bogu posvetiti le tisto pervorojeno od ljudi
in živine, kar je materno telo naj pervo odperlo,
vera pa nas uči, da Jezus Mariinega telesa pri rojstvu
odperl ni, marveč je njeno devištvo do posvetil, tako da
po besedah svetega Bernarda ste se pri Jezusovem rojstvu
v Marii, božji porodnici, devištvo in maternstvo srečale.
Po tem takem ni bil Jezus ne po spočetji in ne po roj¬
stvu tej Mozesovi postavi podveržen. In vendar ga vidimo
dans v tempeljnu, in kakor da bi bil skrivnost svojega
spočetja in rojstva pozabil, ga postavi podverženega za¬
pazimo. Oh velika ponižnost Jezusova! Zares se zdi,

81

kakor da bi njegova večna modrost, po kteri bi se bil
postave prostega spoznati vtegnil, otemnela bila. —

Omeniti moram še druge Mozesove postave, ktera
je vsem Izraelkinjam zapovedovala, na dan njih očiševanja
porojeno dete, bodi si moškega ali ženskega spola, seboj
v tempelj prinesti, in zanj letno jagnje v žgano daritev,
za-se pa gerlico ali goloba v očiševanje opraviti. Je
bila pa mati uboga, je namest letnega jagnjeta dve
gerlici ali dva mlada goloba, enega za otroče, dru¬
gega za-se darovati smela. III. Moz. buk. 12. — Zraven
tega je bilo še zavkazano , da vsi pervorojeni fantiči so
morali z denarji odkupljeni biti, menda od lloga, kteremu
so bili posvečeni in v njegovo službo popolnama vvezani.
II. Moz. buk. 13, 13. — Tudi ta postava Jezusa zade¬
vala ni; zakaj on, ki nikdar na sebi greha ni imel, ni
potreboval, da bi se zanj žgana daritev opravila bila;
on, ki je sam na sebi tako popolna svetost, da angeli
pred njegovim obličjem pobožnosti gore, v spolnjenji po¬
stave še večji svetosti iskati ni mogel; in njemu pervo-
rojenemu božjemu Sinu, ki z Očetam vred vse darove
večno sprejema, ni bilo potrebno, z denarji se odkupiti
od postave, ktero je bil z Očetam in svetim Duham vred
sam dal. In vender vidimo, da tudi zanj se dar opravlja,
in sicer tak dar, ki je za uboge izraelske otroke pred¬
pisan — gerlica ali mlad golob. Oh, čudovitna Jezusova
ponižnost! Ali se ne dozdeva, kakor da bi on še večje
svetosti potreboval, in po daritvi je iskal? — Vidimo,
da Marija z^ Jezusa plačo — pet siklov, to je po našem
petkrat po pol goldinarja, — na altar v tempeljnu položi,
in ga kot pervorojenega odkupi. Oh, čudna ponižnost!
Jezus, ki je prišel celi svet večne pogube odkupit, je
po materi pervi odkupljen. Usmiljeni Jezus! rečem s
svetim Tomažem iz Vilenove, ti si pač resnično naš, in
dvakrat naš, nebeški Oče te nam je dal, in dans te je
še Marija odkupila in nam dala. Sem stopite kristjani,
tukej premišljujte ponižnost in Jezusovo ljubezen, tukej

Pran. ogov.

6

se izgledujte. — Pa poglejmo še tretjo okolišino zveli-
čarjeve ponižnosti.

V Jeruzalemskem tempeljnu je stari častiti duhovnik
Simeon že veliko časa po Izraelovem rešenji zdihoval in
preden umerje, Mesija viditi želel. Dans se je njegova
želja spolnila, Jezus ga je prišel obiskat. — Mi smo
se nad Jezusovo ponižnostjo čudili, ko smo ga v betle¬
hemskem hlevu rojenega vidili. Pa tam je Jezus svoje
veličastvo nekoliko še le razglasil, ko je po nebeških
angelih pastirje in po svetli zvezdi modre iz jutrove
dežele sebe častit poklical bil; ali tukej mora vsaki ster-
meti, da Simeona ni k sebi povabil, marveč je sam k
njemu šel. Tako čast je hotel temu duhovniku skazati,
tako se je Jezus ponižal, da on, ki je duhovnik vseh
duhovnikov, prerok vseh prerokov, kralj vseh kraljev,
je sam v tempelj priti blagovolil, naj bi svojega prijatla
Simeona razveselil. — Pa morebiti je vender v slovesnem
sprevodu kraljevo oblečen in z veliko častjo v tempelj
prišel? Nikakor. Sveti Lavrenc Justinijan nam pove, da
Gospod je prišel v svoj sveti tempelj ne v oblasti svo-
jiga veličastva, timveč v slabih capah zavit in v ma¬
ternem naročji prinesen.  — In ako še pomislimo, da se
je on, ki z enim perstom ves svet gori derži in s svojo
častjo nebesa in zemljo napolni, človeku v naročje polo¬
žil, ali ne bomo iz dna svojega serca zavpili: Oh neza-

popadljiva ponižnost Zveličarjeva! zares se dozdeva,
kakor da bi njegovo veličastvo skrajšano bilo !

Tako tedaj, ako si vse rečeno in presojeno, kar smo
dans nad Jezusom ogledovali, ob enem še enkrat v
spomin pokličemo, moramo resnično s svetim Bernardinom
Sijenčanom se začuditi rekoč: O, globoka ponižnost Je¬

zusova! Zdi se, kakor da bi dans njegova večna
modrost otemnela bila, ker se je Mozesovi postavi pod-
vergel, ktera ga po njegovem spočetji in rojstvu ni za¬
devala; zdi se, kakor da bi njegova božja svetost česa
še potrebovala, ker je za-se dar opraviti pustil; zdi
se, kakor da bi njegovo veličastvo se skrajšalo bilo, ker

83

je revno oblečen starega Simeona obiskat prišel in se
mu v naročje podal.

Sem stopite kristjani i Jezus ni vsega tega zastonj
storil. On je nam hotel luč ponižnosti prižgati, naj bi
se nad njim izgledovali. Sem poglejte posvetni modrijani!
Vaša puhla modrost je tukej osramotena. Vi vse svete
resnice izveličavne vere pred sodbo svoje pameti kličete,
in ker jih vaša prevzetna glava prav zastopiti ne more,
jih kakor nedostojne odveržete in po svoji temnasti volji
živite. Tukej se pri Jezusovi luči izgledujte. On se je
ponižal in postavi podvergel, pa samo zato, naj bi vas
podučil, da tudi vi morate božjim zapovedim pokorni biti
in svojo modrost pod Jezusov jarm vkleniti. Poslušajte
cerkvene učenike, in ne modrujte preveč čez svete res¬
nice. Vaša modrost naj se pri Jezusovi luči ogreva in
razsvetljuje, zakaj on je luč v razsvetljenje neverni¬
kom. — Sem se približajte tudi vi, posvetni pobožniki!
Vi mislite, da ste že več ko dolžnost spolnili, ako ob
nedeljah eno sveto mašo slišite, in že Boga svojiga dolž¬
nika deržite. Ce pa tukej ali tam še eno dobro delo
storite, h kteremu vas je le občutljivost prisilila, širo¬
ko ustno ga povsod razglasujete in menite, da nebesa vam
ne morejo oditi. Tukej se pri Jezusovi luči razsvetljujte.
On je bil sam na sebi popolna svetost, pa vendar je še
dar zase opraviti in po postavi se odkupiti hotel. Bodite
tudi vi ponižni, delajte dobro, služite Bogu, pa vedite,
da le ponižnost vašim svetim službam krono priloži in
nebeškega plačila vredne stori. Napredujte v svetosti,
pa napredujte po Jezusovem izgledu.— Sem tudi vi, po-
zemeljski častilakomneži! Vas nikdar svet s počastenjem
nasititi ne more. Vi se s svojim visokim stanom, s svo¬
jim premoženjem in z raznimi nasloni povsod bahate in
uboge zaničujete. Pojdite k Jezusu v šolo. On je po¬
nižno v tempelj prišel starčeka počastit, in je dar
ubozega opravil. Kaj je vaša častivrednost v priliki z
Jezusovim veličastvom ? Dajte slovo svojim posvetnim
norostim, prižgite si svetilo ponižnosti, ona naj vam sveti

6  #

84

skoz življenje do nebeške časti. — Da, vsi prevzetneži
sveta sem stopite, tukej vas želim pri Jezusu imeti; tukej
se v tempeljnu pri njegovem današnjem darovanji izgle-
dujte, in bodite ponižni. Ali če ne, vam rečem, da on,
ki je luč v razsvetljenje nevernikom, in v čast Izraelu,
svojemu ljudstvu, bo vam v žalostno otemnjenje in v ne-
čast; in moram s svetim Simeonam prerokovati, da Jezus
bo vam v padec in večno pogubo.

II. Mariino pokoršino, od ktere sim bil v dru¬
gem delu govoriti obljubil, vam v njenem očiševanji prav
jasno pokazati, moram naj pervič treh sosebnih lastnost
prave pokoršine omeniti. Po mislih svetega Bonaventura
mora pokoršina pervič ponižna  biti, da se ji ne studi,
tudi naj nižji zavkazano delo opraviti; drugič voljna,  da
se vsaki zapovedi brez upora podverže; tretjič pri-
prosta,  da vzrokov postave ne preiskuje, ampak na
ravnost le uboga. In taka je bila Mariina pokoršina v
spolnjenji postave očiševanja.  Prepričajmo se.

In tukej je potrebno, da Mozesovo postavo pogle¬
damo. Ona takole govori: „Kadar bo žena od moža
spočela, in otroka moškega spola rodila, ima sedem
dni nečista biti. Na osmi dan bodi otrok obrezan. Zena
pa mora po tem še tri in trideset dni v kervi svojega
ociševanja ostati. Kar je svetega, se ona nima dotak¬
niti, in tudi ne v sveti kraj (v tempelj) priti. Kadar
bodo pa dnevi nje ociševanja  (kteri vkupej štirdeset dni
znesejo) dopolnjeni, ima, ako je uboga, dve gerlici ali
dva mlada goloba, eno za sinčeka v žgano daritev, eno
pa za greh pred vrata šotorja pričevanja prinesti in
duhovniku dati. On bo tisto pred Gospodam daroval,
in za njo molil, tako bo ona svoje tekoče kervi oči-
šena.“  III. Moz. buk. pogl. 12. — Da ta postava Marije
zadevala ni, vsi dobro vemo, kteri jo Božjo porodnico
poznamo; pa ker jo dans kot druge zveste Izrael-
kinje v tempeljnu vidimo, presodimo njo pokoršino, ali
ima une tri imenovane lastnosti.

85

Postava je bila za tiste  žene, ktere bodo od moža
spočele in pri spočetji drago devištvo zgubile ; bila je za
tiste, ktere se pri porodu z nesnago svoje kervi oškrope;
bila je za tiste Evine hčere , ktere pri spočetji s svojo
meseno sladnostjo izvirni greh v dete presade. Ali od
Marije se kaj tacega reči in misliti ne more; zakaj sveta
vera nas uči, da ona ni od moža spočela, marveč od
svetega Duha obsenčena bila, in devištva nikdar ni zgu¬
bila; cerkveni učeniki nam pravijo, da ona Jezusa ni v
bolečinah porodila, in z lastno kervjo se nikakor ne one¬
snažila; in katoliška cerkev tudi, da ona popačenosti
izvirnega greha v svojem svetem telesu ni čutila. Po tem
takem je bila vsega očiševanja prosta, da, njej, — vedni
Devici —, bi se bilo tako rekoč nad očiševanjem clo stu¬
diti moralo, in ne se mu podvreči, ker jo je drugim že¬
nam enako oklicalo. Ali nič manj ko to. Ona se ponižno
postavi podverže, pride kot pokorna Izraelkinja v tempelj,
se prienači drugim materam, in opravi zavkazani dar —
gerlico — za greh, kterega nikdar na sebi ni imela. —
Glejte Mariino ponižno pokoršino. Ako to resnico prav
presodimo, se nam kmalo dozdeva, da Marija bi se bila
tej postavi očiševanja  lahko zoperstavila, in, kakor sveti
Bernard pravi, tako le lahko govorila: Ali jaz se bom
očiševala, ki nisim nikoli moža poznala ? Tiste žene naj
se očišujejo, ktere v hudobii spočnejo in v grehu rode,
jaz sim pa v svetosti spočela in sim Sina Najvikšega ro¬
dila, torej očiševanju podveržena nisim? Ali jaz se ne
smem ničesar, kar je svetega, dotakniti, in sim vender
devet mescov Svetega vsili svetih v svojem telesu hra¬
nila? Ta zapoved mene ne zadeva. Jaz ne bom kali
v tempelj smela, ki sim živi tempelj božji, in sim Go¬
spoda tega tempeljna rodila? To povelje mene ne veže.
Kdo pravi, da moram dar za svoj greh opraviti, ker sim
mati tistega, kteri grehe vsega sveta odjemlje? Tako bi
bila vtegnila Marija po pravici govoriti. Ali ona tega ni
storila, marveč brez upora pride v tempelj in po postavi
vse opravi. — Glejte Mariino voljno  pokoršino.

86

Pa če se Marija postavi zoperstaviti ni hotla, sej bi
pa vender vzrok postave preiskati in presoditi imela bila,
ali je postavodavec, večni Bog, kteri jo je od začetka
svojih pot v lasti imel, in jo je bil od vekoma sem mater
svojega Sina izvolil, tudi njo po Mozesu k očiševanju
klical. Ona bi bila najdla, da očistiti se mora le, kdor je
greha vmazan, in da ona, ki se ni ne z mislimi, ne z
besedami in ne z djanji nikoli naj manjšega greha krive
storila, k očiševanju vezana ni; marveč da ona — obse-
žek vsih svetih čednost — clo visoko nad postavo stoji. Pa
Marija ni postave tako razsodovala, njej je bilo zadosti
vediti, da je Gospod Bog po Mozesu očiševanje zapo¬
vedal in priprosto se mu je podvergla. — Glejte Mariino
priprosto  pokoršino.

Tako smo prepričani, da Mariina pokoršina, po kteri
se je dans Mozesovi postavi podvergla, ima une od
svetega Bonaventura imenovane lastnosti na sebi, in je
namreč: ponižna,  ker Marija ni očiševanja zaničevala;
je voljna,  ker se je brez upora postavi vdala; in je pri-
prosta,  ker ni zapovedi nikakor preiskovala, ampak jo
naravnost spolnila. — Mariina pokoršina je prava pokor¬
šina; ali ona se je očiševanju podvergla, da je vsim
svojim spoštovavcom izgled zapustila in jim v svojem
djanji pokazala, da kdor hoče njenega varstva se vdele-
žiti, mora pokoršino resnično ljubiti. Marija je svetilo
v naši sveti vesolni cerkvi, in je vsim katoličanom luč
pokoršine prižgala, naj bi pravoverni, ki v naročji edine
zveličavne cerkve žive, od te luči razsvetljeni bili, in
vsem cerkvenem zapovedim pravo, ponižno, voljno in pri¬
prosto pokoršino skazali.

Zapazite kristjani! Kakor je Mozesova postava v
starem zakonu očiševanje porodnicam predpisovala, tako
predpisuje Jezusova zapoved v novem zakonu vsim pra¬
vovernim očiševanje grehov v sveti pokori, in sveta ve-
solna cerkva vsim svojim otrokam zapoveduje, naj manj
enkrat v letu takemu dušnemu očiševanju se podvreči,
ter nepokornežem tega maternega povelja s hudo kaznijo —

87

izobčenja  proti. Ali veliko jih je sem ter tje po katoliš¬
kem svetu takih malopridnežev, Bog hotel, da bi med
nami kakšnega ne bilo, kterim se nad to Jezusovo in
cerkveno zapovedjo gabi, in kakor da bi nespametno bilo
svoje hudobije in slabosti spovednikom razodeti, in pod
cerkveni ključ jih položiti, to sveto postavo psuje in kot
znajdbo radovednih duhovnov zaničujejo. Vprašam take:
Ali se čutite z grehi obložene? Kaj vam vest pravi?
Ako se grešnike spoznate, povejte, kje se zamorete
drugod očistiti? Sem stopite, presodite Mariino ponižno
pokoršino pri očiševanji. Ona bodi vam izgled pokoršine,
kaj ste Jezusovi postavi in cerkveni zapovedi dolžni;
ona bodi vam svetilo, ki vaše grešne serca razsvetljuje in
vašo vest sili v ponižni pokoršini pred Jezusovega na¬
mestnika večkrat v letu poklekniti in v rešnji kervi Zve-
ličarjevi svoje duše lastnih grehov očistiti. — Kakor je
Mozesova postava porodnicam zapovedala dar za greh
prinesti, tako sveta cerkva nam nektere dni v letu pred¬
pisuje post za naše grehe. Ali veliko jih je med nami,
kteri se zoper to zapoved uperajo, se izgovarjajo od posta
s praznimi besedami, in so cerkvi nepokorni. Ozrite se
taki na Marijo. Ona je voljno po postavi storila. Sra¬
mujte se svoje nepokoršine mehkužniki, vi ste grešniki,
in veste, da v postih se morate grehov čistiti. Prižgite
si luč pri Mariinem svetilu in podverzite se cerkvenim
postom v voljni pokoršini. — Kakor je Mozesova postava
velela porodnicam zderžati se nekoliko časa vsega svetega
in zunaj tempeljna ostati, tako nam vesoljna cerkev pre¬
poveduje petek in saboto mesne jedi vživati. Pa najdemo
take posvetneže med nami, ktere slišati moramo čez to
postavo prešerno modrovati in clo priprostim praviti, da
kar skoz usta notri gre, človeka ne ognjusi, ter jih od
pokoršine, ktero smo cerkvi dolžni, hudobno odpeljujejo.
Oj, vi peklenski hlapci, kaj ne veste, da pa nepokoršina
ognjusi? Odjenjajte postavo soditi, ktera je modrejši
razglasil, kakor ste vi, in ako ste se vi gerlu in trebuhu
prodali, saj vendar druzih ne motiti. Vi pa moji bratje!

88

kteri takim derečim volkovam v pest pridete, spomnite se
na Marijo. Ona se je zderžala, česar se dotakniti ni
bilo pripušeno, zderžite se tudi vi po njenem izgledu,
kar zavživati ne smete in bodite cerkvi v priprosti pokor-
šini podverženi. — Da, vsi nepokorneži, ki se cerkvenim
zapovedim odtegujete, sem stopite, Mariino pobožno po-
koršino ogledujte, in posnemajte jo. Bodite ubogljivi
otroci matere cerkve, ktero prečista Devica s svojim
svetim življenjem razsvetljuje. Ali če ne bodete Marije
posnemali in cerkvenim zapovedim pokornosti skazovali,
gorje vam, vi ne morete Boga imeti Očeta , ako cerkve
nimate matere.  Sv. Ciprian.

Predragi kristjani! Tukej imate za dans dve luči,
ki vam bodete skoz pozemeljsko življenje svetile: —
Jezusovo ponižnost in Mariino pokoršino.  Blagor vam,
ako se bodete v svetlobi tih luči vedno ogledovali in vselej
po tih izgledih živeli; vi si bodete Jezusove ljubezni
svesti in Mariine prijaznosti zagotovljeni, kar čez vse
drugo sega; vi bodite zvesti otroci svete matere katoliške
cerkve, in dragi dediči nebeškega kraljestva, kar edino
vas osrečiti zamore.

Sveti starček Simeon se je po današnjem evangelji
srečnega štel, da je Izraelovega Ilešenika dočakal. On
je Marijo lepo počastil, ko je dete v tempelj prinesla,
je Jezusa v svoje naročje vzel, je svoje oči proti nebe-
sam dvignil, se je Bogu ponižno zahvalil, in veselja
ginjen rekel: Sadaj Gospod! daj mi umreti, ker so moje
oči vidile tvoje zveličanje, ktero si vsim narodom pri¬
pravil. — Tudi mi večnega zveličanja, ktero je vsim pri¬
pravljeno, željno dočakujemo; ali dosegli ga bomo le po
Jezusu in Marii; zakaj Jezus je pot, resnica in življenje;
Marija pa je svetilo na tej poti, je ogledalo te resnice,
je vrata v to življenje. Hodimo zvesto za Jezusam po
Mariinih stopinjah. In kadar se bo zadnji čas našega
pozemeljskega življenja iztekel, in bomo slovo od sveta
jemali, naj bi v večnost stopili, nadjajmo se, da bo usmi-

89

ljeni Jezus z Marijo vred nas obiskat in krepčat prišel.
Mi ga bomo pobožno v svoje serca shranili, bomo po¬
nižno njegovo in Mariino ime izgovorili, in mertvaško
svečo v roke prijeli. Takrat bomo svoje oči do nebes
dvignili in rekli: Gospod! sadaj ti spusti svojega hlapca,
in daj nam v miru umreti; ker vidili in prejeli smo Zve¬
ličarja. In veseli bomo glavo na britko martro naslonili
ter v Gospodu zaspali; naša duša pa se bo naSerafinskih
perutih dvignila v nebeške višave, naj bi ondi pri Jezusu
in Marii večno živela. Amen.

God svetega Jožefa, ženina Marije
Device.

Sveti Jožef — živ izgled današnjim mladen-
čem in vsim keršanskiin očetom.

„Pojdite k Jožefu, in kur vam on poreče, to storite. u  I. Mo%.
buk. XLl. 55.

JKfeskončno modra previdnost božja je vselej za človeški
rod ljubeznjivo skerbela, skerbi in bo zmerej skerbela;
in sicer za telesni in dušni blagor, na sploh in posebej.
Kadar je po večnih nebeških sklepih tu ali tam kaka
telesna stiska ljudem na glavo prišla, je previdnost božja
tudi pomočnika poslala, naj bi jim revšino ložej poterpeti
modro nasvetoval. In kadar človek na poti čednosti hira,
ter v nevarnosti stoji večno srečo zgubiti, mu previdnost
božja hitro enega svojih serčnih služabnikov pred oči
postavi, naj bi se nad njim izgledoval in v pravičnosti
stanovitno napredoval.

Te resnice vas prepričati opomnim iz svetega pisma
dveh Jožefov: — Tam v bogatem Egiptu in v njegovih
pokrajnah je imelo po božjih sklepih sedem nerodovitnih

90

let nastopiti; pa previdnost božja pošlje nedolžnega Jo¬
žefa, Jakopovega sina, naj bi z nebeško modrostjo
kralju Faraonu nasvetoval, od sedem rodovitnih let za
nerodovitne leta živeža prihraniti. Na kraljevo povelje
je sam on to ljudomilo opravilo prevzel, je vse žitnice po
deželi skerbno napolnil, in kadar so v nastopnih slabih
letinjah ljudstva k kralju vpile: daj nam živeža, da glada
ne poginemo, jih je k Jožefu poslal, rekoč: Pojdite k
Jožefu, in kar vam on poreče, to storite.  Jožef jih je
pa s hrano preskerbel, da so telesno živeli. — Tukej
med nami je veliko ljudi, kteri v tekališi pobožnega
življenja obnemagujejo, in so v nevarnosti dušno umreti.
Pa previdnost božja jim je druzega Jožefa, ženina pre-
čiste Device Marije, predpostavila, naj bi se nad njegovem
življenjem izgledovali, in po njegovem zgledu se serčno za
nebeško krono borili. Kakor je Farao ljudstvo k egip¬
tovskemu Jožefu po telesno hrano pošiljal in storiti
veleval, kar on poreče, tako smem tudi jaz vse, ki na
poti čednosti hirajo, k Jožefu, Mariinemu ženinu, dans
poslati, ter jim rečem: Pojdite k Jožefu, in kar vam
on poreče, to storite ;  zakaj svest sim si, da on jim bo
obilno naukov dal, kako naj store, da bodo dušno živeli.

Od tega drugega Jožefa, kterega god dans obha¬
jamo, je današnji moj ogovor. In ker njegovo živ¬
ljenje na dvoje razdeliti smemo; namreč Jožefa kot
pravičnega mladenča  in kot zvestega Mariinega ženina
pregledati, hočem I.  k pravičnemu mladenču Jožefu
današnje mladenče , II.  k svestemu ženinu Jožefu pa
keršanske očete  v šolo peljati, naj bi se nad njim izgle¬
dovali pobožno živeti.

Sveti Jožef! sprosi nam gnado, tvojo visoko čast
prav spoznati, tvoje sveto življenje pred oči si ginljivo
postaviti in po tvojih pobožnih izgledih stanovitno ži¬
veti! — Fi pa, kristjani, in posebno vi, mladenči in očetje,
odprite svoje ušesa in poslušajte me pazno, jaz kmalo
začnem.

91

I- Stopite bližej današnji mladenči! Poznam, kak-
šine zanjke so vam po svetu nastavljene; vem, kako
prijazno zapeljivci pojejo, ki vas v svoje zaderge love;
in rečem, da, po kterikoli poti hodite, povsod so vam
pobožno živeti napotleji postavljeni; zakaj vse, kar vas
obdaja, vas zapeljati in končati želi. Vaš mladi rod,
premoženje vaših staršev, do kterega pravico imate,
vaš prijazni obhoj, vaše priljudno obnašanje, vaši no¬
tranji nagoni, vaše silovitne strasti, vaše ognjene želje
so vam — zastavljene zanjke. Lepi obrazi, rudeče lica,
nježne oči, mili pogledi, mičen lišp, spremenljive vese¬
lice, kratkočasne tovaršije, in še stotero takih prikazen
so vam — naveržene zaderge, so prekanjeni sovražniki,
ki vas nenehama vabijo vašim dobro serčnim opominje-
vavcom herbet oberniti, pot keršanske čednosti zapustiti,
strah božji iz serca odpraviti, vse blage počutke v sebi
zadušiti, in široko cesto nastopiti ter po volji sveta ži¬
veti , kakor vsi posvetnjaki žive, ne spomnivši se, da
večni nesreči v gerlo lete. — Vse to viditi se meni nad
današnjo mladino milo stori, in spoznaje, da se vse te
nevarnosti iztrebiti ne dajo, se za njeno časno in večno
srečo močno bojim. Pa stopite bližej vsi mladenči, za¬
slišite moj svet: Pojdite k Jožefu, in kar vam on

poreče, to storite.  Učite se od njega, kako morate ži¬
veti, ako se hočete prave sreče vdeležiti; razumite, kako
vam je mogoče, vsred zapeljivosti sveta božji prijatli
ostati :

In jaz tukej omenim, da sveti Jožef, kterega mislim
pred njegovo zaroko z Devico Marijo vam v izgled po¬
staviti , je bil človek od moža zarojen in od žene poro¬
jen, in vsim slabostim Evinih otrok podveržen, kakor
smo vsi mi; je nosil v svojem telesu zelo mesa, in je
občutil v sebi popačeno voljo, kakor se vsim nam godi;
je živel v Betlehemu med drugimi ljudmi, od kterih se
sme misliti, da vsi pobožni bili niso, kakor mi med njimi
živimo; je bil, akoravno kraljevega rodu, ubozega stanu,
in s tesarskim rokodelom je vsakdanji kruh služiti mo-

92

ral, kakor tudi vas večidel zadeva: pa pri vsem tem
pravi sveto pismo od njega, da je bil pravičen.  S to
besedo „pravičen“  se mladenču Jožefu po mislih cerkve¬
nih učenikov vse svete čednosti prilastujejo, in sveti Ber¬
nard ga z unim egiptovskim Jožefom, kterega sveto pismo
zavoljo njegovih lepih čednost obširno hvali in visoko
časti, brez pomislika prilika, ker pravi: vedi , da ta
Jožef od unega ni samo ime prejel, marveč je tudi nje¬
govo čistost, nedolžnost in gnado podedoval.  — Kar pa
nas od Jožefovega poštenega življenja, pravičnega obna¬
šanja in posebnega božjega dopadenja nad njim prav
v živo prepriča, je to, da je bil od Boga ženin Marije
prečiste Device izvoljen in rednik božjega sina Jezusa
Kristusa postavljen. Ako bi mi nič druzega od mladenča
'Jožefa ne vedili, bi nas že to zadosti zagotovilo Jože¬
fove svetosti, pravičnosti in visoke božje ljubezni do
njega. Prosim, komu je nebeški Bog od nekdej sem naj
važniši reči izročeval? Gotovo le svojim prijatlom in
pobožnim služabnikom. Naj večji zaklad, in kar je Bog
na svetu naj ljubšega imel, mu je pa bila njegova nevesta,
prečista Devica Marija, ih njegov edinorojeni sin Jezus
Kristus. Tema je Bog na svetu varha in pomočnika iskal,
in je izvolil Jožefa, tesarja iz Betlehema. Jelite, ali
nimam prav, ako pravim, od vsih tačasnih ljudi na zemlji
je moral Jožef naj večji prijatel božji biti? To resnico
z menoj sveti Bernard terdi, ker pravi: Ni dvomiti, da
ta Jožef ni bil dober in zvest človek. Pravim zvest in
moder služabnik, ker ga je Gospod dal svoji materi
tolažnika in svojemu Sinu rednika. O sveti Jožef! do¬
voli, da svojo besedo v tvojo čast povzdignem: ti si pač
moral na svetu pravičen služabnik živega Boga biti; ti
si pač zares sveto živel, ker te je Bog postavil gospo¬
darja čez Marijo in Jezusa, ker ti je naj svetejša v
oblast dal, in ti je svojo predrago nevesto in svojega
ljubeznjivega Sina v varstvo izročil. Prav je imel sveti
Avguštin, ker je terdil, da pri tebi so se une sanje do¬
polnile, ktere je nekdaj egiptovski Jožef, ko je še

93

v očetovi hiši živel, imel in jih pravil takole: „Jaz sim
v sanjah vidil, ltakor da bi mene sonce , luna in enajst
zvezd molilo , u  I. Moz. 37, 9., zakaj Jezus, ki je sonce
sveta, je bil tebi pokoren; Marija, ki je čudoredna luna
človeštva, je bila tebi podložna; in vsi drugi svetniki,
ki so blešeče zvezde na keršanskem nebu, tebe visoko
časte, in tvojo sprednost pred seboj ponižno spoznajo.

Glejte današnji mladenči! da tudi mlad človek za-
more na svetu vselej po božji volji živeti in pravičen
ostati, in da Jezus nam nič kaj nemogočega ne veleva z
besedami: „Bodite popolni, kakor je vaš oče nebeški
popolen.“  Mat. 5, 48. Izgledujte se nad tem svetnikom,
da vsred zapeljivosti sveta je skerben mladenč vsega
greha se ogibati v stanu in čistost ohraniti zmožen, naj
bodo zapeljevavne zanjke še tako zvito nastavljene, in
spodtikleji še tako gostama nametani. Jožef je zamogel,
zakaj bi mi ne zamogli? — — Pa pojdimo k Jožefu,
vprašajmo ga, kako je on zamogel sveto živeti, kterih
pripomočkov se je poslužil, da si je božjo ljubezen zme-
rej obderžal?

In jaz vam tukej pervič Jožefovo pobožnost  pred
oči postavim. Jožef je goreče moli! in v svoji mladosti
pogostama iz Betlehema v Jeruzalemski tempelj zahajal,
ondi Boga častit in sveto pismo starega zakona, ki se je
v tempeljnu bralo in razlagovalo, zvesto poslušat. Po¬
božnost tedaj je mlademu Jožefu moč dajala pravično
živeti; molitve, ktere je on iz globočine svojega serca k
Bogu pošiljal, so mu od nebeškega sedeža gnado donašale
nedolžnost hraniti, in svete resnice, ktere je on zvesto
poslušal in v sercu obderžal, so mu bile nebeški meč, s
kterim se je zoper dušne tolovaje branil. Sadaj vam
pravi: „Mladenči! ako hočete božji prijati! ostati, bodite
pobožni, radi molite in zvesto božjo besedo poslušajte.
To je nebeško orodje, predrago nedolžnost in sveto pra¬
vičnost zavarvati. Ali ga bodete ubogali? ali vi to storite'?
Jojmene! išem pobožnosti po svetu, pa ravno pri današnjih
mladenčih jo naj manj najdem; velikoveč slišim, da ti

94

pravijo: ^Bom molil, kadar bom star; Sadaj je čas se
veseliti. Kaj bom poslušal nadležne opominjevavce? sadaj
je priložnost svet vživati. Ce tudi kakšino stopnjo čez
zapoved stopim, saj sim mlad, se bom pa v starosti po¬
koril, kadar bom prisiljen, ker me bo svet zapustil."
Nespametni mladenč! ki tako govoriš. Povej kdo ti je
porok, de boš starost na svetu učakal. Ti si postal ka¬
kor konj in mezeg, ktera let ne štejeta. Ako boš tudi
starost dosegel, ali boš pa gnado imel moliti in se poko¬
riti? Odgovori! —- Poslušaj, kaj ti pobožni Job žuga:
„Pregrehe tvoje mladosti bodo tvoje kosti presunile, in
v prahu s teboj počivale ." Job. 22, 11. Ti boš morebiti
starost doživel, pa grehov ne boš ozdravil, jih ne boš
odpravil; živahnost cveteče mladosti ti bo odstopila, te¬
lesne moči te bodo zapustile, pa tvoja razujzdanost te bo
še vezala, ogenj nekdanjih nečistost ti bo še le po starih
kosteh gorel, gerde navade te bodo še le v sužnosti der-
žale; da, tvoje hudobije bodo s teboj v pokopališe stopile,
te bodo na unem kraji pred sodnji stol sprejmile in v ne¬
srečno večnost vlekle. To pomisli mladenč in ne zametuj
serčnega sveta: moli in poslušaj božjo besedo, bodi v
mladih letih pobožen, da ne boš kervavih solz v večnosti
točil. Tako ti sveti Jožef pervič pravi in nasvetuje.

Drugič Jožefove delavnosti  opomnim. Akoravno je
bil Jožef kraljevega rodu, vender se ni tesarskega roko¬
delk sramoval. V mladih letih že se je privadil v potu
svojega obraza si živeža služiti, dragi čas prav rabiti in
pošteno živeti. On je dobro vedil, da postopanje je pra¬
vičnosti nevarno, in da lenoba je mati vseh pregreh.
Sadaj vam pravi: „Mladenči! ako se želite grehu uga¬
niti in vesele dni doživeti, bodite pridni delavci in ne
tovaršite se z lenuhi." Ali ga bodete poslušali in storili,
kar vam nasvetuje? Ne bom že vam veliko dokazoval,
kaj mladih postopačev na svetu pričakuje, ker vsi veste,
da se jim beraška palica ponuja in bleda revšina v sta¬
rosti; marveč želim vas le prepričati, da mladenči, ki se
dela ogibajo, se že tako greha krive storijo, pa se še v

95

druge neštevilne hudobije in malopridnosti zamotajo. Ne
bom pravil od domačih tatvin, ne bom govoril od mnogo¬
terih goljfij, kterih se vdeiežijo, marveč poglejmo, s čem
lenuh dragi čas zapravlja: po slabih hišah vogiari, z za¬
peljivimi tovarši se brati, ponočne shode ljubi, z nesram¬
nim ženstvom prijaznost ima, in kjerkoli je kaki prepir
in poboj, tamkej je lenuh pervi rogovilež. Ali to ni res?
Odgovorite sami! Kaj druzega se imamo od takega
mlauenča nadjati, kakor da nesrečno smert stori in se
večno pogubi. Zatorej ljuba mladina, ako hočeš vesele
dni imeti in pred Bogam v časti biti, vari se greha in
pridno delati se privadi. To pravi dans sveti Jožef vsem
mladim ljudem.

Keršanski mladenči! Vi ste priserčni otroci nebeš¬
kega Očeta, ste upanje svete katoliške cerkve, svojih
starišev in keršanske domovine; na vas se prihodnji časi
pazno ozerajo, in pridnih božjih služabnikov pričakujejo;
vse boljše nade se na vas operajo. Ne goljfajte domo¬
vine, ne goljfajte svojih starišev, ne goljfajte svete
cerkve, ne goljfajte sami sebe; ne zametujte naukov
svojih učenikov, ne zametujte miloserčnih svetov svojih
prijatlov, ne dušite v sebi tistih blagih počutkov, ktere
je nebeški stvarnik v vaše serca zasadil; ne pozabite,
da ste za Boga stvarjeni, in vedite, da velik nehvaležnik
je slehern med vami, ki Boga zapusti in se z grehom
oskruni. On bo težko že na svetu pravični kazni odšel;
pa če ga tudi na svetu božja serdita roka ne vdari,
vendar ga tam čaka nesrečna sodba — večno pogubljenje.
Zdramite se mladenči! pojdite k Jožefu, in kar vam on
poreče, to storite. On vam je pa rekel, da bodite pra¬
vični. Posnemajte ga v pobožnosti in delavnosti, venčajte
se s svetimi čednostmi, da bodete srečni na zemlji in
večno srečni v nebesih.

II. Stopite bližej tudi vi keršanski očetje. Kakor
so današnji mladenči silnim dušnim nevarnostim izpostav¬
ljeni, in po izgledu svetega Jožefa živeti morajo, ako si
žele prijaznost božjo obderžati; tako tudi vam, keršanski

96

očetje, v vašim zakonskem stanu mnoge zopernosti prote,
in duši nevarni sovražniki zalezujejo, kteri, ako se jim
v pravem duhu in v modri poterpežljivosti serčno zoper¬
stavili ne bodete, vas kervavo raniti in v žalostne zmote
zaplesti ter večno nesrečne storiti vtegnejo. — Ni res,
kar nekteri mladi ljudje mislijo, da zakonski se ložej
greha varjejo kakor nezakonski; marveč, ako to reč
prav presodimo, lahko rečemo, da sin se ložej zveliča
kakor oče; in, če vse sitnosti in tuge zakonskih ljudi
soštejemo, smem očitno izgovoriti: da oni so več pomi¬
lovanja kakor pa tekmanja vredni. Vem keršanski očetje!
kakšine velike dolžnosti vas vežejo, pa ne obupajte;
marveč stopite bližej, zaslišiti tudi vi moj svet: Pojdite
k Jožefu, in kar vam on poreče, to storite.  Učite se
od njega, kako morate zvesto zakonske dolžnosti spolniti,
ktere kratko v tem obstoje, da svoje žene serčno ljubite,
svoje otroke pred vsemi dušnimi sovražniki pazno var-
jete, in z lastnim pobožnim življenjem jim predsvetite, in
pa da svoji dragi družini vsakdanji kruh in potrebno
obleko priskerbite; razumite, kako je vam po izgledu
Mariinega ženina mogoče, v vašem stanu neoinadežano
živeti in božji prijatli ostati?

Jožefovo zvestobo vam prav jasno pred oči po¬
staviti, moram omeniti, da ga je že težko stalo z Marijo
Devico se zaročiti, ker jo je nosečo vidil; pa angelovim
besedam je veroval, da kar je v nji rojeno, je od sve¬
tega Duha,  in ponižno se je v božje sklepe podal, oče¬
tovo hišo v Betlehemu zapustil in v Nazaret k Marii
stanovat šel, Preserčno je svojo nevesto ljubil, in ko ga
cesarjevo povelje k popisovanju nazaj v Betlehem kliče,
se ni od Marije ločil, marveč, ker se je njeni čas bližal,
o kterem bi ona naj več tolaženja in pomoči potrebovala,
jo je na dolgo pot seboj peljal. Časi obljube so se do¬
polnili, in Sin božji je hotel v Betlehemu rojen biti: Sveti
Jožef ni mogel pri ljudeh svoji nevesti prenočališa spro-
siti, pa jo tudi tukej ni zapustil; temveč za njo je v
betlehemski hlev šel, jo je ondi tolažil, in kar je moška

97

dostojnost pripustila, je nji pri srečnim porodu na strani
stal. — Osmi dan je Mariinega Sina po Mozesovi
postavi obrezati dal, in štirdeseti dan je svojo predrago
nevesto k očiševanju v Jeruzalemski tempelj sprejmi!. Vse
je storil, kar je božja poj-odnica poželela; z vsem jo je
preskerbel, kar je v njegovi moči bilo; vsemu se je
podvergel, kar dolžnost ženina terja; za Marijo in njenega
sina bi bil življenje postavil. — Pa kaj? Kervolačni He¬
rod išče Jezusa umoriti. Ze je svoje vojšake v Betlehem
poslal, in jim zavkazal, vse fantiče spod dveh let
podušiti. Joj! kaj bo? Dete Jezus je v smertni nevar¬
nosti , in sveta družina od tega nič ne ve, v sladkem
spanji počiva. Sadaj angel gospodov k Jožefu stopi, mu
nevarnost razodene, ter mu veli: „Jožef! vstani, vzemi
dete in njegovo mater, in pojdi v Egipt in ondi ostani,
dokler ti ne rečem; zakaj Herod išče dete umoriti.“ Jožef
se zdrami, ne praša po vzroku, dosti mu je, vediti, da
dete Jezus je v nevarnosti; naglama vstane, in hitro se
s svojima dragima v beg poda. Kdo bi vse težave pre¬
šteti in strah popisati zamogel, ki je Jožefovo serce na
begu v Egipt ranil? Meni se zdi, da ga vidim, kako on
ves otožen iz očetovega mesta gre, v naročji derži dete
Jesusa, Marijo pa za roko pelja; varno se ogiba, da ga
Herodovi služabniki ne zasačijo; se milo na zvezde ogleduje
in sei-čno Bogu izročuje; meni se zdi, da ga vidim, kako na
tisti daljni poti sadaj za se in Marijo okrepčavnega vrelca
išče, sadaj pa detetu pod milim nebom postelje, sadaj pri
neznanih ljudeh živeža berači in prenočališča prosi: meni
se zdi, da ga vidim — pa kaj bom na dalje pravil, a ko
je še današnje dni tista pot neštevilnim težavam podver-
žena, kaj je pa ta čas bilo? Ne bom razkladal Jožefovega
terpljenja v Egiptu, kako jc svojo predrago ondi preredil,
kjer ni ne znanca, ne prijatla imel; ne bom od njegove
vernitve nazaj na Izraelsko nič govoril, sej je tako tužna
bila, kakor poprejšnji vbeg; tudi ne bom pravil, da se je
pri svoji vernitvi na Izraelsko v Nazaret preselil, ker je
Jezusa pred Arhelajem, kteri je v Judeji mesto Heroda

7

Praz. ogov.

9R

kraljeval, v nevarnosti mislil; iz vsega tega vi že zadosti
spoznate, kako da je Jožef svojo nevesto ljubil, in kako
de je dete Jezusa, za kterega skerbeti mu je Bog na¬
ročil bil, pred sovražniki varoval; samo poglejmo še v
Jožefovo domače življenje v Nazaretu. — Stopimo v nje¬
govo delavnico. Ondi najdemo vsaki dan zjutra rano
Jožefa pri stružnici, in ga vidimo z vmedenimi rokami v
putu svojega obraza sebi in svoji ljubeznjivi družini vsak¬
danji kruh služiti in za vse telesne potrebe skerbeti. On
je pridno delal, se pri delu ni jezil, marveč je težo
dneva voljno prenašal. In ker je dobro vedil, da brez
božjega blagoslova ves trud nič ne izda, je vedno po¬
božne zdihleje k Bogu pošiljal. Se več. On je Gospo¬
dove dneve zvesto praznoval, in Bogu dal, kar je
božjega. Sveto pismo nam pove, da v velicih prazni¬
kih je clo v Jeruzalem — 25 ur hoda — pobožno potoval,
ondi v svetem tempeljnu Boga ponižno molit in spodobno
častit. —

Keršanski očetje! Tukej imate izgled zvestega za¬
konskega moža. Sveti Jožef je svojo nevesto Marijo
preserčno ljubil, in sadaj vam pravi: možje! ljubite
svoje žene;  on je dete Jezusa pred sovražniki pazno
varoval, in sadaj vam kliče: očetje! varvajte svoje
otroke pred dušnimi tolovaji;  on je poterpežljivo živel,
je z marljivim delom svoji družini potrebni živež služil
in gospodove dneve pobožno praznoval, in sadaj vam
vpije: gospodarji! skerbite za svoje premoženje, dajte
svoji družini vsakdanji kruh in potrebno obleko, in pa
spoštujte gospodove dneve.  — Ali ga poslušate, kar vam
pravi? ali ga vbogate, kar nam nasvetuje? ali delate,
kar vam veli? Možje! ali ljubite svoje žene? ali jih
tolažite in poterpežljivost z njimi imate, kakor ste pred
gospodovim altarjem prisegli? Očetje! ali varjete svoje
sinove in hčere pred zapeljivci, ki jih išejo na duši
umoriti, kakor je Herod Jezusa na telesu umoriti iskal?
Ali vi svojim otrokam s pobožnim življenjem svetite,
svete nedelje spoštujete, in domačo službo božjo zvesto

99

opravljate? Ali skerbite svoji družini za potrebno hrano?
ali ste pridni delavci in varčni gospodarji? Je že res,
da nekteri zmed vas te dolžnosti po zmožnosti doveršuje-
jo; jaz take častim in želim, da bi čedalje bolj v svojih
težkih opravilih serčno napredovali; ali tukej moram neko
žalostno in gerdo priliko razgerniti, v kteri bodo mnogi
zmed vas svojo podobo zapazili: — Nedeljo popoldne
že proti mraku stopim v borno kajžico; ondi najdem
žalostno mater v sredi peterih revnih otrok, kterim se la¬
kota na obrazih vidi. Vprašam po očetu in zvem, da se
je popoldne zgubil. Kje je pa štirindvajset letni sin?
Ne vemo, kam je šel. Kje je devetnajst let stara hči?
Tudi ne vemo, kam je zginila. Grem po vasi in kmalo
najdem za voglam hčer se z nekim potepuhom pogovar¬
jati; sina pa od daiječ preklinjati zaslišim; z nekim hlap-
com se je bil zavoljo nesramne dekle razklal. Pridem
memo kerčme, iz nje se velik krič razmeva. Kaj je to?
Za mizo pijanci sede, vsi vinjeni in igrajo. Med njimi
je uni hišni oče, po kterem sim prašal. Včerej je zadnjo
njivo zastavil, in dans se tukej z vinom naliva in kvar-
tam svoje peneze žertvuje. Preklet bodi, kdor je pervi
kvarte za igrati zmislil, kolikanj nesreč je iz pekla na
zemljo poklical! Preklet bodi tudi vsak, kdor druge uči
na kvarte igrati; on uči premoženje zapravljati, družine
daviti, blage človeške počutke dušiti, svete nauke zani¬
čevati in Boga preklinjati. Glejte ga našega kmetača,
od kterega sim vam pred pr#vil. Kakor so uni žolniri
iz evangelja kričaje za Jezusove oblačila lozali, in
nič ne porajtali na Jezusov stok, nič ne pomarali za
Mariino žalost pod križem, nič ne si k sercu vzeli Jane¬
zovega in Magdaleninega joka, nič ne poslušali žalost¬
nega kriča druzih bogaboječih duš, ampak so le lozali;
tako ti nezvestnež. Doma mu žena s peterimi majhnimi
otroci glada vmira, pa on na to ne porajta, le igra; hiša
se mu posipa, pa on je ne podziduje, le igra; njive in
senožeti se mu na boben prodajajo, pa on na to ne po-
mara, le igra; odrašeui sinovi in priletne hčere se po

7 *

100

slabih »potih vlačijo, pa on si tega k sercu ne vzame, le
igra; on je očetovsko sočutje v sercu zadušil, je vse
dolžnosti stanu pozabil, je vero zatajil; sadaj pri igri
roti, zdaja, preklinja saui sebe, ženo, otroke in Boga.
Nesrečnež! boljši bi ti bilo, da bi nikdar rojen ne bil.
Solze tvoje zapušene žene in jok tvojih nedolžnih otrok,
kterih premoženje zapravljaš in jim vsakdanji kruh kra¬
deš, do nebes po maševanje vpijejo; tvoj razujzdani sin
in nesrečna hči pa te bosta pred sodnjim stolom tožila in
ondi tvojo večno pogubo terjala, ker nisi dolžnost do
nju spolnil in pred grehom nji varoval. Gorje, tebi in
pregorje!

Keršanski očetje! Varite se, da ne bodete v šte¬
vilu takih malopridnežev. Sveti Avguštin pravi, da vsaka
hiša je tempelj božji, in vi hišni očetje ste v njej po¬
stavljeni duhovni. Visok je vaš poklic, velike so vaše
dolžnosti, pa od vaše zvestobe visi telesni in dušni blagor
vaših družin, visi vaša časna in večna sreča. In ker
veste, da bo vaš odgovor pred pravičnim sodnikam prav
oster, zdramite se, pojdite k Jožefu, in tako ravnajte,
kakor je on vam rekel, tako živite, kakor je on živel.

Predragi kristjani! Pravično je sveti Jožef živel,
skerbno se greha varoval, zvesto vse svoje dolžnosti
spolnoval, stanovitno se z zapeljivim svetom boril, in po-
terpežljivo vse zopernosti pozemeljskega življenja prena¬
šal; zato ga je pa tudi gospod Bog tako visoko cenil,
da mu je že na svetu bil Jezusa in Marijo v varstvo
izročil. Pa čeravno je na svetu tako imenitno čast in
priserčno ljubezen Boga Očeta vžival, vendar ga je v
nebesih še le večja milost in neizrečeno plačilo pričako¬
valo. Oh, blagor tebi, sveti Jožef! kako srečna je bila
tvoja smert. Marija in usmiljeni Jezus sta ti tisto uro
na strani stala. Marija ti je ugasnjene oči ljubeznjivo
zatisnila, in Jezus ti je pozemeljski pot z obraza izbri¬
sal, angeli nebeški so okoli tvoje smertne postelje sveto
rajdo deržali, so tvojo dušo veselo sprejeli in veličastno

101

jo kronali. Sadaj vživaš večno veselje, in nain kličeš:
živite po mojem izgledu.

Preserčni bratje! ali ne hrepenite tudi vi po ne-
strohljivi kroni nebeški? ali ne poželite tudi vi, večno
srečo posesti? Zatorej pomislite, da obljube sveta so
goljfive, in ne verujte jim; presodite, da za posvetnim
grešnim veseljem nastopi dolga žalost in večni jok, in ne
vdajte se mu; vedite, da zgubljena nedolžnost se nikdar
več ne najde, pa ložej je vedno nedolžnost ohraniti,
kakor za en sam greh pokoro storiti, in varite se greha;
ne pozabite, da posvetno terpljenje se ne da primeriti z
nebeškim plačilom, in ne zapravljajte ga skoz nevoljno
zoperstavljenje. Imejmo vsi, mladi in stari, zakonski in
nezakonski, svetega Jožefa vedno v spominu, živimo po
njegovim izgledu; bodimo pravični, zvesti, pobožni, de¬
lavni, in poterpežljivi, da se bomo po srečno končanem
doteku ž njim vred večno v nebeških višavah veselili.
To je nam dans sveti Jožef rekel, — to storimo. Amen.

God včlovečenja Sina božjega in ozna¬
njenja Devici materi Marii.

Marija Devica — zlato ogledalo za vse da¬
našnje deklice in keršanske matere.

„ Glej! dekla sim Gospodoval Luke « I. 38.

\v

^Heterto tisočletje od stvarjenja sveta se je h koncu
vertilo; kervave vojske so povsod na enkrat potihnile;
mogočni vladar sveta, rimski cesar Avgust, je bil vse
ljudstva pomiril; — vsi narodi so kaj velike do godbe pri¬
čakovali. — Lažnjive vračarice so med ajdi oinolknile, v
Jeruzalemu so se pa božjega duha navdahnjeni preroki

103

spet oglasili, ki so napovedovali, da časi obljube so se
dopolnili, in vojvoda bo iz Judeje prišel, ki bo vse ljudi
mogočno vižal. — Oči vseh narodov so bile proti Izrael¬
skemu obernjene.

O tej dobi — dne 25. sušca leta 4000 od stvarjenja
sveta — pride od Boga poslan angel Gabriel v Galilejsko
mesto k Devici Marii, ki je bila možu Jožefu iz Davi¬
dove hiše zaročena. Ta je bila med vsemi ženami sveta
izbrana, mati obljubljenega Mesija biti. Gabriel se nji
ponižno priklone, ter jo lepo pozdravi, rekoč: (Jesena

si Marija, milosti polna; Gospod je s teboj, *egnana,
si med ženami.  Devica se prestraši to slišati. Pa angel
jo potolaži, ter ji reče: „Ne boj se Marija; pri Bogu
si milost našla. Glej spočela boš v svojem telesu, in
rodila Sina, in imenuj njegovo ime ,,.Jezus.“ Ta bo velik
in Sin Narvikšega imenovan; Gospod Bog mu bo dal
sedež Davida, njegovega Očeta, in bo kraljeval v hiši
Jakopovi vekomej , in njegovemu kraljestvu ne bo konca.“
Devica se začudi, kako bi to mogoče bilo, ker moža ne
pozna. In angel ji skrivnost razodene, ter doloži be¬
sede: „Sveti Duh bo prišel v te, in moč Narvikšega
te bo obsenčila; in za tega voljo bo Sveto, ktero bo
rojeno iz tebe, imenovano Sin Božji. 11  Gabriel jo še
poduči, da tudi nje teta Elizabeta bo v svoji starosti
Sina rodila; zakaj pri Bogu ni nemogoča nobena reč.
Marija se ponižno božji volji vda, rekoč: „Glej! dekla
sim Gospodova; zgodi se mi po tvoji besedi .“ In pri
tih besedah se je Sin božji v Mariinem telesu včlovečil.
Gabriel pa odstopi, nazaj v nebeške višave se dvigne,
in Mariine besede: „Glej, dekla sim Gospodova, zgodi

se mi po tvoji besedi, “ veselo po neizmernih rajskih šir¬
javah razglasuje. — Tako se je skrivni čudež preblaže-
nega včlovečenja Sina božjega godil; tako je angel
Gabriel Marii Devici mile nebeške sklepe oznanil, in
mater Sina božjega jo pozdravil.

Ljubeznjivi kristjani! Današnje skrivnosti premišlje¬
vati morajo naše serca hvaležnega veselja do nebes kipeti

103

in vse naše blage občutleje sveta ljubezen presuniti. Ker
je Marija pa z vmiljenimi besedami: »Glej! dekla sim
Gospodova nam in vsem človeškim narodom nebeški
blagor naklonila, se spodobi, da jo mi z vsemi narodi
vred visoko častimo. Mi jo hočemo dans tako počastiti,
da bomo njeno presveto življenje pregledali in si v po-
suemavni izgled ga postavili. — Kakor sim uni dan vse
keršanske inladenče in njih očete k svetemu Jožetu,
Mariinemu ženinu, v šolo poslal bil, hočem dans I.  k
nedolžni Marii vse današnje deklice; II.  k prečisti ma¬
teri Marii pa keršanske matere  v šolo peljati; naj bi se
vse nad njo izgledovale in kakor ona — dekle gospo¬
dove — živele.

Preblažena Marija! ti zlato ogledalo vseh čednost,
pomagaj nam tvoje presveto življenje prav pregledati, in
zvesto po tvojih izgledih naš pozemeljski tek peljati. —
Začnem.

I. Blage keršanske deklice! ve ste Jezusove drage
neveste, ste zale družice angelov, ste krasno cvetje
katoliške cerkve, ste ponosen kinč svojih rodbin, dokler
pobožno živite in s svetimi čednostim) se venčate, ki se
čistim devicam vlastujejo. Pa keršanske deklice! ve ste
nebesom ostuden gjnus, ste pred svetom bezočne stvari,
ste svojim rodbinam sramota in svojim starišem tužua
žalost, kadar pot poštenosti preskočite in deviško ne¬
dolžnost zapravite. — Ve se mi smilite, ker vem, da
velik zaklad v slabih perstenih posodah nosite, in vidim,
da tolikanj sovražnikov današnje dni okoli sebe imate,
ki vas povsod zvito zalezujejo in s peklensko prekanje¬
nostjo v mreže vabijo, naj bi vas v pest dobili, vam
predrago cvetje deviške nedolžnosti polomili, vam naj
svetejši biser pokradli in vas pred Bogom in svetom ne¬
srečne storili. Jaz se za vaš dušni in časni blagor močno
bojim, — temveč ker vašo neskerb, s ktero se v ne¬
varnosti podajate, večkrat zapazim; jaz se za vas tresem,
ker vidim, da se zapeljivih zanjk, ktere vam hudobni

104

svet nastavlja, modro ogibati nočete ali pa ne znate. —
Sem stopite, keršanske deklice! vam hočem zlato ogle¬
dalo Mariinega življenja pred oči postaviti; vam hočem
razložiti, kako se je Marija visoke sreče vdeležila, da
je bila mati Sina božjega izvoljena in dans ko taka po
nadangelu Gabrielu pozdravljena; naj bi se ve nad njo
izgledovale in po njenih stopinjah živele in se pred Bo-
gam in svetom čiste in nedolžne ohranile:

In jaz moram tukej Mariinega življenja od mladih
nog omeniti. Sveta cerkev nam imenuje sv. Joahima in
Ano starše preblažene Marije. Dolgo let sta ta dva v
pobožnem zakonu brez otrok živela, kar nju usmiljeni
Bog blagodari, in priletna Ana je v Nazaretu svojemu
možu, bogoljubnemu Joahimu, hčerko porodila, ktero sta
Marijo imenovala. Od hvaležnega veselja, da je nju
nebeški Bog v starosti tako milo pogledal, sta ona hčerko
Marijo božji službi zaobljubila. Ko je Marija tretje leto
dosegla, jo peljeta Joahim in Ana v Jeruzalem, in za¬
obljubo dopolniti jo ondi v Zarobabelovem tempeljnu v
božjo službo darujeta, ter iz ljubezni do hčerke tudi ona
dva v Jeruzalemu ostaneta, naj bi deklico Marijo vselej
pred očmi imela, in kar je njej časa razun službe v tem¬
peljnu zaostalo, pobožno jo vodila. Tukej je blaga Ma-
ričika v zvestem opravljanji tempeljnove službe in v
vednem napredovanji v gnadi pri Bogu in ljudeh rastla,
in z vsemi čednostmi, ktere se nedolžni deklici in čisti
služabnici božji pripisati vtegnejo, dan za dnevam se
venčala; tako da karkoli se v človekovi duši boguljubega
misliti zamore, se je v celem obširu nad Marijo vidilo.
Tukej v hiši svojega Boga se je ona, kakor pravijo,
pod posebnim oskerbnikom, pravičnim Simeonam, učila po¬
stavo božjo prav razumeti, lepo moliti, ponižno in po¬
hlevno živeti, in Bogu služiti, kakor se spodobi dekli
Gospodovi.

Deklica Marija je že štirnajsto leto dosegla in pred
Bogam obljubo vednega devištva storila bila, kar se
po božji naredbi s pravičnim Jožefom soznani, in ker

105

je po razsvetljenji sv. Duha vedila, da je tudi Jožef
deviško živeti sklenil, se je, naj bi v pozemeljskem
življenji pomočnika in varha imela, ž njim zaročila. Med
tem nju oče, sv. Joahim, 80 let star, v Jeruzalemu sladko
v Gospodu zaspi. Sadaj gre pobožna Ana s svojo lju—
beznjivo hčerjo Marijo in z njenim zaročenim ženinom Jo¬
žefom nazaj v Nazaret prebivat. In kar se je dans v tem
mestu godilo, kako da je nadangel Gabriel tukej Marijo
pozdravil, med vsemi ženami žegnano jo imenoval, in
mater Sina božjega jo zaznamoval, nam današnji sveti
evangeli pove. Oh prečista Devica! dovoli, da tudi jaz
svojo slabo besedo povzdignem, in k angelovemu po-
zdravljenju dans svoje ponižno počastenje pridružim.
Slava tebi preblaženaMarija! večna slava, da si se čisto
nedolžna Bogu popolnama darovala, naj bi od človeškega
zaroda vso lužno zlobo odvalila, v ktero ga je bila
Evina nepokoršina nesrečno zamotala; tebe bodo vsi na¬
rodi vekomej poveličevali, da si s ponižnimi besedami:
Glej, dekla sim Gospodova,  nebeškim sklepom se vklo-
nila, in iz tamnega obnebja božje jeze juterno zarjo
vesolnega rešenja celemu svetu izpeljala; tebi se vse
pobožne duše nizko priklanjajo in čiste device- ti svete
vence pletejo, ter na te se oziraje serčno moč dobivajo,
neomadežane tvoje izglede nasledovati.

Ali kaj pravim: čiste device Marii svete vence
pletejo in za njo hodijo? Kje so današnje dni tiste
device?! Sem stopite keršanske deklice. Ve želite ne-
omadežvane se obderžati, želite po Mariinih stopnjah
•sveto živeti, želite dekle gospodove biti. Prav, vaše
želje so hvalevredne, vaši sklepi so Bogu všeč, vaše
predvzetja so božji porodnici dopadljive, ona vas blago¬
slovi. Pa poslušajte, kako vam bo to po Mariinem izgle-
du mogoče :

in jaz vam tukej še enkrat v spomin pokličem, da
Marija je svoje mlade leta v tempeljnu preživela; ondi je
z veseljem službo božjo opravljala, zvesto svete nauke
poslušala, pobožno molila in Bogu se darovala. — Glejte

106

keršanske deklice, to je pervi pripomoček čisto nedolžnost
na svetu zavarvati in obderžati. Sveti nauki so žlahtne
rožice za vaše mlade serca, so Jezusova brana, s ktero
vsemu zalezovanju pot do sebe zagradite; pobožna mo¬
litev pa je nebeška palica dušne sovražnike od sebe po¬
diti, je hladna božja rosa, s ktero si posvetno nagnutje
ohladite in divje strasti pokrotite. Sveti nauki in goreče
molitve vas zmožne storijo vsem zlobam serčno se zoper¬
staviti in nebeško gnado si ohraniti ter v milosti božji
napredovati. Tega vas sam Jezus zagotovi, ker pravi:
n Kdor moje besede posluša in jih ohrani, je podoben
modremu moštu, ki svojo hišo na terdno skalo zida.
Prišla je ploha  (skušnjav), pihali so vetrovi  (zapeljeva¬
nja), in so na njo planili, pa ona ni padla: zakaj
ustanovljena je bila na skalo “  Mat. 7, 24 — 25. In v
drugem kraji govori: „ Cujte in molite, da v skušnjave

ne padete, zakaj duh je sicer volen, pa meso slabo. a
Mat. 26, 41. Oh kako žalosten je pa današnje dni take
deklice zapaziti, ki prav malo svetih resnic poznajo in
clo potrebnih vsakdanjih molitev ne znajo; kako žalostno
je take med nami viditi, kterim je božje nauke poslušati
zadnja skerb, in si nobene vesti ne storijo, juterno in
večerno molitvo opustiti, angelskega češenja ne moliti,
in ob nedeljah in praznikih božjo službo zanemariti. Ako
je pa posvetna veselica v soseski, jih boš perve ondi
najdel; ako jih po klafarskih pesmih vprašaš, ti jih bodo
obilno zapeti znale; ako njih skrivne pogovore poslušaš,
boš take marne slišal, da boš mogel skleniti, te so bile
že pri zapeljivi kači v šoli. — Zdramite se, zale deklice,
ogledujte se v Mariinem zlatem zerkalu, išite svojiga ve¬
selja v tem, kar Bogu dopade, bodite keršansko modre,
pletite si vence iz neizvenljivih rožic svetih izveličavnih
resnic; in ker veste, „da nihče zderžen ali čist biti ne
more, ako mu Bog ne da,“  Modr. 8, 21., z gorečimi
molitvami se k Jezusu pogostama obračajte, ter prosite
ga, naj bi vam pomagal, da bi se ne potopile v nesrečo

107

greha. Bodite dekle Gospodove, kakor je bila prečista
Marija.

Drugič opomnim Mariine tihosti in njenega samot¬
nega življenja,  preden se je z  Jožefom zaročila. Kakor
modra vijolica, ki le na skrivnem rada cvete, je Marija
svoje mlade dni pri svojih stariših živela. S svetom se
ni pečala, in v posvetne tovaršije ni zahajala. Tempelj
božji in očetov dom sta nji naj ljubši bila; pa njeni
žlahtni duh se je tako dalječ razširjal, da nebeški Bog
je vse druge Izraelske device odstavil, in samo njo sebi
nevesto izvolil, in pa naj pravičnišega mladenča Jožefa
nji ženina in varha na svetu odkazal. — Glejte keršanske
deklice, to je za vas drugi pripomoček, čisto nedolžnost
ohraniti in prave sreče se vdeležiti. Pohlevna tihota in
pobožna samota ste nravno zavetje deviške nedolžnosti,
in terdim s svetim pismom, da devica bo padla, ktera
prederzno v posvetne tovaršije zahaja in možkemu spolu
roko derži. n Zamore li človek ogenj v svojem naročji
nositi, da bi se njegovo oblačilo ne vnelo? ali ga, po
žerjavici hoditi , da bi se njegovi podplati ne vžgali
praša sveti Duh, Prip. 6, 27— 28. Nikakor, odgovori
sveti Jeronim, tako malo, kakor pri kači ležati brez
strahu, da bi ga ne vpičila. In vender ti, deklica, hočeš,
da (e devico imamo, pa te po vsih cerkvanjih dirjati
vidimo, pa te vse plesiše pometati vidimo, pa te v po¬
nočnem voglarjenji s fanti se norčevati vidimo, pa te po
kerčmah z inožkim spolam se potikati vidimo, pa te ne¬
sramno znanje in pregrešno ljubezen sklepati vidimo.
O ti, naj hujša prederznost, od kod si se vzela? Ti de¬
kla, ki tako delaš, in še za pošteno deržana bili hočeš,
si pač pripravljena na en dan dvanajstkrat dvanajst gre¬
hov storiti in si še tako nesramna, kakoršna je bila una
prešestnica, od ktere pravijo, da, ko je bila v grehu
zasačena in po postavi štrafana, je prešerno vprašala:
Kaj sim neki slabega storila ?

Pa morebiti bo deklica, ktera na zakon misli, ne¬
spametno takole govorila: ako se svetu ne pokažem in

108

fantom ne prikupujem, ne bom ženina dobila. Ti odgo¬
vorim: Jeli ne veš* da keršanski zakoni se v nebesih
sklepajo, kakor se je Mariina poroka z Jožefom sklenila
bila. Kar ti je Bog namenil, to boš dosegla, če Bogu
služiš; boš pa malopridno živela, sama sebi srečo od-
ješ. Kadaj si še slišala, da pošten mladenč je po ple-
sišili neveste iskal? In ako se je tudi sem ter tje pri
takih nezbožnih priložnostih zakon sklenil, nesrečen je
bil, ker ga nebesa niso blagoslovile. Ne, ne, drage de¬
klice, ne mislite, da pametni mladenči se bodo v vlaču-
garce zaljubili, marveč le poštene, pridne, tihe, pobožne,
sramožljive device si bodo sopruge izbrali. Ti pa, nespa-
metnica, ki si po semnjih ženina iskala, ga ne boš
naletela, in nesrečna Magdalena boš še v starosti nad
svojo razujzdano mladostjo grenke solze točila.

„0h kako lep je čist rod, ki se čednosti sveti,
■zakaj njegov spomin je večen , ker pri Bogu in ljudeh
hvalo ima .“ Modr. 4, i. Tako govori sveti Dedi. In
resnično, čisti rod pri Bogu in pri ljudeh hvalo ima. Da,
keršanske deklice, drage devičice, veči nesreče podjesti
ne morete, kakor če čisto nedolžnost zapravite. Zatorej
vas pri vaši telesni in dušni sreči zarotim, varite se,
varite se hudičevih najemnikov, ki vas zalezujejo noč
in dan, in vedite, da vse, kar človek zgubi, zamore
spet zadobiti, le zgubljena nedolžnost se nikdar več ne
dobi. Ogledujte se pogostoma nad prečisto Devico Ma¬
rijo, njej se za pomoč serčno priporočujte. Izročujte se
svojemu angelu varhu, in božje vedne pričujočnosti se
povsod zapomnite. Hodite pogostama k spovedi in z
Jezusom v presvetem zakramentu se pobožno sklepajte.
Poslušajte rade svete nauke, molite brez-prenehanja, s
svetom se veliko ne pečajte, marveč tiho in samotno ži¬
vite , tako bodete gospodove dekle.

II. Ko smo Mariino zlato ogledalo na eni strani
današnjim deklicam pred očmi nekoliko deržali, dovolite,
da ga še na drugo plat obernemo, v kteri se pobožno

109

življenje matere prečiste Device lesketa, naj bi se tudi
vse zakonske žene nad Marijo izgledovale.

Keršanske matere! vaše pozemeljsko življenje je
tudi z velikimi težavami obloženo; vaš tek je z bodečimi
terni pomnoženega terpljenja nastlan. Dolžnosti, ktere je
vam vsegamogočni vladitelj sveta v vašem stanu odkazal,
so razne, važne in težke; pa od njih zvestega spolnjenja
vender visi ne le vaša časna sreča in večno zveličanje,
ampak tudi dušni in telesni blagor vaših otrok, vaše
družine in željna nada boljših prihodnjih časov. Zatorej
stopite bližej, in z bistrim duhovnim očesom poglejte v
zlato Mariino ogledalo, ktero pred vas postavim.

In jaz tukej Mariino življenje od tiste dobe, od kar
se je bila s svetim Jožetom zaročila in pa od svetega
Duha obsenčena mati Jezusova postala, vam popisati
prevzamem. — Marija Devica je bila svojemu ženinu s
pravo, zvesto ljubeznijo in zakonsko pokoršino popolnaina
vdana. Z njegovim pripušenjem le je kmalo po svojem
spočetji obiskat šla teto Elizabeto; verjetno je, da
jo je Jožef na tisto dalno pot iz Nazareta v Sefor —
tri dni hoda — clo sprejel. Ne bom od njene voljne
poterpežljivosti nič pravil, s ktero je vse težave na
potu do Betlehema preterpela, ko je že visoko noseča
bila; ne bom govoril, kakšini mili zdihleji so ji serce
topili, ko je v betlehemskem hlevu božjega Sina v revne
plenice povila in*v jasli položila; ne bom vam razkladal,
kaj je ona perve leta svoje poroke vse prestati mogla,
ker sami veste, kako so njeno serce Simeonove besede:

„tvojo lastno dušo bo meč presunil že pri očiševanji
britko ranile, ker niste še pozabili, s kolikanj strahom
je ona ljubeznjivega Jezusa Herodežovega kervoločtva
otela, in koliko žalost na vbegu v Egipt, tam v ptuji
deželi in na poti nazaj v ljubo domovje zavžila. Ko
se je sveta družinica po tem preganjenji v Nazaretu vse¬
lila, je scer Marija nektere mirne dni imela; pa tudi ta
serčni mir se je bil njej v Jezusovem dvanajstem letu
grenko skalil, ko ga je bila k velikonočnemu prazniku v

110

Jeruzalem peljala, ondi zgubila, in tretji dan v tempeljnu
našla. Po tej dogodbi še le, ko je božja družina nazaj
v Nazaret prišla, je Marija nekoliko veselih let imela.
Med tem ko je nje ženin Jožef v delavnišnici pridno
tesaril, in mili Jezus zvesto mu pomagal, je pa Marija
skerbno gospodarila in hišne dela modro opravljala. Ka¬
kor Salomon od pridne gospodinje pravi: „da vzame
vovne in prediva, ter prede s svojimi rokami; da je še
noč, in ona že vstaja živeža domačim preskerbeti; da
se zime ne boji, ker njeni domači imajo za dvakrat
preobleči se, ci  Preg. 31, 10. — to je pri Marii veljalo. Po
družili hišah ni veliko hodila, pa z vsemi sosedi je pri¬
jaznost in ljubezen imela. Nad Mariino pobožno družino
so se vse druge rodbine izgledovale. Mariina modra go¬
spodarnost je vsem gospodinjam, njena poterpežljivost v
življenji in pokorna vdanost ter zvesta ljubezen do nje-
niga ženina je vsem zakonskim ženam, in njena materna
skerb za Jezusa, njenigaSina, je vsem keršanskim materam
v posnemavni izgled. In jaz ne bom na dalje od božje
matere govoril, kako da je za božjim Sinom, ko je bil
učiti začel, povsod hodila, in revežem pomagati ga na¬
govarjala, kakor v Kani Galilejski, kjer je na njeno
prošnjo pervi čudež storil; ne bom vam njenih britkih
žalost razkladal, ktere so njeno serce kakor oster meč
prebodle, ko je vidila svojega nedolžnega Sina iz verta
Gezemani kot naj hujšega razbojnika zvezanega v Jeru¬
zalem pripeljati, ko ga je vidila pred Pilatovo hišo
strašno bičati, ko ga je na poji proti Golgati s križem
obloženega srečala, ko je pod njegovem križem na Kal-
varii zdihovaje medlela; ne bom omenoval Mariinih gin-
ljivih občutlejev, ko je Jezusovo mertvo truplo s križa
sneto v naročje prijela in presvete rane kuševala, ko se
je od groba ločila, kamor je bil nje Sin položen: samo
to še rečem, da nje Sin ji je materno priserčno ljubezen
na svetu tako povračeval, da jo je s križa svojemu naj
ljubšemu učencu — Janezu priporočil, in se je po svojem
od mertvihvstajenji njej pervi prikazal; po svojem vne-

111

bohodu pa jo je kmalo z dušo in telesom v nebesa vzel,
ondi jo kraljico nebes in zemlje kronal in z nezapopad-
ljivo diko večno venčal.

Keršanske matere in vse keršanske žene! tukej imate
zlato zerkalo, v kterem se vsaki dan svojega življenja
izgledati morate. — Marija je bila ponižna dekla Gospo¬
dova, in iz svete ljubezni do Boga je vse pozemeljsko
terpljenje voljno poterpela. Tudi ve imate mnogo ter-
pljenja na svetu, ne žalite se zavoljo tega. Bog za vas
ve; le s terpljenjem se doseže veselje, kakor ga je
Marija dosegla. Bodite poterpežljive, saj vas tolikanj ža¬
lost vender ne topi, kolikoršino je mati božja občutila.
Poterpežljivost je naj lepši lastnost zakonske žene. —
Marija je v lepi pokoršini in sveti ljubezni s svojim ženi¬
nom živela. Tudi ve bodite svojim možem pokorne in
ljubite jih, kakor vam sveti Pavl zapoveduje, in ste se
pri svetem zakonu zaprisegle. Ne besedujte svojim možem,
ne jezite jih, in nikoli se ž njimi ne prepirajte; marveč,
če imate napako moža posvariti, z ljubeznjivimi besedami
se ga lotite, in kar beseda ne premore, obernite se k
Bogu, on bo doložil, kar vašemu milemu posvarjenju
vmankuje. Le prepira v hiši ne terpite, prepir božji
žegen odžene. — Marija je bila modra gospodinja. Po¬
snemajte jo. Gospodinja tri vogle hiše derži, ona tudi
uboštvo posladi, ako je modro gospodarna. Pa gorje
hiši, po kteri zapravljiva gospodinja hodi, kmalo se bo
posula; gorje družini, kteri nespametna žena živež
daja, kmalo ji bo obleke in vsakdanjega kruha vmanjkalo;
naj bolj pa gorje zapravljivki, na svetu se ji bo slabo
godilo, v starosti bo lakoto terpela, vsi jo bodo zaniče¬
vali in pred Bogam se bo težko izgovorila. — Marija je
bila skerbna mati; je z Jezusam spred Herodeža vbežala,
in ko ga je bila v Jeruzalemu zgubila, si ni pokoja dala,
dokler ga ni spet našla in na dom peljala. Matere!
želim, da bi si to dobro v serce vtisnile in nikoli ne po¬
zabile. Vas je Bog perve varhe vašim otrokam dal; vam
je izročil mlado telo svojih pametnih stvari z mlekom

dojiti in v nedolžnih sercih pa perve pobožne občutke
buditi, in s svetimi nauki zalivati. Kar ve mladi duši od
Boga in njegovega kraljestva vtisnete, to se globoko
vkorenini. Kar pa ve pri mladi duši zanemarite, se nik¬
dar popraviti ne more.

Marija je Jezusa pred Herodežem otela. Tudi za
vašimi hčerami zapeljivi Herodeži lazijo. Oj matere, ali
ne bodete bedile? Marija, je zgubljenega Jezusa s sol¬
zami iskala. Keršanske matere! jeli vam ni mar za vaše
sinove, ki zgubljenimu sinu enaki sem ter tje se po dušo-
morivnih tovaršijah in nesramnih potih potikajo? Joj mene!
ve svoje otroke v nevarnih družbah veste, in vender brez
nepokoja sladko spite. Hudobne matere, nezveste var-
hinje vam izročenih duš, kaj bo na sodnji dan, ko bo
pravični sodnik iz vaših rok tiste zgubljene duše tirjal?
Jaz se za vas tresem in močno se tresem.

v

„Zena, ktera se Gospoda boji, je hvale vredna,^
govori sveti Duh. Bojte se ga tudi ve, in služite mu.
Bojte se ga, in spolnujte svoje dolžnosti. Izgledujte se
nad Marijo in njene lepe čednosti posnemajte. Ona, mila
mati, na vas gleda, in svoje gnade vam ponuja; ve se
pa vselej na njo ozerajte, v pomoč jo kličite, in sveste
si bodite, da z njeno mogočno podporo bodete vse za-
mogle, kar vam za zveličanje tekne.

Predragi kristjani! V svetogovorni knjigi, ki je pi¬
sana v Mariino slavo, berem sledečo verlo, ganljivo do-
godbo: Neka mati je imela dve jako zali, pa ubogi hčeri.
Močno se je za njuno deviško poštenost bala, ker je
vedila, da denar uboge le prelahko oslepari. Kaj stori?
Ona pelje svoji hčeri pred Mariin altar, ter nju božji
porodnici izroči, rekoč: „Glej preblažena mati, tebi te
dve devici posvetim; bodi jima ti boljši varhinja, kakor
jima jaz biti zamorem. Vzemi ju za svoji hčeri, in
skerbi za nju.^ Sadaj se mati s svojima hčerama domu
verne; pa komej do hiše pridejo, že jih na domačem
pragu en angel pričaka, podari ondi dvema devicama

113

veliko srebra in zlata za vsakdanji živež in zgine. Ko
ljudje vidijo , da devicama nič ne vmanjkuje, in še pe-
nezev imate, nju slabo soditi začnejo, in eden drugemu
v uho šeptajo, da ste devištvo prodale, in se z denarji
nesramnosti živite. To slišati mater serce boli. Ona
se dvigne, in pelje svoji hčeri spet pred Mariin altar;
ondi se v pričo veliko ljudi Marii pritoži, kako da hu¬
dobni svet nje hčeri krivo sodi in jima čez čast govori.
Kaj se zgodi? Razumite in stermite. Vpričo vsega ljud¬
stva stopi z altarja en angel, on nese dva venca v
rokah, in položi enega na glavo eni hčeri, z drugim pa
venča drugo devico, in z velikim glasom, da se je po
vsej cerkvi razmevalo, močno zavpije, rekoč: „Ta dva
venca vama pošlje Marija, vajna mati, naj bi hudobni
svet vajno devištvo spoznal, in opravljivi jeziki omolk-
nili.“ Ves pričujoči ljud osterini to viditi in slišati. Mati
pa in hčeri so vesele domu šie, so mater Marijo go¬
reče častile, in nihče ni več besedice čez devici zinil.
(Sardi.) —

Glejte, drage deklice in keršanske matere! kako
Marija Devica za svoje varvance skerbi. Ona radostno
posluša molitve, s kterimi nji prave matere svoje otroke
priporočujejo in darujejo, in ona pobožne devičice vselej
milo sprejme, ja clo s čudeži jrh posvetnega zapeljevanja
obvarje in hudobnih jezikov otme. Pa dobro razumite, da
Marija le tistih mater priporočilo blagovoli, ktere svoje
dolžnosti po zmožnosti doveršujejo in po njenih svetih
izgledih žive; ona le tiste deklice pod krilo svojega mo¬
gočnega varstva sprejme, ktere čisto nedolžnost v sercu
hranijo in njene presvete čednosti zvesto posnemajo.

Zatorej deklice in matere, in kar je nas tukej in
po celem svetu kristjanov, terdno stojmo, in vedno se
nad Marijo ogledujmo; svoje dolžnosti pridno opravljajmo
in se Marii serčno za pripomoč izročajmo; možko se s
svojimi dušnimi sovražniki borimo, in na Marijo kličimo;
varimo svoje duše in kar ne bo naša slabost opraviti
mogla, to bo Marija pridoložila. Le zvesto jo častimo,

8

Pran. ogov.

114

in vsak dan, kadar nas mili zvonovi zjutrej, opoldne in
zvečer k molitvi bude, se ponižno odkrimo, s svetim
znamnjem se v imenu presvete Trojice pokrižajmo, svoje
roke proti nebeškim višavam dvignimo, spomnimo se vi¬
soke skrivnosti Jezusovega včlovečenja in trikrat Marijo
z angeljskim počešenjem pozdravimo. Tako si bodemo
svesti mogočnega varstva prečiste matere Device Marije.
Amen.

Veliki petik.

Terpljeuje Gospoda našega Jezusa Kristusa.

SL j e je Kristus — Kristus kje je? — Bratje! ako
veste, kdo je ta tempelj oropal, svetiše okradel, in britko
martro proč nesel; per živem Bogu vas prosim, povejte
mi, kam je Kristusa djal, da tje letim, pred sveto raz¬
pelo pokleknem in svojega Jezusa molim. — Pa jojmene!
vi le molčite, in v serčno žalost zatopljeni milo zdihujete.
Vidim, da z menoj vred'se nad današnjo prigodbo gro¬
zite.— Ah, le jokajte, hčere Sionske, pobožne duše! vašega
ženina ni več! Pokajte skale, šibite se doline, trepetajte
hribi, tresi se zemlja v tečajih, — vaš stvarnik na križi
visi. Oterpnite nebesa, otemni sonce, stermite vsi člo¬
veški narodi, vaš Gospod je vmerl, sramotno je vmerl,
kakor naj veči razbojnik na križi je vmerl!!! —

Oh, zares žalostna, stokrat žalostna dogodba! —
Stopil je iz nebeškega naročja ljubeznjivi Jezus izbrisat
tisti ostudni madež s čela človeških otrok, kterega jim
je bila nepokorna Eva po rojstvu vtisnila, izleč vse na¬
rode iz težke sužnosti peklenskega okrutneka, pospri-
jaznit nas zopet z razserditim nebeškim Očetom in nam
zaklenjene nebeške vrata odpret: stopil je z nebes Sin

115

božji, se trudi 33 let v solzni dolini sveta, razglasuje
po mestih in vaseh, po hribih in planjavah, po seliših in
pušavah izveličavni nauk nebeškega Boga, razklada po-
stavodajavce in preroke, in podučuje uboge in bogate:
stopil je na zemljo Bogčlovek, in z obilnimi dobrotami
osiplje vse Izraelske rojake, gluhim daja slišati, muta¬
stim pa govoriti; slepim stori viditi, hromim pa hoditi,
bolnike ozdravlja in mertve k življenju spet budi: stopil
je med ljudi sam Bog, hladi sovražne in zavidne serca
z nebeško prijaznostjo in sveto ljubeznijo, in hoče vse
Adamove otroke zopet v eno družino vkupej spraviti,
kakor kokla vkupej spravlja pod perute svoje pišeta. Pa
žalibog! Jeruzalem se ne da pregovoriti, Judje se ne
podučiti, Farizeji se ne posvariti in pismouki iz lastnih
knjig se ne prepričati. Jezus iz Nazareta, dobrotnik vsih
deželjanov, ljubitelj vsih ljudi, je njim le sovražen tern
v hudobnih sercih, je njim le prederzen postavo zaniče-
vavec v hinavskih očeh, je njim le goljufen zapeljivec
Izraelskih otrok, kterega oni s hudo piko preganjajo in
vmoriti išejo. In čudite se vsi rodovi, iz ljubezni do
zagrešenih Adamovih sinov se Jezus prostovoljno Judom
v roke da, in Bogčlovek se pusti vmoriti, naj bi s svojo
presveto rešnjo kervjo nas vrojenega greha opral, naj
bi s svojo težko smertjo nebeški nauk zapečatil, in nam
nebesa razklenil. Oh, neskončna ljubezen Bogačloveka!
večno življenje nam zadobiti je on življenje pustil. In ti
spačeni svet, ti terdovratni grešnik! kakšino ljubezen
postaviš pa ti proti božji ljubezni?!

Kristjani! ako je še ena iskrica božje ljubezni v
vaših sercih, ako je še kaka sveta solza v vaših očeh,
ako so vaše ušesa še urne, svete prigodbe poslušati,
dvignite dans, grešniki, svoje glave, in premišljujte z
menoj pregorko ljubezen Bogačloveka do nas. — Ter-
pljenje in smert našega Gospoda Jezusa Kristusa  —
je zapopadek mojega današnjega ogovora in vaše paz¬
ljivosti.

v #

Žalovali in jokati hočemo dans z našo materjo, sveto

8 *

116

katoliško cerkevjo, ktera se je vsega kinča slekla in v
žalostne oblačila oblekla, ker je svojega ženina zgubila
in vdova postala. Poslušajte.

Cerna tema že zemljo pokriva in bleda luna zad
judovskih hribov priplavala še ni, ko mili Jezus vzame
na Sionu od svoje preljubeznjive matere žalostno slovo
in zapustivši ovežje zadnje večerje, kjer se je v podobi
kruha in vina na večer velikega četertika svojim dvanaj¬
sterim zavžiti dal, in zapostavil tisti zaklad svoj predragi,
od kterega dušno življenje neprenehama nam zvira, gre
med žalostnimi pogovori s svojimi enajsterimi še zvestimi
učenci po Jožefovi dolini čez černi potok Cedron proti
oljski gori, se bliža pristavi Gezeinani, kjer je vert ena¬
ko imenovan, pol ure od Jeruzalema Iežijoč. — Na vertu
hoče Jezus naše rešenje začenjati, ker je na vertu pervi
človek grešil; na vertu hoče nam nedolžnost povračati
začeti, ker smo jo bili na vertu zgubili. — Velika žalost
je Jezusovo serce na tej poti topila, in on je učencom
napovedal, rekoč: „l'o noč se bodete vsi nad menoj po-
hujšali.“  Peter sicer besedo prevzame in Jezusu terdi,
da, akoravno se nad njim vsi drugi pohujšali bodo, ven-
der se on nikdar pohujšal ne bo, marveč je pripravljen
z njim v smert iti. Ali Jezus mu zaverne, rekoč: „Res¬
nično ti povem, da to noč, preden dvakrat petelin za¬
poje, me bos trikrat zatajil. a

Ob devetih zvečer stopi Jezus v vert Gezeinani,
naznani svojim enajsterim bližno nevarnost, pusti ondi
učence, vzame seboj Petra, Janeza in Jakopa, pred
kterimi se je bil na hribu Tabor nekdaj že spremenil, ter
jih od drugih eno minuto dalječ odpelje. Britke žalosti
Jezus omaguje, v molitvi hoče tolaže iskati; zatorej se
tudi od tih treh za lučaj kamnja odloči in gre v samotno
dupo molit.

Tukej nekoliko postojimo, in Jezusov kervavi pot,
ki je kapljam enak na zemljo padal, enmalo premislimo:
— Odločen od svoje preserčne matere, odločen od svojih

117

prijatlov v podzemeljski dupi, v kteri, kakor pravijo,
je Adam, potem ko je bil iz paradiža izgnan, svojo ne-
pokoršino objokoval, Jezus na obrazu leži in moli. Cela
natura v ponočni tihoti molči, samo da žalostno oljčnje
vejičje se okoli njega giblje, in on moli med drevjem
zato, ker med drevjem je pervi človek grešil. Sadaj se
peklenske vrata široko odperajo in vun se dvignejo vse
ostudne pošasti prekletega greha. Lucifer jih pelje na
ravnost pred žalostnega Jezusa, ter mu ošabno grozi in
mu reče: Kaj hočeš ti vse te na ramo zadeti in božji
pravici zanje zadostiti? To viditi Jezus ostermi, pa kmalo
svoje roke do nebes povzdigne in zaprosi: „ Moj oče! ako
je mogoče, naj gre od mene ta kelih, pa vendar ne kakor
jaz hočem, ampak kakor ti.“  Satan ga le straši, s pe¬
klenskimi zvijačami, mu silo dela namenjeno rešenje opu¬
stiti, tako da Jezus gre k trem učencom pomoči iskat.
Pa ker jih spijoče najde, jih zbudi, bedeti in moliti
opomni, se četert ure ž njimi pogovarja, in — drugič
se v dupo verne. Ondi ga že druge strašne reči pričaku¬
jejo. Vse terpljenje se mu je ob enem pred oči postavilo.
On vidi težke verige, s kterimi bo kot naj veči hudo-
delnilt vklenjen, okrutne biče, s kterimi bo na životu
razmesarjen, vidi križ, kterega bo vleči mogel, vidi
žeble, s kterimi mu bodo roke in noge na križ pribite,
vidi sulico, s ktero mu bo serce prebodeno, vidi ternato
krono, vidi vse zasramovanje, vidi vso žalost svoje ma¬
tere, vidi preganjenje svojih aposteljnov, vidi zaničevanje
svoje cerkve, vidi in omedli. Pri tem pogledu zopet
Očeta zaprosi, naj bi kelih od njega vzel, ako je mogoče,
pa se v božjo voljo poda, in ves otožen drugokrat pri
učencih tolažbe iskat gre. Vendar je ne dobi in — tret¬
jič se v dupo verne. Sadaj ga pa še naj gerši prikazni
obdajo. Vse hudobne nehvaležnosti človeških otrok se
pred njega vstopijo; pred njegovim pogledom se je memo
verstilo vse kardelo terdovratnih judov, malikovavskih
hajdov in nevernih Turkov, kteri se ne bodo nikoli nje-
govimu nauku vklonili, in njegoviga terpljenja se ne vde-

118

ležili; pred njegovimi očmi so stali ob enem vsi prederzni
krivoverci in mnogoštevilni razkoljniki, ki bodo njegovo
sveto cerkev skoz vse čase lažnjivo opravljali, svete res¬
nice zaničevali in nikoli se v njegov pravi hlev ne zedi¬
nili; pred saboj je kakor v ličnem zerkalu vse malopridne
kristjane vidil, kteri ga bodo po Iškarjotovo izdajali,
njegovo sveto nevesto hudobno skrunili, zveličavne nauke
malo kaj cenili, presvete zakramente nevredno prejemali
in keršansko ime nehvaležno sramotili; vidil je med svo¬
jimi nasledovavci sovražne razpertije, ostudne nečistosti,
spačene krivice, gerde kletvine, v nebo vpijoče poboje,
je vidil vse vaše in moje pregrehe, je vidil clo majhno
čedo tistih, kterim bo njegovo britko terpljenje v dušno
zveličanje streglo. On je vidil in smertna žalost mu
serce prebode, sveta kri mu glavo zavre, on obnemaga.
Oh! pravi, kakšen dobiček mi je, terpeti, ako se pri vsem
tem moj učenec Judež pogubi, ako se pogube neverniki
in krivoverci! kakšen dobiček mi je, britko smert storiti,
ako se tolikanj kristjanov le pogubi, ako se clo veliko
duhovnov pogubi, kteri se vsak dan mojega telesa nahra¬
nijo. „Oče! moj nebeški Oče! zdihne iz globočine svo¬
jega serca, in kervavi pot se mu po bledem obrazu cedi,
„Oče! moj ljubeznjivi Oče! ako ima moje terpljenje tako
malo sadu donesti, oh pokaj bi jaz vmreti moral? Vzemi
ta kelih od mene, če je mogoče, vender ne moja ampak
tvoja volja naj se zgodi.“ Reče, omedli, pade in v
kervavem potu se valja. Oh premilo zdihovanje neskončne
ljubezni! oh usmiljeni Jezus! kako ti žaluješ. Kje ti ho¬
čem tolažnika iskati? koga ti v pomoč klicati? ali Lazarja,
tvojega prijatla? pa njega ni tukej. Ali Marijo, tvojo
mater ? pa ona se te bo — vsega kervavega — prestra¬
šila. Ali tvoje učence? pa oni bodo s teboj vred le
žalovali. Stopite doli nebeški tolažniki! angeli očetovi!
stopite doli in pomagajte mojemu Jezusu. Pa kaj pra¬
vim? — bo le kralj nebes in zemlje angeljske pomoči
potreboval? — on, ki s pomiglejem vse nebeščane z
radostjo in veseljem napolni. In vender glejte, nebesa

119

se odprejo, en angelj nad oblaki stopa, v Gezemani se
spusti. Pa jojmene! žalost mu svitli obraz krije, v rokah
kelih derži, kelih grenkosti in žalosti, kelih poln malo¬
pridnosti in hudobije, kelih poln jeze in pravice. Ta
kelih on Jezusu poda in reče: Moj Gospod! ta kelih

so ti grešniki s svojo lastno roko napolnili, nebeški Oče
ti ga pošlje, vzemi ga, in ako hočeš grešni svet rešiti,
vsega izpi.“ In Jezus ga prejme, z radovoljnim sercom
ga vzame, in reče: „Da, Oče! ako ti želiš, naj se zgodi.
Oh grenki kelih — s hudobnimi rokami vseh grešnikov
nalit — bodi mi priserčen! Oče! ti želiš, da za človeške
otroke terpim in umerjem, tudi jaz želim. Glej, moje
roke in noge so za žeblje prepravljene, moj herbet je za
biče, moje rame so za križ pripravljene, moja glava je
za ternovo krono, moje serce za sulico prepravljeno.
Rad svojo kri prelijem, da grešnikom ti prizaneseš/'
Reče, in njegov pot kapljam kervi enak na zemljo pa¬
da. — Oh neskončna ljubezen Jezusova do človeka! Naše
grehe je na se vzel, zdaj se pod težo tistih na tleh
zvija. Oh ljubezen! vpije zemlja, ki se rešne kervi ru¬
meni. Oh ljubezen! Šumija med oljčjem vejičjem in se po
zraku glasi. Oh ljubezen! cela natura odgovarja in
stermi. In ti, terdovratni grešnik, vse to vidiš, pa ti v
serce ne seže; vidiš, pa se ne zgrevaš; vidiš, pa se ne
jočeš; vidiš kervavo potnega Jezusa, pa v svoji hudobii
neobčutljiv ostaneš in mu še dalje grenki kelih s svo¬
jimi pregrehami nalivaš? Sem stopi, o hudodelnik! in kar
jih še misliš malopridnosti doprinesti, na Jezusovo glavo
mu jih naloži, pa zgrevaj se; sem stopi krivičnik, in
kar jih še pregreh snuješ, na Jezusovo ramo mu jih za-
deni, pa zjokaj se; sem stopi preklinjevavec, in kar jih
še šeptovavskih besed na jeziku imaš, nad Jezusom jih
izusti, pa poboljšaj se; sem stopite vsi grešniki sveta,
položite svoje hudobije na to nedolžno jagnje, pa jenjajte
vender enkrat ga žaliti. Oh, presveta kri, ki se tukej
cediš, vstavi se, — grešniki se nočejo oniečiti, svojih
razujzdanost ne zapustiti! Mili Jezus! vstani, hudobneži

120

niso še s tvojim kervavim potam zadovoljni, ti moraš še
kaj več terpeti, moraš smert storiti, ako hočeš, da bodo
oni grehu odmerli.

Polnoči se bliža. Iz Jeruzalema čez Uedron proti
Gezemani se goreče baklje in svetila valijo, sumljivi po¬
govori ponočnih zalezovavcov se slišijo. Kdo so ti?
Kam gredo ? Judovski beriči so in Žolnirji z meči in
s kolmi. Judež Iškarjot jih pelje. Oni gredo Jezusa
lovit. Joj! kaj bo? Moj Jezus! zbeži, izdajavec se
bliža. — Sadaj Jezus od molitve vstane, ve, da ura je
prišla njegovega izdajanja, stopi iz podzemeljske dupe,
gre k učencom, „ zdramite se in pojdimo“  jim reče, „kteri
me bo izdal, je blizo. a  Oni na noge stopijo in z njim
gredo. Velika množica beričev, s svetili in orožjem se
bliža. Jezus pred stopi, ter jih vpraša: Koga Osete?
,, .Jezus a Nazareškega : i  mu odgovore. Jezus jim reče:
Jaz sim!  in pri tej besedi vsi beriči na zemljo padejo.
Judež pa k Jezusu stopi ga hinavsko pozdravi: n Zidrav
bodi Učenik, li  in ga kušne. Judež! o ti gerda nehva¬
ležna spaka! ti svojega Učenika za trideset srebernikov
izdaš. Pojdi peklenska pošast, obesi se, po sredi se
razpoči, in černim krokarjem naj bo tvoje truplo kavsati
preostudno. — Oh, kolikanj jih je med kristjani, rečeni
tukej s svetim Ambrožem, kteri se nad Judeževiin gre¬
hom groze, pa Judeža v djanji posnemajo! Judež si ti,
ki po krivem priseguješ, vdove preganjaš in sirote za¬
tiraš; Judež si ti, ki pri Jezusovi mizi nahranjen proč
greš, in v poprejšnje grehe se zavališ; Judež, še
hujši kot Judež si ti, ki z omadežanim sercom pred altar
stopiš in Jezusa po nevrednim zavžiješ. Oh prekleta
lakomnost po posvetnem blagu, kolikanj hudega ti na
svetu vzrokuješ! Za denarje izda podložni svojega go¬
spodarja, sodnik izda pravico, devica proda svojo de-
vištvo , duhovnek izda svojega Boga. Judež, zakaj ni s
teboj ves tvoj zarod umeri?

Kakor lovci na lovu nad divjo zver planejo, kadar
se v nastavljeno proglo zavije; tako so Žolnirji nad Je-

zusa, kadar gaje bil Judež kušnil, naglama planili, so
ga neusmiljeno zvezali, učence razpodili in med strašnim
preklinje vanjem, žvižganjem, likanjem ga vlečejo proti
Jeruzalemu, ga suvajo, ga z kolmi pretepajo, ga po
blati v potoku Cedronu valjajo. Serčni učenci! kje ste?
Razbite beriče, rešite si Učenika. Oh vas vidim po ber-
logih se ostrašene poskrivati in samo Petra in Janeza
žalostno od dalječ za Jezusom postopati. Kdo bi vero¬
val, da Bog je tisti Jezus, kterega so sadaj vsi prija tli
zapustili; da Bog je tisti človek, kterega beriči na veri¬
gah proti Jeruzalemu peljejo, kot se pelje govedo v
mesnico; da Bog je tisti Jezus, kteri ves kervav, ves
blaten, ves opljuvan, ves razstergan pod Žolnirji na
tleh leži, kot nedolžno jagne pod kervi žejnim risam; pa
ker me vera uči, ker me je sam Jezus prepričal, kdo bo
mojim solzam tek zagradil, saj vidim neizmerno visokost
zavoljo mene se poniževati, nezkončno svetost žalovati
in božestvo skrivati.

Polnoči je minulo, ves Jeruzalem je na nogah.
Beriči privlečejo Jezusa v mesto in naravnost ga peljajo
k Anazu. Ta ga po njegovem nauku izprašuje, zapiše
vse pritožbe zoper Jezusa na listeč, ga vtakne v prazno
bučo, to nasadi na palico, jo da Jezusu v roke rekoč:
„Tukej imaš žezlo svojega kraljestva z vsemi častitimi
naslovi,“ ter ga pošlje k Kajfažu. — Veliki duhoven
Kajfaž je že z drugimi svojimi pomagavci vred na Je¬
zusa čakal. Ko Jezus pred njih pride, vzame Anazov
listeč iz buče, prebere, in ga spet po učencih in njego¬
vem nauku izprašuje. Kmalo on Jezusa smerti krivega
izusti in ga sodnjim hlapcom čez da. Ti so ga zasramo¬
vali , so mu njegove oblačila slekli in stergan plajš
ogernili, so ga v obraz bili in neizrečene druge nesram¬
nosti z njim počenjali, dokler so ga okoli polpetih po
polnoči v ječo peljali. Med tem ga je Peter na dvoriši
trikrat zatajil. Pa ko je petelin drugokrat zapel, in Jezus
v ječo grede Petra milo pogledal, seje  on zavedil, proč
šel in žalostno jokal. Ko sc je pa jutro storilo, so vsi

132

judovski duhovni pri Kajfaži se zopet snidili in nad Je¬
zusovo smertjo posvetovali, ter ga ukažejo iz ječe
pripeljati. Ko so ga ondi beriči spet v njegovo obleko
djali, ga pred judovsko sodništvo postavijo. Ker pa to
sodništvo nobenega vsmertiti ni smelo, vklenejo, Jezusa
s hudimi verigami in ga veliki petik ob šestih zjutraj
pred Poncia Pilata, rimskega oblastnika v Judeji, peljajo,
naj bi ga on smerti izdal. Judje v Pilatovo hišo niso šli,
da bi se neomadeževali, zatorej so, ko so Jezusa notri
poslali, zunaj ostali, dokler ni Pilat vun stopil in z
mostovža jih vprašal, zakaj da so mu tega človeka izdali.
Sadaj so veliki duhovni trojno pritožbo zoper Jezusa
predpoložili, da je namreč zapeljivec ljudi, da jih šunta,
cesarju dacije ne dajati in se kralja dela. Vsako pri¬
tožbo so z deseterimi pričami dokazali, pa vender pri
Pilatu niso nič opravili; marveč, ko ta zve, da Jezus je
iz Galileje doma, ga pošlje k Herodu, ki je bil čvetero-
oblastnik v Galileji, in se je pri velikonočnih praznikih
v Jeruzalemu ta čas znajdel, ter mu sporoči, da naj
tega svojega deželjana, na kterem on nobene krivice ne
najde, izprašuje in sodi. Judovski duhovni hitro k He¬
rodu dirjajo, ondi Jezusa tožit. Ko pa Žolnirji Jezusa
vsega blatnega in zmočenega prednj pripeljajo, Herod
vse njegove sovražnike okrutnosti hudo zmerja, veli
Jezusa očediti in po tem ga mnogotere reči izprašuje.
Vender inu Jezus nič ne odgovori, da Herod se čudi;
zatorej ukaže Jezusa kot nespametneža v belo obleči, in
nazaj ga k Pilatu pošlje.

Ob osmih zjutrej Jezus spet pred Pilatom stoji. Ta
Rimljan sadaj zopet k ljudstvu govori, mu pove, da on
in Herod nič smerti vrednega nad Jezusom na najdeta,
ter mu izvoliti da, ali hočejo, da jim po stari navadi
sadaj v praznikih Baraba, naj hujšega razbojneka, ali
pa Jezusa izpusti. In čudite se — od Farizejev in pis¬
moukov podkupljeno ljudstvo Baraba izpustiti zaprosi
in terja, da Jezus ima križan biti. O moj Jezus! kaj bo,
ki si takim kervolokom v roke prišel. Pilat nad teboj

123

nobenega dolga ne najde, vender te z Barabam prilika,
še več, tebe po očitni krivici elo ljutemu bičanju izda.

Sem stopite kristjani! Jezus je k bičanju obsojen —
lukej enmalo postojimo. — Kakor ropen orel z višave
švigne na nedolžno gerlico in jo s hudimi kramplji popa¬
de, tako planejo čez Jezusa beriči in rabeljni, ga vle¬
čejo vun pred stražnico, kjer je bil steber bičanja. Pred
vsem Ijudstvam ga slečejo, in tisti, ki je nebo z meglo,
zemljo s travo, in drevje z listjem oblekel, tukej nag
stoji; kralja nebes in zemlje, ki z enim migljejem vesolni
svet zdrobi, nazega na steber navežejo. O strašni dan!
Sonce, pokaj si dans vstala tako ljutost osvetiti, otemni,
in bodi svojemu stvarniku krilo. Hitro, rabeljni, hitro
vdarite, da bo rudeča kri mojega nazega Jezusa zakrila.
Jezus steber objame. Sadaj blizo planejo rabeljni naj
bolj kostnati, obrazi jim jeze gore, zobje jim škrip-
l.jejo, usta jim trepetajo, oči se jim vtrinjajo, jopiče
veržejo od sebe in druge tesne oblačila, popadejo biče in
šibe, po Jezusovem herbtu pomerijo, biči po zraku za¬
žvižgajo in. — Ah jenjajte, rabeljni! to je Mesija, to je
Rešenik, to je Bog. — Joj mene! kdo me bo pri žalost¬
nem pogledu deržal? Pri pervih vdarcih koža kervavo
zateče, kmalo v koscih od života visi, rabeljnom žviga
kri v obraze, koščki mesa po tleh ležijo, in biči le hru¬
me, vdarci le pokajo, mesto vmedenih rabeljnov drugi
nastopijo, od stebra se kri cedi, kri se po zemlji po¬
liva. Oh terpljenje, — oh bolečine, — tri četerti ure
bičanje terpi. — Od glave do tal je vse le ena rana.
Peklenski okrutniki! jenjajte, Jezus umira. — Sadaj so
se tudi drugi vmedli, vsi kervavi odstopijo; en hlapec
priteče, vervi poreže in bičani Jezus pol mertev na tla
pade in kot červ, kterimu si na glavo stopil, se zvija.
Ah pravica božja! ako se z nebeškim Sinom tako godi,
kaj se bo pa z nami godilo? Oh prekleta nečistost! ti si
vzrok Jezusovega bičanja. Gorje tebi nesramnež! vsako
kapljo rešnje kervi bo enkrat Satan nad teboj maševal j
p od enakim rabelnom peklenskega trinoga boš ti enkrat

124

ječal in se zvijal. Sem stopite vsi ostudneži sveta, na-
berite si persti, ki se je rešnje kervi napila, in verzite
jo v ogenj svojega mesenega poželenja, pa zadušite
nevihto svoje hotlivosti; naberite si koščkov Jezusovega
mesa in zaloptnite v sebi živinsko nagnutje. Pokora!
pokora, prijatli! prava pokora-

Ko se je bičani Jezus ob devetih zjutrej spod stebra
od tal pobral, so ga Žolnirji v dvorišče vojašnice peljali.
Zdaj grozovitneži zagledajo, da ima glavo še zdravo.
Hitro zmislijo tudi za glavo terpljenje. Oni spletejo iz
černega dolgega ternja sramotno krono. Ogcrnejo Jezusu
stergan škerlatast plajš, ga posadijo na sredi dvoriša na
stol, mu pritisnejo ternjevo krono na glavo, da ga do
možganov zbode, mu dajo terst v desnico, in pred njega
poklekvajo ter ga zasramujejo rekoč: „Zdrav bodi, kralj
Judovski!' 1  vanj pluvajo, mu jih za uho dajajo, terst mu
iz desnice jemljejo, in ga po glavi tolčejo, na kolena
prednj padajo in ga molijo.

Tako zasramovanega Jezusa Ponči Pilat za nekoliko
časa pred ljudstvo postavi, in misleč, da bo usmiljenje
obudil, javno izusti: „ Glej, človek .“— Oh, da, človek je,
pa ni več človeku podoben. — Judje! ali se vaše terdo-
vratuo serce ne omeči pri tem pogledu? -Ne, pri vas je
ni milosti. Vsi so z enim glasom zavpili, križaj, križaj
ga!  Pilat se čudi nad judovskim ljudstvam, in pravi, da
krivice na Jezusu ne najde; pa še le veči hrup med
ljudstvom vstaja; nekteri vpijejo, da bodo sodnika pred
cesarjem tožili, drugi, da na križ z Jezusom, tretji da
Jezusova kri naj pride na nje in njih otroke. Ko Pilat
vse to sliši, se zboji, ukaže Jezusa na sodnje mesto
Gabata peljati. Kmalo sam tje pride, se na sodnji stol
vsede, si veli vode prinesti, na roke si jo vliti, in roke
si umivaje reče vpričo ljudstva: Jaz sim nedolžen nad
kervjo tega pravičnega.  Ljudstvo zavpije: Njegova kri naj
pride na nas in naše otroke.  — In Pilat Jezusa ob de¬
setih zjutraj Judam izda, da bi bil križan, hudodelneka
Baraba jim pa izpusti. —

135

Kdo zamore na dalje govoriti? Ne vem, ali je bolj
usmiljenja vreden krivični Pilat, ali neusmiljeni Judje, ali
nedolžni Jezus, ali pa mi sadanji grešniki, kteri z vsa¬
kim grehom vpijemo: križati bodi Jezus! njegova kri
pridi na nas! Pilat je svojo krivico drago plačal: zapu-
šen od prijatlov, zaničevan od vsega sveta je iz dežele
izgnan na ptujem nesrečno umeri. Judovski narod nosi
na čelu božje preklestvo še današnje dni po celem svetu.
Kaj se bo s teboj grešnik godilo, ti v sercu prav pre¬
misliti pustim, in bom počival. —

Na Golgato, prijatli moji, na goro Kalvarijo sto¬
pimo. Naše rešenje ni še dognano; le tam gori ima božja
pravica z Jezusovo smertjo zadovoljna nebeški milosti
pod križem prijazno roko podati.

Ko je krivični Pilat čez nedolžnega Jezusa smertno
sodbo izustil in štrafengo križanja s trepečo roko podpisal,
ves Jeruzalem peklenskega veselja zauka, vojaški tro¬
bentarji po mestu dirjajo, ljudstvu sodbo naznanujejo in na
Golgoto kličejo, smert Nazarenarja gledat; beriči pa
težki križ od nekod kmalo privlečejo in pred Jezusom ga
na tla veržejo. In Jezus kaj stori? K križu poklekne,
ga milo objame in reče: O zaželeni križ! bodi pozdrav¬
ljen. Ti si zastava moje ljubezni do človeških otrok! ti
si moja smertna postelja! Reče! in ga objame. Sadaj ga
rabelj ni popadejo, mu slečejo zasramovavni škerlatasti
plajš, in ga v njegovo poprejšnjo obleko oblečejo, ter mu
težki križ na ramo zadenejo in proti Kalvarii se napravijo.

Kakor je nekdaj nedolžni Izak derva na Morijo nesel,
da bi ga ondi njegov oče Abraham daroval: tako nese
oinedleni Jezus sadaj težki križ proti Kalvarii vsred
beričev, rabeljnov in Žolnirjev, in pod težo sramotnega
lesa obnemaguje, na tla pade in v smertnih bolečinah
ječi, pa Simon Cerenejčan mu mora pomagati križ nesti.
O Jeruzalem, Jeruzalem, kaj delaš? Ti si preroke moril,
poglej sem, ta ni le prerok, ta je Mesija, je edinorojeni
Sin živega Boga, in ti ga k smertj vlečeš. Jeruzalem!

126

ovedi se, in jenjaj od grozovitnosti. In vendar ne —
,,Le naprej ž njim," vpiješ. Grešniki! sem obernite svoje
oči, glejte, kako Jezus pod bremenom vaših hudobij
stoka, kako na tla pada, kako pod vašo težo ječi! — Pa
kaj vidim? — Zena vsa objokana skoz četo Žolnirjev in
rabeljnev rine, s povzdignjenimi rokami do Jezusa hiti,
beriči jo nazaj tišijo, ona pade, omedli. Kdo je ta?
kaj hoče? Oh, Marija je, Jezusova priserčna mati. Vi-
dila je Jezusa bičati, vidila ga nesramno kronati, slišala
je ga k smerti obsoditi, sadaj hoče svojega Sina na potu
k smerti zadnokrat pozdraviti. Ako serce sercu tako
govori, kakor jezik jeziku, kaj je Mariino serce občutilo,
ko je svojega preljubega Sina v takem stanu vidila! Ah!
zato tedaj sim te devet mescov pod svojimi persi nosila,
zato sim te v mladosti pred sovražniki varvala, da pod
rabeljnovimi rokami kakor naj hujši razbojnik na sra¬
motnem križi sadaj umerješ! O moj Jezus! moj ljubez-
njivi edini Sin! Tako je zdihovala in z Jeruzalemskimi
ženami vred za njim jokala.

Kristjani! prišli smo na Goro Kalvarijo. Solnce v
treh četertih na poldne stoji. Iz tempeljna na Morii se
sliši velikonočne jagnjeta bekati in njih stok pod noži
duhovnikov se sem gori razlaga, tukej na Kalvarii je
jagnje vseh jagnjet — Jezus Kristus, Sin božji, ki bo
za grehe celega sveta darovan, in grozovitno zaklan.
Sveti križ, njegov altar že na tleh leži. Rabeljni že
Jezusa slačijo, zatekle rane se zopet odprejo, božje
jagnje nago pred svetom stoji. Na zemljo ga veržejo,
na križ ga primerijo in on svoje roke radovoljno po lesu
razstegne. Trinogi mu ude potegujejo, mu tergajo žile
in kite, mu vertajo roke in noge, popadejo tri žeble, mu
jih zabijejo skoz roke in noge. Ah grozovitni vdarci, —
ah strašno terpljenje, — ah pretežke rane! — Jagnje
Jezus se na lesenem altarji zvija. — In so ga krti-ali.  —
Sveti evangelisti! ako ste vi trepetali, kaj več popisati,
ali se bom jaz podstopil? ali bom zamogel kaj več pove-

127

v

dati? Žalost mi serce topi, jezik mi besedo odpove. —
In so ga križali!! —

Kmalo potegnejo beriči Jezusov križ z vervimi na-
kviško, in ga z veliko močjo v jamo zasade. Ves Jezu¬
sov život se hudo strese, žile in kite se potegnejo, rane
se odprejo in curkama se sveta kri po križi cedi. Jezus
milo zaječi. — Beriči križ še obračajo, in po tem, ko so
Jezusov obraz na severo - zapad obernili, ga s klini v
jami vterdijo. — Tako je Jezus na križi povzdignjen. —
Strašen pogled! Bogčlovek na lesu! Adam, nesrečni oče
prekletega greha! ako je res, da ti pod Jezusovim kri¬
žem zakopan ležiš, in da tvoje kosti njegova kri omiva,
dvigni se iz groba, in poglej, kaj je tvoj greh storil! —
Ah, mi nesrečni grešniki! ako Bog Oče s svojim Sinom
tako dela, da se Adamov greh poplača, kaj se bo pa
z nami godilo? — Oh božja pravica, kako ostra si ti! —
Grešniki sveta! sem poglejte in trepetajte! —

Visoko na križi Jezus svojo ternokronano glavo
nagne in sedem minut kot mertev visi, velikih bolečin,
ki jih je pri povzdigovanji in zasajenji križa občutil,
obnemaguje. Med tem so si rabeljni Jezusove oblačila
delili in za njegovo suknjo srečkah. Sadaj dvigne Jezus
zopet svojo glavo, sliši preklinjevanje memo gredočih;
sliši zasramovanje velikih duhovnov in pisinarjev, ki ga
s križa doli kličejo, in sliši psovanje in zaničevanje
Žolnirjev in okrutnikov. To slišati oberne mili Jezus svoje
oči proti nebesom in zaprosi: „06 e! odpusti jim, sej ne
vedo , kaj delajoč  Tukej vas hočem imeti, sovražniki!
ki mislite in pravite, da vam ni mogoče, vse razžaljenja
drugim odpustiti. Jezus je za druzih grehe terpel in je
za svoje sovražnike Očeta prosil. Tukej se učite od
pravega Učenika keršansko prizanašbo. Stopite sem vsi
današnji sovražniki in podajte si pod Jezusovim križem
prijazno roko. — S križa se ozre Jezus na desno in
levo, viditi, kdo mu je na desnici, kdo na levici? Dva
razbojnika sta mu v terpljenji tovarša. Cezma ga na
levici strašno preklinja, tako da ga Dizma na desnici

128

svariti mora, Milost Dizmatu serce omeči: on se k Je¬
zusu oberne, in ga zaprosi, njega v nebeškem kraljestvu
se spomniti. In Jezus mu zaobljubi rekoč: „ Resnično
ti povem , dana boš z menoj v raji}'  Grešniki! zdra¬
mite se. Glejte! prava pokora je desnemu razbojniku na
zadnjo uro nebesa odperla. Oprimite se svete pokore,
stanovitno po njej hodite, in nikarte v svojih grehih ob¬
upati. Pa le Dizma se je spokoril, razbojnik na levici
se je pogubil. Bojte se, in nikarte pokore odlašati.
„Dans boš ti z menoj v raji" je rekel Jezus Dizmatu.
In morebiti tudi vam pravi, dans še so vam nebesa na
ponudbo. Zatorej se ne mudite, pod Jezusov križ stopiti
in s pravo pokoro se njegovega terpljenja vdeležvati. —
S križa pobesi Jezus svoje oči pogledati, kdo pod kri¬
žem tako milo žaluje. In vidi svojo preserčno mater
Marijo. v Zena,!- i  nji reče, »glej, tvoj sin!“  Oh ti ni¬
maš več Sina, da bi ga poljubila. Odsihdob naj bo
Janez tvoj sin. In priporoči svojo mater ljubeznjivemu
učencu. Keršanski otroci! tukej se učite dolžnosti do
svojih sfarišev, in vsi, ki jih zaničujete, gerdi nehva-
ležniki! trepetajte pred Jezusovim križem o sodnem dne¬
vu. Preklestvo božje, ktero si na glavo nakopujete, se
bo tačas nad nami izlilo in strašni jvas terpinčilo. —
Sadaj za Jezusa strašen hip nastopi. Popolnama zapušen
od človeške in nebeške pomoči se on vsem bolečinam,
ki si jih le misliti zamoremo, čez da; naj bi človeka
podučil, da z njim združen nikdar obupati nima. V tem
britkem stanu svoje oči do nebes dvigne in zdihne : „Moj
Bog! moj Bog! -zakaj si mene zapustil Reveži sveta,
ki zapušeni od prijallov, znancov in vsili posvetnih
pomočnikov se v svoji nesreči na obup nesete, sem sto¬
pite pod Jezusov križ; ga slišite, kako se on svojemu
nebeškemu Očetu v terpljenji potoži? Dvignite tudi
svoje objokane oči proti nebesom, poterpite, zaupajte in
kličite Gospoda v pomoč, on bo gotovo v pravem času
pomagal. — Z lesa svetega križa Jezus zopet na tla
pogleda. Njegov jezik se zavoljo prelite kervi velike

129

žeje v ustih suši. On zaprosi okolistoječih milo kaplico
hladne vode, ker pravi: Žejin sim.  Pa te ne dobi.

Kristjani! kdo mi poda eno solzico, da mojega Jezusa v
njegovi žeji z njo okrepčam; eno solzo zgrevanega serca
kdo mi poda? Jezusa žeja po naši pokori, kdo mi tedaj
solzo pokore ponudi? Oh mladenči! dajte mi solzico čez
vaše nesramnosti,—deklice! solzico čez vaše nečistosti mi
dajte, — kristjani! per živem Bogu vas prosim, dajte mi
samo eno solzo svojiga omečenega serca, naj Jezusov
jezik z njo ohladim, da mi ne umerje.... O moj Jezus!
tudi tukej pri teh ljudeh milosti ne najdeš. Nobeden noče
svojih grehov objokati, nobeden svojih hudobnih želj za¬
treti, nobeden pregrešnih družb zapustiti. Za-te je ni
tukej solzice. Oh terdovratnost serca! oh neusmiljenost!
oh okrutnost! Kaj pomaga, moj Jezus! le umreti moraš,
sej spoznaš, da te hočejo grešniki mertvega viditi! — In
Jezus zdihne : „ Dopolnjeno je. 11  Mertvaški pot se iz

njegovih udov cedi. — Se enkrat si moč da.— Z veli¬
kim glasom zavpije: „Cv/ v tvoje roke %ro6im svojo
dušol il  Reče, obledi, glavo nagne, in umerje— o treh
popoldne, — za moje in za vaše grehe umerje, umerje
za grehe celega sveta!!! —

Oh moja duša! kaj boš sadaj počela? kam se obei 1 *-
nila? tvoj ženin je umeri. — Jaz ne morem dalje govo¬
riti, žalost mi besedo na jeziku zaduši. Govori mesto
mene ti sonce, ki si od poldne do treh popoldne zavoljo
terpljenja svojega stvarnika v žalost zatopljeno strašno
mračnilo; govori ti zemlja, ki se strahu pred tako malo¬
pridnostjo grešnih judov grozivno treseš; govorite vi hribi
in skale, ki trepetate in pokate; govorite vi mertvi, ki iz
grobov vstajate; vi preroki, ki se v tempeljnu ljudstvu
prikazujete; govori ti zagrinjalo v tempeljnu, ki si se od
verha do tal na dvoje pretergalo in novi zakon naznanilo;
govori vsa živa in mertva narava, ki nesramno smert
svojega Gospoda obžaluješ. Ali pokaj bodete vi govorili?
Sam moj križani Jezus naj govori! — (Se vzame Božja
razpela v roke.) — Tukej poglej, grešnik! delo svojih •

9

Vraz. ogov.

130

rok. To je podoba križanega Jezusa. Tako je imel pre¬
sveto glavo s ternjem kronano. Tako so mu bile roke in
noge s žeblji prevertane. Tako mu je bilo serce prebo¬
deno. Tako so mu bile kosti soštete. Tako so mu bile
žile in kite potergane. Tako je bil križan. In to je delo
tvojega greha človek! kristjan! — Z visokosti križa on
sadaj nam takole govori: ,, Moje ljudstvo! kaj sim ti
šale//a storil, ali s čem sim ti nadležen bil? Odgovori
mi.“  Mih. 6, 3. „Zakaj me preganjaš Dj. ap. 9, 4.
„Jaz si?n te ljubil, kakor le mati svojega edinega Sina
ljubiti zamoreA  2. kralj. 1, 26. ,,'Vi si pa Boga, ki te
je rodil, zapustilo, in si Gospoda svojega stvarnika
pozabilo 5. Moz. buk. 32, 18. „Ako bi mene moj
sovražnik preklinjal, bi jaz lahko poterpel; da pa ti, o
človek, moj prijatel to storiš Ps. 54, 13. Ah to me
boli, to me močno žali! „Ali je to povračilo, ki ga
svojemu Gospodu daš, ti neumno in nespametno ljud¬
stvo?“  5. Moz. buk. 32, 6. Poglej v obraz svojega
Kristusa Ps. 83, 10. „Jaz sim kakor živina deržan. a
Ps. 72, 23. „Poglej moje roke. u  Jan. 17, 20. „Oni so
moje roke in noge prevertali. u  „Oni so vse moje kosti
sošteli. Ci  Ps. 21, 17. „Oni so na mojem herbtu kovali.“
Ps. 128, 3. „In jez sim celi dan bičan in tepen bil. a
Ps. 72, 14. „Jaz sim okoli gledal, ali bi mi nobeden
pomagati ne hoteli  Iza. 63, 6. „Jaz sim čakal, ali se
nobeden mene usmilil ne bo?  — in nobeden se ni;  — ali
me ne bo nobeden tolažil?  — in nobeden me ni A  Ps. 68,
21. „In glej  — ljudstvo,  — za te sim vse to prestali  Ps.
68, 21. „Oberni se nazaj k meni“  Iza. 44, 22. ,,Jaz
sim tvoje zveličanje Ps. 34, 3. „Jaz nočem smerti
grešnika, ampak da se spokori in živi. a  Eceh. 33, 11.
„Ne boj se, jaz sim te rešil, ti si moje.“  Izai. 43, 1.
„Da, ti si moj sin, dans sini te rodil .“ Ps.2, 7. „8amo
ne greši več. ec  Jan. 5, 14. Ali pa morebiti nisim še za¬
dosti ranjen? Ali hočeš mene žalostnega še bolje žaliti?
Sv. Bern.

Nate grešniki! nate ga Jezusa, ako vas njegove

ISl

mile besede še ne omeče, ako se vam dozdeva, da ni še
zadosti razmesarjen. Nate ga, in storite z njim po vaši
volji. Bičajte ga hudobneži s svojo nečistostjo; zasra¬
mujte ga malopridneži s svojim preklinjevanjem; razhodite
ga grozovitneži s svojim krivim prisegovanjem; vsekajte
mu večje rane z zaničevanjem njegovega svetega nauka,
in z nevrednim prejemanjem presvetih zakramentov; kri¬
žajte ga bolj sramotno, in serce mu še večkrat prebodite.
— Oh! križani Jezus! ne več, ne več! Tvojega ter-
pljenja je zadosti, zadosti je tvoje rešnje kervi prelite,
zadosti je vdarcov in ran. — Ne več greha! Pri tvojem
svetem križi zaobljubimo, se zaprisežemo , da vsemu
grehu hočemo odsihdob odvmreti, ga hočemo zapustiti,
hočemo pravo pokoro delati, hočemo tvoje zapovedi der-
žati in vselej le tebi živeti. Ozri se, mili Jezus! z vi¬
sokosti nebeškega trona, kjer na desnici Boga Očeta
sodnik živih in mertvih sediš, z usmiljenim očesom doli
na nas, in daj nam, te prosimo, svojo gnado in nebeški
blagoslov! Blagoslov vsegamogočnega Boga Odeta , Sina
in svetega Duha pridi na vas in pri vas vselej ostani.
Amen.

Velikonočni pondelik.

Gospod Bog grešnike prav mnogoverstno k
pokori kliče.

n Mi smo upanje imeli, tla on bo Izrael odrešilLuk.  XXIV. 21.

Ilt^istroumni možje, kteri so si prizadevali splošne pra¬
vila človeškega poznanja vstanoviti, so se vselej nad
človekovo nestanovitnostjo in dvojostjo čudili, in dozdeva
se meni, da kraljevi prerok ga je naj bolje zaznačil z
besedami: „ Vsak človek je lužnjivec.“  Ps. 115. — Pa,

9 *

132

čeravno je slehern človek v posvetnih rečeh tako nestaln,
bi v zveličavni veri terden, v svetih sklepih nepre¬
makljiv in v dušnih zadevah stanoviten biti moral, ker
se (ukej za večno srečo ponaša. In vendar ne. — Glejte
dva učenca: Kleofata in Lukeža iz svetega evangelja:
Pred malimi dnevi sta živo v Jezusa verovala; sta terdno
upala, da on bo Izrael odrešil; sta ga goreče ljubila,
in življenje bi bila zastavila, da on bo tretji dan od
mertvih vstal; velikoveč po poldne pa, — tačas se je
današnja evangeljska dogodba doveršila, — ko Jezusa še
ne vidita, že dvomita, in akoravno sta od žen slišala,
da njegovega trupla v grobu več ni, žalujeta in boleče
serca si nekoliko ohladiti se napravita iz Jeruzalema v
terg Emavz, in si na poti eden drugemu verske dvombe
priobčujeta. Vsegavedočemu Jezusu se ona smilita; za¬
torej se jima približa, nju svari, uči, in v veri jih
vterditi se jima v lomljenji kruha spoznati da. Sadaj še
le sta prepričana bila, da Jezus je resnično od mertvih
vstal, in da Izrael je odrešen.

Kakor ta učenca so drugi ljudje na svetu nestalnosti
podverženi. Oni so v svetih sklepih večidel tako slabi,
da se od vsacega vetra posvetne zapeljivosti pregibati
dajo. Se več. Nekteri so tako nezvesti, da z ustmi
ti bodo Boga častili, z djanjem ga pa žalili. Oh malo¬
pridna obotnost ljudi, kolikanj obžalovanja je vredna!
Kako dobro bi bilo za take grešne ljudi, da bi se jim
Gospod Bog večkrat približal, jih svaril in k poboljšanju
zavernil? In trikrat hvala nebeškemu Očetu! Kakor je
mili Jezus današnja dva učenca okregal in v veri poter-
dil, tako usmiljeni Gospod Bog vselej mnogoverstno greš¬
nike sveta k poboljšanju budi in k pokori kliče.

To resnico vam jasno dokazati sim dans namenil.
In da me bodete ložej zastopili, bom svoj ogovor na
dvoje razdelil: 1 .  bom razložil, kako Gospod Bog greš¬
nike vsako leto z lepim k pokori budi; II.  bom pokazal,
kako Gospod Bog grešnike, ki se z lepim posvariti ne
puste, včasih s hudim k pokori kliče.

133

Usmiljeni Jezus! ki si svoja dva učenca na poti v
Ernavz dans ljubeznjivo podučil, ponižno le prosim, bla-
godari meni in mojem poslušavcam tako modrost, da bomo
tvoje milo vabilo k poboljšanju prav spoznali in resnično
vbogali. — Vi pa, dragi poslušavci! zvesto mi ušesa
nagnite, in jaz začnem.

V skrivnem razodenji svetega Janeza beremo prav
čudne reči. Med drugimi nam ta Jezusovi ljubeznjivi
učenec v svojih božjih bukvah pove, da je on nekdaj v
zamaknjenem duhu skoz odperte nebeške vrata ondi bli-
šeč sedež postavljen vidil, na kterem je Eden v božjem
veličastvu sedel. Ta je v desnici knjigo znotrej in zunej
popisano deržal, ki je bila s sedmerimi pečati zapeča¬
tena. Nobeden ni bil vreden, knjigo odpreti in vanjo po¬
gledati, kar se je Jagnje približalo, pečate odtergalo in
bukve odperlo. Ko je Jagnje pečate lomilo, je vidil
sveti Janez na nebu čudne prikazni: Ko je pervi pečat
razpečaten bil, je na nebu jezdec na belem konji pri¬
jahal, on je v rokah lok in na glavi krono imel, in je
vun šel na premaganje, da bi premagal. — Pri drugem
razpečatenji se je drugi jezdec prikazal, sedel je na
rjavem konji, v roki pa je meč deržal, in dano mu je
bilo mir od sveta odvzeti. — Ko je bil tretji pečat od-
tergan, je tretji jezdec na černem konji prijezdil, on je
tehtnico v rokah imel. — Kadar se je četerti pečat od-
perl, se je četerti jezdec na bledem konji prikazal. Ime
mu je bilo Smert,  in oblast je imel čez čveterc dele
sveta moriti z mečem, z lakoto in z drugimi rečmi. Skriv.
raz. 5 in 6.

Sveti Albert Veliki uči, da te so različne podobe,
kterih se Gospod Bog posluži grešnike sveta k poboljša¬
nju in k pokori buditi in klicati. — Ako mi po njegovem
razlaganji te podobe presodimo, bomo najdli, da s per-
vitna dvema Gospod Bog grešnike vsako leto z lepim k
poboljšanju budi; z drugima dvema pa včasi oterpnjene

t

134

grešnike s hudim k pokori klice. Prepričajmo se. — Ja/
pravim:

I. Gospod Bog grešnike vsako leto z lepim k
poboljšanju budi.

1. Ko je bil pervi pečat na skrivnih bukvah raz-
pečaten, je čuden jezdec na belem konji z lokom v roki
in s krono na glavi nad oblaki se prikazal. Ta jezdec
pomeni po besedah svetega Alberta Božje včlovečenje.  —
Sin živega Boga je na belem konji veličastnega včlove-
čenja  v roki z lokom izveličavnega nauka  in na glavi
s krono božje milosti  na zemljo doli stopil, naj bi se za
grešnike proti Satanu vojskoval, ga zmagal in vse ljudi
peklenske sužnosti rešil. — To je storil. »Bog se je
človeški vmerjoči natori podvergel, naj bi se človek
njegovega božanstva vdeležil uči sv. Avguštin. In sv.
Anzelm še bolj jasno reče: Bog se je učlovečil, naj bi
človek Bog postali  To doseči je Sin božji zveličavni
nauk povsod razkladal, in po tistem živeti vse ljudi učil.
On je božjo milost vsem ponujal: Grešnike je na pravo
pot zavračeval, spokornike je ljubeznjivo sprejemal in
nebeškega usmiljenja jih zagotovljal. On je bil prišel vse
Adamove otroke k zveličanju napotit.

Sveta vesolna cerkev, zvesta Jezusova nevesta,
vsako leto blagi čas milega božjega včlovečenja slovesno
obhaja, in po zapovedi svojega ženina skor vse adventne
in božične tedne tega jezdača na belem konji kristjanom
pred oči postavlja, ter grešnike prosi, in opominja, naj
bi vender v se šli in Jezusu se približali, ker on ni na
svet doli stopil iz druzega vzroka, kakor da bi nas zve¬
ličal. Ona jim pravi, kako milo se je bil po nebeških
angelih pastircom naznanil; jim pripoveduje, kako veli¬
častno je bil po veliki zvezdi modre iz jutrove dežele k
sebi povabil, kako se je bil po treh kraljih v Jeruzalemu
in po pravičnem Simeonu vsemu ljudstvu v tempeljnu raz¬
glasil. Tako hoče grešnikom povedati, da je za vse ljudi
sveta rojen bil, in da vsi, ki svoje malopridnosti obžalu¬
jejo, se smejo k njemu bližati, ter jih zagotovi odpušanja

135

grehov, rešenikove milosti in ljubezni in večnega zve¬
ličanja.

In večkrat sam Jezus kliče. Pripovedava se, da v
poglavitnem mestu na spodnem Laškem je nekdej turšk
sužnek božični večer Jezusove jasli, v kterili so ondašnji
pravoverriiki Božje Dete častili, iz radovednosti gledat
šel. Nevernik je od dalječ stal in keršansko pobožnost
občudoval, kar dete Jezus v jaslih glavo dvigne in z
desno roko Turku bližej stopiti pomiga. Mohomedanea
gnada zadene, se v Jezusovi veri podučiti in v imenu
svete Trojice kerstiti da, in Jezusovem služiteljem pri¬
šteje. Tako usmiljeni Bog še današnje dni grešnike kliče,
ter jim vsako leto govori rekoč: „ Glejte, človeški otroci!
zavoljo vas sim nebeško poslopje zapustil, sim podobo
hlapca prevzel, in kot slabo dete v betlehemskem hlevu
se vrodil; vas zveličati sim človeško natoro na-se vzel;
zakaj me tedaj vi zaničujete? zakaj moje nauke in zapo¬
vedi sramotite? Odpovejte se grehu, operite se v kerstu
pokore, očedite si vest in dušo, in pridite zopet v mojo
službo, jaz vas hočem milostljivo sprejeti in nebeške
časti deležne * storiti." Tako Jezus vsako leto božične
praznike govori. Pa kaj vse to zda? Je res, da nekteri
si te besede do sere puste, vendar z žalostjo moram reči,
da še veliko več jih terdovratnili ostane. Oni se nočejo
od svojih malikov ločiti in k Jezusovim jaslom pristopiti,
nočejo razujzdanemu življenju slovesa dati in poti za Jc-
zusam nastopiti. Jezusovo milo vabilo jih ne gane, oni
dalje po široki cesti malopridnosti dirjajo. In kaj Bog
ž njimi stori? jih zapusti, konča, pogubi? — Nikakor,
temuč v drugi podobi jih z lepim k poboljšanju budit
pride.

2. Ko je drugi pečat na skrivnih bukvah odtergan
bil, je mož na rjavem konji prijezdil, on je meč v roki
deržal, in dano mu je bilo mir od sveta proč vzeti. —■ Ta
jezdač pomeni po besedah mojega učenika Boije kervi-
prelivanje.  — Sin živega Boga je bil na rjavem konji
svoje prelite rešnje kervi, v roki z mečem, s kterim mu

136

je bila desna stran prebodena, grešnike zveličat prišel,
in jim veli iz svete ljubezni do njega s hudobnim svetom
se spuntati ter od posvetnežev ločiti. — To je on storil.
„Kteri je nas ljubil, je nas s svojo kervjo naših grehov
opral, “ govori sv. Janez v skrivnem razodenji, 1, 5. in
sveti Avguštin pravi: „On je svojo kri prelil, in je celi
svet odkupil.^ Oh predraga rešnja kri! curkama se je že
pri Jezusovem obrezovanji cedila, in potokama se je v
vertu Gezemani, v Jeruzalemu pri stebru bičanja, in na
hribu Kalvarii pri neusmiljenem križanji polivala. In za
naše grehe; — zakaj brez prelivanja kervi se ni moglo
rešenje dognati. Oh, neizmerna ljubezen božja, kdo jo
zapopade! Svojo predrago^ kri je Bogčlovek v plačo za
naše malopridnosti dal. Človek! kakošni počutki te pri
tem spominu presipajo? kaj ti pravi serce? grešnik! ako
bi se ti pri žalostni dogodbi veliki petik pričujoč znajdel
bil, kaj bi bil storil? Ako bi bil ti s svojo sadanjo vero
pred Pilatovo hišo stal, ko je ta krivičnež Jezusa vsega
kervavega s ternjevo krono na glavi ljudstvu predpostavil,
jeli bi bil tudi ti z Judi vred vpil: „ Njegova kri pridi
čez nas in naše otroke?“  Praviš, da ne, vendar pa te
jaz še sadaj tako vpiti slišim. —

Sveta mati katoliška cerkev vsako leto blagi čas
človeškega rešenja zvesto obhaja, in svoje otroke postne
in velikonočne tedne budi milostljivega odkupljenja se
zapomniti, ter vse grešnike serčno nagovarja, naj bi z
Jezusovo rešnjo kervjo v njih serca vpisano sveto ljube¬
zen zopet obudili, in božjo podobo, ktero so na sebi z
blatom greha oskrunili, v sveti pokori očedili. Pa koli—
kanj jih ta ljubeznjivi klic posluša? Ne morem sicer tajiti,
da velika množica kristjanov se te tedne okoli spovednic
med spokornike vverstuje, pa če njih poslednje življenje
pregledamo, zdihniti moramo: veliko spovedancov — pa
malo spokornikov, zakaj njih življenje je kot poprejšnje, če
ne hujše. Povejte, ali tem vabljenje k pokori kaj zaleže?
Ali jim Jezusova rešnja kri k poboljšanju služi? Ali se
dajo kaj omečiti? Nikakor, ti hudobneži presveto reše-

137

nikovo kri z nogami teptajo in nevtegama vpijejo: Jezu¬
sova kri pridi na nas in naše duše.“  Nesrečneži! pri¬
šla bo, in gorje vam, — prišla boj in vsako kapljo
bodete hudo v večnem ognji plačevali, ker se z lepim
posvariti in poboljšati ne daste.

Spričano je, da podprestojnim Kaši, ko je bil desno
Jezusovo stran na križi s sulico prebodel, in mu je nekaj
rešnje kervi v obraz škropnilo, je naglo s konja stopil,
pod križem pokleknil, na svoje persa vdaril, in Jezusa
očitno Boga spoznal. Odsihmal se ni več od Jezusa
ločil, zvesto je pri Jezusovem pokopališi stražnikom za¬
povedoval, od njegovega od mertvih vstajenja neprestrašeno
spričeval, kmalo se kerstiti dal, in je pod imenom Longin
mučenec svete vere umeri. Taka gnada ga je bila po
Jezusovi rešnji kervi došla. — Tudi v naše serca je bila
božja gnada vlita, in oprani smo bili v Jezusovi rešnji
kervi. Sadaj nam včlovečeni Bog milo govori rekoč:
„Zašli otroci! zakaj ste me zapustili, in zadobljeno gnado
posvečavno malopridno zapravili? Ali nisim vas preserčno
ljubil, da nobeden vas tako vživo ljubiti ne more? Zakaj
me vi sovražite in mojo prelito kri zaničujete? Spreober-
nite se k meni, jaz hočem vam vse nezvestobe odpustiti
in vaše grehe pozabili. Jaz se nočem nad vami maševati;
ampak Jjubeznjive občutleje do vas v prebodenem sercu
redim; pridite, na moje persi se naslonite, in jaz bom
vas prijazno objel; pridite, iz mojih ran se rešnje kervi
napite, in milost vam hočem storiti; pridite in zopet se
eden druzega ljubimo.^ — Grešniki! kdo se bo takemu
milostljivemu vabljenju zoperstavljal ? Je le med vami
taka spaka v človeški podobi? Zemlja naj se odpre in
takega terdoserčneža požre; on ni vreden, da ga zlato
sonce obsija; černi pekel naj zine, in on se vanj pogre¬
zne, ni več vreden pozemeljskih dobrot zavživati. — Oh
neizmerna ljubezen Bogačloveka do grešnikov sveta!
Tako Gospod Bog hudobneže z lepim k pobolšanju budi.
In ako se človek z lepim ne da omečiti, kdo bi se nad
nebeško milostjo ne čudil, — ga stvarnik vendar še ve-

138

čno ne konča; marveč pride s hudim nepokorne otroke
strahovat in k pokori klicat. — To bom kinalo dovižal.

II. Gospod Bog včasih grešnike s hudim k
pokori kliče.

3. Ko je bil tretji pečat na skrivnih nebeških bu¬
kvah razpečaten, je tretji jezdač na černem konji nad
oblaki prijahal, kteri je tehtnico o rokah deržal. Ta
jezdač pomeni terpljenje.  — Ako neskončna ljubezen,
ktero je nebeški Bog vesolnemu svetu tako pokazal, da
je svojega edinorojenega Sina za nas včlovečiti se in
rešnjo kri preliti dal, grešnikov še ne omeči in k pobolj-
šanju ne nagne; se Gospod Bog pa bolečih pripomočkov
posluži. On pride na černem konji terpljenja z ostro
šibo grešnike pokorit; pregleda njih hudobije in terdo-
vratnosti, jih vdari s pozemeljskimi nesrečami, jih obsuje
s takimi stiskami, ktere se na božji tehtnici pripravne
znajdejo grešnike zdramiti, ter jih s hudim k pokori kliče.

To je Bog že večkrat storil. Poglejmo v zgodovine
človeštva in najdlibomo, premodri nebeški vladatelj je
svoje nepokorne otroke, ko so na večnost pozabili, in z
lepim se posvariti ne dali, pogostama z železno šibo obis¬
koval, on jim je kervavo vojsko v deželo poslal, jih je
s kužnimi boleznimi tepel in s černo lakoto strahoval.
Judovsko ljudstvo je nam v tej resnici spričavna sve-
dočba, in posamezni kralji tega naroda nam dosti povedo,
kako mili Bog oslepljene grešnike serdito objokuje in s
terpljenjem pokori. Pa ne bom druzih izgledov vam pred
oči postavljal, samo opomnim zgubljenega sina iz evan¬
gelija: — Temu neubogljivemu otroku niso očetove sva-
rivne besede nič zalegle, on je dedšino vzel in domovino
zapustil. Dobri oče je sicer solze za njim polival, pa
nepokornež je šel, in po termasti volji živel, ter malo¬
pridno je v družbah gerdega ženstva premoženje po¬
tratil. Gospod Bog je slabo letino v deželo poslal, kjer
je ta posvetnež razujzdano živel, in tudi njega je stiska
zadela. Sadaj, ko še lušin več jesti nima, začne pre¬
mišljevati, kaj je storil, da je očetovo hišo zapustil; in

139

ko je glada že umiral, spozna, da treba mu je k Očetu
se verniti, za odpušanje ga prositi, in poboljšan pri njem
kot zadnji hlapec služiti. Tako ga je terpljenje k pokori
pripeljalo.

Enako Gospod Bog tudi z nami sadaj dela. On je
neštevilne krate z lepim nas k sebi vabil, in po očetovo
nas vsako leto po svojih namestnikih nagovarjal pre¬
grešne poti zapustiti in k njemu se spreoberniti. Pa nis¬
mo vbogali, le terdovratni smo Belialu služili in po krivi
poti dirjali. Smem reči: sadanji rod se je močno spa¬
čil; strah božji gaje  popustil, pobožnost je iz človeških
sere zginila, keršanska ljubezen je vgasnila, in današnji
ljudje so sužniki mesa postali. Vi mi ne verjete? — Po¬
vejte mi, ktera božja zapoved na Mozesovih tablah je še
neoskrunjena ostala? Kdo še kaj na cerkvene postave
derži? Kdo ste še za keršansko pravico ponaša? komu
sveti evangeli še kaj velja? Peklenska prevzetnost je
vsem sadajnim ljudem pamet zmešala, vsak le sam sebe
iše, nobeden več proti nebesam ne gleda. Učenike po¬
slati nič ni pomagalo; zatorej je Gospod Bog na černem
konji sam prišel nas s terpljenjem pokorit. Pred dese¬
timi leti je nas s kužno boleznijo v Kolero“  strašil; pred
petimi leti je nam s puntarsko vojsko žugal. Nič ni za¬
leglo. Sadaj je nas s kervavo šibo lakote vdaril. Bratje! -
glejte, kako hudo je za nas, da smo Studenc vse sreče
zapustili. Mi lahko spoznamo, da greh je nas nesrečne
storil. Zemlja seje  rodovitnosti odpovedala, greh jo jo
ostrupcnil; vinske tertice bolehajo, vsihajo, greh jih
davi; korun gnije, greh ga je skazil, vetrovi so nam in
našemu polju sovražni, greh jih je zdivjal, in kaj bo
še v prihodnjič, ne vem, samo s žalostjo' rečem, da vse
naše navade so slabe. Glejte, tako nas Gospod Bog za¬
voljo naših grehov tepe, in s hudim k pokori kliče.

Bratje! ali bomo še dalje v svojih hudobijah terdo¬
vratni ostali? Ali ne bomo po izgledu zgubljcniga Sina
k Očetu nazaj se vernili, kterega smo zapustili? Storimo
to. Gospod sam reče: n t3preobernite se k meni iz vsega

14-0

svojega serca, s 'postom, s jokom in žalovanjem“  In
sveti prerok nam veii: „Pretergajte svoje serca, ne pa
svojih oblačil, in spreobernite se k Gospodu svojemu
Bogu, ker je dobrotljiv in milostljiv, poterpežljiv in
velicega usmiljenja, in se kmalo kesa tepenja. Kdo ve,
če se ne bo obernil in prizanesel, in spet dal blago¬
slova? a  In sam Gospod na to odgovori: „Glejte, jaz
bom vam poslal žita, vina in olja, in bodete našit eni
z njimi. 11  Joel. 2, 12, 13, 14, 19. Ne obotavljajmo se,
on je še vselej naš priserčni Oče, vse bo nam odpustil,
bogato bo nas s svojimi dobrotami blagodaril, in vesele
dni bomo na svetu še vživali. Nu grešniki! pretergajte
svoje serca, veržite malika proč, kteri vas je v tako
revšino pogreznil. Nočete? —je vam tedaj ljubši ostuden
malik kot Ijubeznjfvi nebeški oče? Ne vem vam poma¬
gati, — vi ste častno in večno končani! — Pa še po eni
poti Gospod Bog bedakaste grešnike k pokori kliče.

4. Ko je bil četerti pečat na čudnih bukvah ra za¬
pečaten , je sveti Janez četertega jezdača nad oblaki
vidik On je na bledem konji sedel, ime mu je bilo
Smert, in oblast mu je bila dana po svetu strahovito
moriti. Ta jezdač, kakor lahko zastopite, je podoba blede
smerti,  kt,ere se Gospod Bog nekterekrat posluži, zasta¬
rane grešnike strašiti in k pokori klicati.

To je storil. Sploh rekoč, Bog nam za zadnjo uro
vediti ne pripusti, da bi ob vsaki uri pripravljeni bili;
,pa ker sc on po svojem neskončnem usmiljenji vseh pri¬
pomočkov posluži, grešnike k pokori naganjati, se včasih
tudi tega posluži. 0 času občnega potopa je po Noetu
vsemu zagrešenemu ljudstvu žalostno smert naznanil, in
ker se ljudje spokorili niso, jih je njej tudi izdal. —
Grešnim Ninivljanom je po Jonatu smert napovedal, to
jih je ostrašilo, spokorili so se, in Bog jim je priza¬
nesel. — Požertniku iz svetega evangelja, ki je v svoje
zaklade zaupal, je še tisto noč smert naznanil, in poslal
mu jo je. — Tako Gospod Bog še vselej dela. On nam
pogostama po svojih namestnikih od smerti govori, in

141

pravi, da pripravimo se, smert bo prišla kot tat, in ne
bo vprašala, ali smo se grehov očistili ter jih se spo¬
korili; ternuč bo nas le zagrabila in v večnost vlekla.
In da bi nas resne storil, pusti sadaj enega sadaj dru-
zega naših sosedov in prijatlov od neusmiljene smerti
pokositi; da bi nas v našem grešnem stanu pretresel,
večkrat take ljudi od smerti nanaglama zadaviti ukaže,
ki so se z nami vred greha vdeležvali in nič manj ko
na smert mislili.

Ako sadanje naše okolišine pogledamo, moramo
spoznati, da ravno sadaj nas Gospod Bog s strahovitno
smertjo k pokori kliče. Ne bom pravil, kolikanj ljudi
je v pretečenih letih z mečem in z boleznijo smert
pokosila, to sami dobro veste, pa povedati vam mo¬
ram, da v današnjih dnevih po Istrii in po Laškem
naši bratje na trope lakote umirajo. In ako se nebeški
Oče nas usmilil ne bo, bo tudi med nas kmalo bleda
smert z lokoto kosit prišla, in zavoljo naših grehov, ker
se jih spokoriti nočemo. —

Grešniki! glejte, tako je Gospod Bog nas pervič z
lepim k poboljšanju budil; in ker ga vbogali nismo, je
s kervavo šibo k nam prišel, je nas s terpljenjem ob¬
iskal, sadaj nas tepe in s hudim k pokori kliče. Ne
ustavljajmo se mu, da ne bomo vsi končani in večno
pogubljeni.

Predragi kristjani! V svetem pismu imamo prav
posvariven izgled, kani človek pride, kadar božjega le¬
pega in hudega opominovanja ne posluša. Ta je egip¬
tovski kralj Farao. On je Izraelsko ljudstvo hudo stiskal.
Gospod Bog mu pošlje Mozesa, in po njem veli Hebrejce
iz sužnosti izpustiti. Prevzetnež vpraša, kdo je tisti Bog,
ki bo meni zavkazoval ? In Mozes — kralja božje vse-
gamogočnosti prepričati — verže svojo palico na tla,
ktera se naglama v kačo spremeni. Zopet jo pobere in
palica postane, kot poprej. To je bilo dostojno svarilo,
in Farao bi se bil lahko z lepim prepričal volje vsega-

143

mogočnega Boga in ljudstvo izpustil. Pa silnik ni hotel.
Zadaj ga Gospod Bog s hudim svariti začne. Spremeni
po Mozesu egiptovsko vodo v kri, knialo mu pošlje
ostudne žabe, strupene komarje in druge nesnažne mušice
v kazen. Hudobnež je obljubil božjemu sklepu se vgo-
diti, pa obljube ni deržal. Bog mu pošlje govejo kugo,
kužne bolezni in točo v deželo. Farao spet obljubi ljud¬
stvo izpustiti, pa ne stori. Gospod ga kazni s kobilcami
in ga straši tako, da opoldne s černo temo celo egip¬
tovsko kraljestvo pokrije. Kralj se zboji, pa vendar se
ne poboljša. Zadnjič pa Bog še s smertjo opominja. Po
celim Egiptu ob eni noči vse pervorojeno umerje. Krič
in jok se po celi deželi razmeva, in Farao ukaže Mo¬
zesu Izraelsko ljudstvo odpeljati. Mozes to stori; pa
kralj se zopet skuja, skliče svoje vojšake vkupej, in za
Hebrejci vdari. Pri rudečem morji jih zaleze. Mozes
vdari s palico na morje, morje se mu razdeli, in Izraelci
po suhem čez morje grejo. Farao s svojo vojsko za
njimi plane, ali morje se zavezne in on z vso vojsko v
morji potone. — Glejte, kaj se s človekom zgodi, kteri
se ne da ne s lepim ne s hudim od Boga posvariti, se
ne poboljša, se ne spokori. Farao že jezero in jezero let
v peklenskem ognji svojo terdovratnost obžaluje, in jo
bo večne čase obžaloval. — Grešniki! ali hočete tudi vi
tako nesrečni biti? ali hočete tudi vi strašno britkost pe¬
klenskega terpljenja poskusiti? ali hočete s Faraonam
vred večne čašo svoje malopridnosti in nepokoršino ob¬
jokovati, sami sebe in uro svojega rojstva preklinjati?

Preserčni bratje! vsaj ne bodete tako nespametni.
Že sadaj dosti občutite, kako hudo je, kadar razžaljeni
Gospod Bog strahuje; že sadaj veste, kako boli, kadar
božja roka tepe, presodite, kako se pa takrat godi,
kadar Bog pogubi, v večno terpljenje pogrezne, in za
vselej serdito odstopi. Da vas taka nesreča ne zadene,
pri vaši duši vas prosim in zarotim, poslušajte milo vab¬
ljenje božje, kušnite s zgrevanimi solzami roko nebeškega
Očeta, ktera vas sadaj nekoliko strahuje in k pokori po-

149

siliti želi. Sej dobro veste, da vas le zatorej časno tepe,
naj bi ne bil primoran večno vas tepsti. Vstanimo vsi iz
postelje svojih grehov, podajmo se na pravo pot serčne
pokore, poboljšajmo življenje, in svesti smo si, da Go¬
spod Bog bo s svojo šibo odjenjal in nas zopet blagoslo¬
vil; zakaj on sam je rekel: v Spreobernite se k meni, in
jaz se bom k vam zopet obernil.“  Amen.

V dan svetega Marka evangelista.

Priprošnje svetnikov veliko premorejo, —
prav se jim moramo priporočiti.

„Vsi svetniki in svetnice božje! za nas Boga prosite .“ Litanije.

Sveta mati katoliška cerkev današnji dan dvojen svetek
ob enem obhaja: pervi je god svetega Marka evan¬
gelista,  kteri se je za božjo vero krepko ponašal. On je
bil pajdaš in tolmač svetega Petra, in je nam del Jezu¬
sovega evangelija spisal, kakor ga je iz Petrovih ust
slišal. Učil je zveličavni nauk tudi blizo naših krajev v
mestu Ogleji, odtod se je pa v Egipt podal, in po ondaš-
njih deželah pridigoval, dokler ni v egiptovskem mestu
Aleksandrii z lastno kervjo resnico svetega Evangelija
zapečatil. — Druga cerkvena slovesnost današnjega svetka
je pa procesja, ktero je sveti papež Gregor veliki v šes¬
tem stoletji vpeljal in velel, Litanije vsih svetnikov odmoliti.

Cerkvenemu vstanovljenji se ugoditi smo mi kot
pokorni otroci vesolne matere svete cerkve naj pervič
blagosten obhod deržali in vsim svetnikom se ponižno
priporočevali, naj bi oni za nas prositi blagovolili; sadaj
pa smo dvojen Evangeli prebrali: — pervega v spomin
sv. Marka, v kteriin smo slišali, kakšine mile besede je
Jezus svojim dva in sedemdeseterim učencom pri razpo-

144

sijanji po svetu v njih zaderžanje govoril, — druzega
pa v procesino svečanost, v kterem smo zagotovljenje
dobili, da slehern, ki se s pravo molitevjo proti nebesom
oberne, doseže, česar prosi.

Pa kralj David pravi, da Gospodove oči so nad
pravične obernjene, in njegove ušesa poslušajo le njih
prošnje, in nasproti še doloži, da Gospodov obraz se tudi
na hudodelnike ozira, pa zato, da bi njih spomin z zem¬
lje potrebil. Ps. 33. 16—17. Mi grešniki se torej nima¬
mo veliko nadjati, da bi naše molitve v nebesih uslišane
bile, marveč bati se nam je, da Gospod se bo razserditi
in nas nesrečno končati vtegnil. Kaj hočemo početi, da
božjo jezo potolažimo in si nebeško milost naklonimo?
Vem, kaj bomo storili. Božjim prijatlom — svetnikom
se bomo priporočili, in kakor smo jih v velikih litanijah
nagovarjali, naj bi za nas Boga prosili, tako jih hočemo
še dalje v pozemeljskem življenji v pomoč klicati, naj bi
za nas grešnike vedno pri Bogu svoje prošnje vpoloževali;
zakaj pravični so, in Gospod Bog bo njih prošnje poslušal.

Glejte kristjani! da bi danes obojnemu svetku zado¬
stil, vaše otožne serca jako razveselil in vaše zaupe, s
kterimi ste velike litanije milo prepevali, dobro vterdil,
sim namenil vam od priprošenj svetnikov  govoriti, in bom
dokazal I. da priprošnje svetnikov zares veliko premo¬
rejo, II.  pa bom vas podučil, kako se moramo svetnikom
priporočevati.  — Poslušajte. —

V nebeškem mestu Jeruzalemu Trojedini Bog v sredi
svojih izvoljenih veličastno kraljuje in s svojega večnega
prestola vesolni svet premodro vlada, vse stvari milo blag¬
ruje in po očetovsko osode človeških otrok nezapopadljivo
obrača. Okoli nebeškega sedeža se pod predstvam
nebeške kraljice, preblažene matere božje, prečiste Devi¬
ce Marije vsa čeda angelov in svetnikov veselo verti. Na
zemlji mi stanujemo in z duhovnim očesom v to rajsko
prijetnost gledamo, ter pomoči od ondi doli — od nebeš¬
kega prestola po Marii Devici, po angelih in svetnikih

145

dočakujemo, naj bi zmožni bili v tej solzni dolini težkega
skušanja zvesto se obnašati in za izvoljeno čedo nebeško
izzoriti. Boga, ki je začetek in konec vsega stvarjenja,
in nam vselej in povsod z vsem pomagati zamore, kakor
svojega edinega vsegamogočnega Gospoda iz celega serca
molimo, za njim Marii prečastiti Jezusovi materi pred
vsemi drugimi nebeščani posebno nadčast skazujemo; za
njo pa angele in vse druge svetnike kot svoje srečne pri-
jatle ponižno častimo in v pomoč kličemo; ker

I. Priprošnje svetnikov veliko premorejo. —

Bom spričal:  —

V svetem pismu beremo, da imamo eden za druzega
moliti, naj bi ohranjeni bili. Jak. 5, i6. in vest je od
vselej sem ljudi napeljevala, molitvam pobožnih duš, ktere
so večje prijatelce božje kakor sami sebe mislili, goreče
se priporočevati; zaupali so, da molitve takih božjih ljub—
ljencov čeravno so še lena svetu živeli, jim bodo v sreč¬
no dosego nebeškega blagoslova jako pripomagale. In
se niso goljfale. Glejte Petra. V mestu Jope umerje,
neka prav dobra vdova Tabita z imenom. Velike milošine
je delala in vsakemu kej dobrega storila. Vse mesto po
tej vdovi žaluje. Ali kaj? — pravoverni zvedo, da Peter
je blizo, pošljejo ponj in ga prosijo, naj bi pomagal. Pride
Jezusov apostel, poklekne pri mertvi vdovi, serčno po¬
moli, na to" prejme za merzlo roko merliča in re¬
če: „Tabita vstani/- Koj oči odpre, Petra pogleda in

živa vstane. Djan. ap. 8. — Storimo verjeten izvod:
— Ako je Gospod Bog pravične še na svetu živeče tako
blagovoljno poslušal, jih sadaj, ko ž njim v nebesih
kraljujejo, uslišal ne bo? saj so še le zdaj popolni božji
prijatli, ker so se vsega posvetnega izčistili in pred vsem
naj manjšim razžaljenjem v večnem zavetji. Od svetega
Pavla vemo, da, ko se je v barki po morji proti Bimu
peljal, je na morji strašen vihar vstal, ih vsi bi se bili
kmalo vtopili. Pavl začne za-se in drugih 276 duš, ki so
ž njim v barki bili, moliti. Po noči se mu Gospodov
angel prikaže, ter mu naznani, da njegova molitev je

10

Prajs. ogor.

146

uslišana, in nobeden poginil ne bo. Ako je takrat nje¬
gova molitev tolikanj premogla, da je nevernike bližnje
smerti rešila, kaj sadaj ne bi nič veljala, če bo za nas
kristjane prosil? Ni dvomiti, ona velja in bo vselej veljala.

Svetniki so z nami po Jezusu Kristusu v ljubeznji-
vem občinstvu; oni v božjem obličji kakor v pisanih
bukvah naše potrebe berejo, in milo se jim nad nami
stori; oni na obrazu božjem kakor na vsekazalnem zerkalu
spoznajo, da se jim mi priporočujemo in jih na pomoč
kličemo, na to oni kot naši priserčni prijatli pred nebeški
sedež stopijo in naše molitve v zlatih posodah pred Boga
položijo, sadaj še svoje priprošnje pridenejo, naši nevred¬
nosti svoje visoke zasluge in bogoljube čednosti priložijo,
in tak šum božje slave se po nebeških širjavah razglasi,
da vsegamogočni Oče se milostljivo omeči in vse prošnje
dovoli. In mi dosežemo, česar smo prosili, in dosežemo
po priprošnjah svetnikov. Zatorej pravi sveti Tomaž, da
kadar svetniki za nas prosijo, tako silo Bogu store, da
so njih prošnje vselej uslišane. In tudi sveti Bernard v
to resnico s svojo besedo seže ter reče: Prav zlo nam je
želeti prošnje svetnikov, da kar s svojo močjo doseči ne
moremo, po njih prošnji dobimo. Sveti Jeronim pa še
dalje gre in terdi, da priprošnja svetnikov toliko velja,
da kakor terden zid zoperstoji streli božje pravice, in mi
se imamo le moči prošenj svetnikov zahvaliti, da se naša
zemlja pod težo hudobij v pogin pogreznila še ni.

Spoznajte iz tega, kolikanj prošnje svetnikov pre¬
morejo. Da, mi spoznamo, in se vam, naši nebeški prija¬
tli! lepo zahvalimo, ter ponižno vas zaprosimo, bodite
še dalje naši pomočniki, in varite nas pred božjo jezo,
ktero smo si po svojih grehih na glavo nakopali. Sveti
aposteljni in mučenci! sprosite nam gnado, Jezusov evan-
geli bolj zvesto deržati in ako bi potrebno bilo, tudi
življenje zanj postaviti, kakor ste vi storili. Sveti uče¬
niki in spoznovavci! sprosite nam moč, stanovitno po
zveličanskem nauku živeti, kakor ste vi živeli. Sveti
spokorniki in spokornice! sprosite nam milost, da bi se

147

zamegli svojih grehov prav očistiti in spokoriti, kakor
ste se vi spokorili. Svete Device! sprosite nam pravo
čistost, s ktero ve ovenčane pred nebeškim tronam ve¬
selo prepevate. Vsi svetniki in svetnice božje! prosite
Boga za nas. — Pa morebiti vi kristjani želite, da bi
vam še v izgledu pokazal kolikanj prošnje svetnikov pre¬
morejo. Bom vam že vstregel pri sklepu svojega ogovora;
za sadaj vas pa samo zavernem na knjige, v kterih je
djanje svetnikov popisano. Vzemite te bukve v roke,
berite, in dovižani bodete, da ga ni nobenega svetnika,
na čigar prošnje bi Bog ljudem milostljivo pomagal ne
bil. Tako čudoviten je Gospod v svojih svetnikih. Be¬
rite te bukve in spoznali bodete , kako modro vsaka hiša,
vas in dežela ravna, ki se pod varstvo enega ali druzega
svetnika postavi. Berite življenje svetnikov, ono je živ
evangeli Kristusov, ki vam prelepo kaže pot zveličanja,
in z menoj bodete terdili, da svetniki so naši naj veči
prijatli. — Ker je sveta mati katoliška cerkev dovižana,
da prav za prav vse gnade z -milih nebes nam le po
svetnikih dospejo, je sveti Tridentinski zbor vsim škofam
in drugim ljudskim učenikom ukazal, verne zvesto učiti,
da je dobro in koristno v svetnike ponižno klicati; zakaj
oni s Kristusom kraljujejo, in svoje molitve'za ljudi da¬
rujejo. (Seja. 25.) In tudi jaz sim to storil. — Da pa
svojo dolžnost še bolj na tanko spolnim, moram vas še
podiičiti :

II. Kako se moramo svetnikam priporočevati? —

Ponovite svojo pazljivost. —

Močno bi se motil, ako bi eden ali drugi mislil,
da mu svetniki z lastno močjo pomagali bodo; in hudo
bi se zoper sveto vero pregrešil, ko bi svetnike molil.
Svetniki so le stvari božje, kterim je nebeški Oče k
zveličanju pomagal, pa nam sami po sebi nič darili ne
zamorejo; mi jih smemo častiti, pa ta častitev prav za
prav ima le božjo slavo povikšati; mi se njim priporoču-
jemo, pa svoje serce le Bogu darujemo.

Sveta cerkev nas napeljuje v svetnike klicati in v

10 *

148

njih prošnji se izročevati; pa ona uči, da moramo na
tako vižo v nje klicati, kakor na zemlji v dobrega pri-
jatla kličemo, in njih prošnjam tako se izročevati, kakor
se na svetu v molitve pobožnega sobrata izročimo. Ako
hočemo priliko imeti, bo ta Je: Kadar hočemo posebno
dobroto od svojega pozemeljskega kralja imeti, storimo do
njega ponižno prošnjo, jo spišemo, z njo se na kraljevi
dvor podamo. Vender pa pred kralja sami ne stopimo,
ker dvojimo, da bo nas poznal, ali pa ker smo ga mo¬
rebiti skoz nepokornost žalili, in se bojimo, da bi zatorej
naše prošnje ne uslišal. Mi si poišemo znanega dvorana,
kterega kralj dobro pozna, in mu je prijatel. Temu
prošnjo v roke podamo, in ga nagovorimo mesto nas
pred kralja iti, in se mu morebiti še z dragim darom
prikupimo, naj bi našo prošnjo pri kralji s svojo besedo
podperal. To on stori. Gre pred vladarja, mu našo
prošnjo predpoloži, pritisne še s svojo besedo, našo po-
potrebo bolj vživo popiše, našo nepokoršino zagovarja,
in naša prošnja je uslišana. Vendar pa kralj reče: Pro-
sitelj sam na sebi ni vreden uslišan biti, pa ker ti moj
prijatel tolikanj zanj govoriš, zavoljo tebe naj se mu
dobrola stori. Tako svetniki. Mi smo grešniki in kakor
taki nismo vredni pred Bogam uslišani biti. Pa storimo
molitev k nebeškemu kralju in se svelnikam priporočimo,
naj bi našo molitev pred božjim prestolam s svojo besedo
podperali, in Bog se da omečiti, mi dosežemo, česar smo
prosili. Vendar svetniki niso naše prošnje dovolili in tudi
ne dobrote štoriji, le Bog je nam podaril, kar smo želeli.
Svetniki so le naši besedniki pri Bogu, kakor je dvoran
besednik pri kralji. Zatorej bi nespametno govorili, ako
bi rekli: svetnik je mojo prošnjo uslišal in gnado mi
storil. Svetnik te gnade storiti ni mogel, le Bog ti je
milost skazal na svetnikovo priprošnjo. Ti se smeš svet¬
niku zahvaliti, daje  tvojo prošnjo pred nebeškim kraljem
podperal, pa vsa čast in hvala gre le vsegamogočnemu
Bogu, kteri te je obilno blagodaril. Zatorej moraš tudi
le pred Boga poklekniti in ga iz celega serca moliti;

149

svetnika se boš pa le priklonil, in tako ga kakor svojega
dobrega prijatla in besednika zadosti že počastil.

Svetniki ničesar več ne upotrebujejo. Oni Boga od
obličja do obličja zavživajo in stvarice druzega ne zape¬
ljujejo. — Ako me boš pa vprašal, s čim bi se vtegnil
tem nebeščanoin naj bolje prikupiti, da bojo blagovoljno
tvoje molitve pred nebeškim Očetom podperali, ti bom
odgovoril: s tim, da boš ž njim vred Boga goreče pove¬
ličeval. In če to bolj razločno imeti hočete, bom rekel: —
Pervič se bomo dobro v pripomoč svetnikov izročili, ako
njim v čast kakšino sveto mašo opravimo.  Vendar pa,
kadar to storimo, ne smemo nikakor misliti, da se bo sv.
maša svetnikom darovala. Daritev svete maše se le edi¬
nemu Bogu opravlja. Pri njej se svetnikov samo spom¬
nimo, in se Bogu ponižno zahvalimo, da jim je bil tako
gnado dal, zvesto po svetih naukih živeti, greha se čisto
ogibati in večno zveličati. Svetniki v nebesih že vedno
za to Boga hvalijo, in ako se mi s tako neprecenljivo
daritvo v njih zahvalo vverstimo, jim tako rekoč poma¬
gamo božjo' slavo povikšati, jim jako ustrežemo, in gotovo
bodo tudi našim molitvam svoje priprošnje priložili. —
Drugič se bomo svetnikom močno prikupili, ako bomo njih
godove prav obhajali.  Sveta cerkev je vsaki dan v letu
večini ali vsaj enemu svetniku v čast odkazala; neklerim
je clo zapovedane praznike postavila, in naj bi vsem
svetnikom dolžno spoštovanje nesla, je ob enem vsim
svetnikom zapovedan praznik vsako leto pervega dne
Novembra postavila. O takih svetkih moramo svetnikom
v čast sveto mašo slišati, k pridigam se sniditi, presvete
zakramente s skesanim sercom prejemati, pobožno moliti
in druge dobre dela doprinašati. — Tretjič si bomo pri¬
jaznost in ljubezen svetnikov posebno tako naklonili, ako
bomo njih pobožno življenje radi premišljevali in njih
svete čednosti marljivo posnemovali.  Ze sveti Pavl je
Koriučane opominjeval, rekoč: v Prosim vas, po meni se
ravnajte , kakor tudi jaz po Kristusu .“ 1. Nor. 4, 16.
Tako, se mi zdi, tudi svetniki nam kličejo: Bratje! ki

150

ste še na svetu, po nas se ravnajte; pot smo vam poka¬
zali, hodite po njej, da bodete v našo družbo došli, in
da bomo vsi skupej večnemu Hogu nebeško slavo prepe¬
vali. Sveti Avguštin pravi, da Gospod je nam svetnike
za pomočnike dal, pa jih nam tudi v izglede predposta¬
vil, da ne bomo izgovora imeli, ako se pogubimo. Ako
so oni zamogli, se zveličati, zakaj bi pa mi ne? Ali bi
mi svetniških priprošenj vredni bili, ko bi se čisto nič
prizadjati ne hotli po njih živeti? ako bi kratko ne ma¬
rali za njih lepe izglede in svete čednosti? Sej tudi mi
take ljudi veliko ne cenimo, ki se naših lastnost nočejo
vdeležvati. Zatorej berimo radi življenje svetnikov in
pospešimo si po njih živeti, tako se jim dobro priporočili
bomo. -—

Glejte, kar sim bil predmet današnjega nagovora
zastavil, da hočem vam dokazati 1. da priprošnje svetni¬
kov veliko premorejo, in 2. vas podučiti, kako se jim
moramo priporočiti, sim tudi dopolnil.

Predragi kristjani! V šestem stoletji so se po Laš¬
kem in sosebilo v Rimu strašne reči godile. Velikih ne¬
viht in vednega dežja so se reke tako narastle, da Tibra
je vse bregove preskočila in vse Rimsko mesto pod vodo
djala. Nebrojno živine in ljudi je potonilo. Ko povodenj
odjenja, se huda kuga vname, in silno veliko ljudi po¬
mori. Sveti papež Gregor veliki je na Petrovem stolu
sedel. On si vse prizadeva ljudem pomagati in nagle
smerti jih rešiti. In ker ve, da kuga je kazen božja,
opominja Rimljane k pokori, ter jim pravi: „Rojmo se
šibe božje, ktere nismo hotli prej z resnično pokoro od-
verniti. Vsi smo v "strahu pred mečem božjega maše-
vanja. Smert prehiti bolezen, in preden se spokorili
zamore, grešnik umerje. Obžalujmo svoje grehe, ne
obupajmo, ker Rog nas opominja s šibo, da bi zgrevanim
grešnikom prizanesel." Sadaj napove tri procesije, za
odvernjenje šibe božje, pri kterih so tisto od sv. Lukeža
slikano podobo Marije Device okrog nosili, in litanije vsili

151

svetnikov prepevali. Ko so te molitve opravili, se jih je
Bog na priprošnje svetnikov vsinilil. Na tako imenova¬
nem angelovem gradu je sveti papež vidi! angela stati,
kteri je povzdignjen meč v nožnice vtaknil. To mu je
bilo znamnje, da božja šiba je odjenjala, in res, kuga je
nehala. V  večen spomin je pa sveti papež zaukazal, da
se ima vsako leto 25. aprila po katoliškem svetu procesija
deržati in litanije vsili svetnikov moliti, ter se jim pripo-
ročevati, naj bi oni za nas Boga prosili. To je začetek
bil današnje procesije, ktero sadaj zovemo procesijo sve¬
tega Marka.

Glejte, ljubi bratje! kako so takrat svetniki Rimlja¬
nom pripomogli božjo jezo ukrotiti, in hudo kugo od verni ti.
Sam Bog jim je na znanje dal, da je angela poslal, ki
je na videz božji meč v nožnice vtaknil. Grešniki smo
tudi mi, in božja šiba nad nami vesi. Nismo v stanu
božje jeze pokrotiti, ako svetniki s svojimi prošnjami v
naše molitve ne segnejo. Oh tedaj priporočimo se jim
vselej prav ponižno, kličimo jih v pomoč, pa prizadevaj¬
mo si po njih izgledih živeti, in oni, naši mili sobratje,
bodo za nas pred nebeškim Očetom tako serčno govorili
in tako ljubeznjivo prosili, da vse bomo dosegli, česar
za dušo in telo potrebujemo; in doklpr ne bomo tudi mi v
njih veselo družbo sprejeti, in z njimi vred nebeškemu
Bogu večno veličastno slavo prepevali. Amen.

Križev pondelik.

Česa moramo Boga prositi?

„ Prosite, in vam se bo dalo;  — zakaj slehern, kteri prosi,
prejme. 1,1,  Lukez XI. 9, iti 10.

SL je mili Jezus svoje 32. leto v Jeruzalem potoval,
pride mesca Marca v Betanijo, kjer ga je Marta pogostila;
od ondi pa stopi na oljsko goro, ktera je Betanijo od

152

Jeruzalema gradila, in na hribu dolgo časa pomoli. Po
dokončani molitvi pristopijo učenci, ter ga zaprosijo, naj
bi tudi nje moliti učil. In ljubeznjivi Jezus se ne pusti
dvakrat prositi, marveč hitro svoje prijatle „Oče nas“
moliti navadi; potem pa jim izusti besede, ktere smo v
današnjim prelepem svetem evangelji brali. — S temi
besedami je usmiljeni Jezus svoje učence napeljati hotel,
naj bi vselej stanovitni v molitvi bili, ker jim je povedal
priliko od prijatla, ki je o polnoči treh hlebov prosit šel,
in toliko časa terkal, dokler ni sosed vstal in zavoljo
nadležnosti mu dal, kolikor je potreboval. — S temi be¬
sedami je on pa tudi svoje nasledovavce v zaupanji v
pravo molitev vterditi želel, ker jih je zagotovil, da kdor
prosi, prejme, kdor iše najde, in kdor terka, se mu
odpre; ter je storil zopet priliko med pozemeljskim in
nebeškim Očetom in rekel: če ti hudobni očetje svojim
otrokom dobre darove dajati vedo, bo gotovo neskončno
usmiljeni Oče nebeški še veliko boljše milošine tim blago-
daril, kteri ga prosijo. — Tako sveti evangehV—

Dragi kristjani! Pač mora nam serce v ncderji vese¬
lja igrati, in vsi naši počutki nebeškega zaupa poskakvati,
ako mi svete evangeljske besede prav pomislimo. Naše
telesne in dušne potrebe so sicer silno velike; pa naj le
bodo, nebeški Oče je vsegamogočen, on nam še vselej
pomagati zamore; in on bo nam po svoji miloscrčni do¬
brotljivosti tudi pomagal, ako ga bomo s pravim stano¬
vitnim zaupanjem v pomoč klicali. /To je nam sam Jezus
obljubil, ker je velel: „ Prosite, in vam sc bo dalo;  —
zakaj, slehern, kteri prosi, prejme “  V Boga mi vse
svoje zaupanje stavimo, kaj ne? in zatorej smo se danes
tukej snidili očitno mu svoje potrebe pravit in ponižno za
pomoč ga prosit. Bodite potolaženi, on naših prošenj
zavergel ne bo.

Jaz vem, da vsakemu zmed vas kaj posebnega na
sercu leži, česar bi rad rešen bil, in rešen bo, ako bo
prav molil in mu k dušnemu zveličanju služi; pa ker mi
je znano, da združena molitev je Bogu jako všeč, hočem

153

vam razložiti , česa moramo Boga pred, vsem drugim
prositi,  in posebno s združeno molitevjo prositi. — Po¬
slušajte. —

o

v

Človek, kakor ga v solzni dolini sveta popotnika v
obljubljeno nebeško deželo vidimo, obstoji iz telesa in
duše. Po telesu je on na to zemljo navezan, in svoje
sreče tukej iše; po duši pa se nakviško dviga proti ne¬
besom, in nevenljivega blagostanja od Očeta -vse luči
pričakuje. Sam po sebi si pa nobeden prav pomagati ter
telesne in dušne sreče vdeležiti se ne more. Le vsega-
mogočni Bog, kteri je nam telo iz ila vstvaril in blago
dušo s svojo presveto sapo vdihnil, je zmožen z vsem
nas preskerbeti, česar za telo potrebujemo; le on je
vstani nam pripomagati, da naša duša večno veselje do¬
seže, po kterein nevtrudljivo hrepeni. In on bo nam v
slednjih zadevali pomagal, ako ga bomo prosili; zakaj
sam je rekel: „liliči me v pomoč na dan svoje stiske,

jaz te bom rešil, in ti boš mene častili  Ps. 49, 15.
Tudi Jezus je zagotovil, da „ karkoli bomo očeta v nje¬
govem imenu prosili , bo nam dalj 1  Jan. 15, 16.

Naše potrebe, v kterih bo nam Bog pomagati bla¬
govolil, ako ga prosili bomo, so po tem takem dvojne:
telesne in dušne. Na vprašanje : česa moramo Boga -z
druženo molitevjo prositi , je torej odgovor jasen. — Za
njegovo presveto pomoč v telesnih in dušnih stiskah ga
imamo ponižno nagovarjati.

Da se bomo mi z večjo gorečnostjo molitve popri¬
jeli, hočemo

I. svoje telesne potrebe presoditi, in te so:

1. Ljubo zdravje.  — „Boljše je zdravo telo od
neizmernih zakladov. Ni bogastva čez bogastvo zdra¬
vega života, 11  je že modri Si ra h rekel: 30, 15, 16. Ne
bom popisoval sreče zdravega človeka, da bi vas resnice
Sirahovih besed prepričal; ne bom vam pravil, kakšino
veselje njegovo serce presipa, kadar se o pomladi po ze¬
lenih logili sprehaja in cveteče rožice ogleduje, kadar se

154

poleti, ko je svoje dela dokončal, v hladno senco vse-
de, in sladko odpočiva, kadar v jesen dobro, zrelo sadje,
ki mu že od daleč mikavno diši, pobera in je, samo
rečem : Zdravo telo je naše naj dražji blago.  — Po¬
glejmo pa bolnega človeka. Na postelji on milo zdihuje.
Minute so mu ure, ure dnevi, dnevi mesci. On je sam
sebi nadležen, je strežiteljem nadležen in nadležen celi
.družini. G'e pa tudi iz postelje se izleče, vendar celi
svet nima zanj nobenega veselja. Slok se okoli vlači,
ne more delati, in tudi moliti ne. Bolezen ga povsod
tlači, in britko ga terpinči. Povejte, ali takemu kaj po¬
magajo kupi zlata? Pri vsem svojem bogatem premoženji
je vedno otožnega serca, med tem ko zdravemu revežu
pri njegovem uboštvu sem ter tje pa vendar razveselje¬
vanje se ponuja. Glejte, kolikanj je ljubo zdravje vredno.

Kdo je pa gospodar našega zdravja? Edini Gospod
Bog. Je že res, da mi moramo skerbno bolezni se var-

vati, in z zmernim zavživanjein božjih dari smo si v

stanu telesno moč krepčati in dni življenja si zdaljšati;
pa dobro si moramo zapaziti, da „On je Gospod, ki mori
in oživlja, ki h smerti pelje in od nje odpelje .“ 1. kralj.
2, 6. „On rani in celi , on vdari in njegova roka bo
zdravje dala. u  Job. 5. 18. Ozrimo se na Jezusa, koli¬
kanj bolnikov je on čudovitno ozdravil, ki so se k njemu
bližali. Pa dobro si zapomnimo, da jih je le takrat
ozdravil, ko so ga zdravja prosili. — Ljubega zdravja
tudi mi za telesno blagostanje potrebujemo, ako je tedaj
zmed vas kdo bolan, naj vboga modrega Si ra h a, ki mu

veli: „Sin, v svoji bolezni ne zaničuj samega sebe;

marveč prosi Gospoda, in on te bo ozdravil Sirah.
38, 9. Kteri ste pa zdravi, prosite ga, da bi vam vaše
zdravje čedalje bolj vterdil, in v prihodnjič vas pred bo¬
leznijo milostljivo zavarval, naj bi vi dolžnosti svojega
stanu vselej dopolniti zmožni bili. —

2. Druga telesna potreba je vsakdanji živež.  —
Telesno zdravje je zares velik dar božji, ali nič menj
spodneji ni vsakdanji živež. Brez vsakdanjega kruha je

155

človek na zdravem bolan. Tega smo v sadanjjh časih
prepričani. Oh kako žalostno je vid iti, kadar ljudje,
ki po potili iu cestah lakote omedleni doli cepajo in s
smertjo rinejo; kako serce boli, kadar nedolžni otročiči
očeta kruha prosijo, in on ga jim nima podariti; kdo bi
otožen ne bil, kadar lačen berač pred hišnimi vrati
milo zdihuje, in mu nimaš kaj podariti, da bi se otešal
in okrepčan naprej koračil? Tako potreben je nam vsak¬
danji živež.

Tega pa nam sam Bog podariti zamore. Od njega
je Uavid prepeval, rekoč: „V tebe, o Gospod! so vsili
oči obernjene, in ti jim daješ živeža o pravem času.
Ti odpreš svojo roko, in vse živeče stvari s svojim bla¬
goslovom polniš.“  Ps. 144, 15—16. Človek zamore ko¬
pati in sejati, pa zastonj se bo trudil, ako mu Bog dela
požegnal ne bo. Le Bog je tisti, ki vsem rastlinam moč
daja sad donesti; le on je tisti, ki v svoji oblasti vse
elemente ima, in jih zaderži, da našemu polju ne škod-
vajo, in kmetu spod šerpa žetve ne odnesejo, ter zrelega
grojzdja v prah ne potolčejo.

Za to pa ga moramo prositi. V tem je nas sam
Jezus podučil, ker je nam velel prositi: „Daj nam dans
naš vsakdanji kruh. a  — Moram pa doložiti, da Jezus
nas ni učil druzega prositi kakor vsakdanjega kruha, to
je, kar vsak dan za živež in obleko potrebujemo;
zatoroj bi se mi nespametno obnašali, ako bi ga za ve¬
liko premoženje in kupe zlata ali srebra nagovarjali. Za¬
dosti je nam vsakdanji kruh. Ako imamo živeža in obleke,
bodimo zadovoljni; zakaj kdor hoče obogateti, pade lahko
v Satanove zanjke. Zatorej recimo vselej z modrim :
Uboštva in bogatije ne daj mi, o Gospod; marveč le to
mi podari, česar vsak dan potrebujem.  —

, 3. Tretja telesna potreba je lep mir v deželi, so¬

seski in družini.  — Ljubo zdravje in vsakdanji kruli sta
nam v pozeineljskem življenji zelo potrebna, pa pravo
telesno srečo še le lepi mir doverši. Da, zdravje in živež
nam dobro ne tekneta, ako miru nimamo, in kmalo se od

156

nas poslovita. Kadar vojska v deželo prihruši, seboj
večidel tudi bolezni in lakot pripelja. Sovražnik nam
polja pohodi, žito pomandra, vinske tertice in sadnje
drevesa poseka, večkrat tudi pohištvo požge in živino
podavi ali odpelja. Za njim se pa kužne bolezni prikla¬
tijo, in kar jih je sovražnikovim mečem odšlo, pa ta
vojskina pajdašnica pomori. Glejte veliko nesrečo. —
Pa skorej ravno tako nesrečni smo, ako v soseski ali pa
clo v svoji družini miru nimamo. Jeza in ihta nad nemir¬
nimi sosedi in nepokojna družina nam telesno zdravje
podjedate, vsakdanje jedi nam prav ne teknejo, nikoli
hladnega serca nimamo, nam se zdi, kakor da bi med
divjimi zvermi stanovali. Ali zamore v taki okolišini člo¬
vek kdajkoli vesel biti? Terdirn, da brez lepega miru
prave sreče ni.

Kdo pa zamore nam mir v deželo, v sosesko in v
družino vpeljati? Edini Gospod Bog. On je vsegamo-
gočni vladar narodov in njih poglavarskih kraljev, on je
gospodar vsili človeških sere in krotitelj nemernežev; v
svoji roki derži osode prevzetnih vojvodov, prenapetih
sosedov in svojoglavnih udov posamesnih družin. Ako ga
pobožno prosili bomo, bo duha miru vsem poslal, našo
domovino, naše vasi in hiše pred ljutimi rogovileži zavar-
val. V tem nas poduči prerok Jeremija, ker pravi: pišite
miru za mesto , v ktero sim ram preseliti se storil, in
prosite Gospoda ■:zanj ; zakaj v njegovem miru bo vaš
mir. u  Jer. 29, 7. Sam Jezus je nam v tej zadevi lep
izgled zapustil, ker je za mir in edinost svojih učencov
takole očeta prosil: »Sveti oče! obderM vse, ktere si
meni dal, v svojem imenu, da bodo eden med seboj,
kakor sva midva. u  Jan. 17, 11. Prav je, da si mi za
mir veliko poskerbimo, in takega med nami obderžati ne-
kterekrat tudi od svojih pravic enmalo popustimo; lepo
je, da včasih raji škodo voljno poterpimo, kakor za ma¬
lenkosti se preperamo in nasprotnike dražimo; pa vender
gotovo je, da pravi mir nam le Bog podariti zamore,
kakor on sam govori: ».Jaz sim Gospod in druzega ni,

157

jaz naredim luč in stvarem temo, jaz podelim mir in
vpeljem hudo: Jaz Gospod vse to storim. u  Iza. 45, 6—7.

Glejte tedej za ljubo zdravje, vsakdanji kruh in
lepi mir moramo Boga z druženo molitevjo prositi. Te so
tiste telesne potrebe, ktere nas pred vsem drugim tlačijo.
In mi smo za te k Bogu vpili, ker smo v svetih litanijah
izgovorili: Kuge, lakote in vojske  — reši nas o

Gospod! —

Vender pa s tem nismo svojih prošenj za vse, kar
nam v tem pozemeljskem življenji potrebnega stane, pred
božji prestol položili; Jezus pravi : „ Išite naj poprej

božjega kraljestva in njegove pravice, in vse drugo bo
vam priverženo/‘  Mat. 6, 33. Mi imamo od telesa še
jako imenitnejo dušo, ktera tudi nebeških dobrot zaželuje,
in za svoj osrečevavni blagor in duhovno življenje od
Očeta vse luči raznih d ari potrebuje. — Da bomo za
svojo dušo vedili česa Boga prositi, hočemo

II. dušne potrebe presoditi, in te so:

1. Pravo razsvilljenje.  — Slabo s človekom stoji,
kleri pravega razsvetljenja nima; vse njegove misli in
želje so le v ta svet zatelebane, za svete reči on ne po¬
ni a ra , nebeških naukov ne zastopi, kar je pobožnega, se
ga ne prime, povsod se on kot nespametna živina ob¬
naša, in božjih zapoved ne derži. Slabo s takim člove¬
kom stoji. Krivice se okoli takega kopičijo, krive prisege
ga povsod spremljajo, vsaki sosed se ga boji in nobeden
mu kaj zaupati ne more. On je divjak v človeški podobi,
je sramota človeške nravnosti, je smrad v keršanski vasi.
Od lakih je pisano, da se med seboj pogovarjajo: „poj—
dimo, tlačimo pravične, ki so našemu življenju nasprotni,
preganjajmo jih, pokradimo jim premoženje, umorimo jih,
ničesar se ne bojmo; bomo vidili, kdo se bo nam zoper¬
stavljal.^ Gorje takim dušnoslepim ljudem, in vsakemu
gorje, kdor ima s temi kaj opraviti. — Razsvitljcnje je
torej nam potrebno, naj bi večne resnice prav razumeli,
in po božjih zapovedih živeti zamogli.

Pravo razsvitljenje pa nam le Bog dati zamore; za-

158

kaj pri njem je vsa neograjena luč, ni spreobernjenja in
tudi ne sence kakšnega preobračanja. On je v stanu iz
teme, ki našo zastopnost obsenči, svetlo luč izpeljati, in
našo razumnost zjasniti, da spoznamo njegovo presveto
voljo in kar naše zveličanje pospeši. To je David že
dobro vedil; zato je prepeval: „Gospod je moje raz-
svitljenje in moje zveličanje, kterega se bojim?“  Ps.
26, 1. Pa je tudi prosil, rekoč: Razsvetli me, o Go¬

spod, in jaz bom razsvetljen.  — Mi razsvetljenja potre¬
bujemo. Prositi ga moramo, kakor nas sveti Jakop uči:
v Ako kdo zmed vas modrosti potrebuje, naj prosi Boga,
kteri vam obilno da, in nikomur ne oponaša, in bo
njemu dana.“  Jak. 1, 5. Sam Jezus je v tej resnici naš
izgled, ker je za svoje učence in za vse pravoverne
Doga za razsvetljenje molil in po današnjem svetem
evangelji izustil, da nebeški Oče bo dal dobrega duha
tem, kteri ga prosijo.  —

2. Druga dušna potreba je očiševanje.  — Razsvet¬
ljenje bi nam brez očiševanja malo hasnilo za dušno srečo.
Kaj bi nam pomagala visoka modrost v zveličavnem na¬
uku , h čemu bi nam bilo vse božje zapovedi dobro
poznati, zastopiti in v glavi jih deržati, ako bi pa svojo
vest z grehi omadežano in serce s hudobijami napolnjeno
imeli? Očišenje od grehov je nam zelo potrebno5 le ono
nas Bogu ljube stori, le tako vtegnemo dediči nebeškega
kraljestva postati in večno živeti. Kadar božji duh na¬
šemu duhu spričuje, da smo v popolni prijaznosti božji,
kadar se naša vest čisto čuti in serce se neomadežano
zave, takrat naša duša resnično živi, neko sladko veselje
nas navdaja, od kterega grešniki nič ne vedo, in pravo
srečo zavživamo, ktera se ne da popisati, ampak le ob¬
čutiti. Glejte, tako je nam očišenje potrebno.

Res je, da si moremo za očišenje sami veliko pri-
zadjati, in kadar smo v greh zabredli, nimamo pokore
odlašati. Pa kdo si sme pri naj ostrejši pokori reči,
moji grehi so mi odpušeni? Jeli te smo v stanu brez božje
pomoči pravo grevengo nad svojimi grehi zmoliti in jo v

159

sercu čutiti? Smo le zmožni se zadostojno pokoriti in
brez božje milosti groba se znebiti? Nikakor. Sam Bog
nas očistiti zamore , in on bo to storil, ako ga bomo po¬
nižno prosili. — Glejte Davida, noč in dan se je svojega
greha pokoril, pa je vender rekel: ,, Moj greh mi je
vedno gred očmi. u  Ps. 50, 4. Zato je pa nevtvegama v
Boga klical: „ Vsmili se me, o Bog , po svoji veliki milo¬
sti , operi me bolj in bolj moje krivice , in očisti me
moje pregrehe Ps. 50, 1. 3. Tako moramo tudi mi de¬
lati, in Gospod Bog, ki je po preroku rekel: Spreober-
nite se k meni, in jaz se bom k vam obernil,  bo nam
brez dvombe milost storil, ter nam pomagal popolnoma
se vsili grehov očistili. —

3. Tretja dušna potreba je posvečenje.  — To v
tem obstoji, da mi, dokler na svetu živimo, vedno v lju¬
bezni božji in sveti pravičnosti napredujemo. Po tem
takem je očišenje perva stopnja k posvečenju, in nič bi
nam ne izdalo dans se greha oprati, ako bi se jutri spet
vmazali; le posvečenje je naš pravi cilj in konc, kterega
moramo vselej pred očmi imeti, in z vso močjo zanj se
boriti. K temu nas opominja sveti Pavl, ker pravi: „To
je volja božja, vaše posvečenje .“ 1. Tes. 4,3.  In sveti
Peter vzrok doloži rekoč: Vi imate v vsem vedenji

sveti biti; zakaj pisano stoji: sveti bodite, ker sim jaz
(GospodJ svet. cl  1. Pet. 1, 15.

Pa, moj Bog! kdo se zamore vsega dušnega madeža
varvati? Ako se naj pravičniki sedemkrat na dan Bogu
zameri, kako se bo pa nam slabim stvarem godilo? Kaj
hočem tukej reči? Bomo le zamogli po dolžnosti v po-
češenji ostati in se za večni venec pospešiti? Odgovorim:
da, pa le z božjo pripomočjo. V njem je vsa naša zmož¬
nost, ž njim smo vse storiti v stanu; po njem smo nez-
magni. Ako Gospod naše dušno premoženje, posvečujočo
gnado, varje, nobeden nas okradel ne bo, v miru bo naš
zaklad, posvečenje, in pod njegovim varstvom ga bomo-
še pomnožiti zamogli. Za tako pripomoč moramo pa Boga
brez prenehanja prositi. In On, ki je svojega Sina nam

160

v očišenje poslal, bo nam tudi moč podelil posvečenje
dognati; svetega Duha bo nam podaril, ki bo nas slabe
podpiral, pred padcom v poprejšnje grehe varval, in na
poti v zveličanje krepčal, dokler ne pridemo pred njegov
tron, kjer je nam večno stanovanje pripravljeno.

Glejte tedaj česa moramo Boga pred vsem drugim
s združenimi molitvami prositi: 1. za telesne potrebe,

ktere so : ljubo zdravje, vsakdanji kruh in lepi mir;
pa še le bolj 2. za dušne potrebe, ktere sim vam naštel,
da so: razsvetljenje, očišenje in posvečenje.

Ljubeznjivi kristjani! V  petem stoletji po Kristuso¬
vem rojstvu je Gospod Bog Daufmsko deželo,  ki na
Francoskem leži, z velikimi stiskami poljubval. Naj per-
vič je sovražnik v njo prihrušil, jo je z, mečem in ognjem
strašno poškodval. Kinalo je suša pritisnila, da vsi stu¬
denci so vsahnili in drevesa so pomirale. Sadaj pa še
povodnjc nastopijo, reke in potoki so brege prestopili,
vse rodovitno zemljo seboj odnesli in deželo pušavi ena¬
ko pustili. Revšina ljudi je bila neizmerna. Povsod se
je slišal jok in stok ubogih, ki so lakote merli. Olo
divje zveri, ki po gojzdih niso več živeža dobiti mogle,
so v vasi zahajale in trupla ljudi iz potov in grobov
odnašale. Svetemu Mamertu, ki je bil škof v deželi, se
je nesrečni ljud v serce smilil. On je sklenil božjo jezo
z molitvami krotiti, skliče opešano ljudstvo vkupej, ter
jim očitno reče: „Stiske, ktere nas zadevajo, so nasledki
našega razujzdanega življenja; so božje šibe za naše
pregrehe, so svarila podobne unim, s kterimi je Bog
nekdaj Sodomljane in Ninivljane opominjal. Sodomijam’
se niso hotli poboljšati, zatorej so bili končani. Niniv-
Jjani so se bili spokorili, in Bog jim je prizanesel. Ali
ne slišite, da vsi elementi, ki so se zoper nas zaprisegli,
nam vpijejo: Poboljšanje, molitev, pokora.  Da, vi sli¬

šite te glasove, ki nam z nebes donašajo, kaj imamo
storiti, da si zopet milost božjo naklonimo." Sveti škof
jim je napovedal tri procesije. A r so ljudstvo se je v te

161

združilo, s združeno molitevjo so v božjo milost klicali,
in Gospod se jih je usmilil in s stiskami odjenjal. To je
bil začetik današnjih procesij, ki se sadaj po celem ker-
šanskem svetu opravljajo.

Moji bratje! poglejmo okoli sebe. Ali nismo tudi
mi v enakih stiskah, kakor so bili pravoverni v daufinski
pokrajini? Jeli de ne čutimo na telesu in duši svojih ve¬
likih potreb? Zdi se mi, da ste tega prepričani. Reči
pa vam tudi moram, da naše razujzdano življenje je
pervi vzrok naših nesreč, in da naši grehi so božjo pre¬
kletstvo na zemljo posilili, ter nji rodovitnost odnesli.
Obernimo se nazaj k Rogu, in prosimo ga s zgrevanim
sercom, da bi nas še ne končal, ampak čas se prav
spokoriti nam dal. Prosimo ga za ljubo zdravje, da bi
ložej spokorne dela doprinašali; prosimo ga za vsakdanji
kruh, da bi zamogli nedolžne otročiče prerediti in še
ubogim kaj živeža podeliti; prosimo ga za lepi mir, naj
bi v božji službi nadlegovani ne bili. Pa še le bolj go¬
reče ga za pravo razsvetljenje nagovarjajmo, naj bi svoje
dušne zmote spoznali in njegovo sveto voljo jasno raz¬
umeli; nagovarjajmo ga za njegovo milo pomoč, da bi
svojih grehov prav se očistili in v vednem posvečenji
zanaprej živeli. Prosimo ga za vse to, in svesti si bo¬
dimo , da dosegli bomo. Tisti ne laže kteri je rekel:
„ Prosite , in vam se bo dalo ,“ temuč njegove besede ve¬
ljajo , da ..slehern , kteri prosi, prejme.“  Amen.

Križev torek.

Kako moramo Boga prositi?

„Veliko premore stanovitna molitev pravičnegaJakop V. 16.

Il^veti apostel Jakop nam v današnjem listu prav lepe
nauke naznani, kaj imamo storiti, da bo Gospod Bog
naše molitve uslišati blagovolil; on nam nasvetuje, da se

U

Praz. ogov.

162

moramo naj prej opravičiti; zato nam veli svojih grehov
se eden drugemu spovedati in eden za druzega moliti.
Nadalje pa sv. Jakop še ukaže, da, ako bi se med nami
sosed znajdel, ki je pot resnice zapustil in grehu se
vdal, ga imamo opominjati in posvariti ter njegovo dušo
smerti rešiti; tako se bomo Bogu dobro prikupili, da bo
naše molitve raji uslišal. V izgled nam apostel pa
še preroka Elija predpostavi, kteri, ker je bil sam
že pravičen in je še hudobnega kralja Ahaba, ki je
bil pravega Boga zapustil in maliku Balu služiti začel,
po dolžnosti svaril, je zatorej pred nebeškim Očetom
toliko veljal, da njegove molitve so bile vselej uslišane,
tako da, ko je on iz serca molil, da bi ne bilo dežja na
zemljo, ga resnično tri leta in šest mescov ni bilo, in
ko je spet molil, da bi nebo dež dalo, je kmalo dežilo,
in zemlja je rodila svoj sad. Glejte resnico, da veliko
premore stanovitna molitev pravičnega.

Ljubi kristjani! kako se bo pa nam godilo? Ali
bodo naše molitve oblake prederle in Boga naklonile nam
milost storiti? Smem reči: da, zakaj, akoravno nismo
še vsi opravičeni, pa svoje grehe iz serca obžalujemo
ter se želimo poboljšati; in akoravno smo dosihdob svoje
od resnice zašle brate v keršanski ljubezni svariti za¬
nemarili, se tega serčno kesamo in vprihodnjič to dolž¬
nost na tanjko doveršiti zaobljubimo. Po tem takem le
povzdignimo svoje serca k Bogu vse milosti, on gotovo
naših molitev zavergel ne bo; zakaj pisano je, da molitev
tega, ki se ponižuje, oblake predere, in se ne umiri,
dokler se nebeškemu prestolu ne približa, in od ondi
ne odstopi, dokler je najvikši blagovolno ne usliši.
Sirah 35, 21. '

Ker sim vam včeraj povedal, da imamo Boga za
telesne potrebe, ljubo zdravje, vsakdanji živež in lepi
mir; in pa za dušne dobrote: razsvetljenje, očišenje ter
posvečenje s združeno molitevjo prositi; sim pa dans na¬
menil vas zastopno podučiti: kako moramo Boga prositi,
da nas bo uslišal. — Poslušajte.

163

Vera, Upanje in Ljubezen, te tri božje čednosti
visoke nebesa s zemljo vežejo ter človeka z Bogarn
edinijo. Vera nam pravi: Bog je vsegamogočen, on za-
more povsod pomagati; tako človeku lestvico prot nebesom
postavi. Upanje reče: Bog je zvest in neskončno dober,
on bo gotovo pomagal; tako človek po lestvici do nebeš¬
kih vrat korači. Sadaj ljubezen pristopi in izgovori: Bog
vse svoje prijatle preserčno ljubi in jim hoče vselej po¬
magati; na to prejme človeka za roko, z drugo nebeške
vrata odpre, in ga pelje pred božji sedež, ter ga Iju-
beznjivemu očetu milo priporoči. Glejte tedaj s temi
božjimi čednostmi oboroženi imamo moliti, in Gospod Bog
naših prošenj nikakor zavreči ne more. Zatorej rečem:

1. Jp' moramo prositi s pravo vero v Boga.

Pridni otroci svojemu očetu vse verujejo in kar jim
on obljubi, za tako čisto resnico derže, da se jim zdi,
kakor bi očetov dar že v rokah imeli, in samo še mislijo
in snujejo, kam bodo zaželeno darilo shranili in kako
ga prav obernili, da bi dobremu očetu dopadli. Ali kaj
pravim od otrok? Ako bi nam mogočen kralj sveta svojo
besedo zastavil, da hoče nam dati velik kup zlata za
njemu storjeno službo, ktero nam napove, jelite mu
bomo verovali, in postrežbo z vso močjo mu opravili? —
Sin božji je nas zagotovil, in je nam svojo presveto
besedo dal, da nebeški Bog bo nam vse dal, čegar ga
prosili bomo; on je tako le rekel: »Resnično, resnično
vam povem; kar bodete Očeta v mojem imenu prosili,
bo vam dal.“  Jan. 16, 23. Kaj, bomo li nad tem dvomili?
bomo li Bogu manj vervali kot otroci svojemu pozemelj-
skemu očetu, kot podložni svojemu dobremu kralju?
Nikakor, tako bi se mi Bogu slabo prikupili, in vredni
bi ne bili, da bi nam podelil, česar ga prosimo; zakaj
on je rekel: „Karkoli bodete v molitvi prosili in vero¬
vali, bodete dosegli.“  Mat. 22, 21. In sveti Jakop nas
poduči in pravi: „Slehern naj prosi v veri brez dvombe,
kdor dvomi , je podoben morskemu valov ju, kterega veter
giblja in sem ter tje goni .“ Jak. 1, 6. Glejte tedaj s

11 »

164

pravo vero v Boga moramo moliti, in le tako, ako bomo
verovali, da bo nam dal, česar ga bomo prosili, bomo
resnično prejeli.

Te resnice še bolj se prepričati odprimo sveto pis¬
mo, in ondi najdemo obilno izgledov, da molitev, ki se s
pravo vero v Boga opravlja, vse zamore. — Judita je
sklenila Holofernu glavo odsekati in svojo domovino so¬
vražnika rešiti; pa predenje meč v roke prijela, silneka
usmertiti, verno pomoli, rekoč: „ Pokrepčaj me Gospod,
Izraelov Bog.“  In uslišana je bila. — Jonas je hotel
pred Bogam uteči in se je po morji odpeljal. Pa na
morji je vihar vstal. Jonas je bil v vodo verzen, in
morski som ga je živega požerl. V trebuhu velike ribe
je na Boga se spomnil in veroval, da le on ga zamore
pogina oteti. S terdno vero je Boga v pomoč zaklical
in riba ga na suho pljune. — Izraelci so zoper Boga
grešili, Gospod jih je sklenil končati, pa Mozes seje
s terdno vero k Bogu obernil in za nje prosil. Gospod
jih ni vdaril, dokler je Mozes molil, zatorej mu reče:
Ne moli za to ljudstvo. Pripusti mi, da se moja jeza
zmašuje.  Pa Mozes od molitve ni jenjal in Gospod se
zmaševati ni mogel. — Poglejmo v sveti evangelji: VKa-
farnau je neki stotnikov hlapec bolan ležal, mertvouden
je bil. Stotnik zasliši, da se Jezus bliža, terdno verje,
da on bi mu zamogel hlapca ozdraviti in ga zanj prosit
pošlje. Mili Jezus se koj proti stotnikovi hiši napravi.
Kadar vojaški predstojnik zve, da Sin božji mu hoče
v hišo priti, stopi pred vrata in mu reče: „Gospod ni-
sirn vreden, da greš pod mojo streho, temuč reci le z
besedo, in moj hlapec bo ozdravljen." S tako vero
je on Jezusa za zdravje hlapcu prosil; sam Jezus se je
nad njim čudil, ter mu reče: Pojdi, in kakor si veroval,

tako se ti zgodi. In hlapec je bil tisto uro ozdravljen.—

Toliko zamore molitev, ki se s pravo vero v Boga
opravlja. Zato je rekel sveti Marka pušavnik, da božjo
milost nam nakloniti ni od molitve nič močnejšiga. In
modri Tertuljan molitvi vsegamogočnost prilastuje in reče:

165

„Ker je molitev vsegamogočna, edina vse zamore. u  In
če pomislimo, da Jozue je ž njo sonce na nebu ustavil,
in sveti Gregor čudodelnek hrib prestavil, ne bomo stva-
rice nad tem dvomili. Pa le v terdni veri molitev svojo
moč ima, zakaj Jezus je rekel: „ Imejte vero v Boga.
Resnično vam povem , da kdorkoli gori poreče, vzdigni
in polom se v morje, in ne bo v sercu dvomil, ampak
veroval, da se bo zgodilo, kakor bo rekel. Zatorej vam
rečem, karkoli bodete molili in prosili, verujte, da bo¬
dete prejeli, in zgodilo se vam bo.“  Mark. 11,22—25. —
II. Mi moramo s terdnim zaupanjem v Boga
prositi.

Gospod Bog ni sicer nobenemu kaj dolžan; pa po
svoji neskončni dobroti in milosti je nam vselej pomagati
obljubil, ker je po preroku rekel: Blagoslovljen bodi mož,
ki v Gospoda zaupa. 11  Jer. 17, 7. In po svojem Sinu se
je tako rekoč zaprisegel, da bo nam vse to dal, česar
ga bomo v Jezusovem imenu prosili. On pa ni kakor
človek, da bi lagal; tudi ne kakor žloveka sin, da bi se
premenil; kar je rekel-, bo storil; kar je govoril, bo
spolnil; Bog Oče se je v naše molitve tako zavezal, da
po besedah svetega Avguština vsaki, kteri ga s terdnim
zaupanjem prosi, doseže, česar ga prosi; kdor pa stano¬
vitnega zaupanja nima, tudi ne prejme, česar poželi. Za¬
torej je ta svetnik tudi rekel, da prav živeti zna le tisti,
kdor prav moliti zna.

Glejte spričevaven ižgled. Kralj Aza je imel vojsko
z Etiopcom Caratom. Sovražnik je bil veliko močnejši od
njega, vender se ga Aza ni vstrašil, v Boga je terdno
zaupal in pred bojem takole molil: Gospod! ti se ne

zmeniš, ali je moč manjši ali veči. Pomagaj nam Go¬
spod, našBog; ker na te se zanesemo, in v tvojem imenu
smo se proti nezmerni vojski vzdignili. Ti si naš Gospod
Bog, ljudje ne bodo nič zoper tebe opravili. — In ta za¬
upa polna molitev kraljeva je bila uslišana. Boj se je pričej,
in sovražnik je bil premagan. — Odprimo sveti evangelji.
Tudi ondi najdemo, da vsaka zaupna prošnja je bila

166

uslišana. Neka žena, nam pove evangelist, je že dva¬
najst let na kervotoku terpela , povsod je zdravnikov
iskala in kar je premoženja imela, za zdravila potrosila.
Nihče ji ne pomaga. Sadaj zasliši, da je Jezus v mestu
in gre Jajrjevo mertvo hčerko k življenju obudit. Ta si
misli sama pri sebi: „ako bi se mogla le roba njegovega
oblačila dotakniti, zaupam, da ozdravela bom/ 1 ' Med mno¬
žico, ki je za Jezusom šla, se vmesi, skoz ljudstvo rine
in se mu bliža skrivaj njegovega oblačila se dotakne.
Mili Jezus se oberne, vpraša, kdo se ga je dotaknil;
žena se ne more prikriti, pade pred njega na kolena, in
mu obstoji svojo bolezen in svoje zaupanje. Jezus jo po¬
tolaži in ozdravljena se je domu vernila.

Tako storimo tudi mi, ako hočemo, da bodo naše
prošnje uslišane. Molimo s terdnim zaupanjem v Boga;
zakaj takošna molitev tolikanj pri Bogu zainore, da ga
posili, nam take dobrote podariti, kterih bi nam nikoli ne
podaril, ko bi ga zaupno ne prosili. — Vendar pa nimamo
nikakor svojih zaupov v svoje zasluge staviti; če smo tudi
po zmožnosti svoje dolžnosti dopolnili, smo le nevredni
hlapci pred nebeškim Očetom; marveč vse svoje navade
moramo na Jezusa operati, kteri je Bogu za nas zadostil
in pot k Očetu nam razklenil. Brez njega bi nič ne
dosegli, on je naše upanje uterdil, in sadaj po njem vse
zaupati smemo. —

3. Mi moramo prositi z gorečo ljubeznijo.

Ljubezen nam veli se ifogu popolnama v službo
darovati, vse misli in želje in djanje mu pokloniti, povsod
in vselej le za božjo čast se ponesti; zraven tega pa nam
ljubezen še naloži našemu bližnjemu zavoljo Boga vse
dobro storiti in vse neljudno mu po mogočnosti odverniti.
Z gorečo ljubeznijo moliti se po tem takem pravi: ne-
omadežano serce imeti in to k Bogu povzdigovati, čist
jezik hraniti in v čast božjo ga vpreči, nedolžne roke
obderžati in proti nebesom z njimi moleti; hoče reči: svo¬
jega bližnjega, bodi si prijate! ali sovražnik, z dobro¬
tami osipljati in le Boga za povračilo nagovarjati. Take

167

z ljubeznijo opletene molitve so Bogu zlo dopadljive;
zakaj le ljubezen ' nam in našim delom pravo vrednost
daje, in sveti Janez govori: „ako nam naše serce ni¬
česar ne očita , imamo zaup v Boga, in karkoli bomo
prosili, prejeli bomo od njega; ker njegove zapovedi
derkimo in spolnujemo, kar mu je dopadljivo Jan. 3,
21 — 22. „Oči Gospodove so pa na pravične , in nje¬
gove ušesa na njih molitve obernjene Ci  nas zagotovi
prerok David. Ps. 33, 16.

Ali jojmene! kje najdem take kristjane, ki bi smeli
reči, da z ljubeznijo presunjeni molijo? Kje so tisti, ki
Boga iz celega serca, iz cele duše, z vso pametjo in z
vso močjo ljubijo? Svete božje zapovedi! ako bi se ve
oglasile in povedale, kako malo ste spoštovane, ako bi
ve zinile in očitno vse tiste tožile, ki vas sramotijo, bo¬
jim se, da eden med nami bi se ne naj del, kteremu bi
vi pravde ne ovesile. In ko bi še do bližnjega razžaljena
ljubezen pretisnila, strašne reči bi mi slišali, nam bi
pred sodnikom, ki bi med nami in sveto ljubeznijo razsoditi
imel, obstati ne bilo. Zatorej pa tudi naših molitev Go¬
spod Bog blagovoliti ne more. Prosim, kako jih bo bla¬
govolil, ker iz pravega serca ne izhajajo? kako jih bodo
angeli nebeški pred božjim sedežem v zlati posodi dol
polagali, ker niso s sveto ljubeznijo zlepšane? kako bo
nebeški oče nam delil, česar ga prosimo, ker ga vsaki
dan razžalimo in njegove druge otroke, ki so naši bratje,
sovražno preganjamo, tlačimo in dušno morimo? On ljubi
le svoje prijatle, mi pa njegovi prijatli nismo, zatorej
nam ljubezen do njega pot gradi. On le usmiljenim mi¬
lost zagotovlja, mi pa smo neusmiljeni, in se njegove
milosti nadjati ne moremo.

Ne tako, bratje moji! ne tako. - Poglejte Tobiata.
On je Boga nad vsem ljubil in zvesto njegove zapovedi
deržal; sam sebi si košček kruha prikratil, in ga ubozim
podelil, skrivaj se je po noči iz hiše ukradel, merliča
zakopati, vsakemu je dobro storil. Goreče je molil, in
ker je njegova molitev z božjo ljubeznijo sklenjena bila,

168

ga je angel Rafael obiskal in mu rekel: tvoje molitve sim
pred Gospoda donašal in sadaj sim poslan tebi povedat,
da pri Bogu si milost dosegel, in rešen si svojih nadlog;
zakaj boljši je molitev s postom, in milošino, kakor
zaloge zlata spravljati, ona nam milost božjo nakloni
in večno življenje deli.  Tob. 12. To stori pa le tista
molitev, ki je z gorečo ljubeznijo opravljena. —

Tako torej moramo Boga prositi: 1. s pravo vero;

2. s terdnim zaupanjem; in 3. z gorečo ljubeznijo, in
svesti si bodimo, da naše molitve bodo uslišane.

Ljubeznjivi kristjani! V pretečenim stoletji je božja
roka neko vas v Amienski okolici na Francoskem več let
zaporedama s slabimi letinami poljubovala. Večkrat so
vaščani zoper božjo previdnost mermrati jeli. Ondašnjega
duhovnega pastirja je serce bolelo, in serčno jih je to¬
lažil ter zagotovljal, da to je le božja skušnja, ter jim
je dober izgled pred oči postavljal. Sadaj pa vender
leto nastopi, v kterem se je bilo nadjati, da revšina je
pri kraji; zakaj tako lepo je vse na polji cvetelo, in
žito tako bogato zorilo, da veselja je ubogim kmetom
serce igralo. Križev teden napoči in gosp. fajmošter vse
ovčice k navadnim procesijem krepko povabi. Pervj dan
se obhod po polji derži. Veselo so litanije vsih svetni¬
kov prepevali, in duhovni pastir je svoje pravoverne v
lepem ogovoru od božje dobrote prav keršansko pokrepčal.
Drugi dan se obhod po drugem polji k daljni cerkvici
napravi. Sonce gorko vžiga in vročina je bila pekoča;
vender je prava vera, terdno zaupanje in goreča ljubezen
vse vaščane gnala očitne molitve se vdeležit. Se niso do
cerkvice dospeli, kar temen oblak nad nebom priplava in
' sonce zakrije. Zrak je bil miren, vender listje na dre¬
vesih hitro miglja. Vsi se prestrašijo in tudi fajmoštru
se serce plaši, pa, ker je bil mož pravega duha, še
bolj ginjeno zapoje „Kirie elejson.^ Sadaj v debelih kap¬
ljah nekej dežja pade. To je bilo gotovo predznamnje
strahovitne toče. ,,Otročiči moji!“ jim stari fajmošter

169

reče, „ pokleknimo, povikšajmo svojo gorečnost, če je
božja volja, nebeški Oče bo nas nesreče'otel. Če pa nas
zopet vdari, poterpimo, njegova sveta volja se zgodi/'
Reče, poklekne, in iz globočine serca zapoje: ^Kriste
usliši nas.“ Ali veter potegne, na nebu pobliskne, za-
gromi, blizo tresi, in taka toča se z oblakov izsuje, da
v kratkih minutah je vso polje pokončano. Mislite si jok
in krič in vpitje vsili ljudi. Komej so v cerkvico zbežali.
Debele solzice so se po starem licu pobožnega fajmoštra
vderale, pa od molitve ni jenjal. Ko se je ploha sprele¬
tela, svoje ovčice serčno nagovori, jih tolaži in božji
volji se vdati jim priporoči. Sadaj se proti domu napra¬
vijo. Oh kako jim je serce jokalo, ko so vse poprejšnje
zaupe zgubljene vidili! Pa vera, zaup in ljubezen vBoga
Očeta so jih gori deržali. Ali kaj od daleč zagledajo?...
čern dim se jim nad vasjo vali, strašen plamen nakviško
žviga. Ni dvombe — vas gori. Strela je v neko hišo
zadela, nobenega doma ni bilo, da bi bil v začetku ogenj
gasil, zdaj je cela vas požgana. „Hitite, rešite, kar je
mogoče, jaz bom za vas molil," reče duhovni pastir.
Vsi letijo, kar nar več zamorejo, samo fajmošter
ostane in jokajoč za njimi moli „Kirie elejson“ pa s pra¬
vo vero, terdnim zaupanjem in gorečo ljubeznijo, in ne
obupa. Drugi dan odpoje nato mašo, se zahvali Bogu
da ni v ognji nobeden farmanov konec storil, in za vse,
s čimur je svoje ovčice poljubil, zapusti vas in gre pred
kralja. Mu dopove, kaj je doživel, mu popiše nesrečo
svojih farmanov in ga prosi zanje pomoči. Kralju so se
njegovi podložni v serce smilili, in tolikanj denarjev jim
je odkazal in doposlal, da so lahko hiše spet pozidali in
še obilno za živež in obleko celo leto imeli. — Glejte,
da Bog molitve ne zaverže, ako je prav storjena. On
gotovo pomaga. Če ne tako, kakor si mi domišljujemo,
pa na drugi način, kakor se njemu zljubi. On je pravi
Oče in od svojih pametnih stvari terja pravo vero, terdno
upanje in gorečo ljubezen, po tem jih pa z vsem bogato
preskerbi.

170

Zatorej moji preserčni bratje! ker vemo, da so naše
telesne potrebe zlo silne, in dušne zadeve mnogoverstne,
poprimimo se molitve z dvojno gorečnostjo; pa popri-
mimo se je tako, kakor smo od pobožnega duhovneka
slišali. Molimo radi, pa kadar molimo, recimo: Naš Bog!
mi verjemo, da ti nam zamoreš pomagati in smo prepri¬
čani , da boš nam tudi pomagal. Molimo pogostama, in
kadar molimo, recimo: Naš Gospod! mi terdno v te za¬
upamo, in ako boš nas tudi umoril, bomo vendar v te
upali. Molimo povsod, pa kadar molimo recimo: Naš
Oče! mi te goreče ljubimo, in te nikdar razžaliti, nikdar
več zapustiti nočemo; in ako boš nas tudi tepel do belili
kosti, vender te ljubiti hočemo. Molimo vselej s pravo
vero, s terdnim zaupanjem in z gorečo ljubeznijo, in
brez dvombe bomo uslišani. Amen.

Križeva sreda.

Zakaj Gospod Bog naših prošenj vselej
ne usliši ?

,,Mi vemo , da Bog grešnikov ne posluša, ampak kdor je božji
spoštovavec in njegovo voljo spolnnje, tega on usliši.“ Janez- IX. 31.

^IP^si ljudje, ki so od božjega bitja pravi zapopadek
imeli, so vselej terdili, da pravični in krivični pred bož¬
jim prestolom močno razločno veljavo imata, tako, da
kar očetova milost pobožnemu človeku na njegovo ponižno
molitev blagovoljno podari, to grešniku kratko odreče in
za njegove nadležne prošnje nikakor ne porajta. — Glejte
judovske otroke; oni so skoz in skoz teli misel bili; za¬
torej so pogostama, rekel bi, pred vsako prošnjo, s
ktero so Boga o hudih stiskah v pomoč klicali, javno
svoje grehe obžalovali in spravno daritev na njegov altar

171

pokladali. Očitno so kazali vero, da nebeški oče bo le
potem njih prošnje blagovolil, ko jim bo — po daritvi
omečen — poprej grehe odpustil. Takega mnenja ličen
izgled najdemo v svetem evangelji. Ko je bil namreč
mili Jezus svoje 33. leto mesca Oktobra v Jeruzalemu
nekega od rojstva slepega človeka Sabolni dan pri po¬
toku Siloe čudovitno ozdravil, so farizeji veliko preisko¬
vanje tega čudnega ozdravljenja napeli, naj bi Jezusa,
kot oskrunovavca Sabote, pred duhovsko pravico tožili.
Ozdravljeni človek pa farizejem v obraz pravi, da naj
le preiskujejo, karkoli hočejo, vender nikdar ne bodo
mogli spričati, da bi Jezus grešnik bil, ker mu je
Bog moč dal take čudeže delati, ter jih že občno po¬
znane resnice opomni, rekoč: „Mi pa vemo, da Bog
grešnikov ne posluša; ampak kdor je božji spoštovavec
in njegovo voljo spolnuje, tega on usliši

Pa saj tudi mi te resnice ne tajimo; zatorej se
vedno svojih grehov kesamo; in vselej, ko svoje prošnje
za to ali uno dobroto k nebesom pošiljemo, obljubimo,
da nikdar več ne bomo Boga z grebi žalili. Tako si
mislimo božjo milost nakloniti in Boga posilili, da bi naše
molitve uslišal. — Ali s žalostjo rečem: mi obljub ne der-
žimo in clo večkrat za prejeto dobroto Bogu s tako ma¬
lopridnostjo povračamo, da ga zopet hudo razžalimo. Od
tod pa tudi pride, da Gospod Bog naših prošenj vselej
uslišati noče.

Ker smo se včerej prepričali, da moramo s pravo
vero, s terdnim zaupanjem in z gorečo ljubeznijo moliti,
ako hočemo uslišani biti; sim pa danes se napravil vam
povedati: zakaj Gospod Bog naših prošenj vselej ne
usliši?  — Poslušajte. —

Resnično je, da pravični in krivični sta v božjih
očeh močno razločna, pa njune duši ste vender enako
dragi, in Bog si vse milo prizadeva, naj bi pravičnega
na pravi poti obderžal in vterdil, naj bi pa tudi krivič-*
nega od malopridnega teka odvernil, in na spokorna

172

cesto zavernil, in tako obeh duši zveličanju pridobil.
To doseči nebeški Oče po svoji večni modrosti čudovitno
z njima dela: on pravičnemu večkrat njegove prošnje
dovoli, da bi mu svoje ljubezni okusiti dal in v pravič¬
nosti napredovati ga oserčil; grešniku pa njegovo prošnjo
odreče, naj bi mu spoznati dal, kako hudo mu je, da
je zvir vsih dobrot zapustil, in Satanu, ki mu stvarice
pomagati ne more, v službo se vklenil, in tako ga po¬
silil nazaj se oberniti k vsegamogočnemu pomočniku usrni-
Ijenimu dobrotniku.

Da bi vas tega bolj jasno prepričal, zastavim tri
vzroke, zakaj Gospod Bog naših prošenj vselej ne
usliši, in rečem:

I. Gospod Bog naših prošenj nekterekrat zato
ne usliši, naj bi tako nas grešnike štrafal in
zboljšal.

Kadar otrok očeta svojega ne vboga, in kar mu je
ljubeznjivo priporočil, storiti noče, se roditelj nad nepo¬
kornim sinkom po pravici jezi; in če mu tudi preveliko
mehkočutje šibo iz rok izdere, s ktero je otroka četerte
zapovedi opomniti hotel, ga pa vender brez vse štrafe
ne pusti; temveč mu zažuga, rekoč: „Boš že prišel. —

Kruha me boš prosil, pa ti ga ne bom dal.^ — In kar
zažuga, to derži. Otrok ga pride prosit, pa oče ga
stermo pogleda, in mu ne da, česar nevbogljivi sin po¬
želi, pa zato mu ne da, naj bi nepokorneža štrafal in
zboljšal. Tako tudi nebeški oče z nami grešniki ravna.
On nam vedno svoje nebeške nauke razglasuje, svoje
presvete zapovedi oznanuje in svojo voljo napoveduje.
Pa mi smo mu nevbogljivi otroci, ne maramo njegovih
resnic poslušati, nočemo njegovih zapoved deržati in
njegovi volji nasprot delamo. Presodimo svoje življenje.
Kaši pretečeni dnevi so rajda neštevilnih grehov; naše
ušesa so gluhe proti dobremu opominjevanju, naše serca
so terda skala, na kteri božja beseda sadu ne obrodi.
Bog bi bil nas končal, vender tega ni storil, mi se mu

173

preveč smilimo; pa brez štrafe nas ne pusti. Zažugal
nam je bil po preroku, rekoč: „Mene niso hotli poslu¬
šati, ušesa so zatisnili, da bi ne slišali; pa oni bodo
klicali , in tudi jaz jih ne bom poslušal. 11  Cah. 7. Kar
je bil zažugal, spolnuje; on naših prošenj ne usliši. In
pravično dela; zakaj „kdo se bo čudilvpraša  sveti
Gregor, „kdo se bo nad tem čudil, da Gospod nas usli¬
šati noče, ker se tudi mi njega slušati ustavljamo, kadar
nam zavkazuje.“ 'In modri Salvian pravi: „AIi se bomo
mi pritožiti smeli, da Bog nas ne usliši, sej tudi mi Boga
slušati nočemo? Jelite ni pravično, da ne bomo uslišani,
ker slušati nočemo ?“ Gospod nas tako zavoljo naših
grehov štrafuje in zboljšati želi.

Še več. Ali se ne godi rado, da razpasen grešnik
Bogu za milostljive dobrote le z razžaljenjem pogostama
povrača ? Glejte Izraelce. Kervave egiptovske šuž-
nosti jih je Bog rešil; Amalekitarji in Filistejci so jih
hudo stiskali, Bog jim je moč blagodaril sovražnike zma¬
gati; deželo Kanaan, kjer mleko teče in med,  jim je v
posestvo odkazal. In za vse te in druge dari so Bogu
tako nehvaležni bili, da so njegovo službo zapustili in
gerdo malikovali. Kadar so nekdaj spet v Boga klicali
in pomoči zoper sovražnika prosili, jim on jezno očita,
rekoč: „Jaz vas uslišati ne morem, in vas rešil ne bom,
niste vredni, ter jim vzrok pove: Ko ste v egiptovskih
verigah zdihovali, sim vas rešil, in vi ste zoper mene
mermrali. Ko ste z Amalekiterji in Filistejci vojsko imeli,
ste me pomoči prosili, jaz sim vam pomagal, in vi ste
mene zapustili in za maliki leteli. Ko sim vam obljubljeno
deželo v last dal, ste ondi Balu služili in mene zaniče¬
vali. Sadaj vaših prošenj uslišati ne morem, in takim
nehvaležnikom dobrega storiti nočem. — Kakor Izraelci
smo tudi mi večkrat delali. Ko smo nekdaj slabe letine
imeli, smo Boga za dobre letine prosili; on jih je bil
nam dal, in mi smo kruha nasiteni in vina pijani grešno
živeli, prevzetno se oblačili, igrali in plesali, praznike
in nedelje oskrunvali in božjo službo zaničevali. Ko smo

174

bolni bili, smo Boga za zdravje prosili; on ga je nam
milodaril, in mi smo nečistost vganjali in po pregrešnih
veselicah derjali. Ko smo od sovražnikov napadeni bili,
smo ga rešitve prosili; on je nas otel, in mi smo se zo¬
per njega puntati začeli ter njegove zapovedi z nogami
teptali. Ali nismo bolj nehvaležni od Izraelcov? Zatorej
pa tudi nas Bog ne usliši in naših prošenj ne dovoli;
naj bi našo nehvaležnost kaznil in nas grešnike poboljšal.

Kristjani! ali spoznate, kako slabo je za nas, da
smo se od Boga ločili in grehu roko dali? Ali spozna¬
te, kako pravičen je nebeški oče, da nas zavoljo naše
nehvaležnosti tepe? Ali razumete, da naše prošnje ne
bodo pri nebeškem tronu nič opravile, dokler se s- zgre-
vanim sercom nazaj k Bogu ne obernemo, grehov se ne
spokorimo in življenja ne poboljšamo ? Storimo to, in
naše molitve ne bodo overžene; zakaj molitev pravičnega
veliko premore. Če pa nehvaležni grešniki ostanemo,
gorje nam, poginili bomo in nesrečno poginili. —

II. Gospod Bog naših prošenj nekterekrat tudi
zato ne usliši, naj bi nas skušal, ali smo mu sta¬
novitno zvesti.

.Te že res, da grešnikov Bog ne usliši; pa ravno
tako resnično je tudi, da on prošnje pravičnih nekterekrat
dovoliti odlaša. In to iz tega svetega vzroka, da bi pro-
siteljevo zvestobo skušal in njegovo stanovitnost še le
bolje vterdil. Storimo priliko: — Pozemeljsk kralj zve¬
stobo svojih vojšakov tako poskusi, da jim veli dobro
zavarvano terdnjavo napasti. On pri taki priložnosti veči¬
del vojšakom prostost da, kteri se hočejo iz vojne trume
prostovoljno izbrati in gradič naskočiti. In sploh se godi,
da se naj zvestejši Žolnirji oglasijo, ki so za kralja živ¬
ljenje dostaviti pripravljeni. To kralja veseli in če večji
je nevarnost in težji vzetje terdnjave, tim obilniši plačilo
jim zagotovi. In kdor pade, s častjo pade. Tako Go¬
spod Bog svoje služabnike skuša. Nebeške gnade so
terdnjava. On vsiin ljudem veli terdnjavo svojih gnad

175

naskočiti, in kakor da bi se branil tudi pravičnim njih
želje spolniti, jim vkaže z molitvenim orožjem ga napasti
in toliko časa ga prositi, tako rekoč siliti, dokler se v
njih nade ne vda, in od njih zvestobe prepričan in po
njih stanovitnosti zmagan jim prošnje ne dovoli, in obilniga
plačila ne blagodari. Zato je učil sveti Gregor rekoč: „Bog
hoče hiti % neko nadlogo vsšugan. u  Presodimo izgled Ka-
nanejske žene iz svetega evangelja: Ta je prišla Jezusa
prosit, naj bi nje hčerko nečistega duha ozdravil. Ona
prosi ponižno pervikrat, in akoravno učenci nje prošnjo
podperajo , vendar uslišana ni. Ona prosi drugokrat,
tudi ne doseže. Prosi tretjikrat, Jezus ji odgovori, da
se ne spodobi kruh ozdravljenja Izraelskim otrokam odvzeti
^  in nevernikom ga podeliti. Pa žena ne odjenja; zaprosi
četertokral, in kakor da bi Jezusa vžugati hotla, mu reče:
Gospod! saj psiči drobtince kruha pod mizo poberajo,
ktere otrokom iz rok padajo; pusti drobtinco kruha ozdrav¬
ljenja tudi meni za mojo bolehno hčerko pobrati. In sadaj
je Jezus vžugan bil. Milo serce mu ni dovolilo stanovitni
ženi se dalje ustavljati, ter nji reče: „Zena! tvoja vera
je velika; pojdi, in kakor si želela, naj se ti zgodi/' ln
nje hčerka je v tisti uri ozdravela. Mat. 15, 22, 28.

Tako Gospod Bog po svojih nezapopadljivih sklepih
tudi z nami nekterekrate dela. On naših prošenj berž ne
usliši, pa ne zato, kakor da bi mu molitve všeč ne bile,
marveč da nas v poterpežijivosti vadi; da nas skuša, ali
smo mu zvesti in čez-nj ne mermramo, kadar zaželene
dobrote ne dosežemo; da nas skuša, ali smo stanovitni v
pravim zaupanji, in ne odjenjamo ga prositi, česar za
dušo in telo potrebujemo. Zatorej, ljubi moji! ne tožimo,
kadar nebeški oče nam prošnjo za čas odreče; tako bi se
malo zveste služabnike božje spričali; ternuč svoje molitve
s sveto gorečnostjo ponovimo; zakaj sveti Gregor uči, da
Bog se nas toliko bolj veseli, kolikor bolj vživo pro¬
simo; in sveti Anzelm pravi^ da on se prositeljem zato
gluhega dela, naj bi jih bolj stanovitne storil. Bodimo
Bogu zvesti, bodimo mu stanovitni služabniki, in po kratki

176

skušnji bomo obilno dosegli, česar ga prosimo, in naše
veselje bo dopolnjeno.

III. Gospod Bog naših prošenj nekterekrat ne

usliši, in to je dobrota, ki našo osodo zboljša.

✓

Čudno se bo vam zdelo, da rečem: nekterekrat je
za nas dobrota ne uslišanim biti, in vender jaz to terdim,
in si upam spričati:

Po svoji kratki zastopnosti mi večkrat za take reči
prosimo, ktere bi nam, ako bi jih dosegli, škodljive biti
vtegnile. Nebeški oče, ki vse to ve, nam take reči od¬
reče., in ravno tako, da našili prošenj ne usliši, nam
veliko dobroto skaže, ker nas pred škodljivimi rečmi
milostljivo obvarje. V tem namenu govori sveti Janez
Damascenec, ker uči: Ako tudi ne prejmeš, česar pro¬

siš, vender neprejemaje prejmeš: tebi bolj koristi, da
ne prejmeš, česar prosiš, kakor da bi prejel. Gospod
Bog dela, po govorjenji svetega Avguština, s človekom,
kakor moder zdravnik z bolnikom. Bolnik prosi, da bi
mu zdravnik ne dajal grenkih zdravil, ga prosi, da bi
mu rano z ognjenim železom ne vžigal, ga prosi, da
bi ga s poštam preveč ne oslabil, in pri vsem tem želi
prej ko mogoče ozdraveti; pa zdravnik ga ne posluša,
mu zapiše prav grenkega zdravila, mu smerdljivo rano
neusmiljeno z ojstrim jeklom očisti, in s hudo dreto ga
posti, in taka ga popred, kot se je bolnik nadjal, ozdra¬
vi; kar bi se pa rnorde nikdar zgodilo ne bilo, ako bi
bolnikovo prošnjo poslušal bil. Tako Bog z nami ravna.
Mi smo večkrat v terpljenji, — v pomoč ga kličemo, da
bi nas otel;- pa nas ne otme: mi smo v silah, —vanj vpi¬
jemo, da bi pomagal; pa ne pomaga: mi smo v nesrečo
padli, — k njemu zdihujemo, da bi nas rešil; pa nas ne
reši. To nam hudo stane, mi tožimo, da je nas nebeški
dobrotnik pozabil; pa ni tako: marveč prav preserčno za
nas skerbi; v terpljenji naše duše čisti in za večno ve¬
selje pripravlja; v pozemeljskih silah in nesrečah nas
prave ponižnosti vadi, in naše zaupe s sveta do nebes

177

povzdiguje. On nam posvetne prošnje odreče, naj bi nas
nebesom pridobil. (Sv. Izidor.) Povejte, ni li dobrota na
tak način ne uslišanim biti? —

Pa ni še vse. Mi večkrat o pravim času ne prosimo,
ali pa za premajhne dobrote prosimo. Gospod bi nam
rad imenitneji dari dal, za ktere bi o priložnim času ga
prositi morali. Ker je pa on sklenil, človeku vse o pravim
času na njegovo prošnjo dati, se da dolgo časa prositi,
in kakor da bi na naše prošnje ne porajtal, odlaša naše
molitve spolniti zato, naj bi nas osvojim času bolj bogato
obdaril. Glejte egiptovskega Jožefa. Po nedolžnim je v
ječo prišel. Ob! kolikanj prošenj je on k nebesom s ( to-
ril, naj bi iz ječe rešen bil. Vendar ga Gospod dve leti
uslišati ni hotel; pa zato ga ni uslišal, naj bi mu bil o
priložnim času ne le iz ječe odperl, temveč pervega za
kraljem ga postavil in Egipt po njem lakote rešil. —
Glejte nerodovitno Ano, Elkanovo ženo. Veliko let je ona
Boga za sina prosila, pa Bog je ni uslišati blagovolil;
ali samo zato je ni uslišal, da ji je pozneje modrega bo¬
gaboječega preroka Samuela sina dal, in razun tega še
druga dva sina in dve hčeri. Tako dobrotljivo dela Bog
tudi z nami. Po tem takem ali nimam prav, da pra¬
vim: dobrota je, da Bog nekterekrat nas ne usliši; zakaj
on nas pozneje bolj bogato obdaruje in našo osodo veliko
zboljša.

Zatorej nikoli ne pozabimo, kako dober je naš Bog,
in ne mermrajmo, ako berž ne dosežemo, česar želimo.
Nebeški oče bolj kot mi naše potrebe pozna, in dobro
ve, kaj je nam naj koristniši; vdajmo se vselej v njegovo
presveto voljo in nikdar ne dvomimo nad njegovo skerbjo
do nas; marveč svesti si bodimo, da, ako ga bomo prav
prosili, bo nam vse dal, česar za dušo in telo potrebu¬
jemo, in še bolj obilno bo nam dal, kakor ga prositi
zamoremo.

Glejte torej, ti so tisti vzroki, zavoljo k t eri h se
Gospod Bog nekterekrat naše prošnje uslišati mudi, nam¬
reč: 1. da bi nas grešnike št rafal in zboljšal; 2. da bi

12

Praš, ogov.

nas skušal, ali smo mu stanovitno zvesti; 3. da bi nam
še veči dobroto storil in našo osodo blagovoljno zboljšal.

Predragi kristjani! Danes svete procesije križevega
tedna sklenemo. — Ponižno smo tri dni po lepem polji v
mičnih rajdah hodili, in Očeta vse milosti goreče prosili,
naj bi naše nograde blagosloviti, v pravem času gorke¬
ga sonca in potrebnega dežja nam poslati, vse hude vre¬
mena dalječ proč odverniti, s potrebnim živežem nas,
naše ljubeznjive otročiče in vse naše sobrate preskerbeti
blagovolil; milo smo ga nagovarjali, naj bi naše ljube
družine pred vsemi boleznimi obvarval, naše pohištva
hudega ognja otel, tudi našo živino žegnal, in vsako ne¬
srečo od nas odvernil; mi smo iz globočine svojega serca
k nebeškemu Bogu zdihovali, naj bi nas v njegovi sve¬
tosti ohranil, in nam v slednjih potrebah milostljivo poma¬
gal. Kdo mi zamore povedati, ali bo pa nebeški Gospod
naše prošnje uslišal? — Slehern zmed vas pregleduj
svoje življenje, presodi svoje serce, vprašaj svojo vest,
in naj odgovori, ali je vreden uslišan biti?— Oh! se bo¬
jim, da ga ni med nami nobenega, ki bi smel reči, da
mu vest nič ne očita, in bi se božjega uslišanja vrednega
mislil. — Je res, mi spoznamo, da grešniki smo in pred
Bogam gerdi nehvaležniki; pa sej mi svojih prošenj ne
opiramo na lastno vrednost, ampak na neskončno zaslu-
ženje Jezusa Kristusa, kteri je božji pravici za nas za¬
dostil; v njegovi rešnji kervi se želimo svojih grehov
oprati in opravičiti, v njegovem imenu tudi vse molitve
opravljamo in zaupati smemo, de, ker se s kesanim ser-
com k njemu obračamo, in po njem svoje molitve pred
nebeški tron pošiljamo, tudi uslišane bodo; vender — božja
volja naj se zgodi!

Ljubeznjivi bratje! prepustimoBogu vse svoje skerbi;
ali hoče on nas danes ali jutri, prej ali kesneje, uslišati,
v njegovi očetovi previdnosti stoji; mi pa spolnujmo svojo
dolžnost, in vselej pobožno molimo. Vsaki dan z molitevjo
juterno zarjo pozdravimo, sleherno delo z molitevjo za-

179

čnimo in končajmo, za slednji dar Boga z molitevjo zahva¬
limo , vsaki večer se z molitevjo k počitku vlezimo. Molimo
brez prenehanja, in veči ko je naša nevarnost, veči ko
je stiska, veči ko je naša potreba, tudi z večji goreč¬
nostjo molimo. — Ko tedaj v gorkem poletnem dnevu černi
oblaki čez naše polje priplavajo in žugajo s hudo točo
naše nograde in žitne njive polomastiti, hitro pokleknimo,
zvoje roke proti nebesom dvignimo in Boga, ki je vsega-
mogočni Gospod oblakov in vsih neviht, ponižno zapro¬
simo, naj bi se nas usmilil in naših zaupov popolnama ne
končal. Ako je pa njegova sveta volja nas vdariti, ne
mislimo, da je nas zapustil in svojo ljubezen nam odtegnil,
ne norimo, kakor vražni neznabogi, ne obupajmo kakor
slabi maloverniki; marveč bodimo si svesti, da oče ne¬
beški bo za nas že skerbel, in na drugo vižo nas preredil;
le njemu se v roke izročimo, in še lepo se mu zahvalimo,
da je nas s svojo šibo obiskal, in zavoljo naših grehov
nas posvaril.

Ljubi moji! molimo noč in dan, pa uslišanje svojih
prošenj Bogu prepustimo. Gotovo je, da še nobena mo¬
litev prazna ni bila. Ob svojem času nam milost nebeško
donese, in še veči dobrote nam pridobi, kakor smo se jih
v svojih prošnjah domišljevali, — take dobrote, ki nam
ne pospešijo le samo telesnega blagostanja, marveč tudi
dušno srečo vterdijo in nam pripomagajo, doseči večno
nebeško zveličanje. Amen.

Grod Kristusovega vnebohoda.

Sveta Katoliška vera nas po dobrih delili k
Jezusu v nebesa pelja.

y,Kdor veruje, in je kerien  , bo •sveličan. u  Marko XVI. Id.

^P^adljo stavim, da vganein, kaj ste vi, ljubeznjivi krist¬
jani sadaj mislili in želeli? S svojimi misli ste po prebra-

12  *

180

nem svetem evangelji na Oljski gori bili, kamor je bil
mili Jezus dans svoje licence sklical; zdelo se je vam,
da ga slišite, kakošne serčne priporočila jim za njih stan
daje, kako od njih slovo jemlje, in zadnjikrat jih blagoslo¬
vi; — vam se je zdelo, da ga vidite, kako se od zemlje
nakviško dviga, kako se v svitli oblak zavija, in za njim
ste gledali. S svojimi željami pa ste bili v nebesih , iz
globočine svojega serca ste hrepeneli z ljubesnjivim Jezu¬
som vekoma se združiti in pri njem nebeško veselje vži-
vati. Glejte, da sim resnično vaše misli in želje vganil.

Vendar zatorej nikakor ne čudite se. Obljubim, da
ga ni med kristjani v ta svet tako zatelebanega človeka,
kterega duh bi se današnji praznik nad oblake ne po¬
vzdignil, in zaničevaje vso pozemeljsko goljufijo bi se
ne želel od telesa ločiti in za Jezusom se spustiti; zakaj
le njega naše duše poželujejo, le on je njih veselje, le
on njih življenje; česa bi tukej še iskale? njih ljubez-
njivega ženina na svetu ni več, on je v nebesa šel. —
Dvignimo svoje oči za Jezusom, in kakor je nekdaj
prerok Elizej za Eliom, ko se je ta na ognjenem vozu
proti nebesom peljal, zdihovaje roke molil in glasno vpil:
Moj Oče! moj Oče!  ter je njegov plajš popadel, s kte-
rim je tolikanj čudežev delal; tako tudi mi svoje serca
za Jezusom dans kviško obernimo in enoglasno zapro¬
simo: Mili Jezus! vzemi nas seboj!...  Pa kaj slišim?—
„Grem vam stanovanje pripravit. “ Oh veselje! Ježu.s
je tedaj v nebesa šel nam pri svojim Očetu prebivališe
napravit. Blagor nam, da imamo takega nastanovavca v
nebesih, le serčno za njim pojdimo, da ga dojdemo.

Pa po kteri poti moramo iti, da k Jezusu, ki se je
dans na desnico Boga Očeta vsedel, gotovo pi-idemo?
On sam je nam v današnjem svetem evangelji pravo pot
napovedal, ker je rekel: Kdor veruje, in je ker šen, bo
zveličan.  Vera in kerst sta torej edina steza do Jezu¬
sovega veličastnega sedeža v nebesih. In od te resnice
se želim dans z vami nekoliko pomenkvati. — Ne bom
že od svetega kersta kaj govoril; vsi, karkoli je nas

181

tukej , smo v imenu presvete Trojice po katoliškim obredu
keršeni, in od te strani na pravi poti v nebesa stojimo;
marveč bom dans le od svete vere predmet ogovora vzel,
in ga tako le razdelil:

I. Sveta katoliška vera je prava edina pot v ne¬
besa.  Blagor nam, da v tej veri živimo, le terdno se
je deržimo, lepo jo spoštujmo, visoko jo ceniino. Pa
nič bi nam ne pomagalo samo katoliškim kristjanom biti,
ako bi ne hotli po sveti katoliški veri živeti, zatorej mo¬
ramo, da po tej poti do Jezusa pridemo; II. svojo vero
v dobrih delih kazati.

Usmiljeni Jezus! ki si svoje učence, preden si jih
po svetu zveličavni evangeli oznanovat razposlal, milo
blagoslovil, ponižno te prosim, blagoslovi tudi mene sla¬
bega razglasovavca tvojih naukov, da bi vredno sveti
evangeli učiti zamogel, in blagoslovi tudi vse pričujoče
kristjane, naj bi tvoje nebeške resnice prav zastopili,
globoko jih v serca vcepili, in po tistih živeli. — Začnem.

I. Sveta katoliška vera je edino prava pot
v nebesa.

Kdor hoče k Bogu v nebesa priti, mora pervič
Boga prav poznati, po tem mu s spodobno službo do-
pasti, in zadnjič vse resnice božje zvesto deržati. Sveta
katoliška vera, ako je resnično prava edina pot v ne¬
besa, mora potrebno vse to pri človeku doveršiti; ga
ima namreč v pravem poznanji božjega bitja jasno pod¬
učiti, ga mora Bogu dopadljivega storiti, in vse svete
resnice, ktere iz zemlje do božjega sedeža lestvico za¬
stavljajo, nepokvarjene mu predpostaviti. In rečem, da
edina sveta katoliška vera to pri človeku opravi. Pre¬
pričajmo se.

Kakor'romar, kterega na poti iz pluje dežele,
kamor ga je bila nemila osoda odpeljala, nazaj v svojo
domovino černa noč zajme, se lahko s prave ceste
zgubi, na krivo stezo zajde, in naprej ne more, dokler

183

juterna zarja na jasnem nebu ne zabliši, in željna luč
zlatega sonca mu zopet prave poti ne razsvetli; tako se
je človeškim otrokam godilo. Iz pozemeljskega paradiža
jih je bila strašna nesreča izgnala, in na krivo pot za¬
peljala, žalostna tema pregrehe jih je bila zasačila,
oni so tavali po černi noči nevere, in zmerej bolj so se
od nebeške domovine oddaljevali, spoznanje pravega Boga
se je vsakdan bolj pogreševalo, dolžna služba božja je
hirala, in ostudno malikovanje je čedalje bolj svet sra¬
motilo; vsi ljudje so bili v nevarnosti, nikdar več prave
poti do svetega paradiža ne najti in se večno pogubiti.
Sam judovski rod je še hranil slabo zavest v pravega
Boga na svetu; pa tudi on je bil v božjih rečeh tako
nestanoviten, da se je tako rekoč na dvoje majal med
božjo službo in malikovanjem. Nebeški Bog se je sicer
temu narodu čas za časom po svetih možeh in svojih
prerokih razglasoval, pa le redki so se edinega Boga
terdno deržali in za pravo bogočastje ponašali. Ko je
po tem takem skorej vesolni svet v brezbožnosti zdihoval,
so dobe hudega nebeškega serda iztekle, Bog Oče se je
nesrečnega človeškega zaroda blagovoljno usmilil, je po¬
slal svojega edinorojenega Sina Jezusa Kristusa na zem¬
ljo, ki je zgubljenim Adamovim otrokam luč prave svete
vere prižgal, in jim zopet na pravo pot, ki v zveličanje
pelje, milostljive pomagal. Od tega nam piše lepo sveti
Pavl takole: „ Velikokrat in po mnogih potih je nekdej
Bog govoril očakom po prerokih, in zadnjič tiste dni
je nam govoril po svojem Sinu, kteriga je postavil
deležnika vsili reči, po kterem je tudi svet stvaril;
kteri, ki je svetloba časti, in podoba bitja njegovega,
in vse % besedo svoje moči nosi, je očišenje od grehov
opravil, in sedi na desnici veličastva na visokosti, in
je toliko boljši od angelov, kolikor viši ime je memo
njih dobil. a  Hebr. 1,1.  — Tako je nam luč svete vere
zasvetila; sam Sin božji jo je prižgal. Sadaj mi po ža¬
rih te presvete vere Boga prav poznamo, in vemo, da
Bog je edini v natori in trojen v osebah, vemo, da s

183

svojim neskončnim bitjem vse napolni in presune, vemo,
da ima na sebi naj popolniše lastnosti in je stvarnik vseh
reči ter naš naj boljši oče. — Glejte, tako je nas sveta
vera v pravem poznanji Boga jasno podučila.

Kakor je nas sveta vera Boga prav poznati naučila,
tako pa tudi nas Bogu dopadljive stori. — In mislim, da
se te resnice že tako učevidno zagotovimo, ako samo
besede svetega Pavla premislimo, ker pravi: „Brez vere
ni mogoče Bogu dopasti. cl  Hebr. 11, 6. Ako pa še izrek
Tridentinskega zbora, ki je izgovoril, da „vera je -za¬
detek človeškega zveličanja, je temelj in korenina
opravičenja. 11,  (Seja 6, 8.) in kar je še sv. Tomaž iz
Vilenove v tej zadevi izustil, da ,,vera je vratarica v
življenje,“  k sercu si vzamemo, ne bo nihče nad tem
dvomil. In resnično. Mi vemo , da smo bili po vrojenem
grehu otroci jeze in deležniki večne pogube, pa po Je¬
zusu Kristusu, kteri je na lesu svetega križa za nas
svoje življenje dal, smo pri svetem kerstu v njegovi
rešnji kervi izvirne nesnaga očišeni, vender smo le v
veri v Jezusa, pod kterega bandero smo takrat prisegli,
opravičeni in Bogu Očetu zopet ljubi postali. „Bog je
dal svojega edinorojenega Sina, da kdorkoli vanj ve¬
ruje, se ne pogubi, temuč ima večno življenje.  — Kdor
vanj veruje, ne bo sojen; kdor pa ne veruje, je že
sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Sina Bož¬
jega. 11  Tako je sam Jezus Nikodemu govoril. Jan. 3, 16.
Ako bi mi sadaj, ko smo po Jezusu opravičeni in Bogu
dopadljivi, od vere v Jezusa odstopili, bi se od njega
ki je pot do Boga Očeta, nebeška resnica in večno
življenje,  nezvesto ločili, bi njegovo rešenje malopridno
zavergli, Boga Očeta, ki gaje  na svet'poslal in njega
poslušati vsim velel, bi strašno žalili, in nikdar se ne
zveličali, ker sam Jezus je vrata, kdor skoz njega
notre gre , bo zveličan,  kdor pa njega  zapusti, bo brez
milosti pogubljen. — Glejte, tako nas sveta vera Bogu
dopadljive stori. Ob sveta vera! nebeški zaklad, kterega
so nam nebesa sporočile, kdo te zamorc spodobno ceniti!

184

Sadaj vem, zakaj so mučenci raji življenje dali, kakor
od vere odstopili. Oni so bili prepričani, da brez vere
ni zveličanja, da brez Jezusa ni življenja; zatorej so se
raji mučiti in umoriti dali, kakor da bi bili vero zatajali
in od Jezusa odstopili, oni so bili dovižani, da brez
vere — brez Jezusa morajo nesrečni, z vero pa in z
Jezusom večno srečni biti. Oh sveti vojšaki, jaz vas
visoko častim! — Pa nisirn še vsega spričevanja dognal.—
Sveta vex - a nas Bogu dopadljive stori, je že res¬
nično; pa sveti Atanazi uči: „Kdor hoče -zveličan biti,
mora -pred vsem katoliško vero imeti; kdor nje cele in
nepokvarjene ne hrani, bo brez dvombe pogubljen .“
V to tudi jaz prisežem. Prosim, ali bi se vam vaš sosed
ne zameril, ko bi od tega, kar mu pravite, le na pol
veroval, drugo polovico pa za laž deržal? Tako se tudi
človek božjega dopadajenja nikakor nadjati ne zamore,
ako bi vseh božjih resnic, ktere so v svetem pismu in
ustnem izročilu zapopadene, ter sveti rimski katoliški
cerkvi v brambo izporočene, terdno verovati ne hotel.
Kdor se želi v sveti veri zveličati, mora katoliško vero
imeti, to se pravi: on mora brez izjemka vse božje res¬
nice deržati, ker vseh svetih resnic je edini izvir —
nebeški Bog, ki ne laže in ne goljfa. Želim vas v tem
bolj jasno podučiti. —

Ko je današnji dan mili Jezus svoje učence sveti
evangeli pridgat razposlal, nam pravijo evangelisti, da
jim je tako rekel: „ Pojdite po celim svetu, oznanujte
evangeli vsi stvari in učite ljudi deržati vse, karkoli
sim vam pravili  Po tem takim jim je ukazal Vse prid-
gati,  karkoli je on učil. In da bi se učenci nikdar ne
motili, jim je svojo pomoč obljubil, rekoč: „ Glejte , jaz
sim z vami vse čase.“  Da bi se pa večne čase nobena
resnica Jezusovega nauka ne zgubila, je on sveto ka¬
toliško cerkev vtemelil, ker je Petru rekel: „Ti si skala ,
na to skalo bom svojo cerkev sozidal in peklenska moč
je ne bo zmagala.“  V to katoliško cerkev je Jezus za¬
klad božje vere položil, naj bi vsi ljudje, ondi svetega

185

katolškega nauka iskali, ga našli in se večno zveličali. Sadaj
je gotovo, da kdor nima katoliške cerkve za mater, nima
Boga za Očeta, ter ne more zveličanja upati, ker le
v tej katoliški cerkvi je sveta vera cela in nepokvarjena
shranjena. — In jaz sim vam spričal, da sveta katoliška
vera je prava edina pot v nebesa.

Ako pa še hočemo sveti katoliški veri podobo dati,
jo lahko prilikamo s lestvico očaka Jakopa. Ko je ta
prijatel božji očetovo hišo popustil in na ptuje šel, mu
je bilo zlo težko pri sercu, ker je mislil, da na ptujem
pravega Boga ni. Pod milem nebom je na poti zaspal,
in v spanji vidil lestvico od nebes na zemljo postavljeno.
Angeli so po lestvici gori in doli hodili, na verhu pa je
Gospod Bog stal in tako govoril: ,, Jakop ne boj se, jaz
sim Bog Abrahama in Izaka, kamor koli greš, sim s
teboj, in ako boš meni prav služil, nazaj te bom peljal
v očetovo domovino." I. Moz. buk. 23, 13.

Ta lestvica je sveta katoliška vera, ki je z nebes
na zemljo postavljena. Dvanajst stopin na lestvici je
dvanajst členov apostoljske vere; kdor hoče v nebesa
priti, se mora stanovitno teh stopin deržati, ako samo
eno versko resnico odveržeš, ne boš nikdar do verlia
prišel; zakaj Gospod Bog, kteri na verhu lestvice sloni,
nam vpije: „Svojega Sina Jezusa sim vam poslal, naj bi
vas učil, mene prav poznati in mi spodobno služiti.
Njega poslušajte. Kdor njega ne posluša, in njegovega
nauka vsega ne sprejme, k meni nikdar prišel ne bo."

Sadaj je na svetu okoli enajst tavžent milionov ljudi.
BI izo dve sto milijonov je katoličanov, kteri si po tej
lestvici prave katoliške vere gori pomagajo. Okoli devet
tavžent milijonov nekatoličanov in nejevcrcov pa še le
pod lestvico stoji in tava po temi večne pogube. Oh
kako nesrečni so oni! Resnično so našega omiljevanja
vredni. Oh, da bi jih pač nebeška luč razsvetiti bla¬
govolila !

Ljubeznjivi moji katoliški bratje! mi smo tako srečni,
da na edino pravi poti v nebesa stojimo. Nam je Gospod

186

Bog po svoji prečudni previdnosti odkril, kar je mnogim
drugim zakril; oh , tedaj delajmo se božje posebne lju¬
bezni tako vredne, da bomo prežlahtni zaklad svete ka¬
toliške vere prav cenili in visoko ga spoštovali. — Berem
od mučenca svetega Petra iz Verone, da, ko je on še
sedemletni deček v šolo hodil, se je, akoravno od kri¬
vovernih starišev rojen, s posebno gorečnostjo apostoljske
vere učil. Ko ga je neki dan stric vprašal, kaj se je
že v šoli navadil, otroče kimalo apostoljsko vero moliti
začne, misleč, da važniši reči mu povedati ne more,
od te modrosti. Krivoverski stric ga sicer zmerja, pa
deček se ne da oplašiti, timveč še z večji gorečnostjo se
svetih resnic poprime. Ko je odrastel, je postal goreč
razglasovavec svetega evangelja. Krivoverci so ga pre¬
ganjali in po življenji mu stregli, pa Peter se ne da
splašiti. Neki dan ga krivoverec na poti sreča, razjezen
čez-nj plane, in smertno ga rani. In Peter, kaj stori?
Čutil je, da smertna ura mu je odbila, na kolena pade,
in glasno apostoljsko vero zmoli; zakaj on je dobro vedil,
da le ta je prava pot v zveličanje. Sadaj omedli, na tla
pade , in ko je že vmiral, svoj perst v rano pomoči ter
pred seboj na tla z lastno kervjo zapiše: Verujem , in
umerje. — Zahvalimo se milim nebesom za sveto ka¬
toliško ver‘o, in prizadevajmo si čedalje bolj v njej rasti;
poslušajmo zvesto svoje učenike, ki nam božje resnice
razkladajo, sam Bog nam to ukaže, ker je svojim na¬
mestnikom rekel: „Kdor vas posluša, mene poslušal
Posnemajmo svetega Petra, od kterega sim vam povedal,
če hočemo po tej lestvici do Jezusovega sedeža v ne¬
beško veličastvo priti, sej ni druge poti v zveličanje,
česar je nas Jezus v svetem evangelji zagotovil, rekoč:
n Kdor veruje, in je keršen, bo zveličan; kdor pa ne
veruje, bo pogubljeni  — Blagor nam, da verujemo in
smo keršeni. — Pa vendar ni še zadosti samo verovati;
marveč moramo tudi po veri živeti, da bo naše zveli¬
čanje zagotovljeno. To bom kmalo spričal. — Prosim ,
ponovite svojo pazljivost. —

187

II. Kdor se želi v sveti katoliški veri zveli¬
čati, mora svojo vero v dobrih delih kazati.

Blizo pred tremi sto leti ste bile prevzetnost in
živinska strast nekemu redovnemu duhovneku na Nemškem
pamet tako zmotile, daje  bledel in učil: sama vera je
zadosti za zveličanje, in dobrih del ni potreba. Se ve,
da je bil kot kriv učenik iz svete katoliške cerkve
izobčen; pa vendar veliko ljudi ga je poslušalo, mu
vcrvalo, in se ne sramuje še sadaj to njegovo zmoto
in drugo bledenje za resnico deržati. — Mi pa terdimo,
da sama vera brez dobrih del nas zveličati ne more. In
to skažemo.

Sveti apostelj Jakop tako le piše: ,, Kaj pomaga,
moji bratje, ako kdo pravi, da ima vero, če pa del
nima, ga bo mar zamogla vera zveličati?“  Jak. 2, 14.
Odgovor: Nikakor.  In stori priliko: „Kakor je telo brez
duše mertvo, tako je tudi vera brez del mertva. u  Jak.
2, 26. Jezus Kristus govori: Ne vsaki, kdor meni reče:
Gospod, Gospod,  to je, kteri v mene veruje, pojde v
nebeško kraljestvo; ampak kdor voljo mojega Očeta,
kteri je v nebesih, spolni;  to je, kteri dobre dela do-
prinaša, bo v nebesa prišel.  Mat. 7, 21. Glejte, da sa¬
ma vera človeka ne zveliča; marveč da le dela, ki so po
veri storjene, nas pred Bogam opravičijo, in v nebesa
peljajo. Zatorej nas opominja sveti Peter, rekoč:
„ Bratje ! skerbite, da si z dobrimi deli svojiga poklica in
izvoljenja zagotovite .“ 2. Petr. 1, 10, zakaj mi vemo
iz svetega evangelja, da sodnji dan bo Sin človekov v
veličastvu svojega Očeta z angeli svojimi prišel, in ta¬
krat bo vsakemu po njegovih dobrih delih poplačal,“
Mat. 16, 27, torej ne bo plačilo samo po veri, ampak
tudi po dobrih delih premerjeno, in kar bomo sadaj sejali,
tisto bomo takrat želi.

Tako bi bilo že obilno dokazano, da so nam dobre
dela potrebne, ako se mi katoličani večnega zveličanja
nadjati hočemo; vendar bom še priliko storil. Vi veste

188

od .enega figovega drevesa, kterega je neki gospod v
svojim nogradu imel. Ze tri leta ni sadu rodilo, in go¬
spodar se je nad njim jezil. H čemu mi je, je go¬
spodar rekel, posekaj ga, in verzi ga v peč, ni
vredno, da na vertu prostor ima. Temu drevesu je krist¬
jan, ki dobrih del ne doprinaša, popolnama podoben. On
ima sicer pravo vero, in v gospodovem nogradu, v sveti
katoliški cerkvi, živi, ali kaj mu vse to pomaga, on sadu
ne rodi, in živ na telesu je na duši mertev. Gospod Bog
se nad njim jezi, svojim hlapcom — nebeškim angelom,
bo ukazal telesno življenje mu odvzeti in njegovo dušo v
večen ogenj vreči. Kaj mu bo liasnilo, da je vero imel,
pogubljen bo, ker ni z dobrimi deli svojega poklica vter-
dil. — Vi imate zlato Jampico. Ta je draga in visoke
cene, pa če olja nimate, da bi ga v njo vlili, bo mar
lampica vam svetila? Taka lampica je sveta vera, ona je
sama na sebi neizrečene vrednosti: olje pa so dobre

dela. Kakor lampica brez olja po noči vam prave poti
ne kaže; tako vera brez dobrih del nikakor vas k Je¬
zusu ne pripelja.

Ljubi moji poslušavci! Pravite, da ste kristjani, in
kar je še več, da ste katoliški kristjani. Jaz vam ne
verujem. Vaše življenje je tako, da nič kristjanskega
na sebi nima; vidim med vami gerdo prevzetnost, ne¬
usmiljeno skopost, ostudno nečistost, satansko nevošlji-
vost, sramotno požrešnost, peklensko jezo; slišim med
vami strašno preklinjevanje in pridušovanje, strupeno
obrekovanje in opravljenje, hudičeve laži in prepire.
Nikdar vi kristjani niste; zakaj vem, da Kristus tega ni
učil; marveč je vedno pričakoval le ponižnost, rado¬
darno usmiljenost, sveto čistost, ljubeznjivost, čedno
zmernost in bratovsko poterpežljivost; on je z nebeško
ljubeznijo človeške serca zalival in je bil vsim izgled v
lepih čednostih in svetem življenji; tudi vem, da pervi
kristjani tako niso živeli, kakor vi živite; torej lahko
rečem, da vi kristjani niste. Vendar pa najdem vaše
imena -v kerstnih bukvah začerkane, to mi pove, da ste

189

bili tudi vi v Jezusovi rešnji kervi vrojenega greha oči-
šeni, in pod Jezusovo znamnje svetega križa prisegli.
Joj mene! Kako ste se spridili! Ako ste kristjani, ne
nosite zastonj tega imena.  Pri takošnem življenji bi se
moral Kristus vas sramovati. Ako ste pravoverni Jezu¬
sovi vojšaki, hodite za njim, spolnujte njegove presvete
nauke, posnemajte njegove nebeške čednosti, in skažite
svojo vero v dobrih delili; ponesite se za Jezusovo čast,
kakor se je on za vaše odrešenje ponesel; bojte se Boga,
ljubite svoje brate in povsod dobro delajte. Le tako
vtegnete zaup imeti, da bodete po poti svete katoliške
vere s pomočjo dobrih del k Jezusu v nebeško veličastvo
dospeli.

Predragi kristjani! Sveti Bernardin Sienčan nam
pove v današnji praznik sledečo dušomikavno prigodbo:
Keki žlahtnili iz Provanskega je šel na božjo pot v sveto
deželo. Ondi je pervič vse mesta in kraje obiskal, kodar
je Jezus hodil. Bil je namreč v Nazaretu, kjer se je
božji Sin včlovečil; od tukej gre v Betlehem, kjer je bil
Jezus rojen; od tamo se poda k reki Jordanu, v kteri je
bil Mesija keršen, zdaj gre v pušavo, kjer se je Jezus
postil in od Satana skušan bil; od tukej korači na hrib
Tabor, kjer se je bil Bog človek spremenil; od tamo gre
k potoku Cedron, premišljuje Jezusov kervavi pot v verlu
Oezemani, njegovo zasramovanje, bičanje in ternokronanje
v Jeruzalemu, in britko smert na Kalvarii, obiše Jezu¬
sovo pokopališe in terg Emavs, zadnjič gre na Oljsko
goro, od kjer se je mili Jezus današnji dan v nebesa
dvignil, in se še sadaj v kamen vtisnjene njegove noge
vidijo. Ondi žlahtnik poklekne, svete znamnja ponižno
kušuje, povzdigne svoje oči in roke proti nebesom in iz
globočine svojega serca /dihne rekoč: „0 moj presladki
Jezus! ne vem se na svetu več kam oberniti, vse kraje
in mesta sim preromal, po kterih si hodil, stori sadaj da
se k tebi pridem, kjer na desnici svojega Očeta sediš."
Reče, omedli, na tla pade, in umerje. Zdravniki so nje-

190

govo truplo odperli, in v sercu mu te besede zapisane
našli: Jezus , moja ljubezen.  Njegova duša je dosegla,
česar je serce poželelo.

Ljubeznjivi bratje! k Jezusu smo tudi mi poklicani,
ker smo v sveti katoliški veri izrejeni; pa k njemu bomo
le tako prišli, ako ga bomo zvesto posnemali, in po sveti
veri živeli. Kakor je ta žlahtnik na božjo pot v sveto
deželo šel, in vse kraje obiskal, ktere je bil Jezus s
svojo pričujočnostjo posvetil, pojdimo tudi mi v duhu na
božjo pot k Jezusu v sveto deželo, nasledovajmo ga v
Nazaret s sveto čistostjo, v Betlehem z blago ponižnostjo,
v pušavo z gorečim postom, na hrib Tabor z zveličavno
milošino, v vert Gezemani s serčno molitevjo, v mesto
Jeruzalem z voljno poterpežljivostjo, na hrib Kalvarjo z
vso svojo ljubeznijo in s popolno vdanostjo v njegovo
službo. Pojdimo , in bodimo od sadaj zanaprej Jezusovi
zvestejši hlapci, da bomo, kadar na oljsko goro, to je,
na smertno posteljo, pridemo, lahko rekli: Moj presladki
Jezus! vse smo storili, in na tanjko dopolnili, kar si nam
zavkazal bil, sadaj te ponižno prosimo, vzemi nas k sebi
v nebesa. In nadjam se, da nas ne bo zavergel. Naš
život bo omedlel in naše truplo v grob zibnilo; naše duše
pa se bodo nakviško proti nebesam dvignile, in pojdejo
vživat k ljubeznjivimu Jezusu večno veselje. Amen.

Binkostni pon deli k.

Človeška duša.

■ JI o g je svet tako ljubil, ila je dal svojega edinorojenega Sina,
da kdorkoli vanj veruje, se ne pogubi, lemuč ima večno kivljenje. u
Janez, III. 16.

JULmalo potem, ko je bil mili Jezus očitno učilstvo pre-
vzel in s pervim čudežem v Kani Galilejski svoje veli¬
častvo razodel, se je svoje 31. leto v Jeruzalem k veli-

191

konočnimu prazniku podal. Ondi je nespodobne barantače
pervikrat iz tempelna spodil, in veliko Judov je vanj
verovalo zavoljo znamenj, ki jih je delal. Med drugimi
verajočimi je bil tudi neki Nikodem, učen mož, ud ju¬
dovskega sodništva n Sinedrion,“  in blag človek. Ta je
po noči k Jezusu prišel, se ž njim pogovarjat od nebeš¬
kega kraljestva iu pravega nauka se kaj naučit. Jezus ga
je pri tej priložnosti od potrebnega prerojenja skoz sveti
kerst podučil, se mu je od Boga poslanega Mesija bolj
jasno razodel, ter ga je spomnil neskončne ljubezni
božje do človeškega rodu, ker je svojega edinorojenega
Sina na svet poslal, ljudi večne pogube rešit in njih duše
zveličat. Jan. 3, 1-—21.

Kar smo dans v svetem evangelji brali, je odlomek
tistega Jezusovega ponočnega pogovora z Nikodemom ; —
Nikodem je v Jezusa veroval, in je bil odsihdob njegov
skriven učenec. On je tisti Nikodem, ki je bil z Jožefom
* Arimatejcam vred Jezusovo truplo v pokopališe položil.
Blagor Nikodemu! dobro je za svojo dušo skerbel; samo
en pogovor z Jezusom mu je zadosti bil, in on je vero¬
val, seje  prerodil, gaje  zvesto nasledoval, se je pov¬
sod za Jezusa ponašal, in je večno življenje dosegel.

. Smem vprašati: od kod pride, da pa mi, ki vendar
toliko pogovorov z Jezusom v svetih pridigah imamo , in
malo, prav malo, za svoje v svetem kerstu prerojene
duše skerbimo? od kod pride, da tako slabo Jezusa
nasledujemo, in dušno življenje zametujemo? Dozdeva se
mi, da prej ko ne to od tod izvira, ker mi imenitnosti in
vrednosti svoje duše prav ne poznamo, in ne presodimo
neizmerne ljubezni božje, ktera se je nam v stvarjenji,
odrešenji in posvečenji premilo razkazala. — Da bi mi
svojo nemarnost v tej presveti reči poravnali, in bolj go¬
reče ža dušno srečo delati začeli, sim dans namenil od
človeške duše govoriti, in bom važni predmed tako raz¬
delil: da bom I. visoko[ imenitnost , II. pa predrago
vrednost človeške duše  pokazal.

Sveti Duh! ki si pri svetem kerstu naše «luše s

198

posvečujočo gnado navdihnil, in zopet jih v Jezusove
neveste, ter v deležnice nebeške dike prerodil, blago¬
voli meni tako zgovornost in mojim poslušavcom tako
zastopnost dati, da bomo imenitnost in vrednost svojih
duš prav spremislili, in napeljani čedalje modreje za svojo
dušno življenje skerbeli. Prosim, poslušajte me pazno. —
Začnem. —

I. Človeška duša je visoko imenitna.

Ako se mi med ljudmi po svetu nekoliko pazljivo
okoli obernemo, najdemo, da oni svojo imenitnost na
žlahtnjistvo rodu in na vrojene ali pridobljene lepe last¬
nosti operajo. Imenitnega se ima, kteri svoje rojstvo od
viteških, obšerno častito poznanih, blagorodnih starišev
speljuje; imenitnega se misli, kdor po svojih lepih vroje¬
nih, ali pridobljenih lastnostih, kakor so postavim: mo¬
drost, učenost, omikanost, pred drugimi kot sonce pred
senco sveti in se jako obnaša.

(Je ta ponosa imenitnikov na svetu zares kaj ve¬
ljata, mi ne bo nihče zameril, da jaz imenitnost človeške
duše ravno na take posebnosti operam, in dokažem, da,
po prežlahtnem rojstvu in po preblagih lastnostih soditi,
je človeška duša zlo visoko imenitna. Poglejmo. —

1. Kdo je imenitnejši od vsegamogočnega večnega
Boga, ki nebo in zemljo in vse pogospoduje in napolni ?
Nebesa šo njegov sedež, zemlja mu je podnožje, nje¬
govo veličastvo je neograjeno. Vsih devet korov angelov
z vsimi svetniki vred ga na obrazih časti in moli; vsi
ljudje iz njegove roke dari prejemajo in le skoz njega
žive; celo peklensko kraljestvo se pred njim trese in
trepeta. Kdo je bolj imeniten od takega Boga? vprašam
jaz. — In od njega človeška duša svoje rojstvu speljuje.

Ne potrebujete, da bi vam to pravil, ker vas v
zgodovine od stvarjenja dobro podučene mislim, vendar
doložim: Ko je večni Bog s svojo vsegamogočno besedo
„bodi Ci  vesolni svet iz niča poklical; ko je vodene oblake
na nebu pripel, in okoli morja meje postavil ter vodam

193

postavo dal, da naj ne prestopijo svojih bregov; ko je
zemlji ozeleniti, na jezero dušečih rožic roditi, in
neštevilniin drevesom rast dajati ukazal, ter mokrim obla¬
kom in bistrim vrelcom jih krepčati in hladiti velel; ko
je zlato sonce na višavo obesel, luni in zvezdam pot
odkazal, ter dan in noč razločil; ko je še enkrat mignil
in brezštevilne plemena Internih rib so v vodah plavale,
nebrojne verste žival so po zemlji skakljale, in v zraku
seje soglasilo priljudno petje milijonov ptičev; še le po
tem, ko je bila zemlja z vsem okinčena, je Gospod Bog
človeka vstvaril. In kako ga je vstvaril ? Ni rekel, ka¬
kor pri druzih rečeh, bodi človek, in je bil, marveč vse
drugače se je to godilo. Kadar je trojedini Bog po svetu
pogledal, in vse po svoji volji najdel, se mu je zdelo,
da krone vsega stvarjenja — pametne stvari — ki bi vse
vstvarjeno pogospodovala in vživala, na zemlji še manjka,
in kakor da bi se tri božje osebe med seboj posvetovale,
kaj je storiti, reče: stvarimo človeka,  reče in človeku
truplo iz ila izdela, ter mu obraz ne v tla, kot drugim
živalim, marveč nakviško proti nebesom oberne. Pa
truplo je bilo mertvo, sadaj Gospod Bog v ilovno truplo
dihne, kar se truplo giblje, gorka kri se mu po žilah
zacedi, človek oživi; božja sapa ga je oživila, božji
duh, kteremu duša pravimo, ga je presunil in življenje
mu daril. Tako je Bog po svoji podobi človeka stvaril.
1. Moz. buk. 2.

Sadaj povejte, ali se zamore na svetu med stvarmi
po rojstvu kaj imenitnišega najti, kakor je človeška
duša? Sam Bog je njeni roditelj in ona je božja hči.
In kakor je Adamova duša naravnost iz Boga se rodila,
se še vedno vse druge človeške duše rode; zakaj dalje
sicer stvarnik vsem stvarem na svetu blago moč jedno-
rodne reči zarediti, in tudi pervima človekama je rekel:
rastita in mnoiita se,  ali ta moč je le materjalnim rečem
dovoljena. — Kakor iz korenine rastline druga rastlina
izraste, tako izraste iz rodovitne korenine človeškega
zaroda po božji volji drugo človeško truplo, pa to je

13

Fraz. ogov.

194

mertvo, dokler ga Bog vsakega posebej s svojim duhom
ne navdahne in z dušo ne oživi. To je verska resnica.
Duša vsacega človeka tedaj svoje rojstvo naravnost od
večnega Boga speljuje. Oh, visoka imenitnost naše duše!
Omolknite vsi imenitniki sveta, ki svojo čast na to opi¬
rate, in pravite, da po vaših žilah viteška kri' teče,
in se s svojimi blagorodnimi starši ponašate, omolknite,
vaša narodna imenitnost še senca ni proti visoki dušni
imenitnosti; zakaj ona je preblaga hči vsegamogočnega
Boga, večnega, neskončnega bitja. —

2. Pa ne samo po zarodu prežlahtnem ampak tudi
po svojih posebnih lastnostih je človeška duša visoko
imenitna. In jaz tukej omenim na eni strani razumnosti
;n zastopnosti, po kterih se človek od vsih družili stvari
jako razloči in visoko poviša, ter je med vsemi drugimi
živalmi samo on napredovanja v svetni omikanosti in
nravno zmožen. In te ste zgol lastnosti naše duše; zakaj
kadar se duša od telesa loči, ni truplo ne razumno ne
zastopno. Dokler pa duša človeka oživlja, on razume in
zaslopi, kar je lepega in dobrega, kar je resničnega in
poštenega, kar je pobožnega in častitljevega, kar je po¬
trebnega in koristnega; on razloči čednost od greha, in
je v stanu izvoliti, kaj ima storiti, in kaj opustiti, česa
se poprijeti in česa se varovati. In vse to le duša pri
človeku opravlja. Kakor marljiva bčelica po zelenem logu
od rožice do rožice ferli, v sleherno cvetlico sicer po¬
gleda, pa med od strupa dobro loči, med poliže, strup
pa pusti; tako človeška duša po svojih vrojenih lastnostih
vse reči pregleduje, pa misli in premišluje, sodi in pre-
sojuje, sklene in overže.

Dobro vem, da pamet in zastopnost se le s čašama
omikujete in izobražujete, in da vsi ljudje enake modrosti
in učenosti ne dosežejo, ker vidimo nektere bistroumne,
druge pa kesnoumne, nektere lahko zastopijoče druge pa
počasnega duha; ali vse to se le na tčm svetu godi,
kjer razne okolišine te dušne lastnosti nadlegujejo; na
unem svetu pa, kjer bo luč božje modrosti našiga duha. po-

195

polnama presunila, bomo pred nebeškim sedežem v skrinjo
neograjenih večnih resnic vsi z enakim očesom gledali,
naše duše se bodo zlo veselile, in nihče jim ne bo ve¬
koma veselja kratil. —

Zatorej na drugi strani omenim pa še neumerjočnosti
človeške duše, po kteri lastnosti bo ona vse večne čase
živela. Ne bom te dušne lastnosti vam dokazoval; zakaj
le bedak je v stanu terditi, da božja hči' bo enkrat ko¬
nec storila; le poživinjen človek bo bledel, da on kot
živina zamerje; nadjam se pa, da med vami takih ne-
spametnežev ni, timveč, da ste vsi od neumerjočnosti
svojih duš dobro prepričani, zatorej le rečem: Vse bo

prešlo, naš život bo v zemljo zginil, ta svet se bo v
ničlo pogreznil, zlato sonce, bleda luna in svitle zvezde
se bodo zgubile, vsega bo konec, samo Bog, nebesa in
pekel in naše duše bodo večno ostale. Oh imenitnost!
Angeli nebeški! sadaj vas vprašam, povejte, imate morde
vi kako imenitneji lastnost od človeške duše? Vi ste
sicer posebne stvari božje, pa tudi naše duše so hčere
večnega Boga; vi sicer Boga popolnama poznate, pa
tudi naše duše ga spoznavajo in ga bode enkrat kakor vi
popolnama poznale; vi Boga od obličja do obličja vži-
vate, in večno ga bodete gledali, pa tudi naše duše ga
bodo vekoma gledale in vživale. Glej človek, tako ime¬
nitna je tvoja duša, da nebeški angeli se nimajo z večji
imenitnostjo ponašati. Dovolite, da vam sadaj povem,
kako pa nekteri svoje duše malo cenijo, kako drugi
dušno imenitnost sramotijo in hčerko božjo v sebi malo¬
pridno zaničujejo.

Za život, ki je ilo in prah, ljudje vse storijo, vse
preskerbijo, za dušo pa se malokdo kaj potrudi. Kadar
je telo lačno, mu daš jesti, žejnega napivaš, pred mra¬
zom in preveliko vročino ga varješ, vmedenega odpoči-
ješ; to je prav, ali čuditi se moram, da tudi za dušo
tolikanj ne storiš; glej ona je lačna božjih resnic, pa ti
njej evangeljskega kruha ne daš, njo grudi žeja po božji
molitvi, pa nji časa ne pripustiš, da bi se k nebeškemu

13 *

196

studencu dvignila in z Bogom se pogovorila; ona peša
pod težo p ozemeljskega zapeljevanja, pa ti nje s sveto
močjo ne zabraniš. Še več. Telo zboli, hitro mu zdra¬
vila poišeš, skerbno okoli poprašuješ, kaj je temu ali
unemu pomagalo, cLo velike potroške delaš in po zdra¬
vitelja pošleš. Nimam nič prot temu; pa zavzamem se,
ker vidim, da duša je zbolela, v smertni greh je padla,
in ti nji pomagati nočeš, ampak jo pustiš mesce in mesce
v tem žalostnem stanu. Še le več. Truplo je na smertni
postelji, jok in stok se po hiši razmeva, skerbne na-
ročbe se za pokopališe delajo. Tega ne grajam; pa
stermeti moram, da se na dušo večidel pozabi, in za
njo le redke opravila zapuste. Glejte povsod mora ne-
umerjoča duša vmerljivemu telesu zad ostati. Ali je to po
redu? Kar je pa še bolj sramotno, je to, da večna
sreča imenitne duše se posvetnemu veselju telesa daruje.
Vidim te posvetni veseljak! kako za minljivem veseljem
dirjaš in s svoje duše božjo podobo tergaš; vidim te
prenasiteni požrešnež, kako si čez mero gerlo nalivaš in
želodec polniš, pamet in zastopnost zapravljaš, pod ži¬
vino se ponižuješ in svojo dušo sramotiš; vidim te ostudni
dobrovoljec! kako se po gerdih plesiših vertiš, kakor da
bi bil obnorel, na obrazu ti berem nečiste želje, iz očes
ti zapeljevanje lesketa, tvoje roke mi pravijo, česar išeš.
Oh nesrečna duša, ki v takem telesu stanovati moraš.
Preklet bodi, kdor je s hudičevo modrostjo pervi z de¬
klico na deskah plesal in druge učil. On je bil res¬
nično Satanov Sin, ki se je iz pekla na zemljo podal
duše zapeljevat, morit in večno pogubljat.

Kristjani! ali verujete, da vas visoko imenitna duša
oživlja, ali ne verujete? Ako vero imate, kako je mo¬
goče, da svojo dušo tako malopridno sramotite in zani¬
čujete? Moji bratje! zavedite se svojih norost, začnite
svojo dušo spoštovati in za njeno božjo podobo skerbeti.—
Počivajmo. —

197

II. Predraga vrednost človeške duše.

Zlahtniki sveta prav težko svoje plemstvo prodajo,
in kdor si hoče enkrat prodano žlahtniško pismo zopet
pridobiti, se mora veliko truditi in drago ga plačati. Z
imenitnostjo človeške duše se je pa druga godila. Z ža¬
lostjo moram opomniti, da že pervi človek je bil tak
nezvestnež, da je bil dušno žlahtnijo Satanu za jebelko
prodal, in prodal je bil s svojo tudi vse druge človeške
duše. Kmalo po nesrečnem barantu se je sicer serčno
kesal in milo jokal, in zato ga stvarnik kot prevzetne
angele večno zavergel ni, pa dušo spet odkupiti in po¬
prejšnjo nedolžnost njej poverniti, pa razžaljenega stvar¬
nika potolažiti in neumerjočo dušo mu poverniti, tega ni
več zamogel. Hudobija je bila prevelika, in primernega
zadostila nebeškemu bitju podariti on ni imel. Kaj se
zgodi? Bog je štrafal človeka na telesu z bolečinami in
s smertjo, ga je štrafal deloma tudi na duhu, pa neumer-
joče duše se je vsmilil, in svojega Sina nji v odrešenje
poslati obljubil. To sadaj premislimo, in se bomo od pre¬
drage vrednosti svojih duš  prepričali. —

Jaz ne bom pravil, kako je mili Oče nebeški skoz
dolgi čas od dane do spolnjene obljube človeške duše, ki
so v težki sužnosti zdihovale, po prerokih in drugih sv.
možeh tolažil; ne bom pravil, kako jih je v (erdnem za-
upu v prihodnjega Mesija pred pogubljenjem zavarjal;
samo Rešenika vas opomnim, in kaj je za človeške duše
dal, kako drago jih je odkupil, vam povedati želim. Je¬
zus Kristus, edini Sin živega Roga, je nebeški prestol
zapustil, kterega je vekoma pri Očetu imel, je podobo
hlapca prevzel, se je 33 let v solzni dolini sveta polil,
človeške duše zveličat. Kakor skerben pastir je on zgu¬
bljene ovce iskal; kakor nevtruden učenik je vsem nebeške
nauke razkladal in pravo pot v zveličanje kazal; kakor
blagomili zdravnik je vsem dušam večno zdravilo predpi¬
soval , in življenje jim ponujal. Bog je svet tako ljubil ,
da je dal svojega edinorojenega Sina, da kdorkoli vanj
veruje , se ne pogubi, le muc ima večno življenje/*  Pa

198

to ni bilo še vse. Brez kervi se ni moglo rešenje dognati.
Človek je bil sinerti kriv, ko je bil dušo Satanu pro¬
dal. Sin božji je moral torej kri preliti in smeri storiti,
da je duše večne pogube odkupil. Sem poglej človek!
Ali poznaš to podobo, ki na tem sramotnem lesu visi?
To je podoba Jezusa, Sina božjega, tvojega Rešenika.
Učiti in grešnike klicati, ni bilo še zadosti; svariti in
prositi ni veliko pomagalo; čudovitno zdraviti in z do¬
brotami ljudi obdarovati ni še vsega izdalo, marveč ves
človeški zarod popolnama osrečiti je svoje življenje dal.
Glej kristjan! tako je bil Jezus razbit in razmesarjen,
tako mu je bila presveta glava razbodena, tako je bil
razbičan, tako so mu bile roke in noge prevertane, tako
mu je bilo serce prebodeno, tako so mu bile žile in kite
potergane. Oh kolikanj vdarcov! kolikanj ran! — Vso
rešnjo kri je on prelil. In zakaj ? I)a je naše duše
večne pogube odkupil, da je zanje gerdi dolg plačal,
da jih je rešil peklenske sužnosti, da jih je zopet Bogu
prijazne storil. Oh, presveta rešnja kri! ti si se cur¬
koma cedila, da si naše duše oprala; oh, presvete rane!
vse ste se odperle za človeške duše. Tukej presodite,
kaj naše duše veljajo, kakošno predrago vrednost one
imajo. In ti človek kaj delaš? Ti mladenč bolj obraj-
taš posveten smrad kot svojo dušo. Ti deklica bolj
ceniš ostudno ljubezen kot svojo dušo. Ti lakomnik bolj
skerbiš za svoje zaklade, kot za svojo dušo. Joj meni!
kam smo prišli? Preklinjevanje in zaničevanje svetih
reči se po naših vaseh glasi, goljufije, tatvina in krivo
presegovanje gospodarijo med kristjani; loternija, pre-
šeštvanje in nečistost smerdijo po keršanskih hišah; pra¬
vica in resnica pod nogami ležite, krivica in laž okoli
divjate. Oh, mili Jezus, ali si tudi za take ljudi kri
prelil? ali si tudi za duše takih hudodelnikov življenje
dal? Oh, da, ti si umeri, pa oni nočejo vrednosti svojih
duš spoznati. Pravični Jezus! ali boš terpel, da te bodo
oni tako sramotili? Stegni roko, vdari take malopridneže
in končaj jih.-Ali vendar ne, ti si usmiljen, skaži

199

jim milost, odpri jim oči, naj bi svojo hudobijo spoznali,
tebe prav častiti in za svoje* predrage duše skerbeti
začeli. — In vi malopridneži, povejte, kako ste v stanu
samo en hip predrage vrednosti svojih duš pozabiti, in
grehu služiti? Dvignite svoje oči na ta leseni križ, in
poglejte Kristusa, kako on vaše duše z brilko smertjo
od peklenskega Satana odkupljuje; on toliko terpi, da
vse stvari se grozijo; grozite se vendar enkrat tudi vi
nad svojo prekleto malopridnostjo in začnite duše ceniti,
ker samega Boga tolikanj stanejo.

Vendar to ni še vse, kar nas dušne vrednosti za¬
gotovi. Drago je sicer Jezus na križi za človeške duše
plačal; pa to mu ni še bilo zadosti. Ko je težko delo
rešenja doveršil, in se zopet k nebeškemu Očetu vernil,
Je on z Očetam vred svetega Duha na svet poslal, naj
bi človeške duše v presvetih zakramentih z vedno gnado
polnil in posvečeval. Sveti Duh, kteri od Boga Očeta
in Boga Sina izhaja, pride in si v naši duši pri zakra¬
mentu svetega kersta stanovanje postavi, ter pri sveti
birmi našo oslabljeno pamet izjasni, zastopnost izdam' in
dušo v dobrem vterdi. Ako pa človek po nesreči v
smerten greh zabrede, ga sveti Duh v zakramentu po¬
kore zopet omije, mu vest osnaži in dušo posveti. Se
več. Trojedini Bog se je hotel sam sebe človeški duši
hrano pripraviti. V zakramentu presvetega Ilešnjega Te¬
lesa se s človeško dušo sklepa, in v zastavo večnega
življenja njej ljubeznjivo deli. Pa kaj bom na dalje pra¬
vil ? Za našo dušo je Bog vse storil. Tako visoko njo
ceni, tako drago jo ima. In sadaj on tako govori: „0
človek! povej kaj bi jaz bil moral za te še storiti, in
nisim storil? Nad vse druge stvari sim te na svetu
povzdigniti, s pametjo in zastopnostjo te blagodariti in
neumerjočega te stvariti imel. In sim to storil. — Ti si
grešil, si mojo ljubezen zaničeval, si se Satanu v suž-
nost prodal. Jaz bi te bil zavergel, pa smilil si se mi.
Svojega Sina sim poslal, sim ga dal za tvojo dušo umo¬
riti. To sim storil. — Vse gnade sim ti ponudil in sam

200

sebe sim znebil tvojo dušo poživiti. To sim storil. —
Kaj pa ti človek storiš za dušo? Jaz sim te povišal,
ti pa mojo hčer ponižuješ. Jaz sim te po moji podobi
za zveličanje vstvaril, ti pa mojo podobo na sebi gnjusiš
in se v pogubljenje napravljaš. Jaz sim te za večno
srečo namenil, ti se pa meni ustavljaš in se v večno ne¬
srečo pogrezuješ. O človek! nehvaležna stvar, spoznaj
vendar mojo milost, ne bodi moj sovražnik, skerbi za
svojo dušo.* — Stermite nebesa, človeka te mile besede
božje ne ganejo; čudi se zemlja nad človekovo terdo-
vratnostjo! Tukej eden svojo dušo za ped zemlje proda,
tam jo proda drugi za puhlo posvetno čast. Švignite iz
pokopališ nekdanji božji služabniki, ki ste vse zapustili,
premoženje in življenje dali samo za to, da ste dušo
zveličali; dvignite se in posvarite vi svoje nehvaležne
vnuke, morebiti bodo vas poslušali, in jenjali tako raz-
ujzdano živeti, kakor da bi nebes in pekla ne bilo, kakor
da bi neuinerjoče duše ne imeli; morebiti se bodo ove-
deli, visoko imenitnost in predrago vrednost duše spoznali
in se poboljšali.

Predragi kristjani! ,,/vVi/ pomaga človeku, ako bi
celi svet pridobil na duši pa škodo terpel/‘  Mat. 16, 26.
Edino je potrebno,  — dušo zveličati.  — Kako dalječ se
bo torej naša norost še raztegovala? koliko časa bomo še
svoji lastni sovražniki? kdaj bomo vender jenjali sami
sebe v hudo nesrečo tlačiti, in svojo dušo zaničevati?
Ah, da bi jaz vam pred oči postaviti zamogel vso praz¬
noto tistih minljivih dobičkov, po kterih vi tako željno
hrepenite in dušo zapravljate; da bi jaz zamogel vas do-
vižati , koliko več od vsega svetnega premoženja ena
sama duša velja; da bi jaz za samo en hip vam nebesa
odpreti in vso rajsko prijetnost pred vaše poglede raz-
gerniti mogel, naj bi vi spoznali kakšino veselje ondi va¬
še duše čaka, stavim, da že dans bi vi drugač misliti in
živeti začeli, že dans bi vi za imenitno in drago dušo
skerbeti jeli; — pa jaz tega ne morem; zakaj nobeno oko ni

20i

vidilo, nobeno uho ne slišalo, in nobeno človeško serce
še ni občutilo, kar je llog svojim izvoljenim prijatlom tam
gori pripravil. — Zatorej vas pa na drugo stran zaver-
nem, in v tisti nesrečni prepad peljem, kjer evangeljski
bogatin v večnem ognji gori, in čez tavžent let že po
samo eni kaplici rnerzle vode vpije, naj bi ognjeni jezik
ohladil. Iz tega peklenskega brezdna poslušajte pogub¬
ljenih duš žalostni jok, divji stok in nevkrotljivi krič. „Kaj
je nam pomagal posvetni napuh in pozemeljska čast? 1 *
tako one kričijo, kaj so nam pomagali vsi posvetni za¬
kladi in krivični dobički ? kaj je nam pomagalo grešno
veselje, kaj hotljivna sladnost, kaj kratkočasne igrače,
kaj ponočno voglarjenje? Vse je preteklo, vse je minulo,
•samo peklu, in večnemu terpljenju, v ktero smo za vse
to obsojeni, ne bo nikoli konca; vse je minulo, samo me
nesrečne duše ne moremo umreti, oh kam se hočemo
oberniti? koga na pomoč klicati? Me smo večno zapušene!
Dokler smo na svetu bile, smo božje nauke zaničevale
smo pekel za smešno pravlico deržale. Pa sadaj smo
resnice v svojo škodo prepričane. Preklet bodi svet, da
je nas zapeljal , prekleto naše telo, kteremu smo grešno
služile; prekleta ura, v kteri smo se rodile; prekleti nek¬
danji prijatli, kteri so nas s pervim grehom soznanili;
prekleti naši očetje in matere, ki so nas izredili in pred
greliom ne dosto svarili; prekleto nebo!!“

Jojmeni! kako strašen je glas, ki se po peklu raz-
meva! — kako strahovitno je v taki družbi biti! — kako
strašno je samo na to misliti! — In vi kristjani se tjekej
napravljate, vi grešniki se na prepadu peklenskega po¬
gubljenja majate. Bratje! ako je še kakšen počutek bož¬
jega življenja v vašem sercu, ako vam še iskrica svete
vere pamet razsvitljuje, nazaj, nazaj od nesrečnega po¬
gina, kteremu v gerlo dirjale. Milost, milost skažile
svojim dušam. Jaz vas zarotim pri živem Bogu, kteri
je vas za nebesa vstvaril, vas zarotim pri Jezusu Kri¬
stusu , kteri je vas večnega pogubljenja s svojo rešnjo
kervjo drago odkupil, vas zarotim pri svetem Duhu,

202

kteri je vas pri svetem kerstu za dediče nebeškega kra¬
ljestva posvetil, vas prosim pri nebeških angelih in vsili
svetnikih, ki vaše nesrečno življenje obžalujejo, skažite
milost svojim dušam. Ako dušo pogubite, ste vse zgu¬
bili. — Skažite milost svojim dušam. Ako ste dušo zve¬
ličali, ste vse zadobili. Amen.

Pred izpostavljenim presvetim ficšsijini
Telesam.

„ Hloje meso je res jed, in moja krije  res pijača. u  Jan. VI.

'Ir ažna , imenitna, nezapopadljiva resnica naše svete
vere! Za tistim zagrinjalom je na altarji v podobi belega
kruha sam vsegamogočni Bog, naš usmiljeni ltešenik, naš
preljubeznjivi Jezus Kristus pričujoč z dušo in telesom, z
kervjo in mesom! V tej podobi si je on na svetu vedno
stanovanje izbral, v tej stvari je on svoje meso in svojo
kri nam v dušno jed in pijačo zapustil, v te posodi je on
svojo milost in neprecenljive gnade človeškim otrokom
ponudil. Oh neizmerna ljubezen našega Jezusa! Kdo te
more zapopasti? Oh čudna milost božja! pred teboj jaz
iz globočine ginjenega serca zdihujem in ponižno svetega
veselja stermim, ter s cerkveno pesmico rečem:

Pridi sein keršanska stvar!

Tu poklekni pred altar,

V tej podobi bel’ga kruha
Je sam Jezus, žlahtni dar.

Dragi poslušavci! To je tista velika večerja, ktero
je bil po svetem evangelji neki človek napravil, in jih
veliko povabil. Zakrament presvetega Rešnjega Telesa je
zares velika večerja; zakaj sam Bog za mizo sedi in vse
ljudi k sebi vabi, sam Jezus se v jed in pijačo nam
ponuja, in kdor se pri tej večerji vredno nahrani, bo

vekomej živel. In vunder se nekteri k lej večerji priti
branijo in nespametno izgovarjajo, drugi pa brez sva¬
tovskega oblačila pristopijo in si sodbo jedo in pijejo; ker
ne razločijo Telesa Gospodovega. Gorje jim, in pre-
gorje! — l J a mene sveta gorečnost prenagli. Moram saj
sebe nekoliko krotiti, in ker že lahko razumete, da
predmet mojega današnjega ogovora je zakrament pre¬
svetega Rešnjega Telesa,  bom tvarino tako razdelil, da
me bodete ložej zastopili, in rečem:

/. V zakramentu presvete večerje je mili Jezus
nam naj veči zastavo svoje ljubezni, gnade in milosti
zapustil;

II. Naše zaderianje do tega presvetega zakra¬
menta je pa ostrega grajanja vredno.

Kerubini in Serafini! ki pred nebeškim tronam včlo-
večenega Jezusa neprenehama častite, in vi angeljske
trume, ki nam nevidne s pokritimi obrazi tukej pred sv.
Rešnjim Telesom ponižno klečite, sprosite mi tako zgo¬
vornost, da bi jaz vredno zamogel presveto resnico raz¬
ložiti. — Vi pa, ljubi kristjani! otresite se posvetnega
praha, in poslušajte me pazno z duhovnimi ušesi. —
Začnem.

I. V zakramentu presvete večerje je nam mili
Jezus naj veči zastavo svoje ljubezni, gnade in
milosti zapustil. — In te resnice se dovižati, prosim,
sprejmite me s svojimi mislimi zdaj v mesto Jeruzalem,
stopite z menoj v tisto dvorano (soboj zadnje večerje
na Sionu, in premislimo enmalo postavljenje tega presve¬
tega zakramenta. —

1. Tisti željni čas, v kterem se je imelo po večnih
nebeških sklepih veliko rešenje Adamovih otrok iz pe¬
klenske sužnosti doveršiti, se je bližal, in usmiljeni Jezus,
ki je svoje učence priserčno ljubil, in jih ni hotel sirot
zapustiti, je že več časa z mislimi okoli hodil, kaj bi
nek hotel svojim zvestim prijatlom v zastavo svoje pre-

304

gorke ljubezni podariti, kakšen spomin bi hotel na svetu
svojemu britkemu terpljenju in slavni zmagi čez peklensko
moč postaviti, v kakšini podobi bi hotel vse svoje ne¬
beške gnade in neprecenljive milosti vsem pravovernem
zapustiti; — misli; — kar stopita veliki četertek dva nje¬
gova naj ljubši učenca, Peter in Janez, k njemu, ter ga
vprašata rekoč: Učenik! kje hočeš da ti velikonočno
jagne jesti napraviva? In Jezus jima ukaže rekoč: Idita
v mesto, ondi bodeta človeka, ki bo verč vode nesel,
vidila, hodita za njim v hišo. On bo vama veliko dvo¬
rano pokazal, ondi napravita velikonočno jagne. Učenca
to storita. In ko večerno sonce zadnje žarke po judovskih
hribih opera, in nočni mrak se na zemljo spuša, gre mili
Jezus s svojimi učenci (menda iz Betanie) v Jeruzalem,
korači na Sion, se bliža hiše, kjer je bila večerja na¬
pravljena, in stopi v mično dvorano, kjer je bila miza
pogernjena. Ondi sleče svojo navadno obleko in prevzame
veliko pomenljivo oblačilo, v kterim so Judje po stari šegi
velikonočno jagnje jedli. To storijo tudi učenci. Zdaj
preoblečeni Jezus nekoliko postoji, pomoli s svojimi dva¬
najsterimi nektere navadne psalme in za mizo se vsede,
ter reče: Zeljno sim želel to velikonočno jagnje z vami
jesti, preden terpim. Jaz vam povem, da ga ne bom
več jedel, dokler ne bo dopolnjeno v božjem kraljestvu; in
ne bom več pil od tertnega sadu, dokler božje kraljestvo
ne pride. JMilo je bilo Jezusa za mizo gledati, kako je ju¬
dovsko velikonočno jagnje rezal, in nobene košice mu ne
zlomil; milo ga je bilo poslušati, kako se je od svojega
nebeškega Očeta, od svojega nauka in'od svojih nasled¬
nikov pogovarjal; in kadar je začel od svojega zdajanja,
od svojega britkega terpljenja in od svoje težke smerti
govoriti, so vsi učenci omolknili, in debele solzice so se
jim po licih polivale.

Ko so pa velikonočno jagnje po judovski šegi pov-
žili, vstane Jezus izza mize, to storijo tudi učenci, in
jim ukaže mizo pospraviti. Zdaj jim oznani, da so zad¬
njikrat po judovski šegi velikonočno jagnje jedli, da stari

205

testament je končan, in da ima novi testament nastopiti,
da jim hoče novo duhovno jagnje podariti. In da jih
poduči, kako bodo odsihdob presveto jagnje nove zaveze
s čisto vestjo, z neomadežanim sercom, in z nedolžno
dušo jesti morali, veli si vode prinesti, dene s sebe
svoje oblačilo, vzame pert, se opaše, vlije vode v me¬
denico, in začne umivati učencom noge, ter s pertom
brisati.

Ko je od Petra do Judeža Iškarjota vsem učencom
to ljubeznjivo delo storil, ukaže zopet mizo s čistim per¬
tom pogerniti, ter kruh in vino predpoložiti. Zdaj se
obleče v dolgo, čisto, belo obleko in drugič za mizo se
vsede med svoje učence. Začudeni ga učenci gledajo in
s terpečim sercom pričakujejo, kaj se ima tukej goditi.
In kakor dober oče na svetu, kadar čuti, da se mu zad¬
nja ura bliža, še enkrat vse svoje ljube otročiče okoli
sebe skliče, jim naznani, da jih bo kmalo zapustil, jih
tolaži, jim priporoči, kar mu naj bolj pri sercu leži, jih
opominja se eden druzega ljubiti, vse svoje premoženje
med nje razdeli, in zadnjič še svoje terpeče roke po¬
vzdigne, nad otroci jih razprosti in iz globočine svojega
serca jih blagoslovi: tako naznani zdaj mili Jezus še
enkrat svojim učencom, da jih bo kmalo zapustil, jih to¬
laži. jih opominja se med seboj ljubiti, jim priporoči
svoje nauke, ter se jim sam sebe v večno dedšino podari;
prejme beli kruh v svoje presvete roke, povzdigne svoje
oči proti nebesom, zdihne do nebeškega očeta, blagoslovi
kruh, ga razlomi in učencom da rekoč: vzemite in jejte ,
to je moje Telo.  Prejme v roke kelih, (v kterem je že
veliki duhoven Melkizedek ob Abrahamovih časih Bogu
daroval), ga požegna in učencom poda rekoč: vzemite
in pite iz tega vsi ; zakaj le to je moja kri novega,
testamenta, ki bo za njih veliko prelita v oilpušanje
grehov.  — In kmalo je še besede priložil: Le to storite k
mojemu spominu.  — Tako je Jezus Kristus ta zakrament
presvete večerje postavil; tako je sam sebe učen-
com zavžiti dal, in po svojih namestnikih se tudi nam

206

daje. Oh prečudna ljubezen Jezusova, da se je nam sam
sebe v jed in pijačo zapustil, kdo jo zamore prav za-
popasti!!

Sveti Tomaž iz Akvina nam šestero znamen ljubezni
božje do človeka našteje, pa naj večji vsih znamen ime¬
nuje zakrament presvetega Rešnjega Telesa. On tako le
govori: Pervo znamnje ljubezni božje do človeka je

bilo, da je Bog zavoljo človeka nebo in zemljo iz niča
stvaril; drugo, da je človeka čez vse svoje dela gospo¬
darja postavil, in angelom na vseh njegovih potih ga
varvati zavkazal; tretje, da je edinorojeni Sin božji z
nebes na svet stopil; četerto, da Sin božji se ni samo
včlovečil, marveč je človeku tudi postal pot, resnica in
življenje; peto, da je Jezus Kristus zavoljo človeškega
zveličanja strašno terpljenje prestal; šesto pa in naj
večji je, da Bogčlovek je človeku svoje meso v jed in
svojo kri v pijačo daril. To je po besedah Alberta ve-
licega zveršenje božje ljubezni do človeka. Moj Jezus!
tebi tedaj ni bilo zadosti, da si se zavoljo človeka pod
persi prečiste Device včlovečil, tebi ni bilo zadosti, da
si se 33 let za človeka po svetu trudil, tebi tudi ni še
bilo zadosti, da si se kot naj veči razbojnik za nas
umoriti dal; marveč ti si se hotel še v veliko večerjo
nam napravili, ti si hotel še čudovitna hrana našim
dušam sam biti.' Oh neizmerna ljubezen! kje najdemo
pastirja, da bi z lastno kervjo svoje ovce napajal? Pa
kaj prašam po pastirji, kje mi pokažete očeta, da bi
s svojim mesom lačne otroke nasitil? In ti Jezus si to
storil, sam sebe si se znebil, da si se nam dal. Da, reči
moram tukej s svetim Avguštinom, da ti, moj Jezus!
si scer neskončno moder, pa vender nisi vedil, kaj ve-
čega nam dati; ti si vsegamogočen, pa vender nisi za-
mogel kaj vcčega nam podariti; ti si naj bogatejši, pa
nisi imel kaj večega nam zapustiti. Mili Jezus! tvoja
ljubezen do človeka bolj globoko premišljevati meni pamet
ostermi, zastopnost se zgubi, samo serce mi svetega
ognja gori.

207

2. Kdo zmed vas, dragi poslušava'! mi zamore
vzrok povedati, zavoljo kterega je nam naš Rešenik to
presveto večerjo napravil? Vi ne veste. Zastopite tedaj:
iz edinega vzroka, da bi bil on sebi in svojemu Očetu
zveste služabnike pridobil. On seje  nam podaril, da bi
se mi njemu darovali; on je nam svoje Telo v jed za¬
pustil, da bi mi pri njegovi večerji okrepčani serčno se
z zapeljivostjo hudobnega sveta bojevali, močno spačene
nagone svojega mesa krotili, in stanovitno se peklenskemu
sovražniku zoperstavili. — Kakor je bil nekdaj Gospod
Bog Hebrejcom v pušavi mano z nebes poslal, da niso
na poti v obljubljeno deželo opešali; kakor je bil Gospod
Bog preroku Eliju po angelu neki kruh in neko pijačo
v pušavo poslal, da se je nahranil in je zamogel šter-
deset dni daljno pot na hrib Horeb z edino močjo tega
živeža storiti: 3. kralj. 19. — tako je tudi nam Jjubeznjivi
Jezus v zakramentu presvete večerje takšno jed in pijačo
blagodaril, da, ako se ga vredno poslužimo, dobimo du¬
hovno moč in smo zmožni dospeti na veseli hrib nebeš¬
kega Siona, česar nas sam Jezus zagotovi rekoč: v Kdor
je ta kruh, bo vekomej živel. a  Jan. 6, 59.

Vam to veselo resnico še bolj jasno razložiti ne bom
vseh gnad opomnoval, kterih se človek pri tej presveti
večerji vdeleži; zakaj to bi predolgo terpelo, in meni bi
bil angeljski jezik potreben: temuč jaz samo rečem, da
skoz ta zakrament se človek z Jezusam sklene, in mislim,
da sim zadosti rekel. Kadar smo z Jezusom sklenjeni,
posedemo vse Jezusove gnade, in smo tako rekoč bogovi.
Da se pa po vrednem prejemanji tega presvetega zakra¬
menta resnično z Jezusam sklenemo, nas sam on poduči,
ker pravi: v Kdor je moje meso , in mojo kri pije, ostane
v meni in jaz v njem.“  Jan, 6, 57. Ali je potreba kaj
več praviti? ali je potreba vam skazovati, da ta zakra¬
ment je živi ogenj, ki v vašem sercu, kar je mesenega,
požge; kar je nečistega očisti; kar je nesnažnega omije ^
in kar je slabega okrepča? Ali je potreba opomniti, kar
sveti Bernard od te večerje uči, rekoč: Ta večerja poto-

808

laži naše sporedne nagone, nas pred grehom zavarje,
pokroti našo spačeno hotlivost, in berzdo našim strastim
vloži? Menim; da ne; zakaj če je Jezus z nami, kdo bo
zoper nas? Naj le pride peklenski skušnjavec nas motit,
potem ko smo se pri tej večerji okrepčali, nič ne bo
opravil, on bo scer zamogel nad nami lajati, pa nas
vklati ne bo zamogel, Jezus ga bo od nas odpodil, kakor
ga je bil v pušavi Kvarantami osramotenega od sebe proč
poslal. Naj le pridejo zapeljivi tovarši nas skušat, potem
ko smo se z Jezusom sklenili, naj nam le žugajo vsi naši
preganjavci s posvetno sramoto, z neštevilnimi mukami
in s težko smertjo, mi se jih ne bojimo; kakor je mili
Jezus vse prestal, bo tudi nam gnado dal vse preter-
peti. — Sedaj zastopim, od koga so vsi mučenci svete
katoliške cerkve moč dobivali življenje za vero postaviti;
sedaj razumem, iz kakošnega studenca so oni tako serč-
nost zajemali, da so se ;  prostovoljno serditim mučiteljem
razglasovali in v roke dajali. Oni so se pri sveti večerji
Jezusovega mesa najedli in njegove rešnje kervi napili;
zatorej so veseli za Jezusov nauk v smert šli, ker jih je
Jezus s svojo gnado podperal.

Pravo kri, pravo meso
Slednemu podarjeno.

Stvar nobena ni zgubljena ,

Ktera vživa ga zvesto.

O moj Jezus, kje najdem besede tebi se za vse
gnade vredno zahvaliti, s kterimi pri tej večerji nas bla-
godariš ? Angeli nebeški, ki nam nevidni tukej pred pre¬
svetim Rešnjim Telesom ponižno klečite in goreče ga molite,
učite mene, učite vse zbrane kristjane milega Jezusa prav
častiti.

3. Pa jaz nisem še vsega dokazal. Milost Jezu¬
sova gre še dalje. — Kadar prijatel prijatlom večerjo
napravi, smejo le. odločeni povabljeni k mizi pristopiti,
vsi drugi morajo zad ostati. In pozemeljski kralji imajo
tudi le odločene ure, v kterih se jim zamorejo podložni
bližati in svoje prošnje predpolagati. Ali kralj nebes in

309

zemlje Jezus Kristus ne dela tako. Miza njegove večerje
je vedno in za vse ljudi pogernjena. Bogatin in berač,
kmet in gospod zamoreta vsako uro, vsak hip k Jezusovi
večerji pristopiti, in potrebnih gnad se vdeležiti. In mili
Jezus še vsaki dan na naše altarje z nebes doli stopa
in za grehe celega sveta svojemu Očetu se daruje. Da,
cIo kadar eden ali drugi njegovih prijatlov oslabi in ne za-
more v cerkev priti, stopi sam Jezus s svojega trona,
in ga gre na smertno posteljo obiskat, ga gre tolažit v
smertnih bolečinah, in mu popotnico podeli za dolgo pot iz
časnosti v večnost, ter ga zagotovi večnega življenja.

O srečni kristjani, da tacega Boga-imamo! Glejte,
ali nisim imel prav, da sim od začetka že rekel, da v
zakramentu presvete večerje je nam mili Jezus naj
veči zastavo svoje ljubezni, gnade in milosti zapustil ?
Ali ni imel prav Tridentinski zbor, ker je izustil, da v
zakramentu presvetega Rešnjega Telesa je Jezus vse za¬
klade svoje božje ljubezni ljudem odperl? Trid. sej. 14, 1.
Blagor nam, da imamo zakrament svetega Rešnjega Te¬
lesa! pa blagor le pobožnem in pridnim kristjanom; vi
grešniki pa tresite se pred tem zakramentom !

II. Naše zaderžanje do presvetega zakramenta
altarja je ojstrega grajanja vredno.

Beremo v bukvah Ester sledečo sveto povestico:
Ko je bil pod Perzianskim kraljem Asverom vsem Judam,
karkoli jih je v kraljestvu živelo, po hudobnem človeku
Amanu smertni pogin namenjen, sklene kraljica Ester, ki
je bila Izraelskega naroda, milo prošnjo za Jude pred
kralja položiti. Kraljevo se obleče, zalo okinča, in
mično olišpa, ter gre od dveh svojih služabnic spremljena
pred kralja. Pa ko skozi perve vrata v bleskočo dvorano
stopi, in kralja na veličastnem prestolu zagleda, se ustraši,
obledi, oslabi in na tla bi bila padla, ko bi je ne bila
služabnica deržala. Kralj to viditi stopi s trona, ji
roko poda, jo podpera, jo poljubi in svoje ljubezni,
zagotovi, ter jo praša, zakaj da se je ustrašila. In Ester,

14

Fraz. ogov.

210

ko se zave, mu odgovori: Meni si se ti zdel kakor angel
božji, in moje serce je pred tvojo častjo straha omedlelo.
Ti si čuden gospod, in tvoje obličje je polno milosti.
Tako prigodba. Ester 15.

Storimo priliko: Asver je bil le pozemeljski kralj,
njegova oblast je segla le do groba; pa vender je Ester
pred njim ostermela. Jezus Kristus pa, ki v podobi be¬
lega kruha tu na tronu sedi, je vsegamogočen kralj nebes
in zemlje; pred njim so skale pokale, hribi trepetali,
doline se šibile, in zemlja 'se tresla; on le migne, in kar
je zdaj nas tukej, nas ni več; on le migne, in ta svet
se v poprejšnjo ničlo pogrezne; on le migne, in milijonov
takih okroglih zemelj iz nič šine; njegova oblast seže
od veka do veka. Povejte s kakšino boječnostjo, s kak¬
šnim strahom, s kakšnim trepetanjem bi se imeli njego¬
vemu prestolu bližati? — Esteri se je Asver le angel
božji zdel, in kmalo bi bila od straha na tla padla. Jezus
Kristus pa, ki v svetem Uešnjem Telesu tu prebiva, ni
angelj, marveč je veličasten Gospod, je zapovedovaven
Gospodar vsih angelov, je tisti Gospod, kterega je pre¬
rok Izaija na povišanem sedeži vidil, in Serafine mu
sveto, sveto, sveto prepevati slišal; Izai. 6.; —je tisto
jagnje, pred kterega je sveti Janez v zamaknjenem duhu
štir in dvajset starošinov na kolena pasti in svoje krone
pred tron mu položiti vidil, in slišal vse angele z velikim
glasom vpili: Vredno je jagnje prejeti moč in bogastvo,
in modrost, in krepost, in čast, in hvalo, in zahvalo.
Skrivn. razod. 5. Učimo se, kakšina ponižnost in po¬
hlevnost bi nas morali tukej presuniti; kakšina čast se
temu svetemu zakramentu spodobi; kako bi se imeli mi
pred Jezusom zaderžati. — Ako čisti duhovi pred njim
so vse gorečnosti vžgani, ako ga gospostva molijo, in
vse oblasti in moči neprenehama časte, kaj bomo še le
mi ubogi červiči pred njim počeli ? kako se bomo poni¬
žali in na obraze padali? temveč ker vemo, da se je
zavoljo nas v podobo kruha zakril, naj bi mi njegovo
veličastvo prenesti in se mu bližati zamogli; in ker smo

211

prepričani, da on, ako se mu ponižno bližamo, s svo¬
jega trona doli stopi, nas ljubeznjivo objame, se nam

zavžiti da, vse zaklade svoje milosti nam ponudi, in k
sebi nas posede. Vender, — stermite nebesa, čudi se

zemlja! — vidim človeka, ki se kristjan imenuje, v tej

sveti veži, kjer je veličasten tron presvetega Rešnjega
Telesa, brez vsega božjega straha in trepetanja, brez
vsega poštenega zaderžanja se bližati; ga vidim brez
vse gorečnosti v tempelj stopiti, in na tem mestu brez
vse pobožnosti in božje ljubezni stati; vidim ga, kako se
med službo božjo kot lačen vran poln nečistosti v očeh
okoli obrača, in clo takrat, kadar na mašnikove besede
živi Jezus vsredi svojih angelov na altar doli stopi, noče
na svoje kolena pasti in pričujočega Boga za odpušanje
svojih nespodobnost prositi; vidim druge, kteri Jezuso¬
vega povabljenja k sveti večerji nočejo slišati, in ne le,
da se sami hudobno izgovarjajo kakor evangeljski povab¬
ljeni, temveč še druge bogoljubne duše, ki se pogostama
presvetega zakramenta poslužijo, zasmehujejo, zaničujejo
in burke ž njimi uganjajo, ter lahkoverne motijo, zape-
ljujejo in pohujšujejo; vidim tretje, kteri o velikonočnih
časih, ker jih neka cerkvena zapoved sili, samo za tega
del k sveti večerji pristopijo, naj bi jih svet poštene
imel, pa so brez vsega svatovskega oblačila in po jude-
ževo velikonočno jagnje povžijejo. Oh ura nesrečna, v
kteri so se taki kristjani porodili! In ti, moj Jezus, jih
poznaš, in jih z ognjem z nebes ne pokončaš? — ti jih
vidiš, in jih v naj nižji pekel ne pogrezneš? — ti take
malikovavce terpiš! Oh-mili Jezus! pač moram reči, da
človeka preveč ljubiš, ker ž njim takošno poterpljenje
imaš in k pokori ga čakaš. — Tako tedaj ti grešnik z
Jezusom ravnaš, tako mu plačuješ, da je rešnjo kri zate
prelil, tako mu neskončno ljubezen povračaš, da se je
duši v jed in pijačo zapustil. Oh sveta Terezija, sveta
Magdalena od Pacis in vsi svetniki nebeški, žalujte nad
takimi kristjani, in ve bogaboječe duše, ki do presvetega
Rešnjega Telesa na svetu še gorečo ljubezen v sercu ob-

14  #

212

čutite, jokajte z menoj vred nad takimi našimi zmotenimi
brati, prosimo jim od nebeškega svetiša razsvetljenja. Vi
pa nepoboljšani malopridneži! tresite se in trepetajte, vam
povem, da nebeške večerje ne bote okusili. Prišla bo
ura, če ne pred na smertni postelji, v kteri bodete po
angeljskem kruhu zdihovali, ali se bojim, da bo prepozno,
se bojim, da božja milost se bo utrudila, in brez presvete
popotnice bodete siljeni pred sodnika in v večnost stopiti.
Tresite se malopridni zaničevavci presvetega zakramenta,
in trepetajte.

Berem v narodolistih , da v Atenah , poglovitnem
mestu Gerkov, so imeli sodniki narodno šego, kadarkoli
so razbojnike in druge hudodelne sodili, za nekim zagri¬
njalom se poskriti, ondi se med seboj posvetovati in za¬
služeno kazen malepridnežu odločiti. Ko je bila sodba
med njimi sklenjena, so naglama zagrinjalo dvignili, hudo¬
delcu štrafo serdito naznanili, in hitro se razšli. — Ako
se posvetno z večnim prilikati da, smem reči, da enako
se tukej godi. Za tistem zagrinjalom pravični sodnik vseh
živih v podobi belega kruha tiči, naše zaderžanje gleda,
in sodbo čez nas sklepa. Kmalo bo zagrinjalo dvignil,
podobo slekel, in v svojem nebeškem veličastvu z veliko
močjo in oblastjo prišel, ter nas sodil. Jojmeni, zdi se
mi, da ga že vidim nad oblakom v sredi njegovih hlapcov
stopati in nam se bližati; zdi se mi, da mu na serditem
obrazu sodbo našega večnega pogubljenja berem. Greš¬
niki! kaj bo? Utecite, hitro se poskrite. — Pa kam se
bote poskrili? Pokleknite, na persi vdarite, jokajte,
odpušenja prosite, in morebiti! — Pa joj! strašen glas -
slišim, ki mi pravi, da vaše hudobije so prevelike, da
vaše malopridno zaderžanje do presvetega Rešnjega Telesa
je sodnika razserdilo, da vaše obljube se poboljšati so
hinavske^ da za vas ni več milosti. Poberite se tedaj
vun iz te cerkve, da pobožne duše ne bodo v vašo pre¬
greho zamotane; idite proč iz tega zberališa, da pra¬
vični ne omedlijo, kadar strela božje sodbe nad vami

213

zagromi, — Ali pa pravični sodnik le pridi, zaničevani
Jezus le stopi izza zagrinala, le izusti ostro kazen nad
svojimi sovražniki, da bojo spokorniki tudi priče tvoje
pravice; le vdari terdovratne grešnike, in pogrezni jih v
naj nižji pekel, naj bodo ondi večno vpili in nenehama
oznanovali, kako se ti serdito mašuješ nad vsemi oskru-
novavci svojega presvetega Rešnjega Telesa. — Pa kaj
pravim, da bi jih štrafal? da bi jih končal? da bi jih
večno pogubil? — Mili Jezus! nikar tega. Besede so mi
iz ust vtekle, pa niso prišle iz serca. Ne zameri mi jih,
usmiljeni Jezus! Vem, da sam čez se sim štrafo klical;
zakaj grešniki smo vsi; zatorej grešniki! —

Pritecite, pokleknite,

Pred Gospoda tu na tla .

Počastite in molite
Svojega Zveličarja.

Usmiljeni Jezus! Lepo te prosimo za vse zamere,
ktere smo tebi zagrešili, odpusti nam jih. Ne izdaj nas
večnemu pogubljenju, temuč, ker si nam v prečudnem
zakramentu spomin svojega terpljenja zapustil, daj nam te
prosimo, svete skrivnosti tvojega Telesa in tvoje kervi
tako častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v sebi
čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z Bogam Očetom v edi¬
nosti svetega Duha Bog vekomej. Amen.

Praznik sv. aposteijnov Petra in Pavla.

Greh in pokora v izgiedih.

»Peter je enkrat grešil, pa je ssmerej jokal; mi večkrat grešimo,
pa nikoli ne jokamo. 11  Učiš sv. Avguštin.  — In sv. Pavl od sebe pravi 1
„Po milosti božji sim, kar sim, in njegova milost v meni prazna ni
bila« 1. Kor. XV. 10.

•fldares, ljubezen božja do Evinih otrok je neizmerna in
milost nebeškega Očeta do slehernega človeka nezapopad-

214

Ijiva! Glejte, neskončno dobrotljivi Bog ni nas s pre¬
drago kervjo svojega edinorojenega Sina Jezusa Kristusa
od večne pogube samo za enkrat odkupil, in nam svojo
presveto voljo razodel, kako moramo živeti, da po do¬
končanem teku pozemeljskem k njemu pridemo v večno
kraljestvo; marveč, ker je usmiljeni Oče nebeški našo
šibkost in nestanovitnost dobro poznal, in vedil, da vteg-
nemo od hudobnega sveta in spačene naše natore v greh
zapeljani biti, je nam tudi pripomočkov odkazal, po kterih
si zamoremo svojih spoznanih zmot in obžalovanih nezve-
stob odpušanja pridobiti in zopet njegove prijaznosti se
udeležiti. Utemelil je na Petrovih ramenih kakor na ter-
dni skali svojo sveto katoliško cerkev, od ktere se je
svoje 33. leto mesca Avgusta, ko je po krajih Cezareje
Filipove hodil, glasno zaprisegel, da peklenske vrata je
ne bodo zmagale, in Satanova moč je nikdar razrušila
ne bo.  Postavil je na zemlji tron svoje milosti, ko je
Petru ključ nebeškega kraljestva dal in mu rekel: „kar
boš na zemlji zavezal , bo zavezano tudi v nebesih, in
kar boš^ razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebe-
sih.“  Se več. Da bi nad odpušenjem skesanih in spo¬
korjenih grehov ne dvomili, in nikakor ne obupali, je
nam usmiljeno nebo žive izglede božjega prizanašenja pred
oči postavilo, ktere posnemati nas vabi; in sicer izglede
takih mož, ktere je bila previdnost božja od vekomaj
Sem za naj imenitniši dela v svojem svetem kraljestvu na
zemlji namenila in odločila. In če hočem vam take po
imenu naznaniti, smem imenovati Petra in Pavla, kneza
aposteljnov.

Peter je tisti serčni apostelj, kterega je bil Bog
pervi kamen v stavbo svoje svete cerkve med ljudi iz¬
volil, ker mu je rekel: „Ti si Peter,  to je: skala, in na
to skalo bom zidal svojo cerkev. 11  Pavl je pa tisti modri
apostelj, kterega si je bil Gospod pred vsemi drugimi
izbral, po njem celemu svetu evangeli razglasiti, ker je
od njega' rekel: „ Izvoljena posoda mi je on, da nese
moje ime pred nevernike  y in kralje in Izraelove otroke .“

215

Djan ap. 4), 15. In glejte, Peter in Pavl sta bila velika
grešnika. Ona sta grešila, pa sta tudi jokala;  sta gre¬
šila, pa tudi čisto se spokorila; in božja milost jima je
vse odpustila; sadaj sta visoko častita svetnika, da ves
keršanski svet jima od jutra do večera slavo prepeva in
v pomoč se izročuje.

Ker mi danes slovesno obhajamo praznik teh dveh
aposteljnov, sim namenil iz njunega življenja vam kaj po¬
vedati. Obilno bi imel od nju praviti; pa, naj bi vas
predolgo ne zaderževal, sim odločil le to vam pred oči
postaviti, kar se iz njunega življenja našemu življenju
naj bolje prileže, ter v poduk in tolažbo nam služi. To
pa je po mojih mislih: greh in pokora;  zatorej bom v I.
delu od greha,  v II. pa od pokore  svetih aposteljnov go¬
voril, in sicer iz tega namena, naj bi mi ta dva svetnika
v pokori pridno posnemali, ker smo že večkrat grešili. —
Preden pa z božjo pomočjo začnem, zvesto se pripravite.

I. Naj le bo človek v svetih resnicah keršanskega
nauka dobro podučen, in v pravi veri kot skala terden,
vender ne sme nikoli preveč v se zaupati in prederzno
reči: ni se mi treba vsake maličke zapeljivosti bati, mene
grešne priložnosti gotovo oslepile ne bodo, zadosti sim
dušnomočan grehu se zoperstavljati. Prerok gospodov
nas v tem poduči. On človeka s senom prilika. Kakor
seno, ko ga v ogenj veržeš, ne more, da hi ne zgorelo,
tako človek, ko se prederzno v nevarne priložnosti poda,
grešil bo. Lične izglede te resnice imamo nad pobožnim
kraljem Davidom, nad naj modrejim Salomonom in jeze-
rimi drugimi iz svetih in svetnih zgodovin. Pa jaz dans
od teh ne bom nič govoril, in iz padca ljudi, kteri so
Jezusa le v duhu poznali, ne bom spričeval, kam človek
dojde, ki v nevarne družbe zahaja, marveč obernimo
oči na tistega moža, ki je Jezusa po obrazu poznal,
tri cele leta za njim hodil, njegove svete nauke povsod
poslušal, njegovih čudežev vselej perva priča bil, in od
njega vedne svedočbe posebne prijaznosti in ljubezni

216

dobival, poglejmo, pravim, na Petra, in dovižajmo se,
kako malo sami v se zaupati smemo. —

Peter, ki je bil pri Galilejskim jezeru mreže, in
ribarenje popustil ter se za Mesijom podal, sedi med
drugimi učenci na Jezusovi strani pri zadnji večerji in
terdi, da je pripravljen zanj življenje postaviti, in z
njim v ječo in smert iti. „Oh! kaj praviš," mu Jezus za-
verne: „Peter! resnično ti povem, preden bo necoj to noč
petelin dvakrat zapel, boš ti mene trikrat zatajil/' Peter
sicer terdi, da se to nikdar zgodilo ne bo, pa vendar
se je. — Malo ur po tem se je Jezus v vertu Gezemani
prostovoljno sovražnikom v roke izdal, in v hišo Kajfeža
vikšega farjev ga pripeljejo. Kje je Pe-ter? za Jezusom
v smert gre. — Kaj še, poskril se je; sadaj pa se iz
zakotja prituli, od dalječ postopa, kar si nekoliko serč-
nost da, in kot nepoznan ptujc v Kajfeževo hišo priko-
rači gledat, kaj se bo z Jezusom godilo in se je med
druge ljudi na dvoriši k ognju vsedel. Ko se pri ognji
greje in pazno posluša, kaj se drugi od Nazarejca pogo¬
varjajo, se mu dekla približa, ga stermo v obraz pogleda,
in mu reče: „Tudi ti si bil z Jezusom Galilejcom.“  On
pa taji in pravi: Ne vem, kaj praviš.  Peter se boji
spoznan biti, počasi od ognjiša vstaja, in proč se od¬
mika. Ze je na pragu, in misli, da je nevarnosti odšel,
kar ga druga dekla sreča, nanj pokaže in pričujočim
reče: v Tudi ta je bil % Jezusom Nazarejcam .“ Peter
drugikrat taji in se zaroti: v Jaz tega človeka ne po-
znam. (i  Strahama gre Peter pred hišo, rad bi proč šel,
pa še raji bi ostal, naj bi vendar zvedil, kaj se bo z
njegovim učenikom godilo. On se druži med Žolnirje,

♦ posluša, kaj ta ali uni govori, poprašuje in skerbno okoli
gleda. Zasačijo ga tisti, ki so poprej z njim vred pri
ognji sedeli in še deklinih besed pozabili niso, ga bistro
pogledajo in mu rečejo: „ Resnično , ti si eden iz tistih ,
tvoj jezik te razodeval  Peter pa je začel rotiti se in
prisegati, da on ne pozna tistega človeka. — Peter! kaj
praviš? ti ne poznaš človeka, s kterim si tri leta okoli 1

217

hodil? ti Jezusa ne poznaš, kterega si v krajih Cezareje
Filipove očitno za Sina živega Boga spoznal ? Tistiga
Jezusa, kteri te je za roko po verhu Galilejskega morja
kakor po suhem peljal, v kterega spremenjeni obraz si
na hribu Tabor tako zaljubljen bil, da si sam na se in
na vse pozabil, kterenm si v Kafarnavski shodnici rekel,
da sam on ima besede večnega življenja, tistega sadaj
več ne poznaš, se clo zarotiš in prisežeš. Oh Peter!
kje je tvoja ljubezen, ktere si Jezusa večkrat zagotov-
ljal? kje je tvoja serčnost, ktera ti je pred vsemi apo-
steljni sprednost dajala? kje je beseda pri zadnji večerji
zastavljena? Jeli se več ne spomniš, kdo ti je pred
kratkimi urami noge umival? se več ne zaveš, čegavo
meso in kri si večerjal?

Sem stopite kristjani! tukej se učite, kako globoko
človek pade, ki v se preveč zaupa. Oh kaj je vsa člo¬
veška moč brez božje podpore! kako slabo je naše pred-
vzetje, ako ga Bog ne krepča! Tukej poglej Adamov
sin! kolikanj tvoje bahanje velja, ker praviš: podučen
sim, moder sim, močen sim, kaj mi je treba povsod se
bati? sim že junak vse zapeljevanje vžugati. Saj nisim
več otrok, da bi ne razumel, kaj je prav in pošteno,
in bi se dal s sleparskimi besedami zmotiti. — Ti, ki
tako govoriš, z eno nogo nad brezdnom padca stojiš.
Pa kaj ti bom pravil, sej sam veš. Večkrat si svojo
slabost občutil, pa spoznati je nočeš; večkrat te je po¬
pačeno nagnjenje v greh zapeljalo, pa ti sam sebi tajiš;
večkrat si v tovaršijah vest in serce hudo že ranil, pa
se očitno rotiš, da ni res. Norec, koga boš sleparil ?-
Da, človeka zamoreš slepariti, ali Bog te dobro pozna.
Nesrečnež! kakšen duh te je obsedel? jeli si pozabil
na Petra, pozabil na*duše, pozabil na vero, pozabil na
Boga? Vedi človek, da kadarkoli le božjo zapoved pre¬
lomiš, ti Boga Očeta, ki te je pri svetem kerstu posino¬
vil, kakor Peter zatajiš; se zarotiš, da Jezusa ne poznaš,
ki te je s presveto rešnjo kervjo drago odkupil; in
svetega Duha zaničuješ, ki te je milostljivo posvetil.

218

In ti na to ne porajtaš, v grešne družbe zahajaš, se
v večno sniertne nevarnosti podajaš. O malopridnež!
Peter je le enkrat grešil, ti pa vsak dan grešiš. Kaj
bo s teboj? Grešnik! moj prijatel, ovedi se, in bodi
enkrat vender moder.

Pa obernimo svoje oči tudi na druzega današnjega
svetnika; in kakor smo nad Petrom vidili, kako globoko
pade, kdor sam v se preveč zaupa; prepričajmo se nad
Pavlom, da noben človek brez božje gnade pravično
živeti ne more, marveč da po mlaki hudobije nesrečno
gazi, in ako se Bog njega ne usmili, se potopi in večno
pogine. Pa tukej ne pričakujte, da bi vam kaj novega
od Pavla povedal; sej je vam dobro znano, da on je bil
pred svojim spreobernjenjem silni zatiravec Jezusa in nje¬
gove svete vere, sej veste, da je bil prisežen sovražnik
vsili kristjanov in kervoločen morivec Kristusovih služi-
teljev. Za vas ni novo, da Savi, (tako se je Pavl pred
spreobornjenjem klical) je še le mladenč nad smertjo sv.
Stefana, pervega mučenca svete vere, že resnično velik
delež imel, ker je vsili njegovih morivcov oblačilo varo¬
val, in tako ob enim vsim ga kamnjati pripomogel. Ali
glejte. Kakor oroslan, kadar človeško kri okusi,
se več ukrotiti ne da; tako Savi. Ivomej se je nad sv.
Stefanam razpasel, že ga je taka žeja po keršeni kervi
vžgala, tako veselje kristjane moriti ga je obsedlo, da
leta kakor obdivjan po Jeruzalemu, iše od hiše do hiše
Jezusovih služabnikov, preoberne vse hrambe in zakotja,
vezlja iz ene v drugo mestno ulico, veže in vklepa pra¬
voverne, ter vlači možke in ženske pred sodnike. Se
več. — Ni še zadovoljen s pomorjenjem Jeruzalemskih
kristjanov. Ko zasliši, da so se tudi v Damasku, drugem
poglavitnem mestu, pravoverni vselili, sklene še te po¬
končati. Si sprosi od Jeruzalemskega zbora pismo na
Damaščane in dovoljenje ondašnje kristjane povezati in v
Jeruzalem prignati. Česar prosi, dobi. Hitro pokliče vku-
pej pomagavcov, se vsedejo na konje in dirjajo proti
Damasku. Meni se zdi, da jih vidim, kako ti kervoloki

819

naglama proti Damasku jahajo, je/a jim na obrazih gori,
preklinajo vse keršansko in se rotijo ne počivati, dokler
vsih Kristusovih naslednikov ne povežejo; zdi se mi, da
Savla slišim, kako svojim tovaršem ostrost zavkazuje ter
jih naganja, naj bi poprej delo dognali, in keršanske kervi
se napili. Jojmene, kristjani! ki v Damasku stanujete, kaj
bo? pobegnite, poskrite se po berlogih. Kdo bo vas mo¬
gel pred takimi trinogi oteti ? Žalostne duše ! ali bodete
zadosti moči imele za sveto vero kri preliti? Ali glejte,
Bog je prečuden v svojih sklepih. Usmilil se je Damas-
čanskih kristjanov in zdivjanega Savla. — Savi pred
Damask priderja, kar naenkrat, kakor od strele zadet,
se s konja zvali, na tla pade in vid zgubi. Z  visocih
nebes se mu usmiljeni Jezus oglasi in mu reče: Savi!
Savi! zakaj ti mene preganajaš ? Roka gnade božje ga je
zadela, in kervoločnega leva v krotko Jezusovo ovco
spreobernila. JI a mesto kristjane preganjati, vezati in
moriti, gre v Damask Jezusa oznanovat, ljudi preobračat
in kristjane vterdovat. Tolikanj je gnada božja na Pavlu
storila. Takšen je bil poprej, takšen poslej. Moč božje
gnade seje nad njim očitno razkazala; zato sam pravi:
Po milosti božji sim, kar sim, in njegova milost v meni
prazna ni bila.  Nebeški Rog! čudnega se kažeš pri
vsih svojih potih, pa v tem še naj čudnišiga. Kakor
strela predere tanini oblak, od zahoda do vzhoda leti,
in zadene v verhe visocih zvonikov ali pa v slemena
prevzetnih poslopij, tako je gnada božja v Savla vda-
rila in ga pervič na tla vergla, po tem pa ga je po¬
vzdignila in ozdravila, govori sv. Avguštin. 0 čuda
prevelika! Hudobni Savi je postal bogaboječi Pavl.

Pridite sem vi vsi, ki Jezusa preganjate, stermite
nad sprcobernjenjem Savlovim in občudovajte moč nebeške
milosti. Približajte se vi, ki od božje gnade nič vediti
nočete, in povejte, česar ste brez božje milosti zmožni.
Pa kaj, morebiti jih med nami ni takšnih razdivjanih
Savlov ? O pač le obilno jih po svetu okoli vezlja. Tisti
prevzetni modrijani, ktere čez božje reči nespodobno go-

220

voriti in, svete resnice krivo razlagati naj bolj veseli,
ter se jim zdi, da so kamen modrosti znajdli, ako jim
priprost človek, kteri se raji za pobožnost serca kakor
za visoko modrost ponaša, prav izverstno zabavljanja
vštikniti ne more, niso li toliko hudobni Savi? — Tisti
debeloglavni posvetnjaki, ktere sveti evangeli poslušati
merzi, večkrat clo časa si ne dajo v cerkev iti, ali pa
ob času pridige božji tempelj popuste, misleč, da kar bo
šibak pridigar učil, bi mu oni bolje povedali, jelite niso
malopridni Savli brez vse božje ljubezni? — Tisti pe¬
klenski zapeljivci, ki nevednim dušam terdijo, da ni vse
res, kar Jezusovi namestniki z leče učijo, in tudi ne
vse grešno, kar oni prepovedujejo, in tako lahkoverne
motijo, njih duše morijo in Satanu izdajajo, ali niso
obdivjani Savli? — Oh kolikanj grešnih Savlov! Kaj pa
hočem reči od zaničevavcov cerkvenih zapoved? kaj od
razujzdanih pohujšljivcov ? kaj od zasramovavcov pre¬
svetih zakramentov? Ali ne preganjajo vsi ti Kristusa?
ali niso priseženi sovražniki Jezusovega imena? O večni
Bog! pač veliko je tvoje usmiljenje, da se nad timi ne
zmašuješ. In ako beseda tvojega nevrednega služabneka
kaj velja, oh! te prosim, ne mašuj se nad takimi, mar¬
več pokliči jih z grešne poti, stori jim milost, kakor si
jo Savlu storil. Pa saj jih kličeš, le oni imajo robasto
serge; zatorej presuni jih s svojo gnado tako glasno jim
na vest zagromi, da se ti ne bodo mogli več zoperstaviti.

Kristjani! glejte toliko grešnikov na svetu. Ali po¬
kaj bom na druge obračal, česar se sami sebe dolžne
čutimo. Glejte, kakošni grešniki smo. Tako smo do sa-
daj Petra in Pavla na krivi poti posnemali. Preobernimo
svoj ogovor. Ker smo ta dva aposteljna v grehu nasle-
dovali, treba je, da ji tudi v pokori nasledujemo. — Od
tega v drugem delu. — Ponovite svojo pazljivost. —

II. Ne motite se, ljubi moji ! Kar sim vam od
Petra in Pavla do sadaj povedal, nima visoke časti tema
aposteljnama kratiti, temuč jo še povikšati; zakaj po mis¬
lih cerkvenih učenikov je ložej vseh grehov se vedno

221

čisto varvati, kakor samo enega se prav spokoriti. Ker
sta pa ta dva moža svoje pregreške tako v kervavi ko¬
peli pokore oprala, da sta kneza aposteljnov imenovana
in velika svetnika postala, jima tudi od naše strani
visoka čast gre, ter se dolžne čutimo njune spokorivne
izglede posnemati, ako nebeško krono doseči želimo. —
Poglejmo, kako sta se pokorila:

Kadar je bil Peter na Kajfeževein dvoriši Jretjekrat
Jezusa zatajil , kar naenkrat petelin zapoje, in on se
Gospodovih besedi spomni, v tem hipu beriči Jezusa čez
dvoriše v ječo peljejo; on memo grede Petra milo pogleda,
in petelin zopet zapoje. Pri tej priči Peter obledi,
se spomni Jezusove obljube, se spomni Jozusove ljubezni,
sveti kes mu serce prebode, život se mu trese, kolena
mu trepetajo, se koleba proč iz sovražne hiše, vest ga
vjeda, in milo se nad nezvestobo izjoče, da, celo svoje
življenje, kadarkoli je petelinovo petje slišal, se je vselej
spokorjeno solzil. On je le enkrat grešil , pa je zmerej
jokal.

Grešnik! ali tudi ti svoje pregrehe, ki si jih že
neštevilno storil, serčno obžaluješ in skesano objokuješ?
Oh ti jih obžaluješ in obžaluješ, da se Bogu smili. Ne
samo se nad svojo hudobijo v sercu raduješ in premi¬
šljuješ, kako modro si jo osnoval, in kako še le' bolj
prekanjeno jo hočeš vprihodnjič izpeljati; marveč s svojo
prebrisano malopridnostjo se še večkrat javno hvališ in
svojim hudobnim tovaršem jo širokoustno praviš: pa ne
samo to, tirnveč ti svoje pajdaše po hudičevo učiš, kako
se ta ali una ostudnost doprinaša, kako se ta ali una
deviška rožica polomiti, kako se ta ali una krivica do-,
veršjti da: tudi to ti ni še zadosti, marveč clo druge
spodbadaš malikvavsko živeti ter naj hujšim pregrehom
služiti, in da peklenski namen dosežeš, se kakor v sata¬
novi šoli izučen učitelj drugim za voditelja na poti hudobij
ponudiš in jih pelješ v serditi boj zoper vse božje in
človeške pravice, zoper vso nravnost in zoper Boga. Oh
vzrokovavec tolikanj božjega razžaljenja, smrad človeških

otrok, — grešnik naj spodnjega pekla vreden, kje je
tvoja žalost? kje so tvoje solze? kje tvoje spokorjenje?
Peter je enkrat grešil, petelin je zapel, Gospod ga je
milo pogledal, in on se je ovedil in jokal do konca živ¬
ljenja; ti pa tolikokrat grešiš; pridigarji ti vedno z leče
grebe očitajo in žalostno vpijejo, da se boš pogubil; Go¬
spod te milo pogleduje, in mnogoverstno ti na serce go¬
vori ter k pokori te nagovarja, pa tvoje jekleno serce
se ne omeči, ti se izjokati nočeš. Gorje tebi, kaj bo s
teboj? —

Poglejmo Pavla. Komej ga je gnada božja zadela,
in on že vpraša: Gospod! kaj hočeš, da storim?  Go¬
spod ga pošlje k Ananiju, in ko mu je ta po božjem
navdihnjenji naznanil, da je izbran križanega Jezusa
nevernikom in vsim narodom razglasovati, se ni več zo¬
perstavljal, ponižno se je nebeškim sklepom vdal, in tako
goreč pridigar Jezusa Kristusa postal, kakor je bil poprej
hud preganjevavec in kervoželjen morivec kristjanov.

Grešnik! kolikokrat je pa tebe Gospod Bog k Ana¬
niju že poslal in ti naznaniti velel, kaj imaš storiti? Vselej,
kadar si se spovednici bližal. Spovednik je tisti Ananija,
kteri ti je že velikokrat pravil, da Bog te je zato stvari!,
naj bi njega spoznal in zvesto mu služil; on ti je na uho
govoril, da tvoje dosadanje življenje je puntanje zoper
Boga, je preganjanje Kristusa, je morjenje tvoje duše; on
te je lepo opominjeval, da ne bodi tako razujzdan, de ne
nakladaj greha na greh, in milosti božje napak ne obračaj;
on te je ljubezujivo prosil , da ne mori v sebi svetih
počutkov, ne zaničuj blagih darov božjih, marveč usmili
se svoje uboge duše. Jeli si pa ubogal? Slišal sim te
vse to obljubovati, Jezusa ne več preganjati in z grehi
ga ne več križati; pa sim te pozneje ravno tacega malo¬
pridneža vidil, kakoršni si pred spovedjo bil. Ananijeve
besede ti niso čisto nič zalegle. Per živem Bogu te vpra¬
šam grešnik! kolikokrat te bo Gospod še klicati moral?
kolikokrat te bo spovednik Ananija še svariti moral ?
Kakšina gnada te bo presuniti morala, da se boš res-

223

nično spokoril in Pavlov izgled posnemal? Ne vem, samo
bojim se, da milost božja se bo pri tebi vtrudila, in ta¬
krat gorje tebi, večno gorje! —

Za storjeno pregreho se mora primerjeno zadostilo
doprinašati, To sta današnja aposteljna dobro vedila;
zatorej sta celo ostalo življenje popravljala, kar sta bila
zagrešila. Moj jezik vam ni v stanu povedati, kolikanj
sta se ona za Jezusovo čast ponašala; samo rečem, da
Peter je od pervega binkoštnega praznika po učenikovem
vnebohodu skoz celih 33 let Jezusa serčno pridigal, in
celemu svetu goreče oznanoval. On je obilno dežel s
svetim evangeljem v rokah in ustih in sercu preromal, in
ker ni mogel vsitn, ktere je Jezusu pridobil, vedno priču¬
joč biti, jim je pa iz itiina dva lista razposlal, po kterih jih
je v pravi veri poterditi in pred krivimi učeniki zavarvati
hotel. Tako je Peter za svoj greh — zatajenje — zado¬
stoval. — Od Pavla pa bodi vam znano, da je po svojem
spreobernjenji 30 let Jezusa nevtrudeno razglasoval in vse
ljudi učil po svetem nauku živeti. In naj bi še po nje¬
govi smerti živim ljudem koristil v Jezusovem nauku, je
v 14 listih, ki jih je na razne kristjane pisal, nam pre-
modro verske resnice začerkal. Tako je popravljal, kar
je bil prej zagrešil, ko je Jezusa preganjal. — Vendar
še ni bilo zadostno. Greh se prav za prav le s kervjo
popolnama omije. Tudi to sta Peter in Pavl storila.
Veliko sta sicer za Jezusa že preterpela, ječe, ketne,
tepežence, lakot, žejo in neštevilno preganjanje sta voljno,
prestala, pa današnji dan 29. Rožnika, 67 leto po Kri¬
stusovem rojstvu, sta še kri prelila. Peter je bil križan
z glavo navdol, Pavlu je pa glava odsekana bila. Tako
sta obedva v Rimu sveto vero s kervjo zapečatila, in naj
močnejši madež nekdanje zmote iz duše izbrisala. Usmi¬
ljeni Jezus ji je posadil v nebeškem kraljestvu na dva¬
najstere sedeže soditi dvanajst rodov Izraelskih otrok.
Rlagor vama, velika svetnika! dosegla sta po težko do¬
končanem teku nebeško čast; sadaj z nezvenljivo krono
ovenčana se pri Jezusu veselita, trojedinega Boga od

224

obličja do obličja zavživata, in nam grešnikom z nebeš¬
kih višav milo kličeta rekoč: Vi, ki ste naji v grehu

posnemali, posnemajte naji tudi v spokorjenji, da dose¬
žete, česar vaše duše hrepeneče poželijo.^ Blagor vama,
kneza aposteljnov!

Predragi kristjani! k koncu svojega govora vas
vprašam: Ali smo mi gledaje na današnja svetnika

na pravi stezi v večno zveličanje ? Pri tem življe¬
nji , kakoršnega mi peljamo, ali se stvarice nadjati
smemo, da bomo nebeškega kraljestva deležni po¬
stali? jelite zamoremo le bistvico zaupa imeti, da milost
božja bo z nami prizanesljivo ravnala? Oh nesrečneži!
greha obilno, pokore pa nobene, in kako bo večna pra¬
vica očetovemu usmiljenju dovolila našim dušam nebeške
vrata odpreti? Kjer pokore ni, usmiljenje prostora nima,
odpušanja ni upati. Kjer pokore ni, le pravica gospo¬
dari, pogubljenje žuga. Kako torej, ali se mi zares
pogubiti hočemo? Mislim, da med nami nobenega takega
bedaka ni, ki bi svojo nesrečo — večno nesrečo sam že¬
lel. Zatorej moji preserčni bratje! zavedimo se svojih
zmot in zapustimo široko cesto, po kteri žalostnemu po¬
ginu v žveploognjeno gerlo letimo. — Glejte na podobo
svetega Petra. On ključ v rokah derži. Ta pomeni
nebeško oblast, ktero je bil mili Jezus Petru in po njem
sveti katoliški cerkvi dal, na zemlji grešnike vseh spo¬
korjenih grehov odvezati in nebeške vrata jim odpreti.
Hitimo, verzimo se pred noge Petrovim naslednikom,
Jezusovim namestnikom, prosimo jih z objokanimi očmi,
naj bi nas rešili Satanovih verig, naj bi nam zopet ne¬
beške vrata odperli. — Glejte pa tudi na podobo svetega
Pavla. On meč v rokah derži. Ta pomeni, da z mečem
mu je bila glava odsekana, in njegova duša se je po
tem oct života ločila in dvignila v večno veselje. Od¬
sekajmo tudi mi z božjim mečem glavo svojemu sada-
njemu malopridnemu življenju, odsekajmo glavo svojim
grehom, razdjajmo vse hudobije, ktere nas oklepajo,

225

zadušimo v svojem životu vse spačene nagone, in opro¬
stimo se slehernih grešnih vezil in dušo škodljivih zavez,
ter v sercu si včinimo kervavo rano svetega kesa čez
dosadanje razujzdnosti. Božja ljubezen naj nas presune
in strah nebeške pravice naj mozeg in kosti nam pre¬
šine. — In ker smo nevredni pri takem življenji, ka-
koršno smo do zdaj peljali, svoje oči k Bogu povzdigniti,
in uslišani biti , čeravno ga bomo za pomoč prosili, zakaj
pisano stoji, da božje bitje se nad grešnikom grozi in
maševanje snuje; obernimo se k današnjima aposteljnama
in ponižno ji zaprosimo, rekoč: „BIaga kneza apostelj-
nov, sveti Peter in sveti Pavl! Vama se iz globočine
solznega serca izročimo, prosita za nas. Mi smo oslep-
Ijeni grešniki, svet je nas zapeljal, pa sej vidva dobro
vesta, kako šibka je človeška natora, zatorej prosita za
nas, da bi mi spregledali, in z božjo gnado razsvetljeni
iz svoje grešne postelje vstali. Mi smo oslabljeni, in
pravo pokoro doprinašati nezmožni. Le božja pomoč nas
močne, v spokorjenji stanovitne stori. Vidva sta pa velika
prijatla božja; vaji bo nebeški oče uslišal in nam gnado
daril, da se bomo prav pokoriti in zveličati zamogli/' Oh
sveta Peter in Pavl! prosita za nas. Amen.

V (lan svete Ane, matere Marije Device.

SVeta Ana je za Marijo naj večji svetnica;
kako se moramo nji priporočiti ?

Veliko hčer ssbera bogaUttvo, ti premagaš vse. 11  Pripor. XXXI. 29.

&i^ko po svetu okoli pogledamo, in se le nekoliko še
v pretečene dobe ozremo, obstati moramo, da ženski spol
je od nepremišljene Eve sem velike nerede in žalostne

15

Pran. ogov.

zmešnjave pod soncom vzrokoval, ter v take sitnosti več¬
krat cele narode in posamesne rodbine zapletoval, ki so
nesrečo in pogin deželam in posamesnim družinam vči-
nile. — Pa tudi tajiti ne moremo, da modre žene so že
večkrat velike narode in kraljestva hudih stisk otele,
tlačene rodbine nakviško povzdignile in s prebrisanim
svetom v takih zadergah pomagati vedile, kjer so možke
glave že dolgo prazno snovale in rešitve iskale. Takim
je v raznih knjigah dostojna slava izrečena in njih imena
slove v svetih in svetnih zgodovinah. Pa moj namen ni
s tem se muditi, zakaj nisim prevzel danes zavoljo svetne
prebrisanosti kako ženo častiti, še manj pa eno ali drugo
zavoljo njene prekanjene razujzdanosti grajati; marveč
moje oči so v nebesa obernjene, kjer neštevilo svetnic
vidim v nježnih rajdah pred jagnjetoviin tronom stati in
večno veselje zavživati. Med njimi zapazim sveto Ano,
mater Marije Device, s posebno nebeško častjo oven¬
čano, — s tako častjo, ki mi po pravici misliti da, da
ona je za Božjo porodnico naj perva svetnica v božjem
domu. — V duhu ponižno vse svetnice počastim, ter se
s spominom zopet na zemljo vernem; zdaj odprem živo-
topise vsih nebeških hčer in zaporedama od perve do
zadnje pregledujem, s kako presveto skerbjo so si v
pozemeljskim življenji lepe vence naberale, in z božjo
prebrisanostjo v slednjih stiskah in zapeljivih zadergah
si nakviško pomagale, ter obstati moram, da modre so
bile, ker so si tako bogastvo zberale. Ko pa životopis
svete Ane preberem, in njeno pobožno obnašanje pre¬
sodim, ter pozvem, da je bila mati Božje porodnice,
Marije Device, in stara mati včlovečeniga Sina božjega,
Jezusa Kristusa, smem reči, da je ona vse druge svet¬
nice premagala. — In glejte, ker dans godovno Mariine
matere slovesno obhajamo, bom ravno od te vam go¬
voril. —

L  bom dokazal, da sveta Ana je %a Marijo naj
večji svetnica;

227

IT.  bom pa vas podučil, kako se moramo sveti
Ani priporočati , da bo Boga za nas prosila.

Sveta Ana! tvoja priprošnja pri Jezusu — svojim
vnuku — vse premore; zatorej bodi meni mila, in tako
zgovornost mi sprosi, ktera me bo zmožnega storila,
tvojo slavo vredno popisati in krepostne izglede, ko si
jih nam zapustila, svojim pobožnim poslušavcom goreče
v posnemo priporočiti. — Vi pa, dragi kristjani! ki ste
iz mnogih krajev sem prišli v tej cerkvi sveto Ano spo¬
dobno počastit, poslušajte me pazno, in krnalo bodete
razumeli, kako se naj bolje tej visoki svetnici prikupiti
vtegnete. — Začnem, —

Dve sestri iz Aronovega rodu je bila božja previd¬
nost zmed vsih Izraelskih hčer izvolila, naj bi po njunih
otrocih obljubljenemu Mesija pot v veliko rešenje zagre¬
šenega sveta pripravljale. — Ana in Elizabeta sta njuni
imeni, in rojene ste bile v Betlehemu; pa po poroki
je perva s pobožnem Joahimom v majhnem Galilejskem
mestu Nazaretu v poštenem zakonu bogoljubno živela;
druga je pa Ga h arij a, velikega duhovneka, moža imela,
in v judovskih hribih v mestu Sefor stanovala. Obedve
ste že precej stare prihajale, pa nerodovitne se čutile, za¬
torej ste vedno goreče molitve k Bogu pošiljale in ponižno
ga prosile, naj bi se nju usmilil in z zarodom ji blago¬
slovil. Gospod Bog je njune molitve obilno poplačal. Si¬
cer je vsako posebej le z edinim detetom blagodaril, pa
ta sta pred Bogom in svetom toliko veljala, da sta mater
čast za večne čase uterdila: Ana namreč je spočela

in porodila Marijo, ktero si je bil sveti Duh nevesto
izbral, in Sin božji se je bil v njej včlovečil; Elizabeta
pa je spočela in porodila Janeza kerstnika , ki je Reše-
niku pot pripravljal. Sestranca Marija Devica in Janez
kerstnik imata v rešenji velike zasluge, in njegova slava
tudi na materi Ano in Elizabeto veličastno šine, tako da
vso občestvo svetnikov ji časti, in posebej sveti Ani vse

15 *

228

nebeščanke za Marijo pervi sedež med seboj v nebesih
prispoznavajo, zatorej pravim:

I. Sveta Ana je za Marijo naj večji svetnica.

Te resnice se prepričati vas povabim tri posebne
reči v sveti Ani presoditi, namreč: njeno sveto življenje;
kot mater Marije Device; in staro mater včlovečenega Je¬
zusa. — Storimo to. —

1. Malo sicer iz življenja svete Ane vemo, pa kar
od nje zapisanega najdemo, vse nam spričuje od njenega
neomadežanega serca, čiste vesti, pobožnih občutlejev,
svetih želja, pravičnega obnašanja in ljubezni polnega
djanja, vse nas zagotovlja, da je bila s takimi čednostmi
ovenčana, ki so ji pri Bogu in ljudeh milost zadobile in
častito jo storile. Med drugimi učeniki pravi sveti Janez
Damascenec: ,,Ana je v slehernih krepostih tako cve¬
tela, da negrajljivo je živela pred Bogam in ljudmi, “
in sveti Jeronim doloži, da je bila ,,poštena in pravična .“
Ne bom že spričeval, kako pošteno in pravično je Ana v
svojem sebitnem stanu živela, kako modro se je vsega
takošnega veselja ogibala, pri kterem dekliška poštenost
pogostoma po vodi gre; tudi ne bom dokazoval, kako
skerbno je ona deviško čistost hranila, in v take tovar-
šije nikdar zahajala, v kterih se ženski pravičnosti ne¬
varne zanjke zastavljajo;, da se je Ana v neoženjenem
stanu boljše vedla, kakor .se nektere današnjih deklin
vedejo , nas uči sveti Janez Damascenec, ker pravi:
„Joahiin se je z jako izbrano in vse hvale vredno Ano
poročil.* Po tih besedah je Ana vse une čednosti, ktere
Bog in pošten ženin od neveste terjata, svojemu možu v
hišo prinesla, kar se pa današnje čase redko godi. Pa
od tega jaz nič ne pravim, in ne mislim samo zavoljo
poštenosti in pravičnosti svete Ane hvaliti, čeravno je
visoke hvale vredna; marveč poglejmo nje svete čednosti
v zakonskem stanu. In tukej jo vidimo serčne ljubezni do
Boga in do bližnega goreti/—

Ana že več časa v zakonu živi, nje leta se proti
starosti nagibajo; pa pravega zakonskega veselja ne

329

vživa, — Ana zaroda nima, nerodovitno se čuti; žalost
nji serce prebode, ker zategadel po judovski šegi opoči-
tanje zaslužuje. Vender zoper Boga ne inermra, voljno
vse prestane, in v božje sklepe se vda. Molitev je njena
tolažba, svete prošnje njeno razveseljevanje in nebesom
storjena obljuba, da, ako nji Bog dete da, ga hoče v
božjo službo podariti, je njeni serčni zaup. Njeno zdiho-
vanje je bilo tako stanovitno, njena obljuba tako zvesta,
njena molitev tako serčna, da Gospod Bog se je usmilil, in
po besedah svetega Germana ji je angela poslal in hčerko
napovedal. Kdo bi bil v stanu njeno veselje popisati, ko
je to zaslišala? kdo povedati, kaka zahvala se ji je iz
globočine pobožnega serca izprožila, ko se'je blagoslov¬
ljeno čutila? in ko je zalo hčerko Marijo povila in vse
sramote , ki je nad nerodovitnimi ženami Izraelskega rodit
tičala, oteto se vidila, kdo zaniore izreči, kakšni ljubezni
božje presunjeni občutki in sveti darovi so se iz njene hiše
proti nebesom valili? — Draga nji je bila edina hčerka,
tako draga, da za svojo Maričko bi bila Ana življenje
dala, pa ljubezen do Boga je nji še vikši stala; zatorej
se ni veliko pomudila storjeno obljubo spolnili. Komej je
Ana hčerko oddojila, že jo pripelje — tri leta staro —
v Jeruzalem in jo v ondašnjem tempeljnu Bogu v vedno
službo daruje. — Sadaj povejte, kdo je Boga bolj go¬
reče ljubil od sveto Ane?

Pa tudi od Anine ljubezni do bližnjega imamo očitne
spričbe. Kadar druge žene zarod dobe, si veliko priza¬
devajo svojim otrokom bogato premoženje spraviti, in
rado se zgodi, da nekteri darovi, kteri So se poprej
cerkvi ali cerkvenim služabnikam opravljali, bodo iz
tega vzroka prikrateni, če ne do opušeni, in tudi ubogi
berači, ki so nekdaj obilne milošine dobivali, morajo
večkrat lačni iz hiše iti. Tako sveta Ana ni delala. Ona
je dobro vedila, kaj ljubezen do bližnjega terja, in ni
pozabila, da Bog bogato poverne, kar se božjim služab¬
nikam in lačnim sobratom ubogajme da. Pridno je go-
spodinila, za nepotrebne reči ni nič potratila, pa,

330

kakor nam učeniki povedo, je vse svoje hišne dohodke
na troje delila, pervi del je tempeljnu in tempeljnovim
služabnikom darovala; drugi del so ubogi in popotniki
dobivali; tretji del je pa za hišne potrebe porabila.
Glejte, kakšino milo ljubezen je do bližnjega v sercu
redila. Da, resnično moramo reči, da Ana je v pozemelj-
skem življenji prav sveto živela, da, ovenčana je bila
s takimi čednostmi, ki so jo pri Bogu in ljudeh častito
storile in sadaj njo v nebesih jako povišujejo.

2. Pa kar nam od Anine še le večji svetosti in
prednosti pred drugimi svetnicami v nebesih soditi da,
je to, da ona je mati Marijo prečiste Device bila.

„Iz sadu se drevo spozna,“ pravi stari prigovor.
Po takem in enakem soditi, uči Damascenec je bila Ana
preblago drevo , ker se je iz nje naj prežlahniši sad —
presveta Devica Marija, kraljica nebes in zemlje zaredila.
„Materna čast se opira na veljavo njenih otrok/ 4  pravi
sveti Avguštin; zatorej je sveti evangelist Matevž, ko
je Mariino čast popisati hotel, s timi besedami njeno naj
večji slavo zaznamval, da je rekel: „ Marija , od ktere
je rojen Jezus , ki je imenovan Kristus Mat. 1, 16.
A a enako vižo smemo od previsoke časti preblažene De¬
vice Marije, ki je nad vse angele nebeške povišana, na
predrago svetost njene matere skleniti, in ko izustimo:
Ana je mati božje porodnice, pomeni, da ona je pred
Bogam posebno gnado imela, ker je v mater božje po¬
rodnico izvoljena bila. Pa tudi se nobena druga božja
prijatelca, karkoli jih v paradiži stanuje, s tako častjo
ponašati ne more; torej po pravici vso prednost pred
drugimi nebeščankami Ani odkažemo. Oh, velika svetnica!
zares te moramo sveto in vse časti vredno imenovati,
zares te moramo pred vsemi drugimi s posebno milostjo
božjo blagodarjeno misliti; zakaj vse matere si s tem
prekosila, da si tisto preblago hčerko spočela in rodila,
ktera je sebi in nam llešenika porodila. Oh blažena
Ana! pač si s posebnimi krepostmi oblagodarjena, in
drevo tvojega življenja je moralo s predragimi gnadami

231

povlaženo biti, ker je tak sad obrodilo in doneslo, nad
kterim ima Bog Oče veči dopadajenje, kakor nad vsemi
drugimi svojimi stvarmi. Mi se ti lepo za tvojo hčerko
zahvalimo , ktere priprošnja pri Bogu sadaj več premore,
kakor vsih druzih nebeščanov, kakor nas uči modri
Suarec, ker pravi: Ako si mislimo, da na eni strani vsi
svetniki ob enem Boga česar prosijo, na drugi pa
sama Marija; je močnejši Mariina prošnja in več izda,
kakor molitev vsili druzih svetnikov. Čudno je to, pa
vender resnično. Ali deloma gre sveti Ani za tako mo¬
gočno našo besednico pravična čast; zakaj ona jo je
nam porodila in podarila.

3. Vendar to ni še vse, kar mojo svetnico visoko po-
vikša, marveč, kar njo za Marijo naj večji svetnico dela,
je to, da Ana je stara mati včlovečenega Sina božjega
in Jezusova žlahtnica po kervi bila. — Tukej vas hočem
imeti, ljubi poslušavci! in vas vprašam: kdo se je pod
soncom take visoke žlahte kolikdaj že hvaliti mogel?
Je že res, da vsi pravoverni smo udje Jezusovega
skrivnostnega života, in po kerstnem prerojcnji smo kot
posinovljeni otroci Boga Očela postali duhovni bratje
Jezusa Kristusa, ali po človeški kervi kdo med umerlji-
vimi je z Jezusom v bližneji žlahti bil kakor Ana? Vas,
svetniki in svetnice nebeške zaprašam: Kdo zmed vas

se zamore take vrojene imenitnosti hvaliti? Je že res,
da vi ste z Jezusom v ljubezni popolnama sklenjeni; pa
zraven tega ljubeznjivega zjedinjenja, kterega je sveta
Ana z vami vred deležna, ima ona pred vsemi vami še
to prednost, da je po človeškem telesu in zarodni kervi
z njim v rodbinski zavezi. Meni se zdi, da se ne more
nič visokejšega misliti, nič imenitnejšega iskati in nič
častitljivsega reči, kakor je: — stara mati včlovečenega
božjega Sina biti. Zatorej se pa tudi jaz pri tej zastav¬
ljeni resnici ne bom več zaderževal; samo pravim: ako
vse rečeno ob enem presodimo; namreč, da sveta Ana
se je v pozemeljskem teku nevlrudeno s preblagimi čed¬
nostmi ozaljševala in v popolni ljubezni božji živela; da

232

ona je mati nebeške kraljice bila in je rešenika sveta,
Jezusa Kristusa, svojega zarodnega vnuka imenovati
smela, spoznati in obstati moramo, da sadaj posebno
prednost pred drugimi nebeščankami zavživa, da nji gre
pervi sedež med nebeškimi svetnicami in je za Marijo
naj večji svetnica. —

Ker je sveta Ana pri Bogu tolikanj povikšana, ob¬
ljubim , da pa tudi njena priprošnja pred nebeškem pre¬
stolom veliko velja, in milosti, za ktere nam pri Jezusu
prosi, gotovo tudi sprosi; samo na tim je vse ležeče,
da se mi nji prav izročiti in v pravem času v pomoč jo
klicati znamo ; zatorej poslušajmo :

II. Kako se moramo sveti Ani priporočati ?

Z neko posebno veličastno krono ozališana, ki se
nad vsemi drugimi venci izvoljenih razločno bliši, stoji
sveta Ana v sredi med rajskimi kardeli veselili nebeščank,
ktere se ji prijazno vklanjajo in kot mater Jezusove po¬
rodnice časte, ter danes in vselej milo na nas doli gleda
in pa je vsaki čas pripravljena, blagoserčno naše pripo¬
ročila sprejemati in pred božjim tronoiu naše molitve
podperati. Hitimo tedaj njo v pomoč klicati, pospešimo
se lepo jo častiti, poskerbimo si prav se nji prikupiti. —
Naj bolje se pa njej priporočili bomo takole :

1. Ako njene svete čednosti posne?namo , in po
njenih lepih izgledih živimo.  —

Sveta Ana se je 'pošteno in neomadežano v celem
pozemeljskem življenji obnašala, s čisto nedolžnostjo je
v zakonski stan stopila, v lepi edinosti je s svojim možem
Joahimom živela, goreče je molila in svojo hčerko Marijo
je po storjeni obljubi Bogu v sveto službo darovala,
pridno je gospodinila, modro s svojem premoženjem rav¬
nala in rada ubogim pomagala. Tukej imate iz njenih
krepostnih rožic vkupej zloženi šopek; vzemite iz njega
eno za eno, ogledajte jo pazno, globoko si jo v serce
vtisnite, spletite si venec za svoje življenje iz teh čed¬
nost in svesti si bodite Anine prijaznosti in Jjubeznjive
pripomoči. Pa jojmene! kje najdem na svetu med današ-

233

njimi ljudmi posnemOvavca njenih izgledov? Ga išem v
g  sebitnem gtanu, ali kaj vidim ? Neka norost po posvetnem
pregrešnem veselji je sadanjo mladino obsedla; neka ma¬
lopridna ra zuj/danost se je v mlade serca vrepila, strah
božji je skorej vse keršanske mladenče in deklice zapu¬
stil, oni dirjajo okoli, kakor da bi od slabega duha ob¬
sedeni bili, priskočijo vse meje poštenosti, si nalivajo
strupene kozarce peklenskega pohujšanja in pijejo iz za¬
peljivega studenca mesenega poželenja, da se jim
glava in serce grešne sladnosti vpijani. Med temi ne
najdem več posnemovavcov svete Ane. — Ga išem v za¬
konskem stanu; ali kaj zapazim? Razpertije in vedno
vjedanje med možmi in ženami, prepire in vsakdanje pre-
klinjevanje se po družinskih hišah glasi, odgojenje otrok
v pravem keršanskem duhu je zanemarjeno, domače molitve
so večidel opušene, krivice se ondi kopičijo, gospodarji
na eni, gospodinje na drugi strani premoženje zaprav¬
ljajo, hiša na beraški palici slopi in ubogi morajo ne-
obdarjeni odstopiti. Povejte ali so ti posnemovavci svete
Ane?— Oh žalostno je pač take prikazni med nami viditi,
in sicer me boli zavolj takih razujzdanost vas grajati; in
ko bi kaj zaleglo, bi rad to storil, pa skušnja me uči,
da moje besede so glas vpijočega v pušavi, ki do vašega
serca ne seže. Ali naj bo, jaz svojo dolžnost spolnim in
vam zaterdim, da se pri takem življenji pomoči sv. Ane
malo nadjati zamorete; vas pa zagotovim, da, ako se
svojih nezvestob zaveste in njene čednosti ter lepe zglede
posnemati začnete, bo ona miloserčno na vas se ozerla
in svojih priprošenj vam ne odtegnila. Zatorej mladina!
odstopi od slabe poti, in pošteno življenje začni, ne mori
v sebi blagih počutkov , ktere ti je stvarnik v mlado
serce zasadil; zatorej zakonski! spomnite se svojih viso¬
kih dolžnost, in svoje hiše božji službi posvetite; živite
med seboj v sveti ljubezni in svoje otroke v prave božje
služitelje izredite; skerbite modro za družinsko premo¬
ženje in kar ste dolžni, vsakemu pravično o d raj tuj te , pa
tudi ubogih beračev ne pozabite; tako se bodete božjega

234

blagoslova udeležili in sveti Ani vsi skupej prikupili, da
bo vara z nebes od Jezusa velike gnade donašala. —
Pa vender ni še zadosti samo po lepih njenih izgledih
živeli, če želimo sveti Ani priporočeni biti; marveč zraven
posnemanja njenih blagih čednost moremo tudi:

2. spodobno jo častiti in ponižno v pomoč klicati.

Vi ste že večkrat slišali, da je mili Jezus veli]
svojo mater Marijo častiti, in da grešnikom, ki so k
božji porodnici pribežali, je nebeška pravica z večnim
pogubljenjem prizanesla, in po Mariinih priprošnjih milost
doseči dala. Ravno tako nam Marija Devica zavkaže
njeno mater Ano častiti, in nam obljubi za tako častitev
obilno milost. V tem nas poduči Janez Tritemi, ker
pravi: Ako božjo porodnico ljubimo , oko nebeški kra¬
ljici dopusti želimo, moramo njeno mater goreče in
pobožno častiti.  In on nam pove, da nekemu bogoljub-
neinu človeku, ki bi bil rad zvedel, na kako vižo bi se
naj bolje Marii prikupil, je sama Devica spregovorila in
mu djala: „Ako mene ljubiš, časti mojo mater , in kar¬
koli boš nji v čast storil, bo meni dvojnato všeč. u  In
kaj mislite, da to ne bo tudi Bogu dopadlo in nam nje¬
gove milosti naklonilo? Presodimo le to, da vsaka čast,
ki jo svetnikom skažemo, se posredno v božjo slavo
izide; zakaj vsi so le po božji milosti časti vredni postali,
torej, ko njih poveličujemo, poveličujemo prav za prav
samega Boga, ki se je v svojih svetnikih čudovitnega
skazal. Obernimo to na sveto Ano: -  V njej se je Gospod
Bog proti nam posebno milostljivega razodel, ker jo je
zmed mnogih družili Aronovih hčer mater svoje neveste
Marije in staro mater svojega edinorojenega Sina izvolil;
ako torej njo počastimo, zahvalimo prav za prav samega
Boga za njegovo usmiljenje do nas nesrečnih grešni¬
kov. — Ravno tako stoji z njenim vpomočklicanjem. Mi
vemo, da Ana sama na sebi nam pomagati ne zamore;
pa je velika prijatelca božja; zatorej naše molitve, ki
jih k Bogu pošiljamo, nji v roke izročimo, ter jo nago¬
vorimo, naj bi jih ona pred božji sedež položila, na

235

mesto nas po vrednem Boga počastila in tako nam milost
od presvete Trojice donesla; da mi verujemo, da usmi¬
ljenje, ktere po tem takem nam Bog stori, bolje iz njenih
priprošenj kakor iz naših molitev izvira. Glejte, da jo
moramo častiti in v pomoč klicati, ako želimo po njej
potrebnih dobrot z nebes imeti.

Ne bom že veliko vam pravil, kakšino počastenje
sveta Ana od nas terja, ker ste že slišali, da posne¬
manje njenih svetih čednost ji je naj bolje všeč; samo
še rečem, da obiskovanje nji posvečenega tempeljna,
ozališanje njenih altarjev in spoštovanje nji v čast odlo¬
čenih dnevov nam njeno ljubezen jako naklonijo; pa
terdim, da nespodobno zaderžanje v njenih cerkvah, za¬
nemarjanje lišpa njenih podob, in razujzdane veselice na
njenih praznikih nam nje milo serce odverne; in še do-
ložim, da v nje imenu ubogim podarjena milošina, nji v
čast plačana maša, ali opravljeno obhajilo so dragi biseri,
ki nam nje pomoč vkupijo. Sadaj smem zaupati, da sim
zadosto pokazal, kako se moramo naj večji svetnici za
Marijo priporočiti.

Predragi kristjani! V verjetnih listih berem med
drugimi čudovitnimi povestmi od Anine pripomoči sledečo
podučivno in potolaživno prigodbo: Neki bogaboječi člo¬

vek je lepo navado imel vsaki dan se sveti Ani priporo¬
čiti. In ker je to svetnico serčno častil ter velike zaupe
v njo stavil, si je mnogo prizadeval tudi druge ljudi k
njenemu častenju pregovoriti. To doseči je sem ter tjc
obilno podob svete Ane pri potih in cestah naslikati dal,
v lepšanje njenih altarjev je bogate milošine daril, in
povsod priporočal saj ne pozabiti svete Ane. Tako je
celo življenje delal. Ta človek pride na smertno poste¬
ljo, in kakor vsak, ki samo eno stopnjo od večnosti
stoji, ne more, da bi se ne tresel, ker ne ve, ali ga
nebeško veselje ali pa strašno terpljenje čaka , se je tudi
on bati začel. Pa kaj ? kar potihne in kakor v duhu
zamaknjen na postelji medli. Sadaj se zopet zave, in

ves vesel spregovori in reče: ,,Ni se mi več smerti bati
treba. Preblažena Marija Devica in njena ljubeznjiva
mati sveta Ana ste me obiskat prišle. Zagotovile ste me
večnega zveličanja, ker sim se vselej sveti Ani izročeval
in druge k temu nagovarjal; rekle ste mi, da kar sim
sveti Ani v čast storil, mi je obilni zaklad v nebesih
spravilo/ 4  To pove, in mirno v Gospodu zaspi; njegova
duša pa se je dvignila v nebeške višave, kjer jo je
sveta Ana Ijubeznjivo pričakala in pred Jezusov sedež
sprejela. Tako prigodba. — Glejte, kako se sveti Ani
prikupi, kdor se za njeno po.čaštenje ponaša, in kako
ona za svoje spoštovavce in priporočence skerbi; glejte,
kako všeč je Marii Devici, da se čast njene matere po-
vikšuje in se v pomoč kliče; glejte, kolikanj pri Jezusu
velja, kar njegovi stari materi darujemo.

Ljubi moji! Tudi mi bomo enkrat, in scer poprej
kot mislimo, na tisto stopnjo prišli, ktera bo nas samo
eno ped od večnosti ločila. Takrat se bomo tresli in
trepetali, in povsod prijatlov iskali, naj bi nas tolažili.
Mi bomo vest prašali, ali se smemo zveličanja nadjati;
pa se bojim, da bo nam več slabega kot dobrega iz
našega življenja naštevala. Mi se bomo s svojimi nek¬
danjimi znanci posvetovali, kako bo kaj z nami na unem
svetu; pa oni bodo le komucali in z merzljimi besedami
nam malo vstregli. Mi bomo svoje spovednike prosili,
naj bi nam našo večno osodo razložili; pa tudi oni nas
ne bodo zamogli popolnama vpokojiti. Nobeden ne bo
mogel strahu pred večnostjo nam od serca vzeti. Mi
bomo zdihovali po nebeški tolažbi, pa, ako si sadaj pri¬
jatlov v nebesih ne delamo, tudi v tisti težki uri po¬
močnika imeli ne bomo, in nam bo gorje, jezerokrat
gorje; nad prepadam obupa bomo viseli, v kterega bi se
kmalo pogrezniti vtegnili.

Priserčni bratje in ljubeznjive sestre! Sadaj si pri—
skerbimo pomočnikov za tisti velik hip ločenja duše od
telesa. Sveti Ani se ponižno vklonimo, vedno jo spo¬
dobno častimo, nji se vselej izročajmo, naj bi v celem

2S7

življenji naša mila besednica v nebesih bila, in v smertni
uri nas s svojo hčerjo Marijo obiskat in tolažit prišla,
ali naj bi vsaj Jezusa sprosila, da bi nam nebeškega
angela tisto minuto poslati blagovolil. Oh, sveta Ana! k
tebi obernemo svoje pohlevne poglede, in iz ponižnega
serca zdihnimo: Bodi nam mila varhinja v življenji, bodi
nam serčna tolažnica na smertni postelji, bodi nam dobra
zagovornica pri sodbi in sprosi našim dušam rajsko večno
veselje. Amen.

(V Kanali pri Soči, kjer so čast. gosp. dekan Anton Peric vpeljali
Bratovšino prečistega Mariinega serca.)

Marija naša pomočnica in besednica.

v In sim se vkoreninila v častitem ljudstvu, in v mojem Bogu
je njegov del, in v drukbi svetnikov moje stanovalise. u  Strah 24, 16.

jubeznjivi kristjani! Iz globočine svojega serca vas
pozdravim, in vam zavoljo vašega pobožnega obnašanja
stotern blagor izgovorim. S serčnim veseljem sim vidil,
kako ste iz vsili vasi naše priljudne dehantije v nježnih
rajdah tu sem potovali in v sveti procesii pod razvitimi
banderi v to krasno olepšano dekansko cerkev stopili; z
duhovno radostjo sim slišal vaše lepo petje, s kteriin ste
soglasno Marijo Devico častili, in goreče se nji priporo-
čevali, naj bi se z visocih nebes, kjer na strani svojega
edinega Sina, Jezusa Kristusa, sedi kraljica nebes in zem¬
lje, milo na vas ozerala, ter vaša pomočnica in besed¬
nica vselej biti blagovolila. Blagor vam kristjani! Oblju¬
bim, da vaši terdni zaupi v prečisto Devico ne bodo
nade prazni, do vašega serčnega počastenja Mati vse
milosti ne bo zaničevala, in da vašega ponižniga pripo-


Grod vnebovzetja Marije Device.

338

ročila Pomočnica vsih kristjanov ne bo neuslišanega
pustila; zatorej svest rečem, da besede modrega Siraha,,
ktere sim po navdihnjenji svetega Duha na Marijo obernil
in se glasijo: In sim se vkoreninila v častitem ljudstvu,
in v mojem Bogu je njegov del, in v drušzbi svetnikov
moje stanovališe , u  so dans tukej svojo popolnamo veljavo
dosegle: zakaj Marija Devica, ki je bila današnji dan
častitljivo v nebesa vzeta, je scer svoje stanovališe v
družbi svetnikov dobila, pa ona nas ni zapustila in tudi
ne pozabila, marveč se je vkoreninila med nami, ki jo
kot svojo priserčno mater ljubimo in smo njeno častito
lju ( dstvo; zdaj ona v nebesih za nas prosi, da bi tudi mi
svoj del pri Bogu dosegli, kterega ona že popolnama
vživa. In glejte, to važno resnico hočem dans bolj na¬
tanko razložiti, ter bom dokazal:

I. Da Marija je naša mogočna pomočnica in be¬
sednica pri Bogu;

II.  bom pa podučil, kako se moramo Marii pri-
poročevati ?

Dragi poslušavci! vem dobro, da ste iz tege svetega
mesta že obilno od Marije slišali, pa poznam vašo serčno
pobožnost do Božje matere, lahko bi se vam zameril, ako
bi ta Mariini praznik, v kterem je meni visoka čast do-
šla, s primerjeno besedo cerkveno slovesnost povikšati,
od česa druzega govoriti hotel. Poslušajte me pazno in
resnice si v serce zasadite. — Ti pa Marija, ki z ne¬
beško blisečo krono ovenčana z dušo in s telesom pri
svojem Sinu mogočno kraljuješ čez vse čiste duhove,
pošli angela, naj bi se mojega jezika dotaknil, in ga po¬
svetil prav govoriti, tebi v čast in temu pričujočemu
ljudstvu v dušno korist. — Začnem.

Od vsih drugih stvari, karkoli jih je kdaj iz božje
vsegamogočne roke prišlo, je bila Marija Bogu naj ljubši.
Nad Marijo je imel Gospod Bog od vekomej sem tako
dopadajenje, da kadar je nebesa narejal in oblake zgorej
perpenjal, kadar je dno zemlje uterdoval, meje okoli

239

morja postavljal in vod studence tehtal, je ona pri njem
bila, je vse z njim ravnala, se je vsak dan veselila in je
pred njim igrala. Prip. 8.

Po tem takem je Gospod Bog prav storil, da je
svojo ljubeznjivo Marijo nad vsemi drugimi ljudmi na
zemlji visoko povikšal, in ker On Marijo bolj ljubi, ka¬
kor vse druge svetnike, je modri Suarec prav storil, da
jo je z dušo in s telesom v nebesa vzel, ondi vsem an¬
gelom predpostavil in pa kraljico nebes in zemlje jo ve¬
ličastvo venčal.

Vse to se je pa današnji dan takole godilo: Po Je¬
zusovem vnebohodu je namreč Marija še nekej časa pri
svetem Janezu na zemlji živela, vunder so nje misli le
pri Jezusu v nebesih bile, in ona je vedno želela kmalo
s Sinom združena biti. Nje volja se spolni, ona brez
vse bolezni v Gospodu zaspi. Nje prečista duša se v
nebesa k Jezusu dvigne, nje truplo pa neso aposteljni v
vert Gezemani in ga ondi položijo v grob z rožami
olepšan. Tri dni učenci pri Mariinem grobu v svetih
pesmicah prečujejo, med tem ko se v nebesih čudne reči
gode. Jezus Kristus želi tudi telo svoje priserčne matere
v nebesih imeti, zatorej veli svojim nebeškim služabnikom
na zemljo doli stopiti, v vert Gezemani se podati, Ma¬
riino truplo iz pozemeljskega pokopališa povzdigniti in v
nebesa ga prinesti. To se zgodi. Tretji dan učenci v
ljubo Tomažu, ki je bil Mariini sprevod zamudil, grob
odpro; — ali glej, nebeški duh se iz Mariinega groba
vali — njenega telesa pa več ni. — Angeli so ga na
svojih rokah v nebesa nesli in pred Jezusov prestol po¬
ložili. Mariina zveličana duša se je spet s prečistim
telesom sklenila. Jezus je svojo mater na svojo stran
posadil; vsi nebeški stanovavci so se nji priklonili in iz
božjega svetiša se je velik glas po vsih nebesih slišal:
Marija je kraljica neben in -zemlje.

Zdaj Marija v nebeškem veličastvu na strani svo¬
jega Sina sedi in nam, ako se nji ponižno priporočujemo,

240

pomoči doli pošilja v pozemeljsko življenje, ter za nas
pri Bogu prosi; zatorej jaz pravim:

I. Marija je naša mogočna pomočnica in po¬
sebna besednica pri Bogu. In bom spričal. — Pono¬
vite svojo paznost. —

Od visocih nebes do naše zemlje, od božjega pre¬
stola do slehernega človeka v pozemeljskem življenji
derži neka duhovna pot, po kferi vsi nebeški darovi
neprenehama z nebes na zemljo od Boga do posamesnega
človeka prihajajo. Človek, kakor ga na svetu z moralno
prostostjo obdarovanega vidimo, zamore po svojem po¬
božnem življenji zmerej pri tej duhovni stezici stati in
nebeških dari ter neprecenljive pomoči se vdeleževati; ali
pa po svojem hudobnem življenji on od te duhovne poti
odstopi, in sam sebe čeznatornih darov nebeških obropa.
Tak človek je močno nesrečen in nesrečen ostane , dokler
se s poboljšanim življenjem ne verne k nebeški stezici ,
od ktere je zašel. Na tej duhovni poti med Bogam in
človekom stoji Marija Devica kakor srednica, Ona je
„vrata nebeške f  skoz ktere vse gnade in milosti in do¬
brote in blagri in zakladi z nebes na zemljo, od Boga
do človeka gredo in pridejo. Tako nas uči sveti Bernard,
ker pravi: To je volja božja , da mi vse le po Marii
prejmemo.

Skoz te nebeške vrata — skoz Marijo — je po taki
duhovni poti pervič rešenik Jezus Kristus na svet prišel.
Zagrešeni človeški rod z Bogam spet sprijazniti, je moral
on z božjo večno natoro tudi človeško prevzeti in se je
v Marii včlovečil. Ko je Jezus Kristus, naš velik
srednik med svetom in nebom težko rešenje dognal, in se
v nebeško veličastvo nazaj vernil, ter ondi z Očetom
vred vsegamogočno vladarstvo vsih stvari slavodobitno
prevzel; je pa kmalo še Marijo z dušo in s telesom v
nebo vzel, in za seboj jo postavil srednico med nebesi
in zemljo, naj bi tako rekoč s svojo nedolžno dušo do
nebeškega trona s prečistim telesom pa do zemlje segala
in človeka z Bogam vezala. Od tiste dobe Marija med

24 1

Bogam in človekam stoji, tako da po njej vsi pobožni
ljudje, ki jo časte, vedno več nebeške pomoči dobivajo,
naj bi stanovitno po poti pobožnega življenja napredovali;
Marija jim daruje duhovne serčnosti, naj bi vse zoper-
nosti pozemeljskih stisk in posvetnega preganjenja voljno
prestajali; Marija jim od svojega Sina donaša božje čed¬
nosti prave vere, terdnega zaupanja in goreče ljubezni,
ter jih blagruje z gnado mogočno neutrudeno delati za
diko nebeško. — Glejte Marijo našo pomočnico. — Od
tistega časa, od kar je njeni Sin Jezus Kristus za greš¬
nike umeri, stoji Marija pa tudi kot besednica med pra¬
vičnim Bogam in ovedenem grešnikom, in za vsacega, ki
se njej ponižno priporoči, pred nebeškem tronam prosi,
naj bi mu razžaljeni nebeški Oče svoje dobrotljive roke
ne odtegnil, naj bi ga razserditi sodnik v njegovih gre¬
hih pred sodnji stol ne poklical, naj bi mu sveti Duh
dušnega razsvitljenja ne odvzel, marveč naj bi ga gnada
došla in pomoč se mu dala, da bi se prav spokoril,
resnično poboljšal in po Jezusovi rešnji kervi odpušanje
dosegel, ter se po poti pokore zveličal. — Glejte Marijo
našo besednico pri Bogu. — Da, meni se.zdi, da vidim,
kako se Marija v nebesih k svojemu Sinu obrača, ter
naše prošnje s svojimi besedami podpera; meni se zdi,
da slišim, kako Marija svojega Sina milo nagovarja za
grešnike, in božjo jezo kroti; zdi se mi, da vidim...
oh, prečuden pogled! oh, strah in trepetanje! kaj vidim?
En angel ves ostrašen in razžaljen z zemlje v nebesa
privihra, na ravnost pred božji tron se poda, ondi tri¬
krat na svoj obraz pade, zdaj pa z solznimi očmi po
versti pove, kaj je na svetu vse vidil, kako se hudobije
sadanjih ljudi neštevilno množe, kako se gospodovi dnevi
zaničujejo, božje ime nespoštuje, sveti nauki zanemarjajo,
duhovni zasramujejo, device skrunijo, vdove zaterajo,
in nedolžna kri preliva, kako pobožnost pb tleh leži,
svete čednosti se ne cenijo in ljudje po živinsko žive.
Trojedini Bog se razserdi in hoče take ljudi končati, že
derži kervavo šibo v roči, že daje ostro povelje maše-

16

Fraz. ogov.

848

vavnim angelom, že jih pošilja na zemljo ljudi moriti.
Joj grešniki! kaj bo? Angeli se že od razserditega Boga
odpravljajo. — Ah glejte, zdaj stopi Marija s svojega
trona, hiti pred serditega Boga, poklekne pred prestol
presvete Trojice, in milo prosi za zagrešeni svet, prejme
za kervavo šibo božjo in vsa solzna zdihne : milost, mi¬
lost grešnikom na zemlji. Saj jih je vunder med njimi
še deset pravičnih, in ako jih ni, se pa jaz za-nje da¬
rujem. Bog Oče! vdari mene, svojo pokorno hčerko;
Bog Sin! vdari mene svojo ljubeznjivo mater; Bog sveti
Duh! vdari mene, svojo predrago nevesto. Oh samo
grešnikom na svetu prizanesi iij daj jim čas spokorjenja.
In Marija je uslišana, božje bitje je omečeno, pravična
nebeška jeza je ukrotena, angeli milo eden druzega po¬
gledujejo, eden druzega objemajo in se na zemljo spuste,
ne več grešnikov morit, ampak jim oznanovat milost in
usmiljenje božje. Glejte kako resnično je Marija naša
mogočna pomočnica in posebna besednica pri Bogu. —
Prav je imel sveti Fulgenci, da je rekel: „iVebo in
zemlja bi se bila že kdaj posula, ako bi ji ne bila Ma¬
rija s svojimi prošnjami podpera!a.“ Prav je govoril
sveti Bonaventura, rekoč: ^Marija je nam oblačni steber,
ki nas brani pred vročino božje jeze, in je ognjeni ste¬
ber, ki nas razsvetljuje z darmi božjega usmiljenja.“
Prav je učil sveti Anzelm, ki je pravil: ^Nekterekrat se
ložej odpušanje dobi, ako se na ime Marija  zakliče,
kakor če se ime Jezus  izgovorizakaj  ,,tiste grešnike,“
doloži sveti Rihard, „tiste grešnike, ktere božja pra¬
vica k pogubljenju obsodi, milost Marije pred pogublje¬
njem obvarje.“

Blagor vam, keršanski seljani mile Kanalske dehan-
tije! da stojite pod mogočnim varstvain Marije Device.
Le posnemajte lepo svoje nekdanje preddede, kteri so
bili pobožnosti svete in serčne vdanosti do Marije tako
presunjeni, da so zraven te prežale farne cerkve še dva
druga tempeljna v dekanatu Božji Materii posvetili; pri-
poročujte se serčno tej mogočni kraljici nebes in zemlje,

@43

ter bodite si svesti, da Ona vas ne bo zapustila, marveč
bo skerbno nad vami cula, bo pred peklenskim zmajem
vas branila, bo vedno vam pomočnica in pri Bogu be¬
sednica. — Od previsoke Mariine pomoči in njene ma¬
terne skerbi za kristjane prepričani so naš visoko častiti
gosp. dekan prav modro storili, da so tukej sveto bra¬
tovšino Mariinega serca  vpeljali. Vidili so namreč, da
od kar je bila poprejšnja bratovšina Mariinega Rožen-
kranca zaterta, je pobožnost okoli nas hirala in lepo
keršansko zaderžanje se čedalje bolj zgubovala, zatorej so
hotli dobri pastir svoje duhovne ovce spet pod Mariino
krilo spraviti, in, da bi se nobena ne pogubila, so želeli
vse v Mariino materno serce zapisati za večno življenje.
In njih blaga skerb za dušno srečo njim izročenih ovčic
ni bila prazna. Jaz ne bom dokazoval, kolikanj duhov¬
nega sadu je ta sveta bratovšina od svoje vpeljave do-
sihdob v naši dehantii že donesla, to je^očevidno; samo
povabim vse tiste, kteri morebiti niso še zapisani v
bratovšino Mariinega serca, ako jim je zveličanje ljubo,
naj se ne obotavljajo v sveto bratovšino stopiti, naj se
ne mude, Marii v naročje se vreči, da jo bodo imeli po¬
močnico in besednico. — Da bo pa naše prošnje Mati
božja blagovoljno sprejela, hočem še podučiti:

II. Kako se moramo Marii priporočevati ?

Berem v verjetnih listih, da neki mladenč je imel
lepo navado vsak dan se Marii priporočiti in s sveto
molitvico jo počastiti, pa sam je dušo z gerdimi grehi
omadežvano imel in razujzdano živel. Prigodi se, da
mladenč gre neki dan v gojzd se sprehajat, in ker se je
ondi že dolgo mudil, in ne stvarice živeža seboj si vzel
bil, ga začne lakota opominjati. Gleda okoli, kje bi
kaj jesti dobil, kar se mu zala ženica bliža, ki je v
gerdem in prav nesnažnem jerbasu obilno lepega, žlaht¬
nega in dobro zrelega sadja imela. Ona pristopi, ter mu
prijazno ponudi, rekoč: Vzemi in jej. Mladenč pogleda,
pa se krnalo vmakne in reče: Kako bi mi iz tako ne-

v

snažne posode jesti teknilo? Skoda velika, da žlahtno

16 *

244

sadje v gerd jerbaz vložite. Ženica mu odgovori: Glej

mladenč! taka se s tvojimi priporočili in molitvami godi.
Kako bi jih zamogla blagosloviti, dokler iz ostudne po¬
sode,. — iz grešnega serca — izhajajo? Kako bi te
zamogla blagosloviti, dokler tako razujzdano živiš?
Pojdi, očisti svoje serce, operi dušo, odpovej se raz-
ujzdanosti, posnemaj moje čednosti , in vesčlo bom tvoje
priporočila in molitve sprejela. Ženica reče in zgine.
Mladenč se pa ove, gre, si poiše spovednika, se mu
odkritoserčno in zgrevano spove ter se ves poboljša. —
Tako prigodba. —

Iz tega se učimo, da kdor se hoče Marii prav pri¬
poročiti, mora dvoje opravljati, namreč: serce vsega

greha čisto imeti, in pa Mariine čednosti zvesto po¬
snemati.

In resnično. Kar pervo zadene — serce vsega
greha čisto imeti — je reč tako dovižana, da bi vsako
spričevanje nepotrebno hilo. Prosim, kako bi Marija
vtegnila človeku mati biti, kteri ima Boga Očeta sovraž¬
nika ? Kako bi Marija nespokornežu pomagala, kteri
njenega Sina vedno hudobno križa? Kako bi Marija za
malopridneža prosila, kteri tempelj svetega Duha v sebi
razdera? In ti grešnik za to nič ne porajtaš. Z eno
roko se v bratovšino Mariinega serca zapisuješ , z drugo
pa Jezusa moriš; z eno nogo se Marii priklanjaš, z
drugo pa po nečistosti brodiš in 'sveto rešnjo kri teptaš;
s svojim jezikom zdej na Marijo kličeš in jo veličastiš,
kmalo pa se proč oberneš, strašno preklinjaš, nad bliž¬
njim rotiš in satansko lažeš. Moj prijatel! smešno se
meni dozdeva, da te slišim k Marii moliti: „prosi za nas
grešnike,“ in te vidim prostovoljno se po grehih valjati.
Marija je resnično perbežališe grešnikov, pa vedi, da
ona je perbežališe le zgrevanih in spokorjenih grešnikov;
vedi, da ona le tistim pomaga, kteri so terdno sklenili
greh zapustiti, in ona le za tiste prosi, kteri se svojih
grehov v solzni pokori čistijo. Ker pa tebe v njih šte¬
vilu ne vidim, ti moram odkritoserčno povedati, da nisi

245

Mariini otrok. Pojdi, očisti svoje serce, operi dušo,
daj grehom slovo, nastopi pot prave pokore, in po tem
pridi Marii priporočevat se; ona te bo milo sprejela in
kmalo boš čutil, kaj se pravi Marijo imeti pomočnico in
besednico.

Vunder ne bo še zadosti le grehov se očistiti, mar¬
več je še drugo — Mariine čednosti posnemati — po¬
trebno, ako hočemo nji priporočeni biti. — Tega nas
sama Marija poduči, ker v bukvah modrosti božje takole
govori: „Otroci! poslušajte me , blagor jim , kteri ohra¬
nijo moje pota. Poslušajte nauk , in bodite modri, in
nikar ga ne zametujte. Blagor človeku, kteri mene
posluša, in kteri čuje pri mojih vratih vsak dan, in
streže pri podbojih mojih dur.“  Prip. 8, 34— 35. Ma¬
riine pota, ktere nam ohraniti veli, so njene čednosti,
namreč: čista nedolžnost, po kteri je ona v svojem te¬
lesu Bogu Sinu vredno stanovališe napravila; pohlevna
ponižnost, po kteri je Marija Bogu tako dopadla, da jo
je nad vsemi stvarmi visoko povikšal; deviško sramož-
Ijivost, po kteri se je clo angela prestrašila, ko ji je
božje pozdravljenje prinesel; Mariini nauki, ktere modro
obderžati nas nagovarja, so njena sveta bogaboječnost,
vedna pokornost, goreča ljubezen, poterpljivo podanje v
božjo voljo i. t. d. Te svete čednosti, ti posnemanja
vredni nauki so Mariino zerkalo, v kterem se moramo
vsak dan ogledovati, in presoditi, ali smo zvesti nasledo-
vavci Mariinih čednost? ali smo njene pripomoči vredni?
ali zaslužimo, njo v življenji besednico imeti? To Mariino
ogledalo tebi keršanski mladenč predpostavim, ga deržim
tebi keršanska deklica pred očmi, in vaji vprašam, ali
najdeta v njem svojo podobo? Jaz spoštujem vso pobožno
mladino, pa sveta jeza me žene in ne morem molčati:
Sram te bodi razpaseni mladenč, sram te bodi razujzdana
deklica; okoli vratu imata svetinjo prečiste Device obe¬
šeno , s čemur kažeta, da sta v bratovšino Mariinega serca
vpisana , pa vaji vidim ponočno voglariti, pa vaji slišim
nesramno ljubezen sklepati, pa vaji vidim po satanskih

216

plesih derjati, pa vaji slišim nesramne pogovore peljati.
Jelita, tako Mariine čednosti sramožljivosti, čistosti in
nedolžnosti posnemata? Takole jo častita, takole se nji
priporočujeta?— Vi hišni gospodarji in gospodinje pravite,
da Marijo častite, pa pri vsaki priložnosti preklinjate,
zakonske zvestobe si ne deržite, svojih otrok prav ne
podučite, domačo službo božjo v nemar pušate, sosedu
krivico delate.. Ali tako Mariino ljubeznjivost, poterpež-
ljivost in bogaboječnost posnemate? Vi kristjani se Marii
priporočene mislite, pa povsod čez duhovno in deželsko
gosposko širokoustno govorite, pa svete nauke in prija-
telsko posvarjenje zaničujete, pa vedno okoli zapeljujete
in pohujšanje dajete. Jelite, tako posnemate Mariino
pokoršino, ponižnost in pobožnost? tako čujete vsak dan
pri Mariinih vratih ? tako strežete pri podbojih njenih
dur? Da bi se pač tudi vam Marija prikazala in vas
zagotovila, da v tem stanu vaša mati biti ne more; pa
sej vas zadosti po vaših učenikih zagotovlja, tode vi
nočete verovati. Pa naj bo, glejte sami za-to. Jaz svojo
dolžnost spolnim, in rečem: pri takem življenji ne morete
v Mariino pomoč zaupati. O vedite se, spoznajte svoje
nezvestobe, spreoberrjite se, začnite po Mariinih izgledih
živeti in njene svete čednosti posnemati, tako se bodete
Marii prav priporočevali, in ona bo resnično vaša mo¬
gočna pomočnica in posebna besednica pri Bogu.

Glejte, to sim bil namenil dans vam razložiti, nam¬
reč: 1. dokazati, da Marija je naša pomočnica in besed¬
nica; 2. vas podučiti, kako se moramo Marii priporočiti.
In sim storil. Sadaj pa še sklep doložim.

Učeni Beluačenec nam sledečo podučivno dogodbo
pove: V neki soseski sta bogatin, ki je po svoji termasti
glavi brez pobožnosti živel, in uboga vdova, ki se je
vsak dan Marii zvesto priporočevala, smertno zbolela.
Fajmošter in kaplan gresta bogatina obiskat; pa ker je
kmalo tudi vdova dohovneka želela, ostane fajmošter pr*
bogatinu in kaplan gre vdovo previdit. Kaj se zgodi ?

347

Komej kaplan s presvetimi zakramenti čez prag v -borno
bajtico vdove stopi, mu gospod Bog duhovne oči odpre,
in on vidi pri postelji pobožne vdove Marijo Devico v
nebeški blešenosti v sred angelov stati, in z belo rutico
smertni pot bolniku z obraza brisat. Kaplan ostermi.
Zdaj Marija vsred angelov ponižno poklekne in v pre¬
sveti hostii svojega ljubega Sina Jezusa Kristusa milo
počasti. Spovednik se strahama bliža, položi presvete
zakramente na pogernjeno mizo, Marija ga prijazno po¬
gleda in mu serčnost navdahne svojo dolžnost zvesto
spolniti. To stori, vdovo pobožno spove, jo s presvetimi
zakramenti previdi, opravi potrebne molitve, se ves trepeč
Marii za sveti blagoslov priklone, zapusti bolnika v Ma¬
riini postrežbi, in veselih solz ves polit gre fajmošfru v
hišo bogatina pravit, kar je vidik Pa joj , komej stopi v
sobo bogatega bolnika, kar se mu strašne vse razločene
prikazni od unih, ki jih je pri vdovi vidil, pred oči
postavijo. Černe peklenske zmaje ondi zagleda, ki so
umerajočega bogatina nadlegovale in 4ako ga strašile, da
bolnik je po živinsko kričal in vse fajmoštrove tolažbe so
prazne bile. Vsi pričujoči so mislili, da hude smertne
bolečine so bolnika ob pamet perpravile, kaplan pa, ki
je sam druge reči vidil, je ostrašen proč šel, in bogatin
je žalostno vmerl. — ,

Kristjani! Glejte strašno razločno smert dveh člo¬
vekov, od kterih se je vdova Marii priporočevala, bogatin
pa ni na Mariino pomoč nič nič porajtal in je razujzdano
živel.— Oh, da bi jaz zamogel dans svoj glas povzdigniti
in celi svet pregovorili Marii se priporočevati; da bi jaz mo¬
gel v serca vsili ljudi pobožnost do matere božje vcepiti;
da bi jaz mogel vse prepričati, da kdor nima Marije za
mater, za pomočnico in besednico, nima tudi ne Boga za
Očeta in nikdar ne bo nebeškega veselja vžival. Pa jaz
tega ne zamorem; zatorej se pa k vam obernem. Priserčni
kristjani! Tudi-mi bomo enkrat na smertno posteljo prišli
Adamov dolg s telesno smertjo plačat. Hude stiske in
tuge bodo nam tistikrat brilkost delale, ker ne bomo ve-

248

dili, ali smo veselega plačila ali večne štrafe vredni. Ni
ga pod soncom človeka, bodi si v življenji še tako pre-
derzen, ki bi se takrat ne tresel, zakaj resnične so be¬
sede, da drugač je od snierti govoriti, -drugač pa umerati,
in kdor se o življenji iz smerti norca dela, se na smertni
postelji nar bolj boji. Tudi mi, pravim , bomo enkrat na
smertno posteljo prišli. Svet bo nas zapustil, naši pri-
jatli in znanci bodo odstopili, vse se bo vmaknilo, samo
naši ljubeznjivi otročiči bodo okoli nas jokali, in morebiti
da dober duhoven bo nas tolažil. Pred nami bo pa ne-
ograjena večnost stala in nas strašila. Kako ali hočemo
vmreti kakor današnji bogatin od peklenskih zmajev obdani?
Bog nas tega varuj. Mi želimo v naročji Marije Device
sladko zaspati, kakor današnja pobožna vdova. Zatorej
se pa vedno Marii naši mili materi za-to priporočajmo.
Predragi moji bratje! častiti duhovni pastirji! Vi ste dans
iz cele kanalske dehantije svoje ovčice v farno in deka-
naško cerkev perpeljali, Marii jih izročit, stopite pred
altar, pokleknite pred Jezusa in Marijo, priporočite jima
vse duše svojih ovčic, za telesno in dušno srečo jim
prosite. Pokleknite tudi vi, pobožni kristjani, povzdignite
z duhovniki svoje roke k Marii, in zaprosite jo iz glo¬
bočine svojega serca, da bi vas nikdar ne zapustila, in
posebno , da bi na vašo smertno uro vam s svojim Sinam
Jezusam Kristusam v pomoč prišla. Prosite jo, da bi
vaše duhovne pastirje podperala, naj bi vas modro po
pravi poti vodili, in posebno našega gosp. dekana obilno
blagoslovila zavoljo vpeljave bratovšine Mariinega serca,
in še dolgo ga nam ohranila. — Marija! Glej, mi smo s
terdnim zaupom k tebi perbežali, in smo si predvzeli od
tukej se ne ganiti, dokler nas ne blagosloviš in nam ne
obljubiš naša vedna pomočnica in besednica biti; zatorej
hočemo nevtrudeno in prav serčno s svetim Bernardam
moliti: Spomni se, o dobrotljiva Devica Marija, da se
še nikdar ni slišalo, da bi zapušen bil, kdor se je k tebi
obernil, tebe na pomoč klical, in se tvoji prošnji izročeval.
Takega zaupa oserčeni, zdaj mi k Tebi, o mati! o de-

249

vic Devica! pritečemo, k tebi pridemo, v tvoje naročje
se podamo, in zdihajoči pod težo svojih grehov se k tvo¬
jim nogam veržemo. O mati Sina božjega! nikar ne zaverzi
naših prošenj, marveč poslušaj jih in usliši jih. Amen.

God rojstva Marije Device.

Marija naša kraljica.

„Kdo je tista, ki se vzdiguje kakor rshajoču zoru, lepa kot
luna, svetla kot solnce, strašna kot v luboriši zbrana vojska ?“ Visoka
pesem VI. 9.

^tlitod rojstva Device Marije, naše kraljice. — V tih
besedah je vse današnje veselje zapopadeno. — Sveta
mati katoliška cerkev sicer ne obhaja rojstnega dne dru¬
žili svojih svetnikov, ampak le godovno njih smerti; zato
ker svetniki, kteri so bili v izvirnem grehu rojeni, niso
pri rojstvu veselega življenja pričeli, marveč le smertni
dan jim je pravo srečo vpeljal po resničnem izreku:
„Smerl je življenje! 11,  Drugači pa ona dela pri rojstvu
Jezusa Kristusa, Marije prečiste Device, in svetega
Janeza kerstnika iz pravičnega vzroka, ker Jezus je bil
Sin božji, ker Marija je bila brez madeža spočeta in ro¬
jena, in ker Janez kerstnik je bil že v maternem telesu
posvečen in nedolžen rojen. —

Današnji praznik velja rojstvu Marije Device. Ona
je tista, ktero je bil sam Gospod Bog že Adamu napo¬
vedal , da bo kači glavo sterla; je tista, ktero so sveti
možje skozi vse veke starega zaveta ponosno častili in
serčno jo viditi želeli; je tista, na ktero se je ves člo¬
veški rod milo oziral in jo v duhu goreče popraševal,
kdaj bo vender prišla in svetu Mesija rodila? In glejte,
danes sc je vse to dogodilo. Marija se je veličastno iz
naročja presvete Trojice dvignila, in enaka zjutranji

250

zarji je iz maternega telesa prihajala, svetla kot solnce,
lepa kot luna, pa tudi strašna kot zbrana vojskina četa;
Marija se je današnji dan kakor mogočna kraljica, oven¬
čana z nebeško krono nedolžnosti, na slavodobitnem vozu
božje popolne ljubezni na svet pripeljala, biti preblažena
prijatelca vsirn pravičnim in mila pomočnica vsim spokor-
nikam, pa tudi strašna vojšakinja vsim terdovratnim greš¬
nikom. Na noge, človeški otroci! vaša kraljica je prišla.
Zbrišite si solze iz očes, niste več sirote. Hitite, tecite,
Marii se približajte, ona se je vrodila nam biti mogočna
kraljica. —

In ravno to.bom vam danes razložil: jaz bom namreč
dokazal, da Marija je naša kraljica , zakaj ona nad
vsemi ljudmi gospodari; I. gospodari kot svetlo solnce
nad pravičnimi , kterim je ljubeznjiva prijatelca;  II.
gospodari kot lepa luna nad spokorniki, kterim je mila
pomočnica;  III. gospodari pa tudi kot strašna v tabo-
riši zbrana vojska nad terdovratnimi grešniki, kterim
je serdita maševavka.

Preblažena Devica Marija! ponižno te zaprosim, go¬
spodari tudi čez moj um j in daj mi pravo zgovornost,
da bi zamogel vredno tvojo kraljevsko oblast pred svoje
poslušavce razgerniti in jih pregovoriti, naj bi se vsi
tebi spokorno priklonili. — Vi pa, dragi kristjani! po¬
slušajte me pazno, kakor ste še vselej storili, in jaz
začnem. —

Nebeški vsegamogočni kralj — Gospod Bog — ima
troje božjih prebivavcov v svojem kraljestvu na svetu,
namreč: zvesto pokorne, kteri božjo voljo in gospodove
zapovedi povsod in vselej derže in spolnujejo, ti so pra¬
vični;  drugi so spokorniki , kteri so se bili sicer zoper
božjega kralja spuntali, pa so svojo nezvestobo spoznali,
sadaj ga vedno zamere prosijo in za svoje grehe po¬
koro delajo; tretji so pa terdovratni grešniki , kteri še
zmerej zoper nebeškega vladarja rogovilijo, njegove po¬
stave zaničujejo in se vtolažiti ter k pokornosti zaverniti

851

nočejo. Da vsi ti zemljani pri Gospod Bogu razločno
veljavo imajo, je lahko soditi. Pravični  so v popolni
ljubezni nebeškega kralja, spokorniki  se tej ljubezni bli¬
žajo, terdovratni grešniki  pa se čedalje bolj od te lju¬
bezni odmikujejo.

Marija Devica, hči, nevesta in mati nebeškega
kralja se po vsi pravici kraljica zemlje  imenuje, in kot
taka ima s svojim Sinom vred resnični delež na vladanji
božjega kraljestva na svetu. — Osoda človeških otrok
njej gotovo pri sercu leži, ona zanje skerbi, in se veliko
prizadeva za njih večni blagor, ter serčno želi, da bi
pravični za vselej pravični ostali, da bi spokorniki v
spokorjenji ne opešali, in da bi se tudi terdovratni greš¬
niki poboljšali. Tako vse pozemeljske prebivavce obla-
godariti slehernemu posebej svoje milo naročje odpre,
in pod kraljično krilo jih kliče, ter z nebes od božjega
pristola jim gnado obilno donaša. Zatorej pravim:

I. Marija kraljuje kot svetlo solnce nad pra¬
vičnimi, in je ljubeznjiva prijatelca.

Tega sc prepričati presodimo dobrote svetlega soln-
ca: Zlato solnce našo zemljo osvita in vse tamotne poti
razdani, jo ogreja in z gorkoto presune, da rodovita po¬
stane; solnce nezdrave močvirje posuši in vse zdravju
škodljive mrake odžene, ki bi nam bolezen vpeljati vteg-
nili; prijazno solnce tudi bolnika na težki postelji razve¬
seli in njegovo terpljenje mu jako polajša. Ravno take
dobrote Marija pravičnim deli. Ona jim serce razsvitli,
da še le bolj svojo srečo spoznajo in s toliko večji
gorečnostjo krivih potov se ogibajo; ona jih še le s po-
polniši božjo ljubeznijo presune in zavname, da čedalje
serčneji v pravičnosti napredujejo in v svetih čednostih
rastejo; ona jim vedno na strani stoji, jih varje pred
hudobnim zalezovanjem peklenskega Satana, odpodi od
njih vse pozemeljske zapeljivce, in jih milo krepča, da
vse terpljenje, kterega jim Bog kot svojim prijatlom
pošilja in jih Jezus deležnike svojega križa dela, voljpo

252

in veselo prestajajo. Kar sonce zemlji dari, to Marija
pravičnim stori. Zato je rekel sveti Bonaventura: Kdor
bo Marijo vredno častil, bo pravičen ostal in se bo
zveličal.  In sveti Bernard je učil, rekoč: Ako imamo
kaj zaupa, ako kaj gnade, ako kaj zveličanja , vedimo,
da po njej smo prejeli, ktera se veličastno vzdiguje.

V svetem pismu od ljubega sonca dve posebni do-
godbi beremo. Pervo. Ko pride Jozue v široko Gaba-
onsko dolino, in pred seboj svoje sovražnike vidi, ktere
mu je bil Gospod pokončati velel, ter spozna, da prekra¬
tek mu bo dan bitvo doveršiti, dvigne svoj pogled proti
nebesom, in poln zaupa v tistega vsegamogočnega Boga,
ki ga je bil vodja izraelskega ljudstva postavil, zaupije :
Solnce! stoj na nebu in ne zgani se iz Gabaonske do¬
line, dokler Amorejca, ne vničim.  In solnce se je vsta¬
vilo. Joz. 10. — Drugo. Kadar so Ijuli Judje svojo
nečloveško grozovitnost na hribu Kalvarii do konca do¬
gnali , in pravega Boga na steber križa pribili, glej
sonce, ki se je nad tako strašno okrutnostjo in neslišano
hudobijo grozilo, se skrije in otemni, kakor da bi nad
hudobnem judovskim djanjem žalovalo. — Sonce je na
Jozuetovo povelje ostalo, skrilo pa se je pri Jezusovem
vmorjenji; stalo je in sijalo k dobremu delu, otemnelo je
pa pri malopridnem; tamkej je dan podaljšalo, tukej pa
ga je skrajšalo. Tako dela tudi Marija. Dokler človek
pravično živi in svete čednosti doprinaša, mu je ona Iju-
beznjiva prijatelca, pri njem stoji, ga razsvetljuje in ga
podpera; kadar pa Adamov sin od pravične poti odstopi,
in začne malopridnosti vganjati, ga Marija zapusti, se
mu tako rekoč skrije, naj bi njegovega grešnega djanja
ne vidila. Zatorej od nje stoji pisano, da v nje veselje
je bilo s človeškimi otroci pa njo veseli le pri pravič¬
nih otrocih stanovati, od krivičnih otrok ona beži, ali če
hočemo prav reči: krivični človeški otroci sami od nje
bežijo in je nočejo svoje prave kraljice spoznati, je no¬
čejo prijatelce imeti. Da so taki močno nesrečni, sami
dobro spoznate.

253

Blagor pa človeku, kterfemu je Marija prijatelea, in
ga s svojim svetlim solncom razsvetljuje in ogreva. Marija
se bo zanj zoper vse njegove sovražnike mogočno voj¬
skovala, ona mu bo zmerej veči gnado z nebes donašala ,
da bo v pravičnosti napredoval, in ob svojem času ga bo
pred svojega Sina peljala ter ondi mu vse solze poze-
meljskega pota s čela zbrisala. Za tega del, dragi
poslušavci! ako ste nekteri pravični , ostanite še dalje
pravični, ostanite v božji gnadi, in varite se nedolžnost
zapraviti, da bodete Marijo svojo prijatelco imeli, da bo
njeno zlato solnce nad vašimi glavami svetilo. — Pa joj—
meni! kje so tisti pravični med nami? Ob že skorej vsi
smo ceno nedolžnosti spoznali. Sadaj bi radi zgubljeno
pravičnost nazaj dobili, se pokorimo in nekdanje nezve¬
stobe obžalujemo, pa težka je pot pokore v zveličanje.
Božje solnce nedolžnosti je nam otemnelo, noč greha je
nas zajela, in od kar smo pot pokore nastopili, se je nam,
hvala Bogu, saj nekoliko nočna tema razdanila, luna se
je namreč nam prikazala, in ta pomeni Marijo; zatorej
pravim :

II. Marija kraljuje kot lepa luna nad spokor¬
niki, kterim je mila pomočnica.

Preglejmo to. Kakor zvezdoslovci uče, ima luna
veliko moč. nad človekom in nad dobrim uspehom njego¬
vega pozemeljskega dela. Jaz samo to vem, da kadar
kmet vinske terte obrezuje, gleda na.lnno; kadar v njivo
seje, gleda na luno; kadar derva seče, gleda na luno;
kadar ovce striže, gleda na luno; z eno besedo, pri
vsakem delu se po luni ravna, kakor da bi sreča nje¬
govega opravila od lune visela. Marija se v svetem
pismu luni pripodoblja; in tista moč, ki se luni pri po¬
svetnem djanji pripisuje, velja v dušnih zadevah od
Marije, tako da vsako dobro delo, kterega mi gledaje na
njo, svojo srednico in besednico pri Bogu, opravimo, nam
le po njej dušno koristi, kakor nas med drugimi učeniki

254

sveti Bernard zagotovi ker pravi: „To je Gospodova
volja, da mi vse le po Marii doseči zamoremoA

Pa storimo še drugo priliko. Kadar popotnika na
cesti tema zajme, se mu slabo godi. On naprej ne more,
tava okoli, in je pri vsaki stopinji v nevarnosti v kakšen
brezden se pogrezniti. On obstoji, in slišajoč na desni
in levi tuljenje volkov in rujovenje druzih divjih zverin,
se trese in sopsti si ne upa, naj bi ga kervoločne zveri
ne zapazile, nad-nj ne planile in ga ne stergale. On
zdihuje tihoma in v božjo pomoč kliče. Ali glejte sadaj
luna zad oblakov priplava, in pot mu razdani, sovraž¬
ne divjačine potihnejo in v gošavo odidejo, romar
zopet pravo stezo najde, strah ga nekoliko popusti, zaup
se mu poverne in on s podvizanimi stopinjami proti domo¬
vini korači. Tolikanj mu je lepa luna pomagala. Enako
dela Marija. Kadar je človek v greh padel, ga duhovna
noč zajme. On zgubi pravo nebeško pot, obstoji in na¬
prej ne more, tava okoli, pa je vedno v nevarnosti se v
peklenski brezden pogrezniti, se čuti od hudih razbojni¬
kov obdanega, ki mu po duši strežejo, on se trese in
trepeta. Vest ga grize, serce se mu joka, on zdihne in
v božjo milost zakliče, sklene se poboljšati in spokoriti.
Sadaj se mu Marija kot lepa luna približa, mu serce s
svetim zaupom navdahne, mu pokaže pot pokore, dušne
sovražnike od njega spodi, ga prime milostljivo za roko ,
grešnik se skesano zjoka, in Marija mu milo pomaga po
ozki stezi spokorjenja proti nebeški očetnjavi koračiti.

Glejte, kako Marija kot lepa luna nad spokorniki
kraljuje. Prav je po tem takem sveti Rupert učii, da kar¬
koli je ta svet gnad in krepost prejel in zveličavnega
opravljenja vidil, se je vse le po Marii godilo. In sveti
Serafinski doktor prav izusti vprašaje: Kdo je tisti ?  nad
kterim bi se Mariina milost ne zasvetila?  Tudi v sve¬
tem pismu se od Marije tako glasi, kakor da bi ona nam
govorila, rekoč: „Kdor mene najde, bo našel življenje
in prejel zveličanje od Gospodah  Pri p. 8, 36.

Oh, preljubeznjiva naša kraljica, premila Marija! kje

955

najdem besede tebe prav počastiti in vredno se ti zahva¬
liti , da nam od prave poti zašlirn grešnikom tako usmiljeno
pomagaš, po drugi tesni stezi spokorjenja dospeti pred
tron tvojega nebeškega Sina. Da, svest rečem s svetim
Alfonzam Liguorjanom, da ti si naša mati.  Kakor mati,
kadar otrok pade, hitro vse drugo popusti, in hiti detetu
pomagat vstati, ga blata obriše in njegove rane oveže;
tako ti nam storiš, kadar pademo v greh in v te zakli¬
čemo, le prihitiš, nam iz greha vstati pomagaš, nam
dušne rane s svojo milostjo ovežeš in nas podperaš, da
bi zopet ne padli, nas pod svoje varstvo sprejmeš in pri
Jezusu za nas govoriš. — Kristjani! kolikor jih je med
vami pravih spokornikov, zaupajte v to mogočno kraljico,
in stanovitni napoti pokore ostanite; bodite potolaženi,
vaši pretečeni grehi so bili sicer veliki, pa ne bojte se,
Marija je vaša mila besednica, ona bo nam pomagala
božjo jezo vkrotiti, le šerčni bodite, Marija bo vam ne¬
beško krono pridobila. — Pa, oh kakšina žalost mi serce
tali! kje so med nami tisti pravi spokorniki? Grešnikov
vidim obilno — spokornikov malo. Oh Marija! redki so
tisti pravični, nad kterimi ti kot svitlo solnce kraljuješ,
pa tudi pičlo število jih je spokornikov, nad kterimi kot
lepa luna gospoduješ. Joj! kaj bo z nami? večidel je
nas terdovratnih grešnikov. Svetlo sonce je nam otem-
nelo, lepa luna nam ne sveti, in mi ležimo v terdi noči
dušnega spanja. Joj! kaj bo z nami? Moram reči, da
tudi nam je Marija kraljica — pa strašna kraljica, in
pravim:

III. Marija kraljuje kot strašna v taboriši
zbrana vojska nad terdovratnimi grešniki, kterim
je serdita maševavka.

Čim veči je milost, tim hujši je maševanje nad
tistimi, ki jo zaničujejo, tim strašneji je kazen, s ktero
bodo terdovratneži tepeni. To je sveta nedvomljiva res¬
nica j ktero je sam Jezus poterdil, ker je večkrat rekel,
da nepoboljšanim Judom, kterl si niso svetega nauka do

856

serca pustili, se bo sodnji dan hujši kot neznabogom go¬
dilo. In s to resnico tudi jaz vsim grešnikom zažugam,

kteri s neomečenim sercom od Mariine milosti poslušajo,
in se nji v naročje ne veržejo; kteri so od velike do¬
brote kraljice nebes in zemlje prepričani, pa nočejo
skesano pred njo poklekniti, svojih malopridnost zapustiti,
hudobnimu grehu se odpovedati, in njo v pomoč klicati.
Gorje takim terdovratnim grešnikom; Marija se bo nad
njimi razserdila in strašno se nad takimi nespokorneži

maševala.

To prav spoznati pomislite, da večji nesreče za
človeške otroke je ni, kakor če mati svojega otroka

prekolne. „ Materna kletev otrokam hiše podera ,“ govori
modri Siracid. 3, 11. Telesne matere sicer redkokrat
svojim otrokam slabo poprosijo. One po natorni ljubezni
svojim otrokam veliko skoz perste pregledajo; ali kakšen-
krat, kadar so sinovi prav hudobni in se nikakor po¬
svariti ne dajo, se pa vender to le zgodi. Takrat gorje
otrokam. Tudi Marija, naša duhovna mati ima s svojimi
grešnimi otroci neizrečeno poterpežljivost, in vedno za
njimi vpije: poslušajte me, moji otroci!  ter jim vselej,
kadar jo za kaj prosijo, milo odgovori: bodite vi moji
pokorni otroci , in jaz bom vam dobra mati.  Pa kadar
jim vse to nič ne zaleže, in oni greh nakladajo na greh,
ter malopridno Boga Očeta žalijo, terdovratno Jezusa
križajo, tempelj svetega Duha v sebi hudobno razderajo,
in se nikakor poboljšati nočejo; takrat se pa vender tudi
Marija nad njimi razserdi in jih, — ali hočem reči? —
in jih prekolne. — Ah gorje, tavžentkrat gorje grešniku,
kterega premila mati Marija prekolne; njegova nesreča je
zverhana, njegovo pogubljenje je podpisano, njegova
duša ne bo nikoli več satanovih verig rešena; njemu
druzega ne manjka kakor pogrezniti se v peklenski ogenj,
in ondi večno goreti. Tako hudo se Marija kraljica nad
nespokornimi grešniki mašuje.

Tega ostrega Mariinega maševanja imamo nad levim
razbojnikom na Kalvarnim hribu strašen -^gled. Dizma in

257

Gizma, tako sta se obedva malopridneža klicala, ktera
sta bila z Jezusom vred križana. Obedva sta bila raz¬
bojnika in pogubljenja vredna; pa Dizroa na desnici je
svoje hudobije spoznal in Jezusa odpušanja prosil. Ma¬
rija, ki je pod križem žalovala, pravi sveti Peter Darnian,
je za desnega razbojnika svojo priprošnjo k Jezusu po¬
šiljala; uslišana je bila, Dizmu je bilo zveličanje obljubljeno.
Gizma pa na levici je Jezusa zakramentoval, Marija se
je nad njim grozila, v sercu je nespokorneža sovražila,
in takrat, ko so bili vsi zakladi božjega usmiljenja .člo¬
veškim otrokam odperti, se je nesrečnež večno pogubil.

Grešniki! kaj pravite k temu? Terdovratni grešniki!
niste le vi temu razbojniku -podobni? Ali ne zasramujete
tudi vi križanega Jezusa? in se ne daste posvariti? Ma¬
rija! ali boš take hudobneže za svoje otroke imela? ali
jim boš milosti prosila? ali boš zanje pri Jezusu govorila?
Kako, sej oni tvojega sina križajo, sej ga kolnejo. Ma¬
rija razserdi se in — Oh mila kraljica! stoj, ne izusti
strašne besede, ne obsodi jih, ne pogubi jih, ne bodi jim
strašna maševavka. Glej vsi se tresejo, vsi trepetajo.
Ne oznanuj jim vojske; oni se hočejo spokoriti; napovej
jim mir, oni hočejo vsemu, kar tebe razžali, slovo dati;
odjenjaj jim s svojo jezo, oni si hočejo v spokornih
solzah duše greha oprati, pomagaj jim, pomagaj jim, da
bi serčno pot spokorjenja nastopili; podperaj jih, da bi
tudi oni stanovitno svoje zveličanje doveršili. Da, grešniki!
ukajte, Marija vam pomoč obljubi, zakaj ona je mila
kraljica, ktera ne želi vašega pogubljenja, marveč njo
veseli vse človeške otroke, nje podložne zemljane, večno
srečne in izvoljene imeti. Ona je tista, ki se je danes
vzdignila kakor vshajoča zora v izveličanje Adamovih
otrok, in kraljuje kot svetlo sonce nad pravičnimi, ter
kot lepa luna nad spokorniki; pa se noče maševati kot
strašna vojšakinja nad nobenim, marveč vse grešnike pod
svoje krilo kliče in k pokori vabi.

Praa. ogov.

17

858

Predragi kristjani! Vi ste že večkrat slišali, kako
slabo seje pod kraljem Ahabom po judovski deželi godilo,
ko tri leta in šest mescov dežja ni bilo. Ko je po tem
prerok Elija na Karmelski gori malikvavske Jude posvaril
in jih prepričal, da samo nebeški Gospod je edini pravi
Bog, je stopil še višej na goro in vsegamogočnega Boga
kleče prosil, naj bi se ljudstva zopet usmilil in hladnega
dežja na zemljo poslal; sadaj se od daleč kakor iz morja
vshajoča meglica prikaže, ktera se kmalo nad vso deželo
razširi, in iz nje se blagosloveča ploha vlije, ki je suho
zemljo pomočila, da je spet sad rodila. Izraelsko ljud¬
stvo je bilo stiske rešeno in vsi so Boga goreče častili.
To meglico cerkveni učeniki Marii Devici prelikajo in
pravijo: kakor je meglica celi judovski deželi blagor pri¬
nesla in ljudstvo hude suše rešila, ter živeža jim podarila;
tako je kraljica Marija vsim človeškim otrokom nebeški
blagoslov vpeljala, ter očetovo milost jim naklonila. Da,
Marija je tista blaga meglica, ki še vselej nad milim
nebom plava, in večne pogube rešivno usmiljenje na greš¬
nike doli rositi stori, ter nas clo v smerti pred peklen¬
skim zmajem brani. —

Sveti Peter Damian v poterjenje te resnice sledečo
prigodbo pove: Neki Bergononec, z imenom Baso, je več
let bolj posvetno kot pobožno živel. Ta se pa vender
neki dan na božjo pot napravi in gre obiskat Mariino
cerkev v Peško. Ko ondi svojo molitev opravi, se verne.
Na poti domu ga bolezen napade, stopi v neki samostan
in obleži, kmalo tudi ondi umerje. Mnihi neso njegovo
truplo v domačo kapelico in ondi ga na mertvaški oder
položijo, naj bi ga še le drugi dan zakopali. Čuvaji ga
celo noč varjejo. Glej, prot jutranji zori se merlič dvigne
in na mertvaškem odru sede prosi pričujoče čuvaje, naj
bi Černe zmaje, ki so iz vsih kotov strašno nanj zevali,
odpodili. Vsi redovniki pristopijo in z gorečimi molitvami,
ktere so k Bogu in prečisti Devici Marii serčno pošiljali,
odpravijo peklenske pošasti. Sadaj BasO redovnikom
pove, kaj se mu je godilo. Ko se je moja duša od telesa

259

ločila, — tako on pravi — sta mi dva nebeška angela
v pomoč prišla, pa kmalo so tudi peklenski zmaji prileteli,
in mojo dušo iz naročja angelov terjali, rekoč, da sim
bolj njim kot Jezusu celo življenje služil. Angela sta
odgovorila: ^Res je to, in se ne more tajiti, pa na
božji poti je umeri, in nebeška kraljica ga je pod svoje
varstvo sprejela/ 4  Vender to satana ni ukrotilo, in še le
z veči silo so mojo dušo terjali. Sadaj se približa sama
Marija od nebeških duhov obdana. Satani se nekoliko
ustrašijo njo viditi, pa kmalo zopet mojo dušo kot svojo
reč terjajo. Marija jim odgovori: „Baso je sicer dolgo
časa neporedno živel, pa na božji poti je svojemu sla¬
bemu življenju konec storil, se spovedal in poboljšanje
obljubil; zatorej sim jaz svojega Sina zanj prosila, in
odpušeni so mu grehi. “ Na to me hudobni duhovi enega
greha tožijo, kterega sim se bil spovedati resnično po¬
zabil in tudi se ga ne spokoril. Marija to slišati — omolk-
ne, pa kmalo besedo milo prevzame in moji duši reče :
pojdi, združi se zopet s truplom, spovej se redovnikom
pozabljenega greha, in ker pokore donesti časa imel 'ne
boš, prosi rnnihe, naj bi oni tvojo pokoro donesti pre¬
vzeli. Blagi redovniki so z veseljem obljubili. Baso se
je zgrevano spovedal in je drugokrat mirno v Gospodu
zaspal. —

Glejte, kakšina kraljica je Marija; glejte kolikanj
njena prošnja zamore; kako ona za človeške otroke skerbi
in se za njih zveličanje ponaša. Oh, le veseli se dans
Adamov zarod, da se ti je taka pomočnica rodila; prepe¬
vajte vsi ljudje, karkoli vas na svetu živi, in hvaležne
pesmi do nebeškega prestola pošiljajte, da je taka pre¬
blaga meglica — Marija — današnji dan iz naročja pre¬
svete Trojice priplavala, iz ktere svetega nedra nam
neprenehama doli rosi gnado, milost, prizanašanje in
zveličanje.

Preserčni bratje! Je li vam odpušanje grehov ljubo?
Se li.zveličati želite? Oh, da, to vam čez vse pri sercu
leži. Zatorej bodite vselej Marii priporočeni. Spoznajte

17 *

260

svoje dosadanje grehe, zgrevajte se jih serčno in čisto
se jih spovejte; po tem pa pred Marijo pokleknite, in
s svojimi prošnjami njej ne 'odjenjajte, dokler vam ne
obljubi pri Jezusu besednica biti. Da, že sedaj vsi pred
njo pokleknimo in zaprosimo, rekoč: ^Marija! ti naša
kraljica! Tvojega Sina smo že večkrat žalili; zatorej si
ne upamo njega odpušanja prositi, in nismo vredni usli¬
šani biti; pa k tebi milo zdihnemo in te lepo zaprosimo,
stopi ti namesto nas pred Jezusa in govori za nas. Ma¬
rija! govori, prosi za nas, in z Jezusatn nas zopet
sprijazni. Marija! bodi naša kraljica v življenji in smerti,
in bodi naša kraljica skoz celo večnost/' Amen.

V praznik svetega imena Marija.

(Pri Marii - Cel nad Kanalom.)

Marija naše pribežališč.

„ln Devici je bilo ime KarijaLukei I. 27.

H^va imena sta z milih nebes zagrešenemu svetu dana,
v kterima bi se vsi človeški otroci zveličati zamogli. —
Pervo je presveto vsegamogočno ime „Jezus a  v kterem
naj se pripogne vsako koleno, tih, ki so v nebesih, na
zemlji in pod zemljo; zakaj pomeni edinorojenega Sina
božjega, kteri je peklensko moč slovito zmagal, Adamove
otroke iz hude sužnosti rešil in vsem odperl zakljenjene
vrata nebeške. Drugo je pa sveto mogočno ime „Marija“
kterega angeli in nadangeli visoko časte, ljudje na zemlji
ga ponižno in spoštovavno izgovarjajo, peklenski zmaji
pa se ga boje in pred njim trepetajo, zakaj pomeni tisto
nebeško Gospo, ktera je Rešenika rodila, in se veliko
ponaša za zveličanje človeških duš.

261

Sveta mati katoliška cerkev je obedvema tema slad¬
kima imenama odločena praznika posvetila, — imenu
Jezusovemu drugo nedeljo po Gospodovem razglašenji,
imenu Mariinemu pa današnjo nedeljo — in je ta praznika
in skoz celo osmino vsem pravovernim kristjanom naših
austrijanskih kronovin svojo bogato skrinjo popolnih od-
pustikov odperla, ako se jih hočejo s čisto zgrevano
spovedjo, z vrednim obhajilom in s potrebnimi molitvami
vdeležiti.

Vem dobro, da Jezusovo ime je veliko imenitneji
od Mariinega; pa vi ljubeznjivi kristjani! ste dans sem
gori k Marii prisopeli; vi ste v svojih stiskah in tožnih
okolšinah k Marii pripomoči iskat prišli, vi ste pribežali
pod Mariino krilo in se želite v njenem imenu odpustikov
vdeležiti; zatorej se mi zdi, da bi radi od Mariine slave
kaj slišali, se mi zdi, da me vprašate, ali bo Marija
vam pomagala božjo jezo, ktero ste s svojimi grehi ne¬
premišljeno razdražili, v sadanjih časih ukrotiti? ali bo
ona pri Jezusu za vas govorila, in milosti (er odpušanja
grehov vam sprosila? Svest vam obljubim, — da; zakaj
Marija je naše pribežališč.  — In glejte, ta resnica je
zapopadek mojega današnjega ogovora; — jaz bom vam
tolaživni nauk razložil: 1 . da Marija je resnično pribe -
stališe grešnikov; II. pa mi grešniki se moramo pobolj¬
šati, ako hočemo od Boga po Marii milost in odpašanj
grehov doseči.

Kristjani! neizrečeno važna je resnica, od ktere
bom govoril, zatorej se nadjam, da bodete prav pazno
poslušali. — Dvigni se zdaj nakviško, moj Duh! ponižno
se bližaj sedežu božje modrosti, trikrat se ondi prikloni,
in prosi nebeškega razsvetljenja. Ti pa, Marija premila,
blagoslovi me, da bom zamogel govoriti in prav govo¬
riti. — Začnem.

Veliko, neizmerno veliko je mili Jezus za nas storil!
Njegova rešnja kri, ktera seje  po vertu Gezemanu, po
Jeruzalemu in po Kalvarii polivala, je glasno vsemu

262

človeškemu zarodu vpila: Glejte Adamovi otroci! kako

drago vaše rešenje velja, in je v slednje občutljivo serce
besedo „Ljubezen u  z gorečo rudečimi čerkami vpisala;
presveto Itešnjo Telo, v kterem ljubeznjivi Jezus vidno
med nami na zemlji stanuje in obilno nas blagruje, je
več kakor očitno znamnje njegove nezapopadljive pri¬
jaznosti do nas. Pa pri vsem tem smo bili mi, zalibože,
taki gerdi nehvaležniki do Jezusa, da smo njegove za¬
povedi nezvesto prelomili in malopridno ga žalili. Zdaj
smo z njim v zameri, smo njegove ljubezni in prijaznosti
obropani, smo v veliki nesreči in se večno pogubiti v
nevarnosti; in vender si ne upamo svojih očes do Jezusa
povzdigniti, ker vemo, da takšni gerdi nehvaležniki nis¬
mo pred njim uslišanja vredni, in njegove milosti ne
zaslužimo. Kaj je nam storiti? kam se hočemo oberniti?
koga na pomoč klicati? komu se priporočiti, da bi za
nas pri Jezusu govoril, in nam zopet njegovo prijaznost,
ljubezen in milost naklonil? — Nimamo druzega zavetja
kakor pri Marii. Ako ona nas pod svoje krilo ne sprej¬
me, gorje nam, mi smo končani; ako ona nam odpušanja
naših grehov ne sprosi, ' smo zaverženi in večno po¬
gubljeni.

Serce se mi v životu trese in silna groza me obide,
kadar ta naš nesrečni stan premišljujem. Pa, kmalo meni
skoz černi oblak, ki moje žalostno serce obdaja, neki
tolažni zaup pribleši, berem namreč, da Marija je
nekdaj sveti Brigiti rekla: „Jaz sim mati grešnikovi  —
Marija tedaj nas grešnikov ne bo zapustila, — je še
naša mati, — ona bo za nas pri Jezusu prosila; zakaj
ona je naše pribežališč.  — Bom spričal.

I. Marija je po besedah svetega Bonaventura
Gospa v nebesih, Gospa na svetu, Gospa čez pekel. To
je resnično prav visoka čast. Pa to čast je Marija le po
grešnikih dosegla, kakor uči sveti Vilhelm. Ako bi greš¬
nikov na svetu ne bilo, bi tudi Rešenik potreben ne bil.
Po tem takem bi se ne bila božja Beseda včlovečila, in
Marija bi ne bila visoke časti imela, mati božjega Sina

2  63

biti. Ker so pa človeški otroci grešili, in se je Oče
nebeški njih usmilil, ter Rešenika jim obljubil, je Marijo
visoka čast došla v mater Sina božjega povikšana biti.
Tako je postala Gospa v nebesih, gospa na zemlji in
gospa čez pekel. In vse to le po grešnikih. Glejte
vzrok, zavoljo kterega Marija grešnike milo sprejme,
za nje skerbi in je naše pribežališe; kakor terdi tudi
sveti Ildefonz, rekoč: Marija grešnikov ne zaničuje,
•zakaj brez njih bi ne bila nikoli mati Sina božjega
; postala.

Se več. V Marii so vse svete čednosti in bogo-
ljubne lastnosti kakor v edinem sredotočji zbrane, in ona
posnema svojega Sina vselej v vsih rečeh. Vemo pa,
da Jezus, dokler je v človeški natori po svetu hodil,
je tako ljubezen do grešnikov imel, da jih je povsod
sprejemal, in se je sam sebe za-nje nebeškemu Očetu
daroval, ter je sramotno smert za vse grešnike sveta
na križi storil. Po Jezusovem izgledu tudi Marija do
grešnikov milo ljubezen v maternem sercu nosi, 'in za-nje
tako skerbi, da po besedah svetega Avguština je ona
edini zaup grešnikov, in da le po njej odpušanje grehov
doseči zamoremo. Ona je mati vse. milosti in ljubezni. —
Pa pokaj bom nadalje vam spričeval, da Marija za greš¬
nike skerbi, in je naše pribežališe, nar bolje bodete to
resnico v neki prigodbi vidili.

V veliki škofu na Francoskem je mladenč žlahtnega
stanu prav razujzdano živel. Vse svoje bogato premo¬
ženje, kterega so mu starši zapustili bili, je po ravnanji
zgubljenega sina v kratkem potratil. Zdaj ni vedil kaj
storiti. Delati ni znal, ubogajme prositi seje  sramoval.
Svoje kraje zapustiti je sklenil, in v ptuje iti si živeža
iskat. Med svojimi služitelji je pa imel prav hudobnega
in bi rekel od hudiča nič boljšega človeka. Ko ta neki
dan svojega mladega Gospoda silno žalostnega vidi, se
prederzno po vzroku ga vprašati, in zvedši fugo svojega
gospoda ga na večer v gojzd na sprehod povabi. Kadar
že dalječ od vseh človeških stanovališ v gojzd odideta,

264

začne  malopridni služitelj tako govoriti: Gospod! vi ste

v stiskah, pa jaz vam zamorem pomagati in zopet vas
bogatega storiti; samo dve reči mi dovolite. Pervič se

vi morate Bogu odpovedati. Mladi zapravljivec — to
slišati — se na celem životu strese; pa ker ga je hudi¬
čev hlapec s sladkimi besedami prigovarjal, se da osle¬
pariti in se stvarniku nebes in zemlje in Jezusu odpove.
Drugič, mu reče peklenski poslanec, se morate tudi
Marii Devici odreči, zakaj ona Satanu, mojemu gospo¬
darju, veliko škodo dela, ker take duše, ktere božja
pravica k pogubljenju obsodi, s svojimi prošnjami pogub¬
ljenja reši. Storite to, in vi bodete zopet po vaši volji
bogati. Mladenč, ki je do Marije že od mladih nog
poseben zaup in neko pobožnost imel, se to storiti brani.
Uni ga seer zvito pregovarja, rekoč: Kaj vam pomaga
se na Marijo zanašati, ker ste že vunder Bogu se od¬
rekli, pa nič ne opravi, — mladi gospod se ne da
oslepariti, noče od Marije odstopiti in beži pred zape-
Jjivcom. Ko se na svoj dom ves otožen in ostrašen
verne, ga pelje pot memo cerkve matere božje. Proti
navadi vidi cerkev, odperto, ves tužen on noter stopi,
se verze na svoj obraz, obžaluje svojo pregreho da se
je Bogu odrekel, vpije, kliče na Marijo in celo noč
ondi pred altarjem zgrevan solze poliva. Prigodi se po
božji previdnosti, da ravno tisti človek, kteri je bil od
zapravljivega ndadenča vse posestvo pokupil, pride zju-
trej zarano v omenjeno cerkev, vidi mladenča, sliši
njegov jok, in, naj bi bolj natanko pozvedil, kaj tukej
dela, se skrije zad za stebrom, in glejte čudno prika¬
zen. Ko mladenč na tleh leži in zgrevano joka, zasliši
uni človek z altarja, v kterem je sedela Mariina podoba
z milim Jezusom v naročji, sledeče Mariine besede:
„Moj Jjubeznjivi Sin! usmili se tega mladenča/* Božje
dete materi odgovori: „Ta mladenč je mene zatajil, kako
se ga bom usmilil?** Marija svoje prošnje ponovi, in vsa
mila doloži, rekoč: „Moj sin! odpusti mu njegov greh
zavoljo mene, ah, ne odreci mi te gnade.“ Zdaj ljubez-

265

njivi Jezus svojo mater poljubi, ter prijazno nji reče:
„Matr! nikoli ti nisim nobene prošnje odrekel, glej zavo¬
ljo tebe mu ves greh odpustim." Po tej prikazni mladenč
nekoliko potolažen vstane in odide. Uni človek pa , ki je
sam vse to slišal, gre za njim, ga nagovori in mu reče:
Kar se je v cerkvi godilo, sim slišal, ako hočeš, svojo
hčer ti za ženo dam in z njo vse premoženje, ktero sim
od tebe kupil. Zaroka se je spolnila in mladenču je bilo
po Marii na duši in na telesu pomagana.

Glejte kristjani resnico dovižano, da Marija je pri¬
bežališč ubozih grešnikov. Blagor nam, da imamo v
nebesih tako milo mater, ki za nas, ako se nji serčno
priporočimo, tako skerbi kakor je za omenjenega grešnika
skerbela, odpušanje greha mu sprosila in tudi v telesnih
potrebah mu pomagala. Blagor nam , da imamo v Marii
tako pribežališe. Bodi lepo pozdravljena Marija, naš
edini zaup! Glej Devica! k tebi smo dans mi v svojih
potrebah pribežali, tebe ponižno počastit smo sem gori
prisopli; — mi smo v velikih stiskah, naš greh je nas ob
gnado pred tvojim Sinom pripravil, in v uboštvo na
svetu pogreznil; zatorej smo prišli dans k tebi pomoči
iskat, in te solzni prosit, naj bi ti naša mali biti blago¬
volila in nam pomagala.

Pa jojmene! debela solza se je iz Mariinega očesa
po njenem milem obrazu pocedila, serditega angela sim
z ognjenim mečem svetu žugati vidil, slišal sim strašen
glas, da Marija več ne zamore božje jeze čez grešnike
na zemlji krotiti. Tako tedaj so se razujzdanosti, hudo¬
bije in malopridnosti ljudi na svetu pomnožile , da kličejo
kakor ob času občnega potopa z nebes maševanje, in
Marija ni več v stanu kervave šibe svojemu Sinu iz ser-
ditih rok izdreti, s ktero zagrešen sadanji svet vdariti
in končati hoče. Oh, nesrečni svet in trikrat nesrečni
grešnik! Sadaj tedaj se žuga spolniti, kar je Marija
že pred večimi leti dvema otrokama na Francoskem pra¬
vila, ko se jima je bila na gori Salette čudno prikazala
in žalostno razodela, da zavoljo neštevilnega greha, ki

266

se po svetu vganja, bo zemlja prekleta in nerodovitna
postala, in da nje sin Jezus Kristus se je čez gerdo
zagrešene ljudi na zemlji tako hudo razjezil, da ona,
ako ravno vedno pred njim kleči in usmiljenja ga prosi,
ga več ukrotiti ne zamore. Oh nesrečni svet, oh ne¬
srečni grešniki! kaj bo, ako Marija pomagati več ne
more? Sadaj vem pravi vzrok, zavoljo kterega je nam
nebo tako nemilo postalo, da o pravem času potrebnega
dežja in gorkega solnca več ne da. Niso planeti ne,
kakor nekterf posvetneži modrujejo, marveč naši grehi
so krivi. Oskrunjenje gospodovih dnevov, zaničevanje
svetega nauka, nespoštovanje božjih zapoved, zasramo¬
vanje Jezusovih maziljencov do nebes vpije, in zato je
Gospod Bog nebo kakor železo storil. Sadaj vem, zakaj
zemlja ni več rodovitna: ti grešnik si jo z nečistostjo osra¬
motil, si jo z nedolžno kervjo polil, si jo s krivicami oma-
dežal, si jo s svojimi nevošljivostmi ostrupenil, zato ti je
kakor bron postala. Kdo je vzrok, da podzemljice in drugo
sadje gnije? Ti grešnik! Sit si bil, v svoji obilnosti si se
bil prevzel, in si se iz božjih darov norca delal; zato
te je Gospod vdaril, ti je potrebni živež odvzel, in hoče
tebe in tvojo družino z lakoto tepsti. Kdo je to storil,
da vinske tertice vsihajo in grojzdje bolno prihaja? Ti
grešnik. V svoji pijanosti si Boga rotil in vinsko terto
preklinal, sadaj vsahuje, da tudi bolniki potrebne pijače
imeli ne bodo. Glej grešnik! ti tedaj si zemljo preklel,
s svojimi grehi si jo preklel, s svojim razujzdanim živ¬
ljenjem si jo preklel. O ti ubogi grešnik, kako se meni
smiliš! sam sebe si v časno in večno nesrečo pogreznil.
Sadaj te pravični sodnik ostro tepe in večno končati te
žuga. — Mili Jezus! ali resnično hočeš grešnike z
zemlje potrebiti in jih pogubiti? Ali ni več milosti za¬
nje? ali so se jim vsi studenci božjega usmiljenja posu¬
šili?.... Mili Jezus! Glej, sej so sadanji grešniki že
tako zadosti nesrečni, prizanesi jim z večnim pogublje¬
njem. Spomni se težkega križa, na kterem si za. nas

367

umeri; spomni se svoje rešnje kervi, ktero si za nas
prelil; spomni se svojih svetih ran, s kterimi si nas od¬
kupil. Mili Jezus, sej smo še tvoji sobratje, ah, priza¬
nesi nam po tvoji neskončni milosti. — Grešniki! prosite,
obljubite, serčno zdihnite. In morebiti. — Pa ne, vi
niste usmiljenja vredni in uslišani ne bodete. Marija!
pristopi ti še enkrat pred svojega Sina, položi pred Je¬
zusa naše zgrevane solze, povej mu, da mi si ne upamo
svojih glasov k njemu povzdigniti, pa da smo k tebi
pribežali, Marija! stopi še enkrat pred Jezusa, prosi za
nas, bodi naša mati, in ukroti božjo jezo, ktera nas
končati žuga. — Glejte, Marija gre. Dvignite se naše
duše, in sprejmite jo pred nebeški tron, s trepečim ser-
com pa enmalo počakajmo, in kmalo bomo svojo osodo
spoznali. —

II. V svetem pismu beremo sledečo prigodbo: Se-
ba, sin Bokritov, neki Jeminejc, se je bil zoper kralja
Davida hudobno spuntal. Joab, Davidov vojskovodja,
gre nad puntarja. Seba se pa z vsemi svojimi pajdaši v
obzidano mesto Abelo verže in ondi se vterdi. Joab
pride z vojsko za njim, Abelo obleže, hudo jo stiska in
mestničanom ostro proti. V mestu kmalo lakota vstane,
in vse končati žuga. Abeličani si ne vedo pomagati.
Zdaj sc neka žena iz mesta vzdigne, in gre naravnost v
Joabovo taboriše, stopi pred Joaba in ga tako nagovori:
„Ali si ti Joab, ki nam tako žalost napravljaš? Prosim;
nikar nas ne končaj, in nikar ne pogubi Izraelovega dc-
dinstva.“ Na to Joab odgovori: ,,Moja volja ni vas

končati, in jaz ne želim vaše nesreče. Seba, ki seje
zoper mojega kralja spuntal, med vami stanuje; dajte ga
vun, in jaz s svojimi vojšaki odstopim/' Zena se verne
v mesto, pove meščanom, da Joab druzega imeti noče
kokor samega puntarskega Seba-ta, in da po tem z vsemi
stiskami odjenja. Kaj store Abeličani? Seba-ta popa¬
dejo, mu glavo odsekajo, in vun pred Joaba čez mestno
ozidje jo veržejo. Vojskovodja pri tej priči vse vojšake

268

vkupej poklice in proč jih pelja. Mesto Abela je tako
vsih stisk rešeno bilo. II. kralj. 22.

Kakor je ta modra žena od Joaba sporočilo Abeli-
čanom prinesla, da naj puntarskega Sebata vun dajo, ako
hočejo mesto prosto imeti, in vseh stisk rešeni biti; tako,
se mi zdi, je Marija Devica, ki je v tej ženi pripodob-
ljena, od Jezusa nam povelje prinesla, da, ako hočemo
sadanjih stisk in tužnih težav rešeni, in pa pred večnim
pogubljenjem zavarvani biti, moramo iz svojega serca
vse hudobije, nepokornosti, malopridnosti in razujzdanosti
odpraviti, moramo grehu, ki je nas v punt zoper Jezusa
zapeljal, glavo odsekati, se poboljšati in pravo pot ostre
pokore nastopiti. — Glejte kolikanj je Marija za nas pri
Bogu opravila, tolikanj je pri Jezusu sprosila, tako je
za sadaj božjo jezo ufolažila. Prav je imel sveti Ber¬
nard, da je od nje rekel: ni mogoče , da bi končan bil,
kdor k Marii pribeži , in kterega ona milostljivo sprejme.
Prav je govoril sveti Bonaventura, da Marija je kraljica
milosti , v tem življenji ga ni tako nesrečnega , ki bi
ne dosegel usmiljenja, ako se v njeno kraljestvo poda.
Oh visoko častita Marija! ti si resnično naše pribežališe,
ti si usmiljena mati grešnikov, pa le tistih grešnikov,
kteri se spokoriti žele.

Grešniki! priserčni bratje! ste le zastopili, kaj Je¬
zus od vas terja? ste le razumeli pogodbo svojiga sada-
njega prizanašanja? ste le spoznali, kako dalječ božje
usmiljenje sega? ste le izvedili, do kje vas Marija
hraniti zamore? Sadaj vesi vaša sreča ali pa nesreča od
vašega obnašanja. Pred vami stoji zdaj žegen in pre¬
kletstvo, življenje in smert, nebesa in pekel. In vse to
na Mariino prošnjo. Ako bi ona ne bila svoje besede
pred Jezusa za vas položila, bi vi tudi odpušanja svojih
grehov več upati ne mogli; zakaj „ni mogoče** pravi
sveti Anzelm, „ni mogoče, da bi se zveličal, od kterega
Marija svoje milostljive oči oberne. — Zberite si, kar
je vam ljubo. — Nu grešniki! pokaj se obotavljate? ali
niste še zadosti sleparije prekletega greha spoznali? ali

269

svoje nesreče niste še vživo občutili ? O vi nesrečneži
povejte, kaj ste imeli po tem, ko ste nečistost vganjali?
kaj ste imeli po tem, ko ste svojo jezo razpasli? kaj
ste imeli po tem, ko ste se nad bližnjim zmaševali? kaj
ste imeli po tem, ko ste se strašno izkleli in nalagali?
Celi vaš život se je tresel, vaše zdravje je bilo spod¬
kopano, vaša vest je vas strupeno grizla, vaše serce je
bilo nepokojno , vi ste se pred svetom in sami pred seboj
sramovali. Nu— tako bodite vender enkrat modri, zapu¬
stite take reči, ktere vas le nesrečne delajo, odsekajte
glavo prekletemu grehu, da bo božja jeza odjenjala; da
bodo sadanje tuge polajšane, da bodete časnih in večnih
stisk rešeni. Glejte vaši angeli varhi okoli vas stoje,
in težko vašega terdnega naprejvzetja čakajo. Oni bi
radi v nebesih vaše spokorjenje razglasili, in se z vsemi
čistimi duhovi veselili. Marija Devica milo na vas gleda,
ona vas kliče, in je pripravljena vam na poti pokore
pomagati. Ona bo toliko časa za vas prosila , dokler bo
Jezus vam popolnama vse grehe in kazni odpustil. Greš¬
niki! kaj hočete še več? Vstanite iz postelje maloprid¬
nosti in vse je odpušeno. — Joj mene! vi me ne slušate,
vi se hočete čedalje bolj zoper Jezusa spuntati! Odstopite
angeli, odstopi Marija, pokri se presveto Rešnje Telo! —
prekleti bodite vi nespokorni grešniki, prekleto bodi vaše
pohištvo, prekleto vaše polje, prekleta zemlja, po kteri
hodite. Pravični sodnik! stegni roko, popadi kervavo
šibo in vdari take malopridneže, ki se tvoje rešnje kervi
vdeležiti nočejo, končaj jih, in verži njih duše v naj
spodneji pekel, ondi naj škripajo z zobmi, ondi naj ve-
komej jokajo, ker tu jokati nočejo, ondi naj se vekomej
čistijo in nikoli se ne očistijo, ker se niso hotli na zemlji
v pokori kratki čas čistiti in se očistiti. — Ali nikar,
mili Jezus! nikar. Glej, sej so vsi zgrevani, odpusti
jim. In ako je še kdo v svoj greh zaljubljen, prizanesi
mu, in presuni ga s svojo vsegamogočno gnado, da bi se »
tudi on ovedil, in grehu glavo odsekal, pred tvoj sveti
križ pokleknil in z zgrevanimi solzami svoje grehe

970

opral. — Veselite se angeli nebeški, in vsi svetniki pre¬
pevajte zmago; vsi ti grešniki so omečem’ in pravo po¬
koro obljubijo. Bodi visoka čast tebi Marija za te duše,
da si jim gnado sprosila. Pomagaj jim se prav pokoriti
o ti, mati spokorivnih grešnikov. — Marija naše pribe¬
žališč !

Beremo v svetih Mozesovih bukvah, da ta svetega
Duha navdahnjeni mož je bil sem pa tje po judovski de¬
želi nektere mesta s takimi nadpravicami obdaril, da
kdorkoli je v te mesta pobegnil, ako se je tudi strašne
pregrehe človekamorstva krivega storil, je bil pred naglo
sodbo in pred svojimi sovražniki v popolnem zavetji.
Take mesta so se imenovale — pribežalne mesta. — Do¬
bro bi za nas bilo, ako bi tudi mi take mesta med seboj
imeli, v ktere bi se poskriti mogli, kadar smo božjo jezo
s svojimi grehi razdražili, da bi nas ne končala; dobro
bi za nas bilo, ko bi v take pribežalne mesta pobegniti
zamogli, da bi pred dušnimi sovražniki, kterim, smo se
po grehu v oblast dali, v zavetji bili. — Ukajte greš¬
niki! mi v resnici take mesta imamo, in te mesta so po
celem svetu Mariini tempeljni. Sama Marija nas tega

zagotovi, ker nam po svetem Damascenu pravi: Jaz sim
mesto prebiralna vsem , Meri k meni pritečejo.  Pre¬
sladko ime Marija, ktero nad vrati tih tempeljnov zapi¬
sano stoji, zavarva vse, ki v tempeljnu ponižno pred
Mariinim altarjem kleče in svoje grehe serčno obžalujejo,
pred božjo maševavno roko, jih zavarva pred zalezova¬
njem zvitih pozemeljskih zapeljivcov, jih zavarva pred
silno nevihto hudobnih strast in obupniga nepokoja, jih
zavarva pred strašno grozo peklenskega zmaja; zakaj
pred Mariinim obrazom beži celo kardelo vsih duhovnih
hudob, pravi sv. Bernardin; in kjer se Mariino ime časti
in v pomoč kliče, ondi zgine vsa množica vidijopih so¬
vražnikov, kakor se vosek pred ognjem razide, uči sv.
Bonaventura. Glejte tedaj v Marii naše pribežalno mesto.

Blagor vam kristjani! da ste dans v ta Mariini tem-

871

pelj pritekli, in k materi božji popolnih odpustikov iskat
prišli. Prav modro storite, da v teh časih občnih stisk,
ki _so očitna kazen neštevilnih grehov ljudi in našega
hudobnega življenja, pri Marii pomoči išete in gnade
posvečavne. Le bodite utolaženi, svest vam rečem, da
Marija bo tolikanj časa za nas prosila, dokler ne bo
uslišana. Ona bo naše zgrevane serca in ponižne mo¬
litve pred svojega Sina nesla, in nam milost dobila; ona
bo še svoje britke solze, ktere je za Jezusam po hribu
Kalvarje hode točila v zlati posodi pred božji tron po¬
ložila , in zavoljo tistih od nebeškega Očeta za nas greš¬
nike usmiljenje terjale; ona bo za naše grehe samo sebe
božji pravici ponudila , in šibo ostro , s ktero sodnik nam
žuga, iz njegovih rok izvila. Ona bo vse za naše zve¬
ličanje storila, zakaj ona je mesto pribežališa vsem nam,
ki smo dans k nji pritekli.

Pa še ena reč mene skex - bi: Bojim se, da bi vi
ljubeznjivi kristjani! ki sadaj tukej v tej Mariacelski
cerkvi vse svoje zaupe v Božjo mater stavite, zgreva-
nega serca svoje pretečene grehe obžalujete, in vse lepe
obljube delate, bojim se, pravim, da bi vi čez nektere
dneve vsega tega ne pozabili, in tako razujzdano, kakor
ste poprej živeli, spet ne postali. Kako, ali bi to mo¬
goče bilo? — Ako bi se tukej med nami človek znajdel,
kteremu ni resnica se poboljšati in vsemu grehu slovo
dati, on naj odstopi, naj se odloči izmed te množice,
naj gre, naj se pobere iz cerkve, zakaj vsi drugi hočemo
pred Mariinem altarjem slovesno prisego storiti, nikdar
več ne grešiti. — Nobeden noče odstopiti?— Hvala tebi,
večni Bog! da si serca tih pobožnih kristjanov s svetim
duhom presunil in vse k pravi pokori naklonil. Nadan¬
geli božji! ki z milimi obrazi skoz nebeške vrata veseli
na nas pogledujete, in vsi naši angeli varhi! ki okoli nas
nevidni stojite, in veselja solze polivate, bodite priče
naše prisege in razglasite jo, po tem, ko jo bomo storili,
po celih nebesih. Ti pa Marija Devica, naše pribežališe,
sprejmi našo prisego, ktero tako izgovorimo: „Mi tukej

272

v Marijacelski cerkvi pričujoči kristjani se spoznamo za
velike grešnike, in vemo, da smo dosihdob le nesrečo na
svetu in večno pogubljenje v peklu zaslužili. Usmiljeni
Oče nebeški, do sadaj nas ni kaznil, zato ker on noče
smerti grešnika, in ker je Marija Devica naša mila mati
za naš prosila. Sadaj se svojih grehov serčno kesamo ,
in v naročje Oelske Marije Device prisežemo, da nikdar
več grešiti nočemo, marveč zvesto se vseli Jezusoveh
naukov deržati terdno sklenemo. Tako nam vsegamogočni
Bog pomagaj/*' — Pokleknimo sadaj še pred Marijo in
recimo: „Mila naša mati Marija! sprejela si našo pri¬
sego. Sadaj pa nam pomagaj , da jo bomo prav spolnili.
Podperaj nas s svojo gnado, stori nas močne, da bomo
zapeljivost sveta, mesa in Satana premagali in se vedno
pokorili. Marija! ne zapusti nas v življenji, in po naši
smerti pelji nas pred Jezusa, svojega Sina, v večne ne¬
besa/ 4  Amen.

Angeljska nedelja.

Angel varil — naš pravi prijatel.

„Glej, ja c bom poslal svojega angela, kteri pojde pred teboj,
in te bom varoval na potu, in pripeljal v kraj, kterega sim pripravil .“
II. Moš. bukve. XXIII. SO.

Blled drugimi spričbami božje neskončne ljubezni do
človeka je gotovo tudi te omeniti vredno, da Gospod Bog
je vsakemu človeku posebej angela, ki vedno v nebesih
očetovo obličje gleda, odkazal in mu zapovedal celo
življenje od rojstva do smerti noč in dan na vsili potih
ga varvati. Tako ljubeznjivo skerbi stvarnik za slednjo
človeško dušo, da zmed svojih nebeških strežiteljev pošlje
čuvaja za njo na zemljo, naj bi jo greha in pogubljenja

S?8

branil! Tako prevzvišeni ser ljudje, da slehern ima ne¬
beškega duha varha in bran!

Ta verska resnica, da vsak človek svojega angela
varha ima, je tako jasno spričana, da samo besedico v
dokazilo izustiti se meni nepotrebno zdi. Ako bi kdo nad
tem dvomil, naj bere v svetem pismu; naj presodi, kar
je Gospod Bog v današnjem listu po Mozesu govoril;
naj si k sercu vzame Jezusove besede, ktere je h koncu
današnjega evangelja slišal, ko je Sin božji rekel:
„ Glejte, da ne zaničujete kterega teh malih! ker povem
vam , da njih angeli v nebesih vedno gledajo obličje
mojega Očeta, ki je v nebesih .“ Pa vem, da med vami
pravovernimi katoličani nobenega ni, ki bi to veselo res¬
nico tajil; marveč da vsi mi smo s sveto materjo kato¬
liško cerkevjo, ki je današnji praznik v spomin te občne
resnice posvetila, pripravljeni svojo kri za to večno
resnico preliti. Samo to pa reči smem, da le premalo
mi svoje angele varhe častimo, in se jim priporočujemo,
le premalo njih pobožne svete poslušamo in se od njih
voditi damo; cIo upam si terditi, da večkrat svoje
angele varhe s pregrehami žalimo, in posebno s pohuj¬
šanjem, nad kterim se mili Jezus v današnjem svetem
evangelji tako ostro grozi, se jim zoperstavimo, da oni
le malo duš pripeljejo v kraj večnega zveličanja, kterega
je nebeški Oče vsim pripravil. Oh to je žalostno za naše
angele varhe, pa še naj žalostniši za naše uboge duše!

Naj bi se poboljšali, svoje angele varhe po dolžnosti
častili, in se jim v varstvo popolnama izročili, ter jih
spoštovavno vselej ubogali, hočem danes vam razložiti,
da angel varh je naš pravi prijatel.  —

Ljubi kristjani! resnica, od ktere sim vam namenil
govoriti, je jako važna, in za vsakega med nami posebej
vesela; zatorej se pa tudi nadjam da me bodete prav
pazljivo poslušali. Z zaupam v božjo pomoč in v blago-
voljenje angelov varhov serčno začnem. *•

Praz, ogov.

18

274

Ljudje na zemlji si svoje prijatle prav mnogoverstno
zbirajo, in jih čudorazločno cenijo. Meni se pa zdi, da
ako si hočemo besede modrega Siracida vresničniti, kteri
je rekel: „Blagor mu , ki je pravega prijatla našel,“
Sir. 25, 12. si moramo takega prijatla dobiti, kteri bo
vselej hotel in zamogel nam v celem življenji dobro sve¬
tovati, kteri bo nas zvesto ljubil in o času nesreče ne
zapustil, in kteri bo tudi v naši smertni uri pri naši po¬
stelji stal, ter za naše večno zveličanje skerbel. Tak
zasluži ime pravega prijatla, in kdor si ga v pozemelj-
skem teku najde, njemu Siracidov blagor  velja. — Jaz
sim rekel, da angel varh je naš pravi prijatel. Ako je
to res, mora on vse une razstavljene pogoje pravega pri¬
jatla spolniti. Da jih v popolnem obširu doverši, bom
spričal in rečem:

I. Naš angel varh nam v celem življenji hoče
in zamore dobro svetovati.

Od dobrega sveta ni nič koristnišega, to vsak spo¬
zna. Pa kje najdemo take prijatle na zemlji, da bi nam
vselej dober svet dali? Nekteri nam slabo svetujejo
zavoljo lastnega dobička, drugi iz nevošljivosti, tretji iz
nevednosti, četerti iz prilizavnosti, peti iz hinavšine,
tako da le malo se smemo na svete pozemeljskih prijatlov
zanesti. Tako se pa z angelom varhom ne godi. On je
čist duh, in nobeni človeški slabosti podveržen ni; ima
naj boljši voljo, torej nam vselej prav svetovati hoče;
ima pa tudi od večne modrosti razsvetljeni um, torej,
nam dobro svetovati zamore. Od angela varha nam
pravi sveti Ciril, da on povsod našo nevednost ozdrav¬
lja; od angela varha nam govori sveti Bernard, da z
vednim navdihvanjem našo dušo k dobremu naganja; od
njega nas uči sveti Avguštin, da je vsako uro in pov¬
sod pri nas, in za nas veliko skerbi. Naš angel varh si
po tem takem močno prizadeva povsod in vselej nas s
tem navdihniti, kar nam k dobremu služi; in tudi njegova

2  75

odkritoserčnost, s ktero nam resnico naznanuje, ter v
serce polaga, občudovanje zasluži.

Tega se prepričamo iz svetega pisma. — Ko je bil
Mozes na gori Horeb od Boga povelje dobil, v Egipt iti
in Izraelsko ljudstvo iz Faraonove sužnosti rešiti, se na¬
pravi na pot, vzame svojo ženo Seforo in svoja dva
mlada otroka Gerza in Eliezera , kterih mlajši ni bil še
po Abrahamovi postavi obrezan, ter gre proti Egiptu;
kar na enkrat mu angel Gospodov naproti pride; on meč
v roči derži in jim s smertjo proti. To viditi Mozesova
sopruga Sefora vsa ostrašena hitro oster kamen pobere
in mlajšega fantiča Eliezera po postavi obreže. Na to
angel odstopi in jih pusti v miru naprej iti. Kaj to po¬
meni? Cerkveni učeniki razlagajo, da Mozes, ki je bil
od Boga postavljen nad postavo čuti, ni bil prav storil
obrezanje svojega sina odložiti; ker mu pa tega nobeden
opočitati se ni" derzni!, se mu angel varh prikaže, ter
mu odkritoserčno pove, da mu ni pripušeno pri svojem
sinu izjeme postave storiti. —- Tako dela angel varh
večkrat tudi z nami. Tisti naš nepokoj, tisto britkost,
tisto grizenje, ktero mi po storjenem grehu v sebi ob¬
čutimo, in nam vest in serce prebada, ali ni vse to tisti
tolikanj ostri meč, s kterim nas naš angel varh svari in kot
pravi prijatel nam nasvetuje, se spokoriti in božji po¬
stavi se podvreči? Da, angel varh se je do vidama že
nekterim prikazal, da jih je k dobrimi! posvaril. Tako be¬
remo od svete Frančiške Rimljanske, da, ko je nekdaj ne¬
spodobno govorjenje poslušala, je od svojega angela varha
' žlepernico prejela, dokler se ni v svojo slanico objokana
zaperia; beremo od nekega ndadenča, da, ko se je z
drugimi tovarši v pregrešno veselje napravil, ga je angel
varh na poti tako močno v stran sunil, da se je na tla
zavalil, dokler se ni ovedel in slabih tovaršev zapustil.

Pa naj bolje se bomo iz sledeče resnične prigodbe
dovižali, kako nam angel varh v dvombah dobro svetuje.

Modri Cezari nam pripoveduje od nekega Kolon-
ješkega mniha, imenovanega Fifard, da ta se je samo-

18 *

276

stanskega življenja naveličal bil, in je mislil iz samostana
vteči. Ze je na vratih stal in še nekoliko se pomišljeval,
kam hoče po noči zbežati; kar angel varil k njemu stopi,
in mu ostro veli z njim iti. Lifard uboga in angel ga
pelje na bližnje pokopališe. Ko na britof stopita, se vsi
grobi odprejo. Lifard hoče pobegniti, pa angel varh ga
za roko prime, in mu reče: Ostani, in preglej z menoj
truplo tega človeka, ki je ravno kar tukej zakopan bil. Ali
ga poznaš? Vidiš te vgasnjene oči? glej bledo obličje,
čutiš hudi smrad, ki iz gnilega trupla žene? Vedi da v
kratkem času se bo s teboj enako godilo. Pa ti na to ne
misliš, in hočeš iz samostana pobegniti ter vero zatajiti.
Od tod ga pelje k drugemu, ga pelje k tretjemu, ga pelje
k četertemu grobu vso ostudnost mertvega človeškega
mesa pregledat. Sadaj Lifard angela zaprosi, naj bi ga
proč iti pustil, ker ne more več merličev gledati; pa ga
ne izpusti, dokler mu ne obljubi v samostan se verniti in
do smerti ondi zadovoljno ostati. Lifard to obljubi, in
angel ga nazaj v samostansko čumnato sprejme, ter ga
ondi na postelji od dušokoristnega straha pol mertvega
pusti. — Glejte take svete angel varh dati zamore in
hoče. On se ne boji nobenemu zameriti; marveč vsakemu
resnico pove, tako resnico ktera duši v večno srečo hasne.
Po besedah svetega Gregorja, kteri je rekel, da on le
tistega za prijatla spozna, ki ga bo učil greha se varo¬
vati in pobožno živeti, smem reči, in vsi terditi morate,
da angel varh je od te strani naš pravi prijatel.

II. Naš angel varh nas vselej zvesto ljubi, in
o času nesreče ne zapusti.

Kdor je pravi prijatel, nas vselej ljubi, — kakor v
naši sreči tako v nesreči. Posvetni prijatli pa tega
zastopiti ne morejo, oni večidel s človeki tako delajo ka¬
kor neke morske ribe, kterem pravijo pompile, z barkami
na morji: Dokler barka srečno po morji plava, jo
spremlja neštevilo teh rib, one vesele okoli nje skakajo,
in se igrajo; kadar pa barka na prodje zaleti in ondi

277

obstoji, ter naprej ne more, takrat se naenkrat vse tiste
ribe pozgube, potečejo, barko zapuste. Tako posvetni
prijatli, dokler je človek srečen, ga vsi išejo, in se z
njim vesele; kadar pa v nesrečo pade, ga popuste in le
redik mu pomagati še hoče. — Naš angel varh pa tako
z nami ne dela. Kakor žlahna tertica, ki se je okoli
palmovega drevesa opletala, vse letne čase se ga derži
in zmerej bolj prijazno okoli-njega ovija; tako naš angel
varh nam vselej zvest ostane, nas vedno ljubi v sreči
in nesreči, ter nas nikdar ne zapusti. Smem clo reči,
da v naši nesreči je njegova ljubezen do nas še večji,
kakor pa ravno v blagostanji. — Ali mi zamorete pove¬
dati, komu se je angel varh pervikrat v svetem pismu
prikazal? Morebiti Adamu v paradiži? morebiti Abra¬
hamu, Izaku, Jakopu, ali kakšnemu drugemu visokemu
možu? Ne, marveč ubogi Abrahamovi dekli Hagari, in
sicer takrat, ko je v naj večji nesreči bila, ko je po
pušavi od vsih zapušena s svojim sinkom jokala. Kadaj
se je angel varh preroku Danielu prikazal? Morebiti
takrat, ko je na dvoru kralja Daria srečno živel in v
veliki časti bil? Nikakor; marveč v levnjaku, kadar so
ga kervoločni oroslani razstergati hotli, je pristopil in
zverem goltance zamašil. Kaj hočem pa od svetega Petra
vam praviti? sej dobro veste, da takrat ga je angel varh
iz ječe rešil, kadar ga je okrutni Herodež umoriti hotel.
Glejte, takšen prijatel je naš angel varh. In kar je še
več, on od nas nobenega plačila ne terja za dobrote,
ktere nam stori, kakor samo to, da Bogu dolžno zahvalo
za vse damo. Česar se prepričamo iz Tobiatovih bukev.
Ko sta se namreč oče in sin posvetovala, kaj hočeta
mladenču, ki jima je toliko dobrega storil, v plačilo dati,
in sta mu polovico premoženja ponudila, je mladenč, ki
je bil angel Rafael, jima odgovoril: „ Hvalita Boga ne¬
bes, in poveličujta ga pred vsemi živečimi, da je vama
milost storil .“ v Jaz viivam le nebeške jedi in pijače,
ki jih človek viditi ne zamore. u  Tob. buk. 12.

Pa še drugo veselo resnico od tega pravega prija-

278

tla vam naznanim, namreč: da angel varil tudi takrat nas
ne zapusti, kadar ga žalimo. Vem, da Origen je nekdaj
učil, da človek se zamore s takimi gerdimi grehi oskru¬
niti , zavoljo kterih ga angel varh zapusti. Ali to ni res.
Sveti Tomaž iz Akvina, sveti Bonaventura in vsi drugi
cerkveni učeniki terdijo, da angel varh se scer nad na¬
šimi grehi grozi, vender svojega varstva nam ne odreče;
marveč še le z večji skerbjo nas k pokori naganja. On
ne dela, kakor posvetni pri j a tli, kteri, ako jih razžalimo,
serdito odstopijo, se v sovražnike spremenijo, in s piko
nas hudo preganjajo! temveč milo za nami hodi, Ijubez-
njivo nam v serce govori, in z velikim prezadetjem nas
v take priložnosti vodi, kjer bi se nam božja pravica
oznanovala in mi se poboljšali. — Glejte, tako zvesto on
nas vselej ljubi, da nikdar ne odstopi. Tudi od te strani
je angel varh naš pravi prijatel.

III. Naš angel varh. o naši smertni uri za
naše zveličanje skerbi.

Smertna ura je prav za prav tisti hip, v kterim se
pravi prijatli od lažnjivih ločijo. Marsikdo, ki je ve¬
liko prijatlov v življenji štel, se je na smertni postelji
prepričal-, da nobenega imel ni. S človekom se godi ka¬
kor z rožo na vertu: Dokler roža cveti, se veliko čbel
okoli nje zbira, vsaka jo hoče perva poljubiti, in vse
listeke ji obližejo, ali samo zato, ker obilno medu ima.
Kadar pa roža vsahnuje, je nobena muhica ne pogleda,
zakaj medu več nima. Tako s človekom. Dokler je
zdrav, Židane volje in premožen, šteje veliko pajdašev,
kadar pa se na smertno posteljo vleže in ne more več
tovaršev gostiti, vsi odstopijo in nobeden se zanj več
ne zmeni. — Naš angel varh tako ne dela. Celo poze-
ineljsko popotvanje je nad nami čul, povsod je nas varo¬
val, vedno je nas k dobremu nagovarjal, ali sadaj na
smertni postelji pa še posebno za naše zveličanje skerbi,
in s peklenskim sovražnikom se za našo dušo vojskuje.

279

„Angel varh je pri č!oveku“ govori sveti Ambrož, in ga
varova, da mu nobeden ne škodva.

V življenji svetnikov najdemo od mnogih božjih
služabnikov zapisano, kako je angel varil o smertni uri
jim stregel, in peklenskega zmaja od njih odganjal. Pa
jaz ne bom od teh vam nič pravil, ker bi moral dolg
imenik svetnikov tu zapisati; hočem samo prigodbo iz
naših časov povedati, iz ktere se prepričamo od skerbi
angela varila za dušo o smertni uri. V neki duhovnii o
polnoči na farovž nekdo poterka. Duhovnik naglo vstane
in popraša: kdo je? Glas mu odgovori: Bolnik v bližnji
vasi, (ktero mu po imenu naznani) svetih zakramentov
za dolgo pot v večnost potrebuje. Duhoven se kmalo
napravi in gre v cerkev. Ondi ga že cerkveni služabnik
pričaka, kterega je bila enaka prikazen iz spanja skli¬
cala. Eden druzega vprašata: kdo je smertno bolan?
pa si ne vesta odgovora dati. Ne obotavljajva se, reče
duhovnik, klicana sva, pojdiva. In gresta. Na poli so
se jima čudne reči godile. Zdelo se jima je, kakor da
bi cela pot pred njima zarantana bila, pa, ko sta naprej
koračila, je jima pred očmi vse zginovalo. Prideta v
vas, in prašata: kdo je bolan? kdo je duhovneka klical?
kdo potrebuje previden biti ? Nobeden jima ne ve odgo¬
voriti. Sadaj se eden oglasi, in reče : „Snoči se je pri
nas popoten berač, kteremu smo v stali ležišče odkazali,
slabo občutil, morebiti se bo ta previditi dal.“ Ga
gredo gledat in ga najdejo v smertnih težavah. Duhov¬
nik mu presvete zakramente ponudi. Bolnik jih z veseljem
prejme, in ko ga je bil duhoven še s svetim posledniin
oljem pomazilil, je berač mirno v gospodu zaspal. — To
se je pred štirdesetimi leti v naši škofii zgodilo.

Kristjani! kaj se vam zdi, kdo je duhovnika o pol¬
noči klical ? Mislim, da se ne motim, če terdim, da be¬
račev angel varh. Kaj so pa prikazni po poti pomenile?
Svest si rečem, da peklenska pošast se je s temi uperala
spovednika strašiti in od bolnega berača zaderževati. Kaj
bi bilo, ako bi ne bil duhovnik tako čudovitno poklican?

280

Berač bi bil brez presvetih zakramentov umeri, kar bi bila
gotovo velika nesreča. Ali hvala angelu varhu, on svo¬
jega varvanca ni zapustil zadnjo uro, marveč mu je pri
vsem nasprotovanji temne pošasti presveto popotnico v
večnost preskerbel. Tako on za zveličanje sebi izročene
duše skerbi. Povejte, ali ni on pravi prijatel? Da, res¬
nično, ako vse rečeno še enkrat premislimo, da naš an¬
gel varh nam v celem življenji hoče in zamore dobro
svetovati; da nas vselej zvesto ljubi, in o času nesreče
ne zapusti; in da tudi o naši smertni uri za naše zveli¬
čanje skerbi; spoznati moramo, da samo on je naš pravi
prijatel.

Predragi kristjani! Blagor nam, da imamo takega
prijatla, ki nas preserčno ljubi, zvesto na vsih potih
pozemeljskega življenja spremlja, in vselej za našo dušno
in telesno srečo skerbi. Oh koliko dobrega smo mi po
svojem angelu varhu že prejeli! kolikanj nevarnost je nas
že otel! koliko greha je nas že zavarval! Morebiti bi
že davnej v peklu goreli; ako bi angel varh za nas
skerbel ne bil?! Vprašam, ali smo pa kdaj to že pre r
mislili? ali smo se angelu varhu za njegevo skerb zahva¬
lili? ali smo ga vselej prav častili in ga žaliti se varovali?
ali smo dolžrfosti, ktere nam sveta vera do angelov var-

hov predpiše, na tanko spolnili? Žalibog! ako to prav

presodimo, obstati moramo, da smo veliki nehvaležniki do
svojega pravega prijatla — angela varha. Oh, naši an¬
geli varhi! ki tukej okoli nas stojite, in naše premislike
poznate, ki moje besede slišite in vse občutljeje naših
sere vidite, v imenu vsih svojih poslušavcov jaz vas za
zamero prosim sa vse tiste grešne besede in .djanja, s

kterimi smo dosihdob vam se nehvaležne kazali. Oh

naši mili prijatli! odpustite nam vse; mi obljubimo za-
naprej vam pokorni biti, vas častiti in ljubiti; mi oblju¬
bimo vse storiti, karkoli bodete vi nam v serce govorili;
mi obljubimo vašim vodilom popolnoma se vdati, ker vemo,
da bodete nas le k verlo dobremu vselej napeljevali.

Ljubi bratje! Serce se mi milih počutkov taja, ko
sim sadaj te besede izgovoril; zakaj vem, da angeli varhi
so me slišali, tako kakor ste me vi slišali; pa tega prav ne
vem, ali ste vsi vi mojih misel, ali res vsi vi odsihdob
angelom varhom hvaležni biti hočete. Jaz vas prosim,
ne storite me lažnika pred vašimi angeli, ampak naj vsak
zmed vas mojim besedam svoj serčni sklep pridoloži; naj
nobeden ne opusti zjutrej in zvečer svojemu angelu se
ponižno priporočiti; naj se varje povsod in vselej takih
reči, od kterih dobro ve, da bo z njimi angel varh raz¬
žaljen; naj goreče opravlja take pobožnosti in s svetimi
čednostmi se venča, ktere so angelu varhu v čast, njegovi
duši pa v zveličanje. Kaj ne, ljubi moji! da ti so
vaši današnji sklepi? — Oh, da! ti so sad naše današnje
nedelje! ktera je angelom varhom posvečena; ti sklepi
bodo nam še večji ljubezen angolov varhov naklonili; oni
bodo čedalje bolj goreče za nas skerbeli, kadar bomo na
smertni postelji zdihovali, bodo oni nas tolažili, in kadar
se bodo naše duše od telesa ločile, jih bodo oni milost¬
ljivo obdali in veselo spremili v večno zveličanje. Amen.

Roženkranska nedelja.

Moč svetega Rožeiikranca.

Siveti Janez evangelist je nekdaj na otoku Patmu čudno
prikazen imel; vidil je namreč nebesa se odpreti in nad
nebom moža na belem konji prijezditi, kteri je bil v ker-
vavo oblečen, njegove oči so pa ognja gorele in iz ust
mu je stal na obedveh plateh oster meč. Neka strahovita
zver, mnogi kralji zemlje in velike števila vojnih trum so
se zoper tega moža v boj dvignili; ali on je vse prema¬
gal; vojne trume in njih kralje je z mečem pomoril; njih

282

trupla je dal pticam neba v jed, strahovitega zmaja pa
in nekega krivega preroka, ki je z njegovo pomočjo svet
sleparil, je živa v žveplasto peklo pogreznil.

Temu možu je bil sveti Dominik, oče menihov Domi-
nikanov, močno podoben. On je za sveto Jezusovo vero
ves gorel, in se za-njo stanovitno boril. V ustih je imel
na obedveh plateh oster meč. Ta meč je bil Mariini
Roženkranc, kterega je sveti oče povsod moliti učil. Z
njim je on nevernike in krivoverce premagoval, greh in
spačenost sveta zateral , satana in njegove pomagavce
preganjal. Ze pred njegovim porodom se je njegovi
materi sanjalo, da v naročji peska ima, ki v gobcu
gorečo bakljo nosi, s ktero je vnel celi svet. Te ma¬
terne sanje so se vresničile; zakaj kot zvest čuvaj gospo¬
dove črede je Dominik s svojimi pridigami nad krivoverci,
temi zares sovražnimi volkovi, vedno lajal in jih odganjal;
pravoverne je pa k ljubezni do Boga vžigal. Z molitvijo
svetega Roženkranca je on čudne reči na svetu opravil.

Mi danes obhajamo roženkransko nedeljo; zatorej se
mi zdi, da v mojo dolžnost seže vam moč sv. Rožen¬
kranca  nekoliko popisati. In rečem, da ta prelepa rožna
molitev, ktera se v Jezusovo čast in v počešenje Marije
Device opravlja, je zares na obedveh plateh ostremu
meču podobna, ter svoj ogovor tako le razdelim:

I. Roženkranska molitev premaga sovražnike sv.
Jezusove vere,  je torej na eni plati oster meč;

II. Roženkranska molitev premaga sovražnike
naše duše,  je torej na drugi plati oster meč.

Preblažena Devica Marija! ti kraljica svetega Ro¬
ženkranca, pomagaj mi mojo nalogo tako speljati, kakor
Jezusovo veličastvo terja in tebi v počastenje služi; po¬
magaj mi moč rožne molitve tako popisati, da se bodo
vsi moji poslušavci te molitve z novo gorečnostjo popri¬
jeli. — Vas, dragi bratje, prosim za navadno pazljivost,
|n zaupaje, da mi tiste odrekli ne bodete, začnem. —

Ako Davidove psalme štejemo, jih prav za prav 150

283

naštejemo; če njih predmetni zapopadek pregledamo,
najdemo, da so večidel veselega, žalostnega in častitega
obsežka; in ako še vzrok presodimo, zavoljo kterega jih
je David zložil in izraelskemu narodu izročil, zvemo da
za to, naj bi oni z njih prepevanjem Boga častili in
serčnost si dajali zoper Izraelske sovražnike junaško
vojskovati se. Vse to velja tudi pri svetem Roženkrancu.
V tej rožni molitvi 150krat Marijo počastimo, pet veselih,
pet žalostnih in pet častitljivih poglavitnih resnic iz Jezu¬
sovega življenja premislimo, tako Boga častimo in pomoč
od njega dobimo zoper naše zovražnike serčno se voj¬
skovati. Roženkranc je tako rekoč psalter novega zaveta,
in ima pred unim starega zakona še to sprednost, da
Davidove psalme je le tisti, ki je. brati znal, peti zamo-
gel, sveti Roženkranc pa vsaki po noči in po dnevu pre¬
mišljevati in moliti zamore. In slehern kristjan ga bo rad
molil, ako v sercu presodi moč te rožne molitve. Sto¬
rimo to. —

I. Roženkranska molitev premaga sovražnike
svete Jezusove vere.

1. V drugi polovici dvanajstega stoletja se je po
Francoskem za sveto Jezusovo vero tako slabo godilo,
da oko pravega kristjana ne more solzam se ubraniti ,
kadar zgodovine prebera. Vstali so bili krivoverci Albi—
genzi, kteri so prederzno Jezusa kleli, njegovo presveto
Rešnje Telo zaničevali, in druge svete zakramente sra¬
motili ; prečisto Marijo Devico so nečistnico imenovali,
rimsko katoliško cerkev so kurbo babilonsko zmerjali,
papeža in vse druge duhovnike so goljufe in zapeljivce
psovali, nebesa in pekel so za pravljico deržali, in s ta¬
kimi spačenimi pregrehami so se oskrunovali, da jezik
jih imenovati stermj. Ti krivi učeniki so veliko veliko duš
po Francoskem Satanu prodali. Kakor se kužna bolezen
po vaseh, tergih, mestih in celih deželah širi, tako se je
ta krivi nauk povsod razprostiral. Iz Francoskega so jo
hudičevi hlapci tudi na Špansko vdarili, naj bi še ondi

384

keršene duše s krivimi nauki davili. Joj! kaj bo ? Kdo
bo krivim prerokam berzdo vložil ? Zastonj so bile ne-
ktere zberališa že deržane; krivovercov ni mogel nobeden
pokrotiti. Sadaj vstane sveti oče Dominik, gre med Albi-
genze, in jih začne z nebeško modrostjo na boljše učiti.
Sveti mož se trudi blizo deset let, veliko krivovercov je
sicer spreobernil, pa še le več jih terdovratnih ostane.
Žalosten čez to se v samoto poda, se posti in moli tri
dni in noči, ter prosi Boga in Marijo za pomoč pobolj¬
šati pregrešne ljudi. In, čudite se, Marija se mu v ve¬
liki časti prikaže, ter mu reče: „Dominik! moj sin, ti
veš, kako je Bog svet odrešil, da je Bog Sin rojen bil,
je terpel in umeri, od smerti vstal, v nebesa šel, in tako
ljudem nebesa odperl. Začetek tega je bila angeljska
molitev: Češena si Marija. Skrivnosti rojstva, življenja,
terpljenja Kristusovega z angeljskim češenjem in z Go¬
spodovo raolitevjo opletene so moj Roženkranc. Tega
oznanuj zapeljanim krivovercom; to bo začetek njih spre-
obernjenja. 44  To kraljica nebes in zemlje izgovori in zgine. *

Sadaj Dominik samoto popusti, gre in molitev Ro-
ženkranca uči. Čudo milosti božje se godi; ljudje se
poboljšajo. — Slavni grof Montfort Albigenzom vojsko
naznani, in napade s 1800 katoličanov krivoverce. Sveti
Dominik za nje moli. Katoliški vojaki si na Dominikovo
prigovarjanje sveti molek na vrat denejo, in po tem pod
brambo Device Marije krivoversko vojsko tako slavno
zmagajo, da je 20.000 sovražnikov na mesti mertvih
ostalo, še več se jih je potopilo, ostali pa so se vsi
razkropili. — Glejte očitno moč rožne molitve zoper so¬
vražnike svete Jezusove vere.

2. Pa ne samo zoper krivoverce, ampak tudi zoper
nevernike, kteri z ognjem in mečem Jezusovo vero pre¬
ganjajo , je moljenje svetega Roženkranca koristno in
mogočno. — Kdor cerkvene liste prebera, mora nad tem
žalovati, kar je katoliška cerkev v šestnajstem stoletji
od nejevernega Turka prestajala. Sveta dežela, za ktero
se je bilo že tolikanj keršeni kervi prelilo, je bila spet

885

temu sovražniku v oblast padla; tani, kjer je bil mili
Jezus svojo predrago kri za naše zveličanje prelil, je
nevernik silno gospodaril, on je kristjane moril, njih
cerkve poderal in altarje pravega Boga razbijal. Pri
božjem grobu je Mohamedanec zavkazaval, po vertu Ge-
zemanu svoje konje pasel, in v betlehemski štalici svojim
oslicam kermo pokladal. Ne zadosti. Soliman pervi, turški
cesar, oznani Kojsko celemu keršanskemu svetu. Pri Be¬
lem gradu so že ogerski junaki pod njegovim mečem
padli, in grozovitnežu so vrata v nemško deželo in v
našo domovino odperte. Kmalo stoji sovražnik pred Du¬
najem in žuga vse kristjane pomoriti. Ondi ostrašen dirja
sicer nazaj v svoje domovje, kjer božja roka Solimana
mertvega na pare stegne, on je za mertudnico umeri in
svojo okrutnost končal; pa hudobnemu očetu še kervo-
ločniši sin Soliman drugi nasleduje. Ta se zoper Jezusovo
vero zapriseže, potegne vkupej vse svoje vojne trume,
in naravnost jih pošlje čez morje proti Laškemu. Papež
Pii V. jim kristjansko vojsko pod vodjem Don-Juanom
Avstrianskim nasprot odpravi. Po odhodu bark goreče k
Bogu moli in Marijo za mogočno priprošnjo pri njenem
Sinu prosi, da bi Bog kristjanom zmago nad sovražniki
keršanske vere podelil. Zapovedal je tudi vsem kloštram,
in vsem vernim je naročil v tem času nevarnosti Rožen-
kranc pobožno moliti. Pri Lepantu na gerškem morji sta
se sovražnika srečala. Dne 7. oktobra 1571 se boj začne.
Turk in kristjan se tepeta za vero, se tepeta za do¬
movje. In kdo je zmagal? morda vojakov moč? morda
kervavi meč? Gorje kristjanom, ako bi tukej meč zmagal
bil, ker dva nevernika sta po številu prot enemu kristja¬
nu meč deržala. Tukej je zmagala rožna molitev, s ktero
so kristjani v božjo pomoč in v Mariino priprošnjo ravno
v tem času, ko je boj terpel, goreče klicali. Steri ure je
bitva terpela. Kakor dalječ oči neso, so lice morja kri
in merliči, jadra, vesla in drugi deti razbitih bark krili.
Veliko Turkov je bilo pobitih in vjetih, skorej vse barke

286

sovražnikove so bile vplenjene, le malo jih je odšlo So-
limanu povedat, kako mogočna je molitev kristjanov.

Sveti oče Pii V. je dobro spoznal, da se kristjani
le Marii za zmago zahvaliti imajo, ki se jih je na molitev
svetega Roženkranca usmilila; zatorej je bil zapovedal,
da se znora vsako leto praznik svetega Roženkranca ob¬
hajati. Njegov naslednik Gregor XIII. je pa praznik sve¬
tega Roženkranca za vse cerkve na pervo nedeljo mesca
oktobra prenesel in praznovati ukazal, kar se danes
godi. — In jaz ali nimam prav, da pravim: Roženkranska
molitev premaga sovražnike svete Jezusove vere? —
Pri vsem tem vas hočem še z eno dogodbo te resnice
prepričati. —

3. V začetku osemnajstega stoletja so se neznabožni
Turki pod Ahmetom III. vnovič zoper kristjane vzdignili.
Na morji in suhem so pravovernim velike škode delali,
so morili, ropali in osuževali. Že so jim velike dele
sveta proč vzeli, in kristjani so se povsod pred Turkom
tresli. -Klemen XI. je na Petrovem stolu sedel. On ker-
šanske vojvode proti nevernikom v vojsko nagovarja, in
vsem bratovšinam svetega Roženkranca goreče moliti pri¬
poroča, da bi se Rog zopet kristjanov usmiliti in sveto
Jezusovo cerkev kervoločnih silnikov rešiti blagovolil. To
se zgodi. Rimski cesar Kori VI. nabere keršanskih vo¬
jakov in jih pelje zoper Turke. Na Ogerskem se sovražni
vojski srečete; v dan Marije Snežnice leta 1716, ko so v
Rimu vse bratovšine svetega Roženkranca svojo službo
opravljale in za zmago nad Tui’ki molile, se bitva začne,
in kristjanski vojaki so nevernike potolkli, vse dežele
vsvojili, posužnjene kristjane rešili in moč Turkov popol-
narna zrušili. Papež Klemen XI. so spoznali, da molitev
svetega Roženkranca je kristjanom zmago čez Turke
sprosila; zatorej so zavkazali, da Roženkransko nedeljo
se imajo vsi pravoverni tega opomniti, ter Bogu in Marii
Devici se za to zmago vsako leto ponižno zahvaliti.

Tukej ostanem, in ker ste vidili, kako so bili kri¬
voverci z rožno molitev jo poboljšani; ker ste slišali, kako

287

je bil neverni Turk s pomočjo svetega Roženkranca dva¬
krat slavno zmagan, vprašam: ali ne pravim prav, da
roženkranska molitev premaga sovražnike svete Jezusove
vere, da je tedaj resnično ostremu meču podobna? — Pa
do sadaj ste ostrost tega meča le na eni plati spoznali;
vam hočem še ostrost na drugi plati pokazati.

II. Roženkranska molitev premaga sovražnike
naše duše.

Naša duša ima dva posebna sovražnika, ki jo ropata
božje gnade in jo v nesrečo tlačita, namreč: greh in
Satana.  —

1. Da je greh sovražnik duše človeške, nas David
uči; ker je v svoji žalost vedno zdihoval: „moj greh je
vedno -zoper mene j 1  Ps. 50, 4. To spoznamo iz strupe¬
nega nasledka greha; zakaj greh našo dušo umori, govori
sveti apostelj , in grešna duša se večno pogubi. — Proti
temu sovražniku duše je sveti roženkranc mogočno orodje.
Kakor pred jutranjim solncam nočna megla beži, tako beži
pred rožno molitevjo ta dušni sovražnik, hudobne misli
odidejo, meseno poželenje umolkne, divja strast se ukroti;
zakaj človek, ako ni več kakor hudobnež, le tačas greši,
kadar brez vsega spomina v božje zapovedi, brez vsega
počutka Jezusove ljubezni, in tako rekoč kot živina v
dan živi; roženkranc pa nobenega v takem stanu ne pusti,
marveč ga sili premišljevati včlovečenje in britko smert
Rešenika, mu Jezusovo gorečo ljubezen v spomin kliče,
mu serce s svetimi počutki presipa, mu pamet razsvet¬
ljuje, in ker mu naj veči resnice svete vere predpostav¬
lja, njegovo voljo k dobremu nagne. Zato pravi sveti
papež Pii V., da seje veliko hudodelnikov, ki so sveti ro¬
ženkranc moliti in premišljevati začeli, poboljšalo. In sama
Marija Devica je Dominiku rekla, da rožna molitev moč
da, hudobije potreti. V tem nas poduči tudi sv. Vincenci
Pavijan. Ko je nekdaj ta božji služabnik zvedel, da je
neki grešnik na smertni postelji pod težo svojih grehov
obupovati jel, ga berž obiše in Jezusove ljubezni ter neiz-

889

mernega usmiljenja opominja. Grešnik se ne da posvariti,
terdovraten ostane, in clo reče, da hoče pogubljenee
umreti. Svetnik mu odgovori: „Jaz pa te hočem pogub¬
ljenja rešitivzame  v roke molek, poklekne z drugimi
okoli stoječimi pri postelji in vsi molijo sveti roženkranc
za spreobernjenje grešnika, Niso zastonj molili, terdo
serce bolnika se je omečilo, svetniku se je skesano izpo¬
vedal in spokorno vmerl.

Glejte moč te molitve zoper greh. Grešniki! ako ne
verjete, da Roženkranc toliko zamore , prepričajte sc
sami. Kadar se vas grešne zmote polastijo, kadar vas
nečiste želje pečejo, kadar vas slabe navade motijo, vza-
mite molek v roke, molite rožni venec, in greha se bo¬
dete obvarvali; spoznali bodete, da ta molitev premaga
greh. —

2. Naša duša ima pa še druzega sovražnika, kteri
po besedah svetega Petra kakor rjoveč lev okoli hodi,
in iše, koga bi požerl. Ta sovražnik je peklenski
Satan.  Kako bomo pa tega zmagali, odpodili, in vničili?
Z Roženkraneom. Kakor je slabi pastirček David veli¬
kanskega Goljata premagal, da je v Gospodovem imenu
s fračo proti njemu v boj šel, tako bomo tudi mi Satana
odpodili, ako mu bomo sveti roženkranc nasproti deržali;
zakaj cerkveni učeniki pravijo, da sveti imeni „Jezus in
Marija" ste Satanu strahovitni; kjer se ti imeni glasite,
tam peklenska moč zbeži; sveti rožni venec je pa iz teh
presvetih imen zložen, in kadar ga molimo, vselej, ko ti
imeni izgovorimo, s hudimi pušicami prot Satanu name¬
rimo, on dalječ proč vteče, in se v peklenski brezden
poskrije. Da, meni se zdi, da ga vidim Satana, kako iz
tiste hiše pobegne, v kteri gospodar zvečer molek v roke
vzame in roženkranc moliti začne; zdi se mi, da ga vidim,
kako se vstraši, kadar človek, kterega hudič skuša, v
žep po molek segne, in osramoten proč dirja, naj bi ga
pušice svetih imen ne zadele in na tla ne vergle ; zdi se
mi __ — Ali kaj bom na dalje pravil? Vse svete duše
so bile od take moči svetega Roženkranca prepričane;

889

prepričana je bila sveta Terezija , zato ga je vsak dan
molila; prepričan je bil sveti Filip Neri, zato ga ni nikoli
opustil; prepričan je bil sveti Tomaž iz Vilenove, zato ga
je vselej sam molil in drugim ga priporočeval; prepričan
je bil sveti Frančišek Borgia, kteri je z njim veliko duš
večnega pogubljenja rešil. Vsi svetniki so sveti Rožen-
kranc molili, samo današnji kristjani ga moliti nočejo.
Od tod pa tudi toliko zlega po današnjem svetu. Od kar
so bratovšine svetega Roženkranca zaterte, so neverniki
in krivoverci močni postali, greh po vesolnem svetu hudo
gospodari, in Satan ima po zemlji prosto sprehajališe.
Oh! da bi pač verni ljudje enkrat spoznali, česar se
morajo zopet poprijeti, če želijo srečni biti; da bi pač
na obedveh plateh ostri meč svetega Roženkranca v roke
popadli, in s tim se zoper sovražnike svete Jezusove
vere in svoje duše vojskovali, gotovo hi zmagali in boljše
čase doživeli.

Predragi kristjani! Spoznali ste moč svetega Rožen¬
kranca, in razumeli, da je res podoben meču, ki na
obedveh plateh reže. Sadaj vprašam, kaj bi jaz storiti
moral, da bi vas pregovoril vsak dan vsaj en del Ro¬
ženkranca moliti? Naj bolje bom to dognal, ako v
izgledu pokažem, kolikanj bo taka molitev vam v večno
zveličanje hasnila. Poslušajte in stermite. —

Neki mladenč je bil brez spovedi umeri. To je bila
velika nesreča. Nesejo ga na pokopališe, v grob ga
položijo, in slehern pričujočih že v roki pest persti derži
merzlo posteljo mu postlati; — kar se merlič gori za¬
dere, svojo sestro, ki je blizo bila, pokliče, ter
ji reče: „hitro pojdi po mojega navadnega spoved¬

nika." Ta kmalo pride, in merlič se mu takole očitno
spove. „Pred sodnim štolam sim stal, in močno trepetal,
ker je Satan mojo dušo terjal. Treh grehov me je tožil:
pervič, da nisim cerkvi desetine po pravici o d raj tal;
drugič, da sim bil neke ribe vkradel; tretjič, da sim
enkrat na gojni neko setev pohodil. Pravični sodnik me

19

Praz. ogov.

290

je že obsoditi hotel, kar Marija pristopi, za me govori
in gnado mi sprosi zopet oživeti, da sim se tistih treh
grehov sadaj spovedal." Vpraša ga nekdo zmed okoli
stoječih, kako si je pri Marii tako gnado zaslužil, in
mladenč odgovori: ,,Vsakdan v svojim življenji sim en
del Itoženkranca molil, zatorej se je Marija za mojo
dušo ponesla.^ Spovednik ga grehov odveže, in merlič
se spet v grob vleže. — Sardi.

Kristjani! ali je potrebno še besedico priložiti vam
v priporočenje svetega Roženkranca? Menim, da bi vas
razžalil, ko bi le stvarico dvomil, ali ga zadosti goreče
molite. Pa vendar ni tako, marveč vidim med vami ve¬
liko mlačnost ravno v tej molitvi in jo obžalujem. V
cerkvi so se roženkranci pogreševati jeli; kaj se pa po
vaših domih godi, ne vem, samo to mi je znano, da
nekteri mladi hišni gospodarji se sramujejo s svojo dru¬
žino roženkranc moliti, in če starega očeta doma ni, tisti
večer gre vsa družina po živinsko brez molitve spat.
Presodite sami, je li to prav?

Preserčni bratje! Kaj ne, da se vsi zveličati
želimo? Oh tedaj pletimo si iz roženkranca vence za
nebesa. Poprimimo se tega meča, s kterim zamoremo
vse sovražnike, ki nam v zveličanje branijo, slavno zma¬
gati; molimo zvesto, goreče in pogostama sveti Rožen¬
kranc, da bomo Marijo besednico imeli, kadar bomo pred
sodbo prišli, in po njeni priprošnji milost dosegli in diko
nebeško. Amen.

Obletnica posvečenja vsili cerkev.

Hiša pobožne družine je božji veži podobna.

„ Danes je tej hiši zveličanje došlo. u  Lnkež XIX. 9.

'j^Iehern kristjan ima trojen dom: časno hišo, v kteri se
je rodil; srenjsko cerkev, v kteri se je v svetem kerstu

291

prerodil; in mile nebesa, v kterih se bo enkrat spremenil.
Na te troje dome mora človek vselej misliti in nikdar
pozabiti, da svetili nebes se bo le tako vdeležil, ako bo
posvečevavno gnado in drage zveličavne dari, ki jih je
v domači cerkvi od Boga prejel, zvesto hranil, in se v
rodbinski hiši pridnega kristjana kazal, pobožno živel in
Jezusa vselej preserčno ljubil.

Cahej iz Jerihe, kterega današnji sveti evangelj
opomni, ni tako delal. Na Mozesovo postavo ni veliko
kaj porajtal, in krivično je živel tako, da so ga vsi
rojaki grešnega človeka očitno imenovali. Ali glejte,
danes se je poboljšal. Jezus ga je (malo dni pred veli¬
kim tednom) s figovega drevesa — njegovega slabega
življenja — poklical in v hišo mu gost iti se ponudil.
Sveto veselje je Caheja presunilo, polovico svojega pre¬
moženja je ubogim podariti obljubil in vse storjene golj-
fije čvetero poverniti obetal. Zveličanje je njegovi hiši
došlo, in od tistega časa je Cahej pravično živeti, Jezusa
ljubiti in nebesa si služili začel.

Tudi po naši deželi so nekdaj ljudje tako malopridno
živeli kakor krivični Cahej v Jerihi. V černi tami nevere
so v čast svojim lažnjivim malikom gerde grehe vganjali.
Ali glejte, nebeški Bog se je te okrajne usmilil. Jezusovi
učeniki so prišli in sveto zveličavno vero tukej okoli učili.
Bazbili so altarje ostudnih malikov in pravemu Bogu sv.
veže sozidali ter altarje postavili. Naši preddedi so z
veseljem Jezusov nauk sprejeli, po njem živeli, in sv.
nebesa si služili. Tako je njim in nam zveličanje došlo.

Mi pravega dneva, v kterem je naša soseska cerkev
posvečena bila, na tanko določiti ne vemo, in zatorej
obhajamo današnji dan ob enem obletnico posvečenja vsih
cerkev po naši celi Goriški nadškofu; pa to vemo, da,
ko je božja veža tukej sozidana bila, so gotovo vsi naši
preddedi sveto veselje imeli, in po izgledu očitne službe
Ijožje, ktera se je v tej cerkvi opravljala, so tudi po
svojih hišah doma Bogu služili in cerkvene obrede v rod¬
binah posnemali. Od tod pride, da sem ter tje po hišah

19 *

292

pobožnih kristjanov nektere bogoljubne domače šege naj¬
demo, ki so cerkvenim obredom močno podobne. Bog bi
hotel, da bi se povsod tako godilo! Zatorej sim danes
namenil, vam popisati nektere lepe domače šege po
kristjanskih hišah , in bom vam* pokazal, da hiša po¬
božne družine je božji veži jako podobna.  To bom iz
tega vzroka storil, naj bi pobožne družine v njih sveti
gorečnosti vterdil, mlačne rodbine pa pregovoril takih
zanemarjenih svetih šeg se zopet poprijeti; da bi tako
vsem hišam zveličanje došlo. Zaupam, da mi usmiljeni
Jezus pomagal bo! Yi pa poslušajte me pazljivo, jaz
začnem. —

Jezus Kristus, včlovečeni Sin božji, je bil na zemljo
stopil Adamove otroke iz velike nesreče, v ktero jih je
nepokoršina perve kočljive matere pogreznila bila , dvig¬
nit in božjo podobo človeškemu narodu zopet v dušo
vpisat; on je bil prišel, da s cerkvenimi učeniki govo¬
rim, človeka drugokrat vstvarit. To drugo vstvarjenje
imenujemo odrešenje. Jezus je Boga Očeta , kterega razun
njega še nobeden vidil ni, vsem ljudem oznanoval, in
zraven tega je v svojem pozemeljskem življenji sam sebe
v naj ličniši izgled slehernemu človeku zapustil, kako bi
se popolnosti nebeškega Očeta bližati zamogli. Zatorej
je on nekdaj Judom rekel: v Jaz sim začetnik , kteri tudi
vam govorim .“ Jan. 8, 25. — Ko je Sin božji veliko
delo rešenja slavno dokončal in se v svojo nebeško čast
k Očetu nazaj vernil, se je nam pa milostljivo v svoji
sveti katoliški cerkvi živega zapustil. Sadaj je sveta
cerkev v svojem zunanjem življenji jasno ogledalo, po
kterem se mi zemljičani ravnati moramo, ako želimo k
Kristusu in po njem k Očetu priti, tako da cerkev mora
človek mater imeti, če hoče Boga imeti očeta. — Sveta
mati katoliška cerkev izobražuje človeški rod, in s svojim
Duhom vse svoje pokorne otroke prijazno navdaja ter
milo jih napeljuje Jezusa nasledovati; ona sega clo v hiše
svojih otrok in katoliške družine s sveto gorečnostjo po-

893

vlaga ter jih uči po izgledu svojih svetih obredov po
rodbinskih hišah domačo službo neskončno dobremu Očetu
nebeškemu opravljati. Glejte, tako je katoliška cerkev s
svojimi svetimi obredi in božjimi opravili izgledavna pod¬
laga lepih šeg po kristjanskih hišah.

Sadaj stopimo v hišo pobožne družine, poglejmo,
kakšen posnetek iz božje veže tu zapazimo:

I. V snažni izbi, kjer se hišna družina večidel
celi dan mudi in svoje vsakdanje dela opravlja, najdemo
v podobi cerkvenega altarja hišni altarček.  On obstoji
iz božje britke martre, iz podobšin mile prečiste Device
Marije in še marsikterega druzega svetnika. Altarna miza
je rodbinska miza v izbi, nad to svete podobšine po zidu
vise. Tukej cela družina vsakdanje jedi vkupej zavživa
v pričo Boga, kteri bi gotovo nevoljin na slednjega po¬
gledal, ki bi se brez molitve k mizi vsedel, in tudi ger-
dega nehvaležnika vsacega imel, kteri bi po zavžiti jedi
brez dolžne zahvale od mize vstal, in kot nasitena živina
proč šel. Pa, ker pobožna družina dobro Jezusov izgled
v spominu ima, kteri je pred in po zadnji večerji s svo¬
jimi dvanajsterimi k nebeškemu Očetu molil in za vse
lepo se mu zahvalil, se tudi ona vselej pred jedjo po¬
nižno k Bogu oberne, in ko od mize vstane, se mu spo¬
dobno zahvali. — Pred tem hišnim altarjem se važne reči
godijo: Tu sem hišna mati svoje dete, ki še komej pervo
besedo mama  izgovarja, pogostama, bi rekel večkrat na
dan, v naročji prinese, ali pa za roko pripelje, in mu
lične podobe s pefstom kaže, ter ga po apostoljsko uči
poznati križanega Jezusa, njegove in naše matere Marije
Device in drugih svetnikov, posebno tistih, kterih ime
se je dalo detetu pri kerstnem prerorenji. Tukej vsaja
skerbna mati v mlade serca svojih otrok pervo rožico sv.
pobožnosti in jo z zveličavno roso milega nauka od ne¬
izmerne dobrote Boga Očeta, od neskončne ljubezni Boga
Sina in od posvečenja Boga svetega Duha vedno zaliva;
tukej ona vso svojo družino goreče nagovarja vselej ne-

394

dolžno živeti, vse zapovedi zvesto deržati, ter jim v
božjih svetnikih lepe posnemovavne izglede predpostavlja.

Jaz ne bom veliko vam pravil, kaj se še druzega
pred tem hišnim altarjem na mizi godi, da tu se vse do¬
mače zadeve in rodbinske potrebe pretresujejo , da tu
hišni gospodar pred božjim obličjem slehernemu udu
vsakdanje dela odkazuje, da se tu ob svojem času dru¬
žinski prijatli pogoste, da se tu hišna hči ženinu zaroči
in ‘nevesta med družino sprejema ter pohčeri; samo ene
reči še opomniti moram: — Pred ta hišni altar skliče
skerbni gospodar svojo družino naj manj dvakrat na
dan — k jutranji in večerni molitvi. On ponižno pred
božjo martro poklekne kakor hišni duhoven; okoli njega
se bogaboječa družina lepo kleče kroži; sadaj sveti ro-
ženkranc v roke vzame, se pokriža v imenu presvete
Trojice, in začne glasno svete resnice iz Jezusovega
življenja premišljevati, in božjo domačo službo z njim
vred vsi opravljajo. V saboto večer se pa še lampica
pred podobšino Marije Device, kteri je varstvo čele hiše
izročeno, častito prižge in svetemu roženkrancu se tudi
lavretanske litanije, ki so zapopadek vse Mariine časti,
pobožno priložijo.

Kristjani! aji ni lepa ta domača šega ? ali se zamore
lepši misliti, želeti? Glejte, tako ima sveta cerkev tukej
živo posnemo. Vsa nebeška družina se nad to šego ve¬
seli, in rada na to rodbino gleda, med tem ko angeli
varhi vsred hišnih otrok klečijo, svete molitve v zlato
posodo naberajo in hitro, ko bi trenil, skoz oblake do
nebes se dvignejo, ondi pred božji prestol jih položijo,
še oni svoje priprošnje pridajajo in od. veličastnega sedeža
presvete Trojice nebeški blagoslov nazaj v tako pobožno
hišo prenesejo; zakaj „ molitev tistega, ki se poniža,
predere oblake, in se kriško vzdigne, dokler pride do
Gospoda; in se ne loči od Njegovega trona, dokler je
Bog ne usliši, “ govori večna resnica. Sir. 35, 21.

II. Spred hišnega altarja vas peljem do izbenih
vrat. — Tukej na zidu visi stekleni koprilnik  z blago-

295

slovljeno vodo, kakor vidiš pri cerkvenih vratih navadni
vodnjak. Ta kropilnik je zvesto hraniše domačega žegna
po Jezusu Kristusu, in ima v hiši veliko veljavo. Jaz
nočem praviti, da vsak dan se slednje delo z besedami
„v božjem imenu“  pri tem kropilniku ponižno prične, in
ker se z Bogam začne, tudi dobro opravlja in srečno
konča; nočem opomniti, da hišni služabniki si po ve¬
černi molitvi bogoslovljene vode tu vzamejo in z lepim
povzdravljenjem „zahvaljen bodi Jezus Kristus“  k noč¬
nemu počitku pervi odidejo; da kmalo za njimi rodbinski
otroci pristopijo, starišem roke poljubijo, s žegnano vodo
se poškropijo in z enakimi besedami spat gredo; in da
zadnjič hišni oče in mati — ta dva namreč ne smeta k
počitku iti, dokler nista vsega lepo pospravila in hiše
zaperla — britko martro kušneta, po tem, ko sta z bla¬
goslovljeno vodo čez ogenj na ogniši, čez pohištvo, čez
vse, kar jima je izročenega, in sama čez se križ storila,
v spavnico se bogaboječe odtegneta: še manj pa bom
razkladal, kako oče in naprošeni botri pri tem hišnem
kropilniku novorojeno dete, preden ga v cerkev nesejo,
z vodo poškropijo, ime svetnika mu izvolijo, kteremu ga
mislijo v varstvo izročiti, in tako mu sveti kerst napo¬
vedo : Od vsega tega nič ne govorim, pa ene važne
slovesnosti pri tem hišnem svetiši zamolčati ne morem:
Pri izbenih vratih vidim kardelo praznično oblečenih pri—
jatlov. V sredi množice stoji nježno olepšana deklica,
okoli senc ima blag venec zvit iz belih in rudečih rožic,
v rokah derži sveti roženkranc in molitevne bukve, mičen
povojek iz zelenega rožmarina nji iz nedrij puhti. Oči
vsih pričujočih so na deklino obernjene. Kdo je ta zala
deklica? kaj pomeni ta rajda? Svatovšina se je tukej
sošla hišno hčerko v cerkev peljat in pred gospodovim
altarjem ženinu jo poročit. Ta dan je za celo žlahto zlo
imeniten in za nevesto naj važneji v življenji; zatorej
vidiš vse praznično oblečene in hčerko v naj večjem
lišpu. Veselje in resnost vsim na obrazih bereš. Sadaj
se svatovšina lepo vversti in pot v božjo hišo nastopi;

296

hči že pride do izbenih vrat, kar hišni gospodar — njeni
oče — nji naprot stopi. Na obrazu se mu kaže, da še
nekaj on želi hčerki na serce vložiti. Cela rajda povab¬
ljenih obstoji, sveta tihota postane, samo da serca vsih
gostov bolj nagloma bijejo. Devica pade na kolena pred
očeta, se mu zahvali še enkrat za vse dobrote, in, pre¬
den k poroki gre, ga za oččtovski žegen zaprosi. Sadaj
oče svoje trepeče roke hčeri nad glavo razprosti, dvigne
solzne oči do milih nebes, in naj serčneji vošila izreka.
Po tem vzame žegnane vode, jo trikrat pobožno pokriža
ter mile besede izgovori: ,,V imenu Boga Očeta, in Sina
in svetega Duha stopi v novi zakonski stan, bodi srečna
na svetu, in usmiljeni Bog ti daj nebeško krono do¬
seči." — Krnalo pristopi še mati, tudi ona svoje roke
proti nebesam pomoli, in hčer ljubeznjivo blagoslovi. Jaz
mislim, da angeli z nebes na to lepo šego veselo gle¬
dajo, in perste čez usta deržaje se nad tem pogledom
rad ujej o; jaz mislim, da Oče nebeški reče Da  in Amen,
kadar nevestni angel varh pred njegov tron stopi in ga
ponižno zaprosi, naj bi kupo božjega žegna nad ta za¬
kon popolnama izliti blagovolil; jaz mislim, da Jezus
Kristus z vso gnado nevesto obdari, kakor je bil ženit-
nino v Kani Galilejski s pervim čudežem počastil; mislim,
da Marija in vsi svetniki tima zaročnikama za srečo
prosijo.

Kakor je nevesta ponižno pred očeta in materjo po¬
kleknila bila, tako sadaj vstane,' kušne roke, ki so jo
žegnale, vzame od vsih po družini slovo, in kar se je
tukej v priliki godilo, gre v cerkev, da se v resnici pred
Gospodovim altarjem doverši. Mile solzice se vsem sva¬
tom, po licih cedijo, naj manj se pa nevesta utolažiti da,
zatorej se tukej star prigovor vresniči: »Žalostna nevesta
bo vesela gospodinja,“  zakaj svete besede se spolnijo:
„Očetov žegen otrokam hiše vterdi. u  Sir. 3, 8.

Glejte, kristjani! drugo domačo šego, ktera se je iz
katoliške cerkve v kristjanske družine preselila. Kakor
sveta cerkev vse s žegnano vodo poškropi, tako pobožni

297

hišni gospodarji, delajo. Oni blagoslovijo sinove, kadar
na ptuje gredo; blagoslovijo hčere, kadar se k poroki
napravijo; blagoslovijo nevesto, kadar jim je v hišo pri¬
peljejo; oni blagoslovijo vse, ker vedo, da na božjem
žegnu vse leži.

III. Jelite, dragi poslušavci! vam te šege dopa-
dejo? Da, dopasti morajo vsakemu, kteri katoliškega duha
v sebi popolnama zadušil še ni. — Se obilno takih svetih
navad po pobožnih keršanskili hišah bi jaz popisati imel,
pa čas mi ne dovoli. Ali kaj vidim? V izbi pred hišnim
altarjem na družinski mizi neke velike bukve leže, ki so
cerkvenim mašnim bukvam močno podobne. Kaj neki
te domače knjige pomenijo? Stopimo bližej, poglejmo.
Življenje Jezusa Kristusa in druzih njegovih nasledvav-
cov — svetnikov — je v tej knjigi zvesto popisano.
Hišni oče ima navado vsak večer vsaj o gospodovih dne¬
vih iz teh bukev svoji družini nekaj brati. Vsa dru¬
žina z veseljem posluša, svete nauke v mladih sercih
hrani , ter si neminljive zaklade za prihodnje življenje
napravlja.

Danes je nedelja, odprimo te bukve, preberimo eno
poglavje. Napis nam napove: Življenje svete Terezije.
Berimo: „Sveta Terezija je bila hči Alfonzova. Alfonz je
imel lepo navado svojim otrokam in družini po večerji
nekaj brati od življenja svetnikov. Deklica Terezija in
eden njenih bratov sta od vsili druzih naj raji poslušala
od življenja svetnikov. Ta dva bogaboječa otroka sta se
potlej od tega pogovarjala in eden drugemu djala: „Kako
bi bila midva pač neizrečeno srečna, ko bi za Jezusa
voljo svojo kri prelila.“ To niso bile prazne besede;
sklenila sta dom zapustiti in v Afriko med nevernike iti ;
da bi ondi za vero umerla. Po tem sklepu sta šla iz
mesta , pa njun stric ji na poti sreča in domu zaverne.
Otroka sta bila žalostna, da jima ni dopušeno bilo za
vero umreti. Sklenila sta vsaj pušavnike posnemati.
Doma na vertu sta dva majhna šotora iz vej naredila,
ondi brala, molila in se od božjega pogovarjala.“ Glejte,

298

kolikanj je hasnilo, da je oče od življenja svetnikov
družini naprej bral. Otroci so si izglede k sercu vzeli. —
Terezija je svetnica postala. —

Taka lepa navada je iz cerkve , v kteri se životo-
pisi svetnikov skerbno hranijo in vedno preberajo, v dru¬
žine stopila; sadaj je v pobožnih hišah domačo pravico
dobila, tako da o svojem času se vsa družina snide, in
iz tih bukev kaj slišati terja. Krivica se vsim zdi, ako
se jim želja ne spolni, in kakor da bi jim od pretečenega
dne še kaj manjkalo, gredo otroci na materno povelje
nezadovoljni spat.

Predragi kristjani! Kaj pravite, jeli hiša srečna, v
kteri take domače šege nahajamo? Meni se zdi, da taki
hiši je resnično zveličanje došlo; in ako je pripušeno
majhno z velikim prilikati, smem reči, da takšina družina
je lična pripodoba nebeške družine ; zakaj kakor se mili
Bog svojim izvoljenim z nebeškega sedeža od obličja do
obličja zavživati daje, in je vse solzice iz njih očes iz¬
brisal; tako on stanuje v sredi take pobožne družine, ter
jo varje sleherne nesreče; da, Bog je v sercu vsakega uda
te mirne rodbine svoj prestol postavil, in ga obdaruje s
poterpežljivostjo, krotkostjo, ljubezni jo in veseljem. Bla¬
gor taki hiši! blagor taki družini! blagor posamesnim udom
te rodbine!

In to srečo so keršanske hiše od katoliške cerkve
prejele. Oh kako hvaležni bi pač cerkvi biti morali! s
kakošnim veselim sercom bi se mi srečnega časa spom¬
niti imeli, o kterim se je cerkev med nami postavila, in
s svojimi svetimi obredi v naše hiše segnila! Pa kaj
govorim od hvaležnosti? kaj od srečnega časa? kaj od
pokristjanjenja naših rodbin? kaj od svetih navad po ker-
šanskih hišah? — Kje najdemo med nami take lepe domače
šege? Jih išem po naši soseski, jih išem po bližnjih
vaseh, jih išein po tergih in mestih, pa jih ne najdem.—
Jaz spoštujem vsako pobožno' rodbino in častim vše bo¬
gaboječe hiše, ali zamolčati ne morem, kar tu pa tam po

299

(lomili kristjanov nerodnega vidim. V tej hiši ne najdem
nobene božje m ar tre, v izbi pa in po spavnicali vidim po
zidovih neke neznabožne podobe in pohujšljive slike vi¬
seti, po kterih soditi bi človek prej mislil, da tu ajdje
stanujejo kakor kristjani. V drugi hiši ne najdem od

steklenega kropilnika ne 'duha ne sluha, in če po žegnani
vodi poprašaš, se domači eden druzega pogledajo, do¬
kler eden popade nesnažno črepino in k sosedu ali pa

v cerkev po njo leti. V tretji hiši bodeš na mesto sve¬

tih bukev vražno praznoversko knjigo našel, ktero hišni
gospodar, posebno če v soseski za modrijana veljati želi,
tako pogostama prebera, da so že vsi listi oglodani;

če pa ondi na kakšne duhovne bukve zadeneš, jih boš
mogel praha otresti, preden jih v roke vzameš. Vpra¬
šajmo v četerti hiši po večerni in jutranji molitvi, odgo¬
vorili'nam bodo, da pri njih taka ni v navadi, marveč

da vsak sam za se moli, kar'mu je ljubo’, in ker mu

večkrat ljubo ni, tudi nič ne moli. Vprašajmo v peti
družini, kakšine šege imajo pri rojstvu otrok, pri ženit¬
nim , pri merličih, odgovor bomo dobili, da njih domače
šege so pojedrnje. — -— Per živem Bogu, to so pač
gerde navade , ktere kristjanom veliko nečast delajo.

Priserčni bratje! Vidili sle, kako smo okoli cerkve
danes obhod deržali, sv-eto pesem peli in vse z blago¬
slovljeno vodo poškropili. Zdelo se je, kakor da bi
sveto vežo vnovič posvetiti hotli; ali to se je le v spomin
nekdanjega posvečenja te cerkve godilo. To storite tudi

vi s svojimi hišami. Odpravite iz tistih vse , kar po ne-
znabožtvu smerdi, in sveto pobožnost, kteri so vaši pre-
dedi nekdaj služili, v svoje dome spet vpeljite; dajte
slovo gerdim nekeršanskim navadam in popriiriite se lepih
šeg, da bodete žegen božji imeli, in da bo vsim hišam
zveličanje došlo. Amen.

300

V dan vsili svetnikov.

Od veselja svetnikov v nebesih.

„Veselite se  » veselimi. 11  Sv. Pavel do Bimlj. XII. 13.

^I^eselje meni serce presipa, veselje sim prišel vam
oznanovat. Vsi svetniki mi dans ob enim pred očmi stoje
v svoji nebeški časti in neizrečenem veselji, me silijo z
njimi se radovati, ter vam njih prijetnost razkladati.
Veselimo se z veselimi.

In kako bi se ne veselili? sej so svetniki naši lju—
beznjivi bratje in svetnice naše predrage sestre, kteri,
ker so svet 'srečno premagali, in nebeško diko dosegli,
se niso iz našega občinstva ločili; marveč so po devetem
členu apostoljske vere z nami vred udje Jezusove cerkve —
samo s tim razločkom, da oni že večno plačilo vživajo,
mi pa se za tisto še le vojskujemo, in ga srečno doseči
se borimo s slabim poželenjem mesa, s zapeljivim svetom
in z duhom hudobnim. In le stanovitni bodimo; zmagali
bomo vse dušne sovražnike z božjo vsegamogočno gnado;
le junaško se deržimo; svetniki vsi na nas gledajo, milo
za nas v nebeškim domu prosijo in od božjega sedeža
nam pomoči neprenehama donašajo. Po tem takem se nam
ni treba bati, da bi ne zmagali, ni treba dvomiti, da bi
v nebesa ne prišli; le serčni stojmo v pozemeljskem boji,
in prihodnje časti se veselimo.

Da bi jaz na eni strani vas prepričal, kako resničen
vzrok imamo s svojimi zveličanimi brati se veseliti, in
njih, ki so neizmerno pred Dogam povikšani! spodobno
vselej častiti; na drugi plati pa vas pregovoriti zamogel,
naj bi se vedno v tej pozemeljski skušnji možko deržali,
in z vso močjo za pravo svetost se ponašali, ker je ne¬
beško plačilo nad vsem drugim predrago, sim namenil

301

danes veselje svetnikov v nebesih  tolikanj popisati, koli—
kor ga človeška pamet razumeti zamore.

Spoznam, da več sim v predmet svojega ogovora
prevzel, kakor moja slabost doveršiti zamore; pa k vam
se obernem , nebeščani preblagi! le vi vse rajsko veselje
poznate, ker ga vživate; oh! vas ponižno prosim, od¬
prite za čas mojemu duhovnemu očesu zlate vrata v vašo
večno domovino, in razgernite vso svojo prijetnost pred
mojimi pogledi, ter sprosite mi od svetega Duha žark
prave zgovornosti, naj bi v sercih svojih pobožnih poslu-
šavcov goreče želje po veselih nebesih vnel. — Vi pa,
ljubi kristjani! me prav zvesto poslušajte, jaz začnem. —

„Oko ni vidilo, uho ni' slišalo in v človeško serce
ni prišlo , kar je Bog tem , ki ga ljubijo , pripravili
Tako govori sveti Pavel 1. Kor. 2, 9. od nebeške prijet¬
nosti. Po teh besedah mora veselje svetnikov v nebesih
pač neizrečeno veliko biti. — In resnično. Sveti Janez,
zmed aposteljnov naj večji Jezusov ljubček, kteremu je bil
mili Bog iz posebne ljubezni na otoku Patmo v zamak¬
njenem duhu nebeško veselje pokazal, tako mično v lepi
podobi nekega mesta, kterega imenuje nebeški Jeruzalem,
tisto popiše, da samo popisovanje brati že človeku serce
radosti igra. Janezovo popisovanje, ako ga hočemo sli¬
šati, se tako le glasi: ,,Jaz Janez sim vidil novo sveto
mesto Jeruzalem od Boga z neba doli priti pripravljeno
kakor nevesta, ktera se za svojega moža olepotiči. Angel
me je na visoko goro dvignil, mi je pokazal to mesto
in rekel: Glej prebivališe božje z ljudmi. Tukej je Bog

vse solze iz njih očes obrisal; tu ne bo več smerti, ne
žalovanja, ne vpitja, ne bolečin in nobene kletvine, za¬
kaj Bog bo prebival s človeki, on bo njih tolažba in
gledali bodo njegovo obličje in lepoto." Mesto pa je
bilo na šteri vogle sozidano, in krog in krog z visokim
zidovjem iz naj žlahtnejega kamnja obdano. Dvanajstero
vrat je v mesto peljalo, iz slednje čveterih strani troje
vrata, ki so bile iz drazih biserov in nad njimi je angel

303

čuvaj stal. Hiše in ulice po mestu so bile iz čistega
zlata, ki se je kot glaž na soncu lesketalo. Mesto nima
tempeljria: zakaj Gospod vsegamogočni Bog in Jagnje je
njegov tempelj; tudi ne vpotrebuje ne sonca ne lune;
zakaj božja svitloba ga razsvetljuje in Jagnje je njegova
luč. Izspod božjega in jagnjetovega sedeža zvira čist
potok vode življenja, kteri se sveti kot vledenc (kristal).
O potoku na obojih straneh in po ulicah mesta raste
drevo življenja, kterega sad vsaki mesec dozori, nje¬
govo perje je zoper vsaktero bolezen." Tako popisanje
sv. Janeza skriv. razod. 21. —■ V takem mestu svetniki
prebivajo. In ako mi njih nebeško veselje po tej lični
Janezovi podobi nekoliko bolj na tanko razločimo, bomo
„ rekli:

I. Nebeško veselje svetnikov v tem obstoji, da

oni Boga od obličja do obličja, kakor je sam na
sebi, vekomaj gledajo, vživajo in ljubijo.

Vem, da mi, dokler v tem pozemeljskem životu
prebivamo, takega veselja svetnikov prav razumeti ne
moremo; in naj manj tisti ljudje, kteri v grehih vedno
žive, od take radosti izvoljenih kaj zastopijo; pa dajte
mi prave ljubezni božje presunjeno serce, in bo svetnike
zategadel, da oni Boga gledajo, vživajo in popolnama
ljubijo, čez vse drugo srečne spoznalo in po njegovem
veselji milo zdihovalo. Take ljubezni božje je bil Mozes
zavnet; zatorej je Boga prosil, rekoč: „ Pokaži mi svojo
čast; u  pa Gospod mu je odgovoril: „ Ti ne boš mogel
mojega obraza viditi ; zakaj noben človek ne bo mene
vidil, in še živel.“ 2.  Moz. buk. 33. — Tako željo po
Bogu je David občutil; zato je zdihoval, rekoč: „Kakor
jelen hrepeni po hlaclnem vrelcu, tako moja duša po
tebi o Bog! hrepeni. Moja duša silno podeljuje mvega
Boga, oh, kdaj bom tje prišel in se prikazati smel
pred njegovo obličje. 11  Ps. 41, 1 — 2. — Take želje Boga
viditi so aposteljni goreli; zato so večkrat Jezusa pro¬
sili, rekoč: „Pokaži nam Očeta.“  In tako serčno hre-

303

penenje so svetniki, dokler so po solzni dolini sveta
hodili, v sercu vedno okoli nosili; zatorej so iz ljubezni
do Boga pred vsakim grehom trepetali, in na druzega
niso mislili kakor na Boga. Sadaj je njih želja spol¬
njena, oni se neizrečeno vesele božje obličje gledati,
ga vživati in-popolnama ljubiti. Oh srečen vaš‘stan,
nebeški svetniki! Ako je: Boga samo četert ure gledati —
veči sreča, kakor jezer let kralj celega sveta biti, kak-
šino veselje morate pač vi izvoljeni bratje iz božjega
obličja dobivati!

Beremo od kraljice Sabe, da je v svojem daljnem
kraljestvu od Salomonovega veličastva praviti slišala.
Zelja takega moža viditi se nji v sercu obudi, ona se
napravi in gre v Jeruzalem. In kadar pred Salomona,
ki je v vsej svoji časti na blišečem tronu sedel, stopi,
ona ostermi; in kadar še iz Salomonovih ust tisto, — bi
rekel, nebeško modrost posluša, ona skorej brez sape kot
zamaknjena ostane. Storimo priliko: Saba je le človeka
na okinčanem prestolu vidila, je le Salomonovo modrost
zaslišala, in veselega zavzetja je stermela; svetniki pa
božje obličje neograjeno vidijo in nebeško- modrost v
božjem obrazu popolnama pred seboj razgernjeno imajo —
na mesto vere je celo spoznanje  nastopilo. Oni gledajo
tisto neskončno bitje, od kterega osode vsih narodov
visijo, ktero je začetik vsih stvari in postavo daje vsim
postavam; oni razumejo sveto Trojico, in spoznajo, kako
trojnost v edinosti in edinost v trojnosti obstoji, jasno
zapopadejo, kako se je božja Beseda v Mariinem deviš¬
kem telesu včlovečila, svetniki v božjem obličji vse, kar
je nam na svetu živečem še skrivnost, kakor v zerkalu
vidijo; zakaj svitla luč nebeške modrosti je njih razum
popolnama napolnila; zatorej oni v božjem spoznanji večno
sterme. Oh kako veselje je to!!

Vemo iz svetega evangelja, da kadar je mili Jezus
svojem trem naj ljubšim učencom posebno veselje storiti
hotel, jih pelje na hrib Tabor in ondi se pred njimi
spremeni. Učence je to spremenjenje s tako radostjo pre-

304

sunilo, in v Jezusov svetli obraz so se tako zaljubili
bili, da na ves svet in sami na se pozabivši so želeli
vedno ondi ostati in Jezusa vživati. Učenci so na Ta¬
boru samo kaplico nebeške sladnosti okusili in že so vsi
zadovoljni bili; svetniki so pa v nebesih vse božje pri¬
jetnosti deležni — namesto upanja je resnično vživanje
nastopilo. Oh nezapopadljivo veselje! — Od čudovredne
neveste iz Salomonove visoke pesmi beremo, da je take
čiste ljubezni do svojega ženina gorela, ki ji noč in dan
pokoja ni dala. Povsod je svojega ljubega iskala, zme-
rej je za njim hodila, vse stvari je po njem vpraševala,
in ko ga je našla, ni bilo konca njenega poljubvanja. Te
neveste so izvoljene duše. Dokler so na svetu živele, so
Jezusa iskale; sadaj so ga našle in z večno ljubeznijo
so z njim sklenjene. Svetniki popolnama v božji lju¬
bezni žive, in se v Bogu veselijo. — Oh, ktero pero bo
v stanu vse to popisati? kdo zamore izgovoriti, kaj se
pravi Boga neograjeno gledati, poznati in vživati? ktero
serce bo občutilo, kakšina prijetnost je: z- Bogam v
popolni ljubezni sklenjen biti. Ne najdem besed, s kte-
rimi bi vam to veselje in serčno srečo povedati zamogel;
samo rečem s svetim Bernardom: Vse poželenja svet¬

nikov je božja pravica zverhama napolnila; in terdim s
svetim Avguštinom: da . vsi, kar jih je v nebesih, so
tako rekoč Bogovi; zakaj vsi Boga spoznajo, brez
zmote; ga gledajo brez konca; ga hvalijo, in se ne utru¬
dijo ga hvaliti; ga ljubijo, in se ne naveličajo ga ljubili.
Zmerej ga gledajo, in zmerej žele ga gledati, tako lep
je viditi; zmerej ga ljubijo, in žele ga ljubiti, tako sladko
in prijetno je ga ljubiti. —

II- Nebeško veselje svetnikov obstoji v tem, da

so za večne čase vsega tudi naj manjšega zlega
prosti.

Veselo je za človeka na zemlji, kadar se ves utru-
den od znojnega dela in ves poten od teže dneva pod
hladno lipico vsede, žulje svojih rok v mičljivi senci

305

ogleduje; ali pa, kadar ves objokan v svojem terpljenji
in preganjan od sovražnikov prijatla najde, ki mu britke
solze iz očes milo izbriše, ga terpljenja reši in v zavetje
sprejme. Blagor takemu človeku. —

Pa kaj je ves ta blagor v primeri s srečo svetnikov
v nebesih? Še senca ni. „Mislite si, kar hočete; vošite
si, kar zamorete; una sreča — svetnikov — prekosi naše
naj višji misli; una večnost — nebeška — preseže naše
nar višji želje/ 4 ' Sv. Bernard. „Y nebeškem zveličanji je
večni mir, naj višje veličastvo, neizrečeno veselje, in
vedni praznik/ 4-  Sv. Avguštin. ,,Gospod Bog je svetnikom
vse solze iz očes obrisal, smerti ni več pri njih, ne ža¬
losti, ne tožbe, ne bolesti. Oni niso več lačni, ne žejni;
sonce jih ne bo več nadlegovalo, ne druga vročina; ker
Jagnje v sredi pred prestolom jih bo paslo, in k Studen¬
cam žive vode vodilo/ 14  Razodenje sv. Janeza.

V nebesih se ni bati revšine; tam nobeden ne rani,
nobeden ni ranjen; nobeden ne draži, nobeden ni dražen;
nobeden se ne jezi; nobeden ne gori grešnega požele¬
nja; nobeden ni v skerbi za svoj živež; nobeden ne toži
čez svoje poglavarje; marveč vse je v miru, vse v ve-
selji, vse v pokoji. Tam ni noči, ni mraza, ni starosti,
ni slabosti, ni nadležnosti, ni strohljivosti, ni dvomb, ni
straha, ni nevošljivosti. — Oh, srečni svetniki! vi ste v
pozemeljski skušnji zmagali; sadaj ste vsega zlega prosti;
venec življenja ste dosegli, in vaša blaženost bo vekomaj.
Pod soncam se bo vse spremenilo, ta zemlja se bo v
prah zdrobila, luna in zvezde bodo z neba padle, clo
sonce bo otemnelo, in vsega, karkoli vidimo, vživarno in
cenimo, bo enkrat konec; samo vas ne straši nobeno
spremenjenje. Pri vas ni včeraj, ni jutri, ampak vedno
dans. Vam se ni nikoli več bati naj manjšega zlega.
Oh, kako srečni ste vi! —

III. Nebeško veselje svetnikov obstoji v tem, da

so v naj ljubši drušinji prijaznih duhov.

' Naj se človeku na svetu še tako dobro godi, če pa

20 '

Praz. ogov.

306

v sredi nemirnih ljudi in nepokojnih sosedov stanovati
mora, bo njegovo veselje zmcrej skaljeno. In to se rado
godi; zakaj srečen človek pogostama nevošljivca ima, ki
ga zavoljo blagostanja zaviduje, vjeda in krivo sodi. Ali
v nebesih ni taka. Tam gori vsi svetniki v sveti prijaznosti
in čisti ljubezni v naj ljubši drušinji med seboj stanujejo.
To nebeško drušinjo popiše prav mično sveti Janez z
besedami: „Vidil sim jih veliko trumo, kterih nihče ni

mogel prešteti, iz vsili narodov in rodov, in ljudstev in
jezikov stati pred sedežem in pred jagnjetom, oblečene v
bele dolge oblačila, in palmove veje so v rokah deržali,
in so vpili z velikim glasom rekoč: Čast Bogu našemu,
ki sedi na sedeži, in Jagnjetu.  In vsi angeli, — kterih
jezero in jezero Bogu streže, in deset tavžentkrat sto tav-
žent njemu na službo stoji, — so stali krog sedeža. In
slišal sim glas od neba kakor šum velikih voda, in kakor
bobnjenje velikega gromenja. In ta glas kterega sim sli¬
šal, je bil kakor citranje tistih, kferi na citre bijejo. In
so peli novo pesem pred sedežem.^ — V taki Boga čas-
tivši drušnji svetniki prebivajo in svoje soglasne pesmi v
njih častenje lepo pridevajo. Pod vodstvom nebeške kra¬
ljice prečiste Device Marije oni sadaj okoli veličastnega
prestola trojedinega Boga z vsemi deveteremi kori angelov
vred veseli obhod deržijo in častne pesmi prepevajo;
sadaj se pa na zlato blišeče sedeže okoli jagnjeta pose¬
dejo, ter se vsi očaki, preroki, aposteljni, mučenci,
spoznovavci, device in spokornice z Jezusovo materjo
vred jagnetovega milega obličja duhovno gostijo in eden
druzega v edini božji ljubezni poljubujejo; sadaj pa vsi
nebeščani in nebeščanke naglama pred tron Boga Očeta
na obraze padejo, se mu ponižno za vse milosti zahvalijo
in z enim glasom ga molijo rekoč: v Hvala in slava , in
modrost ia zahvala, čast in krepost in moč Bogu na¬
šemu od vekomej do vekomej;“  — med tem pa Kerubini,
Seratini in Troni v zlate strune svojih nebeških plunk
segnejo in trikrat „sveto“  zagodejo, in sadaj se po celih
nebeških širjavah take vesele pesmi in božje častitve raz-

807

mevajo, da samo na to misliti se moj duh zamakne, vse
posvetno se mu gnjusi, in želi iz ječe telesa spušen biti
naj bi se nakviško dvignil in v tako ljubo drušnjo nebeš¬
kih duhov vverstil. Oh! pa čas skušnje se ni še iztekel,
in venec zmage se še ni spletel; ne moremo še k mestu
živega Boga, k nebeškemu Jeruzalemu, k tisučkrat tisuč
krilatom, k zboru nebeščanov, k duhovom popolnama
pravičnih; zatorej smo siljeni le od dalječ svoje mile po¬
glede proti nebesom povzdigniti in k svetnikom iz globo--
čine serca svoje vošila pošiljati rekoč: Oh zveličani

bratje! mi vam vašo srečo prav serčno voširno, in nič
druzega tako vživo ne želimo, kakor kmalo vašemu šte¬
vilu prištetim biti in z vami vred se večno radovati; zakaj
vaše veselje: — Boga gledati , ga vlivati in popolnama
ljubiti;  vaše veselje: — vsega naj manjšega zlega %a
večne čase prosti biti;  in vaše veselje: — v naj ljubši
drušnji stanovati , je tako mikavno, da naše serca se
pri tem spominu nježno tajajo in persi si preoske čutimo.
Srečni svetniki! tisučkrat srečni!

Predragi kristjani! Kdo zmed nas bi ne želel večne
sreče svetnikov se vdeležiti? Kdo bi rad ne zapustil vse
pozemeljsko, naj bi se v njih izvoljene rajde vverstil?
Obljubim, da ga ni med nami takega posvetneža, kteremu
bi nebeško veselje serca ne ogrelo; zatorej pa tudi mene
jako veseli vam povedati, da vsi bomo tje gori prišli,
ako le hočemo; zakaj vsi smo k zveličanju pokličani.
Ali vprašajmo svetnike, kako so oni živeli, po kteri poti
so hodili, kolikanj so si prizadevali, da so nebeško krono
posedli. Oj, naši izvoljeni bratje! zinite, naznanite nam,
kako ste se nebeškemu Bogu prikupili, da je vam tako
plačilo odkazal. Ali kaj bodete vi pravili, sej je sam
Jezus nas v tej važni resnici podučil, ker je v današnjim
svetem evangelji osem zveličanskih kot tolikanj kazal na
stezi iz časnosti v večnost zastavil; na te se moramo
vedno v svojem posvetnem teku ozirati, in nikdar
zašli ne bomo.

20  *

303

Pervo kazalo na poti v nebeško veselje je ponižnost.
Jezus pravi: „ Blagor ubogim v duhu .“ Ubogi v duhu so
ponižni, kteri se s svojo modro učenostjo in velikim pre¬
moženjem pred svetom nič ne ponašajo; marveč bolje za
požlahtenje serca in pomnoženje božje gnade skerbe. Oni
vedo, da le ena je prava učenost — Jezusa prav poznati
in posnemati, da pravo premoženje je le Jezusova ljube¬
zen, in prepričani, da sami po sebi nič ne zamorejo,
temveč da vsa njih zmožnost je v Jezusu, se mu vselej
ponižno izročujejo; zatorej blagor njim, njih je nebeško
kraljestvo.  —

Drugo kazalo je krotkost.  Jezus pravi: „Blagor
krotkimi  Krotki so, kteri jeze ne poznajo, sovražnike
ljubijo, in dobro tistim storijo, ki njih preganjajo. Jezus
takim zemljo v posestvo obljubi, to je, oni bodo že na
zemlji vesele dni imeli, pa neizmerno veselje v nebesih.—
Tretje kazalo je žalost nad grehi.  Jezus pravi:
^Blagor žalostnim. “ Žalostni so spokorniki, ki svoje
nekdanje grehe opuste, in se jih vedno kesajo. Takim
jih bo usmiljeni Bog odpustil; zatorej jim Jezus obljubi,
da bodo oveseljeni.  —

Četerto kazalo je lakota in žeja pravice.  Jezus
pravi: .,Blagor lačnim in žejnim pravice.“  Taki so uni,
ki sami pravično žive, in serčno želijo, da bi vsi pravico
ljubili in spolnovali. Oni čedalje bolj v pravici napredu¬
jejo; pa ker tukej na svetu nobene popolnosti ni, jim
Jezus obljubi, da bodo v nebesih nasiteni.  —

Peto kazalo je usmiljenje.  Jezus pravi: „Blagor
usmiljenimi  Usmiljeni radi iz serca vse razžaljenje,
ktero so jim drugi storili, odpuste, in nikdar hudo s hu¬
dim ne povračujejo. Takim bo tudi Bog vse odpustil;
zatorej pravi Jezus, da bodo usmiljenje dosegli.  —

Šesto kazalo je čistost serca.  Jezus pravi: „Blagor
jim , ki so čistiga sercai  Taki so vsi, ki so svoje serca
popolnama Bogu posvetili, in nobenega občutka v sebi ne
hranijo, ki bi ne bil v božjo ljubezen obernjen. Srečni

309

so ti, tukej Boga v sebi nosijo, tam v večnosti ga bodo
pa v obličje gledali. —

Sedmo kazalo je mirnost.  Jezus pravi: „Blagor
mirnim Mirni z vsim svetom v pokoji žive in tudi med
drugimi brati vse razpertije poravnajo in v božjem imenu
jih zopet zjedinjajo. Take bo Bog svoje otroke iinenpval,
ker on je oče miru.

Osmo kazalo je preganjan biti zavoljo pravice.  To
je očividno znamnje božje ljubezni in prihodnjega zveli¬
čanja. Sam Jezus je bil preganjan in zavoljo pravice
umorjen. More kali veči čast človek doseči, kakor je
ta, za Jezusa terpeti? ali se more bolj imenitnega mi¬
sliti, kakor po krivičnem preganjanji v Jezusove stopnje
stopiti. Blagor takim, njih je nebeško kraljestvo.

Tako tedaj so: ponižnost, krotkost, žalost nad grehi,
lakota in žeja pravice, usmiljenje, čistost serca, mirnost
in preganjanje zavoljo pravice, resnične kazala poti
v nebeško domovino. — Svetniki so svesto na-nje gledali,
in kar so jim te Jezusove kazala pravile, so radi spolnili;
zatorej so v ljubo očetnjavo dospeli; sadaj od ondi na
nas milo gledajo in nam prijazno kličejo rekoč: Bratje!
ki še na svetu živite, pospešite se po poti čednosti, ozi¬
rajte se skerbno na zveličanske znamnja, ne utrudite se;
če tudi je pot tesna in z bodečim ternjem nastlana, ho¬
dite stanovitno po njej; plačilo je tako, da se z vsem
pozemeljskem terpljenjem še primeriti ne da.

Priserčni moji kristjani! Kaj ne, da se hočemo za
nebesa veliko ponesti, in za nič druzega kakor za zve¬
ličanje skerbeti? Se malo let, ali kaj pravim, še neko¬
liko dni, in naš tek je končan, delopust bo nam
odzvonilo in večni praznik nastopi, mi pojdemo v očetov
dom vživat nebeško veselje. Oh, vsi svetniki! vas po¬
nižno zaprosimo, bodite naši pomočniki; prosite Boga za
nas, naj bi nas s vsegamogočno gnado podperal, in mi¬
lostljivo krepčal na poti zveličavnih čednost. Prosite

310

svetniki za nas, da borno zamogli k vara priti v nebeško
veselje, kjer želimo z vami vred trojedinemu Bogu večno
slavo prepevati. Amen.

V dan vsih vernih duš.

Od žalost vernih duš v vicah.

„Jokajte  as jokajočimi8v. Pavel do Rirnlj. XII. 15,

Wd  veselja do žalosti je samo ena stopnja, in to stop¬
njo z menoj danes storiti vas, ljubi kristjani! milo pova¬
bim. — Včerej smo slovesni god vsih svetnikov ob enem
praznovali. S temi našimi srečnimi in veselimi brati smo
se zelo veselili; ali danes se ima naše veselje v sveto
žalost spremeniti; zakaj katoliška cerkev nam veli vernih
duš v vicah se spomniti. Tudi ti so naši bratje in sestre,
ter so po devetem členu apostoljske vere z nami v ob¬
činstvu, in akoravno so ta svet zapustili, in se sedaj v
težkih vicah nekterih majhnih madežev ojstro pokore in
čistijo za nebeško veselje, imajo vender do nas po sv.
veri keršanske ljubezni gotove nekratljive pravice in
duhovne terjave, kterim, ako nočemo krivični in nehva¬
ležni ostati, moramo zadostiti, ter po dolžnosti tem svojim
terpečim bratom in žalostnim sestrom z bogoljubnimi deli
in svetimi opravili iz težkih vic v vesele nebesa pomagati.

In ni dvomiti, da taki duhovni nadomestilu bi ver¬
nim dušam ne koristili. Znamenite svete prikazni so ljudi
že večkrat podučile, kolikanj duš se z milošnjo in mo¬
litvami iz vic reši; katoliška cerkev nas tega zagotovi,
ker je vselej za mertve sveto službo opravljala in današ¬
nji dan vernim dušam v vicah posvetila; tudi naša edino
zveličavna vera nam v tej resnici jasno prepričanje do-
nese, ker nam pove, da v dobra in sveta je misel %a

311

mertve moliti, da bi bili od [majhnih j) grehov rešeni
2. Mak. 12, 46. — Na podlago te verske resnice, ktero
so nam še vsi cerkveni učeniki skoz vse veke za-
stopno razlago vali, vas danes povabim z našimi v vicah
jokajočimi brati jokati, ter jim po zmožnosti iz njihovega
terpljenja pomagati.

Ker sim po tem takem danes prevzel vernih duš
besednik pri vas biti, ter sim v duhu jim obljubil vam z
vso močjo na serce govoriti, naj bi se njih usmilili, sim
namenil žalost vernih duš v vicah  popisati, nadjaje se,
da ko bodete nesrečni stan tih svojih zapušenih pri-
jatlov spoznali, jim bodete tudi v pomoč gotovo priskočili.

Angeli varhi! ki ste čuvaji vernih duš postavljeni,
in vso njih žalost poznate, vas ponižno prosim, železne
vrata v tiste hude ječe mi odprite in vso žalost ondi
zapertih duš pred mojim očesom razgernite. Sadaj pa
pridite, tukej na mojo stran se vsedite, in mojim besedam
gorečnost dajte. Obljubim, da kmalo bodete veseli v vice
hiteli, in obilno pomoči iz rok tukej zbranih kristjanov
tistim žalostnim jetnicam donesti zamogli. Začnem. —

Vice! oh težke vice! kako strašne ste. Vidim, kako
božja pravica po vaših širjavah ostro gospodari in uboge
duše neusmiljeno strahuje; slišim, kako se po vaših tem¬
nih berlogih solzni jok, milo zdihovanje in tužni krič
■naših zapušenih prijatlov glasno razmeva; na uho mi bije
ginljivi stok tistih naših žalostnih bratov in sester, ki se
v vaših ognjenih plavžih hudo pokore in čistijo. Oh
večna pravica! ti si pač ostra, in hočeš na tanko popla¬
čana biti. Gorje mu, kdor tebi v roke pade, ljuto ga
tepeš in stvarice mu ne prizaneseš; grozovitno ga mučiš,
dokler ti do zadnjega vinarja dolga ne izplača. — Pa kaj
se bomo s takimi samotnimi pomisliki mudili, vzemimo v
roke svetilo svete katoliške vere, stopimo v vice in pre¬
sodimo žalostni stan vernih duš.

I. Žalost vernih duš v vicah obstoji v tem, da

313

božjega obličja neograjeno gledati in Boga, po kte-
rem vse hrepene, popolnama vživati ne zamorejo.

Dokler so tiste verne duše še na zemlji živele, so
Boga serčno ljubile in iz ljubezni do njega s tim svetom
se stanovitno vojskovale, vse terpljenje so voljno prena¬
šale, vsega greha se skerbno varovale; in ako so iz sla¬
bosti v kakšino pozeineljsko zmotnjavo po nesreči dovo¬
lile , so se je po zavedenji zgrevano kesale in s solzno
pokoro jo zbrisovale. Verne duše so se veliko let v
telesu za nebesa trudile, vse križe in težave so poter-
pežljivo nosile, v postih se vadile, v uboštvu radovoljno
živele, krivice in zaničevanje le Bogu tožile, nad sovraž¬
niki se niso maševale, marveč so vse slabo z dobrim
povračevale in vedno se z lepimi in svetimi čednostmi ven-
čale. In vse to v zaupu v nebeško veselje; vse to v sv.
nadi, da bodejo božje obličje neograjeno gledale, Boga
vekomej vživale in obilno poplačane. Milo so pri vsaki
posvetni sitnosti zdihovale: kdaj, kdaj bomo iz te solzne
doline hudega zapeljevanja rešene! kdaj bomo prišle v
ljubo nebeško očetnjavo! — Sadaj jih je zadnja bolezen
napadla in na smertno posteljo položila. Neizrečeno šo
se razveselile in pri sebi rekle: „Hvala Bogu: krnalo bo
konec terpljenja in dvignile se bomo pred sedež nebeški . 1 “
Zaželjena smert pred nje stopi, loči njih duše od telesa,
in one se vse vesele na pot v nebesa napravijo, vse hre¬
peneče po božjem obličji in goreče božje ljubezni vihrajo
proti nebeškim vratom: pa glejte! angel jim od očetovega
'prestola naprot pride, — serčno ga pozdravijo misleče,
da jim je poslan pred jagnjetov sedež jih sprejmit in v
nebeško prijetnost vpeljat. Ali angel jih ustavi, ter jim
reče: Nazaj, nazaj, duše! ve pred Boga ne smete, ker
na sebi še ta in ta madežek imate; nazaj, ve se morate
tudi teh poprej očistiti. Sadaj jih žene na božje povelje
v hude vice, jih tam v tiste prepade zapre, kjer so ob¬
sojene v solznih britkostih se svojih pregreškov pokoriti.
Od ondi željno gledajo proti nebesom ; poznajo vse ne¬
beško veselje; vedo, kako se vsi izvoljeni tam gori okoli

313

jagnjetovega sedeža radujejo; razumejo, kakima prijet¬
nost je Boga gledati in ga vživati; čutijo, kako je serce
zadovoljno v popolni ljubezni z Bogam sklenjen biti,* pa
angel jim pot do takega veselja gradi, jih dalječ od
rajske časti nazaj derži; zatorej one srečnega hrepenenja
medle in se neizrečene žalosti tope! Oh zakaj jaz ne
morem vam vrat v vice odpreti, serce bi se vam jokalo,
ker bi njih milo zdihovanje po nebesih slišali, in slišali
njih britko žalovanje, da pred Boga še ne smejo!

Ako se zamore pozemeljsko s svetim prilikati, naj¬
dem želje vernih' duš po nebesih v Mozesu, kterega je
bil Bog obsodil na gori Nebo v ogledu obljubljene dežele
umreti, nekoliko vpodobljene. — Stirdeset let je ta božji
prijatel serčen up v revni pušavi imel enkrat tisto srečno
deželo posesti, ktera je bila že pred pet sto leti
Izraelcom obljubljena. Voljno je vse težave na poti iz
Egipta preterpel, poterpel je vso uklubljivost nepokor¬
nega ljudstva, kteremu ga je bil Bog voditela dal; poter¬
pel je v pušavnih hribih in gojzdih lakoto, žejo, vročino
in mraz, nadjaje se, da prišel bo v Kananejsko, kjer
mleko teče in med; in kadar se je hoje ves umeden na
lerdo kamnje vlegel j in kadar je iz suhe skale vode pro¬
sil, prišel bo čas, je v sercu mislil, prišel bo čas, da
ravno polje in rodovitne doline in zeleni logi in prijetni
hribčiki obljubljene deželeKanaan bodo meni vse poplačali,
kar tukej terpim. Pa kaj ? ko Mozes do meje Kana-
nejske pride, in že stopnjo na zaželjeno zemljo položiti
hoče, naenkrat glas zasliši z neba, Bog mu tako govori:
„Mozes! stopi na hrib, poglej deželo, ktero sim Izra¬
elskim otrokom obljubil; ogleduj jo, pa v njo ne hodi,
ampak na hribu umri.“ Oh kaka žalost Mozesa popade!
Zdi se mi, da ga vidim, kako starček na goro ves oto¬
žen korači, kako žalosten stopi na naj visokejši skalo,
kako od ondot svoje mile poglede po Kananejskem obrača;
zdrse mi, da ga slišim, kako on serčno proti lepi zemlji
zdihuje, debele solze se mu po starih licih vderajo, oči
se ne morejo krasnega sveta zadosto nagledati, in ko

314

svoje starosti trepeče roke proti obljubljeni deželi ste¬
guje, in mu prošnja na jeziku tiči, naj bi mu Bog v.ender
pripustil v zaželene kraje stopiti, kjer so očaki Abra¬
ham, isak in Jakop živeli, pade naenkrat vznak na
merzlo skalo, in dušo izdihne. Tako verne duše. V
vicah sedijo, proti nebesom gledajo, in ker vso prijetnost
nebeščanov vidijo, milo jokajo, ih pri tem pogledu omed-
1 j ujej o; tam sedijo, proti nebesom gledajo, in ker jih božja
roka od veličastva rajskega nazaj derži, ginljivo zdihu¬
jejo in kot od strele zadete se po tleh v pokorjenji va¬
ljajo; tam sedijo, proti nebesom gledajo, vidijo Boga,
pa ga vživati ne morejo, vidijo Jezusa in ga serčno
ljubijo, pa ker se z njim popolnama skleniti ne morejo,
britke solze, točijo; tam sedijo in z enim glasom vpijejo:
Oče nebeški! pusti nas pred svoj obraz! izbriši naše
madeže! usmili se nas! Oh! daj se nam od obličja
do obličja gledati, daj se nam zavživati, daj se nam
popolnama ljubiti!  Vpijejo, kličejo, prosijo, jočejo, in
ker se jim vice ne odprejo, vznak padejo in v žalosti
zatopljene omagujejo. Oh naši ljubeznjivi bratje! kako
se meni smilite; oh naše priserčne sestre! kako milo se
meni nad vami dela. Verne duše! vaša britkost nam do
serca sega. —

II, Žalost vernih duš v vicah obstoji v tem, da

veliko terpijo.

Strašne muke so mučenci svete keršanske katoliške
cerkve za Jezusovo vero prestajali, in vi bi nad človeško
grozovito ostjo stermeti morali, ko bi jaz čas imel vam
povedati in razložiti, kako so ajdovski mučitelji perve
kristjane, morili. Nektere so žive v vrelem olji kuhali;
drugim so živim kožo s telesa derli, ali pa z ognjenimi
klešami od kosti meso sipali; tretjim so topljen svinc v
usta vlivali, roke in noge odsekovali, živim iz trebuha
čreva motali in jezike rezali; četerte so v slamo zavijali,
s smolo jih polili in tako žive zažigali i. t. d. Pa vse
iake muke še nič niso v priliki z terpljenjem vernih duš.
Sveti Ciril pravi, da vse muke tega sveta se z naj

315

manjšim terpljenjem v vicah kar prilikah ne dajo. In
sveti Avguštin uči, da terpljenja vernih duš v vicah so
strašnejši od vseh smertnih muk, ktere je kdaj ta svet
vidil, občutil ali izmisliti zamogel. Vsi učeniki povedo,
da v vicah gospoduje strašna tema, malo razločena od
peklenske noči; pravijo, da k tisti strašni tami se druži
smertna megla, ktera verne duše pokriva; razkladajo,
da goreči bliski, razježeni gromi in nevihtni vetrovi se
pa tistih tužnih prepadih love; vsi cerkveni učeniki ter-
dijo, da živi ogenj je edini živelj, v kterem se tiste
duše čistijo. Od takega ognja govori po razkladenji
svetega Avguština prerok Malahija, ker pravi: „On
(Gospod BogJ bo sedel kakor ta, ki srebro razpuša
in cedi, in bo očiševctl otroke Levi, in jih Jtakor zlato
in srebro precejal , in oni bodo Gospodu v pravici dari
darovali .“ Malah. 3, 3.

V takem terpljenji so naši bratje, v takem živem
ognji se čistijo, v takih strašnih mukah oni nas v po¬
moč kličejo. Oh! 'da bi jaz mogel samo eno dušo iz vic
danes poklicati in tukej na moje mesto jo postaviti, naj
bi ona vam govorila. Pridi ena duša, dvigni se za čas
iz vic, stopi tukej sem, in razloži svoje terpljenje, povej
tukajšnim kristjanom, kako hudo vas božja roka tepe,,
kako ostro vas večna pravica strahuje, kako strašno vas
čisti v časnem ognji, pridi in sama za se in za druge
duše v vicah govori. — Pa to ni mogoče, iz vic nobeden
ne more, dokler ni božja pravica zadovoljena. — Berem
v spisih zveličanega Beda od nekega Tritelma sledeče
reči: Taje  bil umeri in po božji previdnosti zopet oži¬
vel. On je vice Vidik, in tak strah ga je presunil, da
je neizrečeno ojstro po tem živeti začel. Vse svoje pre¬
moženje je med uboge razdelil, in v samostan stopil. Tukej
se je ostro postil, vedno molil, hudo se krotil, nikdar
se ni več posmejal, ampak noč in dan solze točil. Ne-
ktefekrat se je na živo oglje kakor na posteljo vlegel,
in ko so mu drugi rekli, da nikdar naj tega ne dela, je
zavpil: Tam v vicah sim še hujši ogenj vidil! — Kakšen-

316

krat se po živih ternih in špičastih kamnih valja, dokler
njegov život samo ena rana ni bil, in ko so mu drugi
rekli, da bi tega ne storil, je djal: Tamkej v vicah sim

še veči ostrost vidil! — Po zimi se je večkrat do glave v
led zakopal, in ko so ga drugi vprašali, zakaj si tako
terpljenje dela, je zavpil: V vicah sim še veliko večji
mrazoto vidil! — Tako se je Tritelm do druge smerti po¬
koril samo zato , ker je vice vidil. In verne duše morajo
v takem terpljenji biti, morajo vse te muke prestajati,
se morajo v takem živem ognji čistiti. In to ne kratek
čas, ampak več let; nektere po sto — nektere po tavžent
let, clo do sodnega dne. Oh kristjani! kteremu zmed
vas se ne smilijo, kdo je tako terdovratnega serca, da
bi jim^pomagati, iz težkega terpljenja jih rešiti ne hotel?
Vender se taki na svetu znajdejo. — Pa premislimo še
tretjo njih žalost. —

III. Žalost vernih duš v vicah v tem obstoji, da
si same nič pomagati ne morejo, drugi jim pa po
dolžnosti pomagati nočejo.

Dokler človek na tem svetu živi, si zamore svoje
grehe v pokori zbrisovati in z dobrimi deli nebesa slu¬
žiti. On ima tukej Boga za Očeta, kteri njemu kot zgre-
vanemu sinu ves dolg odpusti in zaslužene kazni prizanese.
Kadar pa človek iz tega sveta stopi, se nima več priza-
našanja, milosti in zasluženja zanašati; on ima Boga le
sodnika, kteri vse pravično pretehta, in ga ima ostrega
sodnika, ki hoče vse dolge na tanjko poplačane imeti.
Od te resnice govori sveto pismo: Hodite , pravi Jezus,
hodite, dokler imate luč, da vas tma ne obide.“  Jan. 12,
35. Pride noč, in nihče ne bo mogel več delati.  Jan.
9, 4. Taka noč je verne duše zajela. One bi se bile
morale še nekterih majhnih madežev spokoriti, bi se bile
morale še nekih dobrih del vdeležiti; pa noč smerti jih
je prehitela, zapustiti so morale čas sejanja, in so bile k
žetvi poklicane; sadaj jim še malo za popolnost
vmanjkuje, in ker si same pomagati ne morejo, se nam

S17

priporočujejo in nas prosijo, naj bi mi za-nje nadomestiti
blagovolili, ter so silno žalostne, ako jim pripomoč
odrečemo.

Verne duše imajo pa tudi pravico od nas pomoči
terjati; in scer ne le pravico, ktera se na splošno ker-
šansko ljubezen opera, marveč tudi tako, ki iz natovskih
postav in zarodnih dolžnost izvira. Prosim, ali ni veliko
njih iz naših rodov, rodbin in žlaht? ali jih ni mnogo
tistih, ki so naše polje obdelovali, našo cerkev postavili,
naše hiše pozidali in vse premoženje nam zapustili? Ali
niso clo take, kterim smo tako rekoč prisegli pomagati?
Tje vas peljem k smertni postelji vaših rajnih. Ko se
jim je martvaški pot po obrazu cedil, so vas še za roko
deržali in prosili na nje ne'pozabiti. Ko so že umerali,
so vam govorili: Oh kako se večnosti bojimo! znanci ,
sosedje, prijatli, otročiči, molite za naše duše. Vi ste jim
s solzami v očeh obljubili. Oni so zaspali in vaše obljube
so seboj v večnost nesli. Glejte in sadaj že leta in leta
na vaše spolnjenje čakajo, morebiti milo za vami posto¬
pajo, pa vi ste terdovratni, in jim obljubljenega milodara
ne daste! Ali jih to ne žali?

Vernim dušam se v tej zadevi tako godi, kakor se
je nekdaj egiptovskemu Jožefu pri njegovih bratih godilo.
Oče Jakop ga je bil poslal gledat, kaj njegovi bratje na
pašniku počno. Bratje ga zgrabijo in ga v suho rupo
veržejo. Žalostno je Jožef v rupi jokal, med teni ko so
hudobni bratje okoli rupe se posedli, igrali, burke vgan-
jali, se smejali in mu smert sklepali. Nič ga ni tako
bolelo, kakor da so lastni bratje, ktere je serčno ljubil,
tako hudobno ž njim ravnali. To mu je serce britko
žalilo. — Tako verne duše. One v težkih vicah leže,
med tem ko se njihovi znanci, prijatli in sosedje na zemlji
vesele in njih se ne spomnijo, med tem ko njih vnuki,,
bratje in otroci premoženje, ktero so jim one spravile,
brezskerbno zavživajo, na nje pa nič ne mislijo. . Oh
naši nehvaležni otroci! vpijejo one, mi smo jih tako go¬
reče ljubile in jih še ljubimo, mi smo tako vživo zanje

318

'skerbele, smo noč in dan za njih blagor se trudile, smo jih
marljivo učile, smo jim lepo bogastvo zapustile, in oni
sadaj nas pozabijo; mi smo jim na smertni postelji goreče
priporočile, te in te naše zanemare popraviti, te in te
dobre dela za nas opraviti, toliko in toliko svetih maš za
nas brati dati, oni so vse obljubili, in glejte sadaj na to nič
ne porajtajo, z našimi žuli se gostijo, nas pa v terpljenji
puste; naše premoženje zapravljajo, naših sporočil pa ne
spolnijo ; in mi moramo že leta in leta zategadel v vicah
terpeti, čakamo in čakamo, pa za nami nobenega dobrega
dela ni. Oh, naši nehvaležni otroci! Jelite! jim to ne dela
velike žalosti?

Pojdite z menoj vsi taki nehvaležni otroci, pojdite
k ajdom se učit dolžnost za mertve stariše skerbeti. Berem
v modro zloženih pesmih učenega Ajda, da Enea, neki
neznabožni vojšak pride z vsemi svojimi vojaškimi kardeli
k pogrebu svojega očeta. Sence si oplete s beršlinovim
vencom, to storijo vsi njegovi junaški vojšaki; stopi k
grobu, vlije nanj dva bokala žlahtnega vina, in dva bo¬
kala ravno pomolzenega mleka in dva bokala gorke kervi.
Sadaj pa potrese pokopališe z dušečimi rožcami, kliče po
imenu mertvega očeta in žaluje nad njegovo prezgodnjo
smertjo. Kmalo zakolje dva nedolžna jagnjeta in dva
pitana junca, in spet polije pogreb z vinom. To storijo
tudi njegovi tovarši; zložijo derva v germado, na ger-
mado položijo zaklane živali, zapalijo in sožgejo daro¬
vano meso. Tako počaste mertvega očeta svojega vojvoda.
Kar je neznabog v svoji nejeveri storil, storite vi ker-
šanski otroci! v sveti veri. Ajd je pogreb z vinom,
mlekom in kervjo polil; pomakati bi imeli hvaležni otroci
grob svojih starišev z zgrevanimi solzami in svete odpu-
stike bi jim morali darovati. Potresel je ajd pokopališe s
dušečimi rožcami; potresati bi morali pridni sinovi in
hčere pogrebe svojih starišev s svetimi rožcami pobož¬
nih molitev in svete roženkrance bi za njih duše moliti
imeli. Daroval je ajd zaklano živino; darovati bi imeli
pridni kristjani za duše svojih rajnih nebeškemu Bogu

319

nedolžno jagnje Jezusa Kristusa v nekervavi daritvi sv.
maše. Jedi' in pijačo je neznabog na očetovem pokopališi
deli!; jedi in pijačo bi morali vsi pravoverni v imenu ver¬
nih duš lačnim in žejnim beračem deliti. In ker se po
dolžnosti to ne godi, ali niso verne duše žalostne?

Da, resnično, ako vse rečeno še enkrat presodimo,
namreč: da verne duše v vicah zato veliko žalost obču¬
tijo, ker Boga od obličja do obličja gledati in popolnama
ga vživati še ne morejo, če ravno po njem vse hrepene;
ako premislimo, kolikanj one terpe, in pretehtamo, v kako
zdihovanje so zatopljene, ker si same čisto nič pomagati
ne zamorejo, moramo pač spoznati, da gerdi nehvaležniki
so tisti kristjani, kteri jim po dolžnosti keršanske ljubezni
in druzih raznih zavez v pomoč priskočiti nočejo.

Predragi kristjani! Vi poznate poterpežljivega Joba,
veste kako hudo ga je Bog skušal. Iz visoke časti in
slavnega bogastva ga je v takšino zaničljivost in uboštvo
posadil, da od vsili zapušen je ves zatekel in zabuhel ,
ves bled in slok, »ves objokan in razcapan, in živ červom
v jed dan na smerdljivo gnojiše prišel. Ondi sede pre¬
mišljuje svojo nesrečo in tako govori: Vse meje  popu¬
stilo! Kličem! in nobeden mene  sliši, vpijem, in nobeden
mi ne pomaga. Moji bratje in znanci so odstopili; moji
zarodniki so me pozabili; moji gostači in moje dekle me
kakor ptujca imajo; moji hlapci in služabniki me nočejo
več poznati; moji ženi smerdi moja sapa in ni je več k
meni; m-oji svetovavci me zaničujejo in so proč zbežali;
clo bedaki se iz mene norca delajo ! Sadaj pa milo svoje
roke do prijatlov stegne in zavpije: „Usmilite se mene,
saj vi prijatHi moji! ker gospodova roka me je %adela.“
Job. 19.

, Enako verne duše. Vse žalostne in objokane, vse
blede in revne v pekočem ognji sede. Vidijo , kako se
večkrat vrata v vice odperajo in zaperajo, pa nobenega
ni, da bi jim pomoč donesel in tolažit jih prišel. Vidijo.,
kako na svetu rod za rodom inemo gre, pa nobeden se

3  20

jih ne spomni, nihče jim rešenja ne prinese. Kličejo, pa
nobeden jim ne odgovori; prosijo, pa nobeden jih ne sluša;
vpijejo, pa nobeden se jim ne oglasi. In danes so se k
nam obernile in z velikim glasom kličejo: „ Usmilite se
nas, usmilite se nas, saj vi prijatli naši, ker Gospo¬
dova roka je nas zadela ! 1  — Kam vpijejo tiste duše,
ktere so nekdaj v naši soseski živele, so bile pri tistem
kerstnem kamnu, kjer mi, keršene, ktere so v to božjo
hišo, kamor mi, molit hodile, in kterih trupla na našem
pokopališi vstajenja pričakujejo. Nam vpijejo verne
duše tistih vojšakov, kteri so se pred nekimi leti za naš
blagor, za naš mir, za našo srečo zoper deželske so¬
vražnike bojevali, rekoč: usmilite se nas; sej smo za
vašo očetnjavo kri prelili, in da smo vas divjaških rogo-
viležev rešili, smo življenje dali. — Vam vdovci in vdo¬
ve! vpijejo vaše rajnke žene in rajnci možje, rekoč:
usmilite se nas;  sej smo se v življenji zvesto ljubili,
in clo na smertni postelji v roko segli, da se pozabili ne
bomo, in sadaj mi strašno veliko terpimo; spolnite obljubo
pomagajte nam, rešite nas iz vic. — Vam keršanski si¬
novi in hčere! vpijejo vaši stariši: usmilite se nas;  v
veliki skerbi za vaš telesni blagor smo se nekterih dušnih
zamud krive storili, mi smo vas preveč ljubili, in v tej
ljubezni smo vam nektere pregreške prizanesli; sadaj
zategadel božji pravici plačujemo; pomagajte nam, opra¬
vite za nas mile dari, in zadostite vi za nas. — Vam
očetje in matere! vpijejo vaši otroci, rekoč: usmilite se
nas;  sej ste nas še na zadnjo uro kuševali, in nam obe¬
tali za nas moliti; zavoljo nekterih jezičnih besed, s
kterimi smo vam nepremišljeno odgovarjali in vas žalili,
sadaj britke muke prestajamo; oh pomagajte nam iz tež¬
kega terpljenja. — Nam, kristjani! vpijejo vsi naši niertvi
bratje in sestre, nas v pomoč kličejo vsi naši v gospodu
zaspali prijatli in prijatelce; nam se priporočujejo vsi
naši rajnki sosedje in znanci; v nas dans milo gledajo vse
verne duše in prosijo z enim glasom: 'usmilite se nas,
usmilite se nas!

32!

Ljubi moji! ali jim bomo terdovratni pomoč odrekli?
Ali jih bomo pozabili, in v terpljenji še dalje pustili?
Ako jim mi pomagali ne bomo, kam se bodo obernile?
kje pomoči iskale? komu se priporočile? Sej nimajo
druzega prijatla, druzega pomočnika. Ge jih mi zapu¬
stimo, gorje vernim dušam, le terpeti bodo še morale
in se čistiti, dokler v terpljenji božji pravici ne zado¬
stijo. — Pa jaz vidim, da jih zapustili ne bodete;
vaše solze šo mi v tem gotov porok. — Torej angeli
varili! vi vidite pričujoče ginjeno ljudstvo, vi poznate
vsacega tukajšnjega kristjana serčne sklepe, hitite v vice,
in nesite tistim žalostnim dušam veselo oznanilo, povejte
jim, da vsi — vsi jim hočemo kmalo pomoči poslati, da ho¬
čemo vsak svoj dar na altar božje pravice položiti in jih
iz vic odkupiti. Pojdite angeli, in potolažite tiste naše
žalostne brate in tužne sestre.... Pa še nekaj vam pri¬
poročim angeli! Recite tistim dušam, da se mi njim
priporočimo, in jih prosimo, naj bi one, kadar pred ne¬
beški prestol pridejo, ondi večnega Boga za nas prosile,
in nam pravo pokoro na svetu ter v nebesih večno zve¬
ličanje sprosile. Amen.

Praznik občne zahvale.

Od človekove nehvaležnosti do lioga.

Otroke sim zredil in povikšal, oni pa so mene zaničevali . w
Izaia J. 2.

v^Vjuiii keršanski bratje! snidili smo se danes tukej v
sveti veži pred Gospodovim altarjem, nebeškemu Očetu se
lepo zahvalit za vse telesne dobrote in duhovne dari , s
kterimi nas je tekoče leto blagovoljno osipljal; in ga po¬
nižno prosit, naj bi tudi prihodnje čase dobrotljivo za nas

21

Praz. ogov.

skerbel ter bogato nas blagoslovil. Z veseljem terdim , da
blag je ta naš namen in milim nebesom jako všeč; zakaj
vemo iz svetega razodenja , da Gospod Bog je od člo¬
veških otrok še vselej zahvalo terjal, in jih zavoljo te
lepe čednosti z blagostanjem milostljivo obdaroval; pa čez
nehvaležnost ljudi se je že večkrat pritožil, in zavoljo te
gerde pregrehe posamesnim družinam in tudi celim deže¬
lam svoj sveti žegen prikratil, da ne rečem odtegnil. —
Prav je tedaj, da vsako leto praznik občne zahvale ob¬
hajamo; vender pa ne mislimo, da s tim že svojo dolžnost
popolnama doveršimo, in vse svoje gerde nezahvale,
kterih smo se celo leto pred Bogam krive storili, ob enem
popravimo, in tako rekoč kakor z edinim potežem iz bož¬
jega spomina zbrišemo: marveč nikoli pozabiti ne smemo,
da mi edine pametne stvari smo ^svojemu Bogu vselej in
povsod v celem pozemeljskem življenji zahvalo in večno
slavo dolžni; ker nas vselej in povsod njegova vsegamo-
gočna roka podpera in z brezštevilnimi dobrotami obdaruje.

Ako pa v svoje pretečene dneve le enmalo nazaj
pogledamo, in sami sebi odkritoserčni biti hočemo, obstati
si moramo, da velikokrat smo to sveto dolžnost prelomili
in Bogu se nehvaležne kazali; tako da nebeški Oče je
pravičen vzrok imel čez nas se pritožiti, kakor se je že
v stari dobi po preroku Izaiji čez judovski Ijud pritožil
rekoč: „ Otroke sim zredil in povikšal , oni pa so mene
zaničevali .“ — In kako ne? Kdo zmed nas zamore pre¬
šteti vse natorne dobrote, ki smo jih za svoje telesa iz
božje roke dosihdob že dobili? Tako je nebeški Oče
nas zredil.  — Kdo je v stanu razložite vse gnade, s
kterimi je on naše duše krepčal in žlahtil? Tako nas
povikšal.  — In mi — kako smo se mu zahvalili? Zalibog!
grešili smo, hudobno smo živeli, božje zapovedi smo
lomili, in Boga smo zaničevali.

Takega gerdega djanja vas posvariti in v prihod¬
njič pred enakimi grehi zavarvati, pokličem danes člove¬
kovo nehvaležnost do Boga  v sodbo, in vas, drage
poslušavce, sodnike postavim. Jaz bom v božjem imenu

323

človekovo nehvaležnost do Boga  pred vašem sodnim sto¬
lom tožil; vi pa me pazljivo poslušajte, pretresite modro
mojo pritožbo, in svest sim si, da z menoj bodete obstati
morali, da naj večji nehvaležnež na svetu je človek do
svojega Boga. — Preden začnem, pripravite se. —

Svojim dobrotnikom hvaležen biti in storjene dobrote
jim po zmožnosti poverniti leži tako globoko v vsili ser¬
cih vcepljeno, da se ne samo pametne stvari, ampak tudi
nezastopne živali tega čutila zavedo. Tudi zveri dolžnost
občutijo, in ni je take divjade, ktera bi se z dobrotami
vkrotiti in z lepim pridobiti ne dala , je že stari
modrijan rekel. In prav je imel; zakaj beremo v zve-
ropisih, da naj kervoločniši zverine: risi, pardosami,
oroslani i. t. d. so se z lepim tako omehčiti dali, da
pozabivši na vrojeno divjačnost in natorno grozovitnost
so vkrotene za človekom šle, in kakor da bi dolžnost
zahvale v sebi čutile, so večkrat svoje dobrotnike pred
nesrečo zavarvale in sovražnikov jih otele. — Samo člo¬
vek, akoravno to dolžnost spozna, je vender do svojega
nebeškega dobrotnika prav spolniti noče. Gospod Bog
vse stori, naj bi si človeške serca pridobil: On nas z

visocih nebes vedno blagruje, in z neštevilnimi dobrotami
obdaruje. Celo zemljo z vsemi stvarmi, ki na nji rastejo
in žive, je nam v službo vpregel. Zavoljo nas derži v
večnem gibanji milijone planetov na nebu. Vsem življem
je zapovedal nam služiti. Nam v prid je okoli morja
meje postavil, Studencam tek odkazal in vsem vodam
postavo dal, da naj ne prestopijo svojih bregov. Cez vse
stvarstvo je nas gospodarje storil. In mi smo taki malo¬
pridneži, da redki se med nami najdejo, ki bi nebeškega
Očeta ponižno hvalili in večno slavo mu prepevali; veči
del ga pa pregrešno žalijo. Da, smem reči, da ljudje Boga
naj hudobniši tačas zaničujejo, kadar jih on naj bogateje
z dobrotami osiplja. Čudno je to. Zdi se mi, da, ako
bi človek sadaj na svet stopil, in bi mu jaz to pravil, bi

21 *

324

on ne verval; pa vender je gola resnica. Poglejmo v
zgodovino človeštva, in kmalo se bomo prepričali.

Sim že rekel, da boljše ko se človeku na zemlji
godi, hudobniši večidel postane. Čez take gerdune se
je Gospod Bog po preroku Jeremiji že pritožil, rekoč:
Povikšani  .vo, obogateli so, nasiteni so, odebeleli so,
in moje nauke so malopridno zanemarili.  Jerin. 5,
28. — Glejte Izraelske otroke: Dokler so oni v egip¬
tovski sužnosti zdihovali, akoravno so med malikovavci
stanovali, jim nikoli v glavo ni padlo od pravega Boga
odpasti in malikovati: kadar jim je pa nebeški Bog ve¬
liko dobroto storil, da jih je iz Faraonovih verig čudovitno
rešil; kadar jim je pred očmi morje razdelil, da so po
suhim egiptovski vojski ubežali; kadar jim je v pušavi
mano z nebes rosil in iz terde skale vodo lil; kadar
jih je tako ,močne storil, da so vse sovražnike, ki so
jim vhod v obljubljeno deželo braniti hotli, lahko zma¬
gali; tačas so se oni tako spačili in Bogu nehvaležni
postali, da zaničevaje službo svojega vsegamogočnega
dobrotneka so tako rekoč pod vsakem drevesam lažnjivim
bogovam altarje stavili in malopridno malikovali. — Glejte
Savla, pervega Izraelskega kralja. Dokler je on čede
svojega očeta pasel, je pobožen, ponižen bil; kadar ga je
pa Gospod Bog kralja v Izraelu izvolil, se je prevzel,
hudoben je postal, in grešno je živel. — Glejte Davida.
Dokler je preganjan bil, je nedolžno živel in Bogu zvesto
služil; kadar ga je pa Gospod Bog preganjanja otel in na
kraljevi sedež posadil, je prešestovavec in morivec po¬
stal. In tako dalje najdemo, ako zgodovino človeštva
preberamo, da posamesni ljudje in celi narodi so v stiskah
Bogu služili in v njegovo pomoč klicali; kadar so pa rev-
šine oprosteni bili, in jih je nebeški Oče milostljivo
blagoslovil, so se spačili, grešno so živeti začeli, in ka¬
kor gerdi nehvaležniki so Boga žalili ter njegove svete
zapovedi hudobno zaničevali. — Pa zakaj bom druge
ljudi zavoljo nehvaležnosti do Boga grajal? dovolite, da
nekoliko življenje današnjih zemljanov pregledam; pripu-

325

stite mi, da presodim, ali smo mi kaj boljši od nek¬
danjih. —

Kakor gobo, kadar jo v vodo vtakneš, voda tako
napolne in vso presune, da mi koščeka pokazati ne mo¬
reš, ki bi vode moker ne bil; enako se z nami godi; m;
plavamo popolnama v morji nebeških dobrot in v polnosti
božje milosti, ni ga v našem življenji hipa, da bi nas
božja roka ne deržala, ni ga trenutka nobenega, da bi
očetova ljubezen nas ne blagrovala. In kako, ali spolnimo
svojo dolžnost do nebeškega Očeta? Zalibog! zdi se mi,
da besede modregaLaktancija, ki je rekel: „ Ljudje veči¬
del tačas Boga pozabijo , kadar njegove dobrote zavži-
vajo  , in bi božjo milost naj bolj goreče častiti morali, K
zdi se mi, pravim, da te besede se pri nas popolnama
vresničujejo. In kako ne? Celo leto v Boga kličemo,
naj bi nam polje milo blagoslovil; nograde bogate storil ?
žitne njive, radovitne tertice in sadnje drevesa pred hu¬
dimi vremeni dobrotljivo varoval; z eno besedo, celo leto
Boga za dobro letino prosimo. To je prav. Pa vpra¬
šam: kadar smo to dosegli in obilno blaga v shrambe
spravili, jelite postanemo zvestejši služabniki božji, kakor
smo popred bili? Jelite mi prav goreče cerkve obiskujemo
božje altarje lepo kinčamo, svete nauke zvesto poslušamo,
pobožno in veliko molimo ter radi milošino dajemo? in če
vsega tega ne delamo, vsaj pa serce greha očistimo,
življenje poboljšamo , Bogu se darujemo in neskončno
dobremu nebeškemu Očetu prav gorljivo služiti začnemo ?
Jelite storimo to? Kaj še? Vse nasprotno mi delamo, in
večidel se ravnamo po malopridnem bogatinu iz evange¬
lija, ter v dobri letini sami sebi tako govorimo: „Moja
duša, sadaj imaš vsega obilno, jej, pij, igraj in veseli
se.“ O dobrih letinah mi Boga pozabimo, cerkve so
prazne, od keršanskega nauka se malokdo zmeni, pridige
poslušati ni časa, Gospodovi dnevi se pa v plese in
druge grešne veselice rabijo , in včasih hudiču altarji po¬
stavljajo; v dobrih letinah večidel svete pesmi potihnejo,
in okoli naših hiš se glasi vmazano prepevanje; v dobrih

326

letinah se večerne molitve po družinah rade opuste, in
polne kozarce močnega vina hišni gospodarji namesto
moleka v rokah derže; o dobrih letinah se clo dninarji,
hlapci in dekle pogostoma tako prevzamejo, da jim no¬
bena jed in pijača po volji ni, in plačila nikoli zadosti
nimajo. Denimo, da mladenč v dobrih letinih lahko pe-
neze zasluži, kdo ga bo še v berzdi deržal? Sadaj je
priložnost mesu streči, on sam pri sebi misli, sadaj za-
morem to ali uno osebo podkupiti in v nečistost zapeljati.
Denimo, de deklina v dobrih letinah nektere krajcarje
dobi, kmalo si tako obleko omisli, ki je vsi sramežlji¬
vosti očiten spodkop. -— Povejte, ali ni vse to resnično:
Mi smo Bogu taki nehvaležniki, da, kolikor bolj bogato
nas on žegna, toliko hudobniši mi živimo.

Pa rti še vse. Mi smo kristjani, in ko taki pred
vsimi drugimi Adamovimi otroci visoko povikšani ter z ne¬
precenljivimi darmi od nebeškega Boga obdarjeni. Mi
nosimo na svojih čelih znamnje živega Boga, smo tempelj
svetega Duha in sobratje Jezusa Kristusa. Kako, ali
smo zategadel Bogu kaj bolj hvaležni od družili ljudi?
Zalibog! moram reči, da besede svetega Gregorja, s
kterimi je terdil, da tisti ljudje , Mere je Boy brez nji¬
hovega zasluženja s posebnimi gnadami previdil, se naj
hudobniši prot njemu povzdigujejo,  nam kristjanom ve¬
ljajo. Vas tega prepričati, hočem nehvaležnost kristjanov
do Boga v resničnem izgledu pred vaše oči postaviti: —
Bazili, sloveč cesar na Jutrovem, se napravi z mnogimi
svojih služabnikov in dvornikov na lov divjih zverin ali
na jago. Ko se lovci že po gojzdu razdele, glej naen¬
krat velik divji jelen proti cesarju prileti. Cesar ga s
sulico zavarje in vmoriti hoče. Ko se divjad v sili vidi,
plane naravnost na cesarja, ga za pas, kterega je cesar
okoli sebe imel, na roge natakne, ga nakviško dvigne in
vsmertiti žuga. Neki dvornik, ki je po sreči blizo bil,
to viditi, hitro priskoči, in cesarja naglama rešiti, po¬
tegne svoj meč ter cesarjev pas, za kterega ga je jelen
nataknil bil, z enim mahljejem preseče, in tako Bazilja

327

gotove smerti otme. Lov se konča in vsi se v cesarjevo
poslopje vernejo. Novica, kaj se je na lovu zgodilo, se
po mestu razširi, in ljudje so od vsili krajev vkup vreli
dvornika vidit, ki jim je cesarja pri življenji ohranil;
vsak ga želi viditi in poznati. Prijatli se mu zaporedama
bližajo, ga srečnega zovejo, ter mu vošijo visoko službo
in imenitno čast; zakaj slednji je mislil, da cesar bo svo¬
jega rešitelja po cesarjevo poplačal. Ali kaj se zgodi ?
Cesar Bazili ni mogel terpeti, da bi se mu reklo, dvor-
niku se mora za življenje zahvaliti; on pokliče k sebi
predsodnika sodniške pravice, mu razloži, kakor da bi se
bil dvornik na lovu prederznil zoper njega meč potegniti,
ter mu ukaže dvornika ob glavou djati. Vsi to slišati
osterme; nedolžni dvornik pa, ki je že od zlatih gradov
in visokih služb po pravici sanjal, je bil na moriše peljan
in ondi mu je bila kot pregrešniku zoper vladarja glava
odsekana. Tako resnična prigodba. _ Povejte, ali se vam
to slišati serce ne grozi? Pisatelji, ki so nam dogodbo
sporočili, se ne morejo zadosti nad cesarjevo nehvalež¬
nostjo prečuditi, in besed ne najdejo Bazilija pred svetom
psovati. In jaz vam povem, da, ko sim pervikrat do¬
godbo bral, mi je kerv gorka postala. Kako pa vi — ali
bi tega nehvaležnika ne obsodili k smerti, k pogubljenju?
Vender le počasi; sodbo, ktero bi čez tega gerduna iz¬
ustiti vtegnili, nam kristjanom velja. Mi smo pred Bogam
taki nehvaležniki; ali kaj pravim taki — mi smo še hu-
dobniši. In kako ne? Dvornik je bil Bazilija samo enkrat
smerti otel, Gospod Bog je pa nas že velikokrat pred
poginom zavarval. Sošteti ne moremo, kolikokrat smo v
smertni nevarnosti bili: v nevarnosti v mladosti, v nevar¬
nosti na samoti, v nevarnosti na vodah, v nevarnosti v
ognji, v nevarnosti pred slabimi ljudmi, v nevarnosti
pri živini, v nevarnosti pred hudobnim duhom. Ze dav-
naj bi v peklenskem ognji- strašno goreli, ako bi
bil Gospod Bog tej ali uni bolezni nas zadaviti pripustil,
kakor po svojem nezapopadljivem sklepu pripuša, da
kolera, legar in druge kužne bolezni semtertje po svetu

328

ljudi na trope morijo. Pa on, naš dobrotnik, je meč po¬
tegnil, takih sovražnikov nas oprostil in življenje nam
rešil; on je v našo pomoč vstal, in vse zalezovavce na¬
šega življenja dalječ odpodil. In kako se mu pa mi
hvaležni zkazujemo? Joj meni! da reči moram: — Svo¬
jega neskončnega dobrotnika k smerti sodimo, ker na
greh mislimo, in kolikorkrat greh delamo, Boga Jezusa
Kristusa križamo. Glejte našo malopridno nehvaležnost! —
Ne recite: to je lična prilika; ta je gola resnica. Sveti
apostel Pavel nam pravi: „Kdor spet greši, Sina božjega
v sebi križa?  Heb. 6, 6. In sveti Tomaž doloži, rekoč:
„Kadar grešiš, kar zamoreš priložnost daš, da bi Kri¬
stus -zopet križan bil?  — Pa morebiti nismo tako hu¬
dobni, da bi grešili? Ozrimo se le v pretekle dneve:
kleli smo in božje ime vnečastvali, zoper Boga govorili
in zoper božjo previdnost mermrali, gospodove dneve
smo oskrunovali, njegove tempeljne sramotili in božje
zapovedi zaničevali. Oh malopridnost kristjanov! oh gerda
naša nehvaležnost! — Jaz sim si svest, da, ko bi naš
sosed le na pol tolikanj dobrega nam storil, kolikor Go¬
spod Bog vsak dan nam dela, bi se mi nikoli ne naveli¬
čali njega častiti in hvaliti, povsod bi pravili, kakšen
dobrotnik je naš sosed, in mi bi pripravljeni bili življenje
zanj postaviti. Zakaj se pa za veličastvo nebeškega
Očeta ne ponašamo? Zakaj pa njemu hvaležni nismo?
Povejte mi vzrok! Vi ga ne veste? Tudi jaz tega ne za-
popadem; spoznati pa moramo, da resnično naj večji
nehvaležnih na svetu je človek do svojega Boga, in da
nebeški Oče ima pravični vzrok čez nas se pritožiti,
rekoč: ,,Otroke sim, zredil in povikšal, oni pa so mene
zaničevali .“

Predragi kristjani! Kaj ne, da taki gerdi nehva-
ležneži do svojega nebeškega Očeta nočemo več biti,
marveč da se mu hočemo v pokorne, pobožne, hvaležne
otroke preroditi ?

Beremo v svetih knjigah, da ko je mogočni per-

329

zianski kralj Cir Judom dovolil, po dolgi sužnosti spet v
Jeruzalem se verniti, in o času Nehemija tempelj in
mesto na novo sezidati, jih je Zorobabel iz težke babi¬
lonske sužnosti nazaj v očetnjavo peljal. Ves ljud je
dobrotljivega kralja Čira hvalil, in po vsi poti so si
eden drugemu pravili, koliko veselja jim je mili kralj
storil. Ko so Judje iz ptujega pervo stopnjo v deželo
položili, so vsi na tla pokleknili in trikrat zemljo kuš-
nili, po kteri so njih nekdanji očaki hodili. In ko so
od dalječ posuto' mesto Jeruzalem in razdjani tempelj
zagledali, so na obraze padli, in milo jokali, spomnili
so se namreč nekdanjega ondašnjega veličastva. Perva
njih skerb je po vernitvi bila tempelj zopet pozidati in
mestno zidovje popraviti. Ko so to nekoliko ponaredili,
pokliče neki dan modri pismouk Ezdra ljudstvo vkupej,
mu z gorečimi besedami razloži vse stiske, tuge in ne¬
sreče, vse terpljenje in preganjanje, vse britkosti in
revšine, s kterimi so bili njih očetje in oni obiskani,
ter jim vzrok vsega tega pove, rekoč: tako je naše
očete in nas pravični Bog tepel, ker smo mu nehvaležni
bili in njegove zapovedi zaničevali. Sadaj jim pa na¬
svetuje, da ako želijo v prihodnjič takim zlegom oditi,
je potrebno, da naj se zopet poprimejo božjeh zapoved,
in sveto pismo naj pogostama berejo; zadnjič jim tudi
reče, da on jim je pripravljen sveto pismo naprej brati,
ako ga hočejo zvesto poslušati. Vse ljudstvo terja branje
sveteh bukev. Dan se k temu odloči. Vsi se snidejo na
tergu pod milim nebom. Ezdra se vstopi na povišan
kraj, leči podoben, odpre svete bukve, in kadar jih je
odperl, je celo ljudstvo iz spoštovanja do božje besede
vstalo. Branje se prične, vse ljudstvo v Ezdra gleda in
ga verno posluša, — kar na enkrat začnejo vsi poslu-
šavci glasno jokati. Pa zakaj so Judje jokali ? Slišali
so velike dobrote, ktere so od Boga prejemali, in spom¬
nili se na svojo gerdo nehvaležnost do Boga. Slišali so
svete zapovedi, ktere jim je bil stvarnik dal, in premi¬
slili, kako malopridno so te zapovedi lomili. Slišali so

330

vse kazni, s kterimi jim je Bog žugal, in spoznali, da
vsega terpljenja, ki jih je zadevalo, so sami krivi bili.
Zato so milo jokali.

Kakor se je temu ljudstvu godilo, se nam godi.
Bogu so nehvaležni bili, in s hudimi šibami jih je on
tepel; nehvaležni smo mu tudi mi, in on nas sadanje
čase hudo kaznuje. Pa kakor je Ezdra Judom svetoval
k Bogu se nazaj verniti, njegove zapovedi spet goreče
poslušati in zvesto jih deržati ter hvaležnost mu za
vselej skazovati, to vam tudi jaz danes svetujem in re¬
čem: ako hočemo hudih britkost in tužnih nesreč rešeni
biti, začnimo spet Bogu služiti, kterega smo dosihdob
malopridno zaničevali; objokajmo svojo nehvaležnost do
nebeškega Očeta in poprimimo se njegovih zapoved.

Meni se zdi, da h temu cilj in koncu smo se danes
tukej snidili, naj bi pervo stopinjo nazaj k Bogu storili.
Tukej pred Gospodovim altarjem terdo sklenemo po¬
boljšati se, in vse žive dni nebeškega Očeta častiti in ga
povsod slavno poveličati, ter njegove presvete zapovedi
zvesto spolnovati. Da, Oče nebeški! k tvojim nogam mi,
tvoji nepokorni in nehvaležni, pa zgrevani otroci, po¬
kleknemo, in se ti ponižno zahvalimo, da nas dosadaj
nisi še končal; mi se tebi zahvalimo za vse dušne in
telesne dobrote, ktere si nam nevrednim v celem življenji
in razločno v tekočem letu daril, in tebe lepo prosimo,
skerbi za nas tudi v prihodnjih časih. Mi pa se tebi
zaobljubimo vselej in povsod hvaležni biti. Podperaj nas
v naših sklepih sadaj in vse naše žive dni. Amen.

331

Posloviven ogovor.

Od b.ožje vsigapričnjočnosti.

..Gospod! kam bom spred tvojega Duha 'sel, kje se bom pred
tvojem obličjem poskril? 11  Psalm CXXXVIII. 7.

Eo je kraljevi pevec, sveti prerok David, božje last¬
nosti premišljeval, se mu je pobožno serce nad popol¬
nostjo svojega Boga tako sogrelo, da glasno je začel
vsegavednost stvarnika nebes in zemlje hvaliti^ in milo
njegovo vsigapričujočnost prepevati, rekoč: Čudovitni

Gospod! kam bom spred tvojega duha šel, kje se bom
pred tvojim obličjem poskril? Ako stopim gori v nebeške
višave, tam gori si ti; ako se pogreznem v peklenske ni¬
žave, tudi tam doli si ti; ako z daničnimi peruti na une
kraje morja prebivat zletim, tudi tjekej me bo tvoja roka
peljala in ondi tvoja desnica deržala, ako se v Černe
tmine zakopljem in v polnočni mrak zavijem, nič mi ne
pomaga; zakaj tema mene pred teboj ne zakrije in noč je
pri tebi svitloba. Ti pregleduješ moje obisti, tvoje oči
vidijo vse moje slabosti in zapisuješ vse moje dela v
' svoje bukve. — Tako je kralj David od božje povsod-
pričujočnosti govoril; tako je učil, da se nihče pred
božjim bitjem skriti ne zamore; tako je milo prepeval.

Tudi jaz, od kar sim tukej duhovno službo oprav¬
ljal, sim skoz število ... let vas, priserčni bratje! vedno
na božjo povsodpričujočnost opominjeval, in vas zavoljo
Jezusa Kristusa, kteri je naše duše z rešnjo kervjo drago
odkupil., vselej prosil, naj bi z grehi neskončno ljubez-
njivega in povsod pričujočega Boga nikdar ne žalili, ter
božjega serda na svoje predrage duše nikakor si ne na-
kopovali. Jaz sim grešnike svaril, in z božjo pravico
jim žugal; sim spokornike v pravem spokorjenji vterdoval,

332

in božjo usmiljenost jim ponujal; sim pravične na poti
težkega pobožnega življenja serčno napredovati krepil in
nebeško obilno plačilo jim mično pred oči postavljal. —
Ker se pa z današnjim ogovorom od vas posloviti mislim,
in drugo Jezusovo čedico past grem, sim namenil dans
še enkrat in zadnjikrat od božje povsodpričujočnosti vam
govoriti; zakaj želim, da bi vi vse svoje dni božjo po-
vsodpričujočnost v spominu imeli, in v sercu seboj nosili.
In ker vem, da misel na božjo povsodpričujočnost greš¬
nike k pokori naklanja, spokornikom v pokorjenji serčnost
daje, in pravične v pozemeljskem preganjanji tolaži,
hočem s to pridigo vsem naukom, ktere sim vam skoz
tolikanj let nevtrudeno razlagal, krono vložiti. — Troj-
edini Bog! ki s svojo pričujočnostjo povsod nas obdajaš,
in s posebnim veličastvom ti sveti tempel polniš, ponižno
te prosim, daj mi moč prave zgovornosti, in presuni vse
serca svojega ljudstva s presveto resnico, da bi te po¬
vsod v pozemeljskem življenji v spominu imeli in zvesto
ti služili. — Prosim, poslušajte me s tisto blagovoljno
pazljivostjo, ktero ste mi vselej skazovali. — Začnem.

Povsodpričujočnost božja je sveta verska resnica,
ktera nas uči, da neskončno bitje našega živega Boga
napolnuje vse neizmerne širjave visocih nebes, kjer se v
njem izvoljeni in čisti duhovi rajske radosti večno vesele;
nas uči, da božjemu očesu so sledjne naj skrivniši in
temnejši zakotja na svetu in vse človeške oserčja popol-
nama odkrite in znane, po kterih dobrotljivi stvarnik sle¬
herne misli, želje, besede, djanja in zanikernosti pametnih
stvari pregleduje in sodi; nas uči da božji pogledi pre-
derejo tudi vse podzemeljske pečine in se po peklenskih
brezdnih razprostirajo, kjer božja pravica pogubljenje z
večno kezenjo kaznuje. — Bog je povsodpričujoč, on je v
nebesih, na zemlji in pod zemljo. Tako sam po preroku
govori: „ Meniš li, da jaz sim Bog od blizo , in da nisim
Bog od dalječ? Se bo li kdo v skrivalne skril , da ga
jas ne vidim, jeli ne napolnujem jaz nebes in zemlje?

333

reče Gospod. u  Jerem. 23, 23 — 24. In modri Sirah uči:
»Gospodove oči so veliko svitlejši kakor sonce , one ogle¬
dujejo vse človeške poti in globočino brezdna, in v naj
skrivniši kote človeških sere gledajoč  Sir. 23, 28.

Ta resnica od božje povsodpričujočnosti pri človeku,
ako si jo vživo v serce vzame, in prav resno v spomin
postavi, mnogo zarnore, in sicer:

I. Grešnika v njegovem malopridnem življenji
pretrese, ter ga k poboljšanju nakloni.

,,Spomin v Boga vse grehe konča,“ je že sveti
Jeronim učil. In resnično. Ako pogledamo v zgodovino
človeštva, najdemo, da razni narodi sveta, in posamezni
ljudje so se le tačas po blatu greha valjali in z ostudnimi
hudobijami oskrunili, kadar so vero v pravega Boga
zgubili, ali pa krive nauke od božjega bitja sprejeli, in
na povsodpričujočnost nebeškega vladarja pozabili. Opom¬
nim paganov: Njih življenje je bila rajda gerdih pregreh,
pa za vsako so imeli malika za varha. In če so tudi
enega ali druzega iz štora izdelanega Boga žalili, se jim
ni bilo treba bati pred njim, zakaj oči je scer imel, pa
jih ni vidil; roke je imel, pa jih prijeti ni mogel, noge
je imel, pa za njimi leteti ni bil vstani. — Omenim Izra-
elcov: Oni so večkrat v greh zabredli; pa le tačas so
hudo vganjali, kadar so od pravega Boga odpadli, in od
krivih prerokov zapeljani na božjo pričujočnost pozabili.
Tako v svetili bukvah beremo, in očevidno pri preroku
Ecehielu, kteremu je sam Bog takole tožil, da Izraelci
so se popačili, njih hudobija je čez vse narastla, in de¬
žela je polna prelivanja kervi, in v mestu so gerdobije
na kupi; saj so rekli: »Gospod je odšel , — ne vidi nas.“
Eceh. 9, 9. In ravno tako nas lastna skušnja prepriča,
da posamezni ljudje le takrat v greh padejo, kadar jih
grešna zapeljivost tare in huda strast tlači; ter se raz-
ujzdanosti vesele, dokler jim vest pod šladnostjo greha
omamljena leži ip popačeno nagnjenje jih pogospoduje.
Kadar se pa potlačena vest izpod blata hudobije dvigne,
kadar se spomin v Boga in iskrena resnica v njegovo

334

povsodpričujočnost ter strah v pravičnega sodnika po¬
ve v n e , takrat se človek svojih neumnost zave, ta¬
krat se grešni rodovi tresejo, nazaj k pravemu Bogu
se podajo, in razjezeno božje bitje potolažiti in s pokor¬
nimi deli ga omečiti išejo. Oni se grehu odpovedo, in
pravemu Bogu zopet žertve na altar pokladajo. Glejte
resnico , da spomin v Boga vse grehe konča.

Tudi vi, kristjani, verjete v povsodpričujočega
in vsegavedočega Boga. Kaj ne? Pač. Sej vas večkrat
tihama moliti vidim; torej si morate biti svesti, da Go¬
spod Bog vaše serčne molitve sluša, drugač bi vi prazno
molili; ali pa bi z močnim glasom vpiti morali, kakor so
nekdaj na hribu Karmelu tisti malikovavski popi k Balu
vpili. Grešnik! kako je pa to, da ti, kadar moliš, za¬
upaš, da povsodpričujoči Bog tvoje molitve posluša in da
ti bo milostljivo dal, česar ga prosiš; kadar pa greh
vganjaš, se na njegovo pričujočnost ne spomniš, in pred
njegovim serdam se ne treseš? Kteri meniš, da božja
pričujočnost se le okoli dobrih ne pa slabih del razširja ?
Slabo si se domislil, ako svojo pregrešno željo spolniti
samotnih krajev poišiš ni praviš: n Iido me bo vidil? Okoli
mene je vse tarnno , stene me zakrivajo , nobeden me
ne gleda; koga se hočem batič 1  Sir. 23, 26. Ali misliš,
da se boš pred Bogam poskril, da te ne bo vidil? Ne¬
umnež! odpri svoje oči, spomni se, da božjo svetost,
ktero s svojim grehom zaničevati se napravljaš, okoli
tebe gospoduje, in spoštuj jo; — vedi, da vsegamogočna
roka nebeškega Boga, zoper kterega se spuntati misliš,
te terdo derži, ti nji vteči ne moreš, tresi se; — spomni
se, da vsevidijoče oko pravičnega sodnika tvoje malo¬
pridnosti gleda, on te bo k ostremu odgovoru klical,
trepetaj; — vedi, da vsegavedoči Bog tvojih hudobij
pozabil ne bo, marveč kadar se čas njegovega prizana-
šanja izteče, te bo strašno kaznil; zatorej ovedi se,
„priteci k pričujočemu Bogu, da se ne bodeš prihodnjega
bal,“ te opominja sveti Avguštin. —

Kako je spomin na božjo pričujočnost grešnike vse-

335

lej v sercu pretresel in k poboljšanju jih naklonil, imamo
v svetem pismu in v cerkvenih zgodbah dostojne sve-
dočbe: Kralja Davida je bil krasni lišp Urijove žene
oslepil, in omamljen mesene pohotnosti pozabi v Boga in
greši. Pa kakor hitro ga Gospod Bog po Natanu svari
in. mu očita, da je pred njegovim obličjem grešno delal ,
se David sam nad seboj grozi, na obraz pade, se v
prahu valja in iz globočine skesanega serca v božjo
milost zakliče, rekoč: „Grešil sim pred Gospodam, in
slabo sim pred svojim Bogam storil — Ako v cer¬
kvene liste pogledamo, je zadosti, da vara ime Tajda
izgovorim, in že se zaveste, kaj spomin v božjo povsod-
pričujočnost zamore. Tajda je bila zlo nesramna ženska
v Egiptu, ki je z razujzdanim življenjem strašno pohuj¬
šanje dajala. Sveti pušavnik Pafnuci jo pride iz pušave
svarit. Sel je preoblečen k njej. Peljala ga je po več
izbah; ker je pa Pafnuci še zmerej djal, da tukej še
nista dosto varna, je Tajda nevoljno rekla, ko ga je v
naj bolj skrito izbo pripeljala: „Semkaj pa gotovo ne
vidi nobeno človeško oko: če se pa hočeš božjemu oče¬
su skriti, ga ni kota v tej hiši, da bi se mu mogel.“
Sadaj Pafnuci besedo prevzame in reče: -,,Kaj, ti veš,
da je Bog?“ „Se vej da vem,“ mu začudena Tajda od¬
govori, ,,in tudi vem, da je dobrim raj obljubljen, hu¬
dobnim pa pekel zažugan.“ Sveti mož jo začne z vso
krepostjo svariti takole: Če to veš, kako moreš pred

očmi vsegamogočnega in povsodpričujočega Boga tako
razujzdano živeti: Tajda! Tajda! kaj bo s tvojo dušo?

Nesramnica se prestraši, pade svetemu možu skesana
pred noge, in se je odslej ostro pokorila. — Glejte,
toliko zamore spomin v božjo pričujočnost. Zato pravi
sv. Kasian, da božja vsepričujočnost grehu nož v vrat
zabode, in čednosti duri odpre.

Po tem in takem dvignem tudi jaz dans svoj glas
in rečem: Grešniki sveta in kar vas pred menoj stoji,

Bog vas vidi, kadar v svojem sercu hudobne misli imate,
sovraštva redite in maševanja snujete; — Bog vas vidi,

336

kadar se v ponočnih shodih zapeljujete in sveto čistost
skrunite; — Bog vas vidi, kadar v nesramnih norčijah po¬
božne občutleje dušite, in drago odkupljene duše peklu
prodajate; — Bog vas vidi, kadar pri satanskih igrah svo¬
jih družin vsakdanji živež zapravljate; on vas sliši,
kadar strašno preklinjate in božjemu imenu nečast delate.
Povejte mi, kako je mogoče, da se pred njegovimi očmi
ne tresete? Sej se pred deželsko postavo bojite, in
pred božjimi zapovdmi ne trepetate; sej bi se pred
pozemeljskim kraljem spodobno zaderžali, pred nebeškim
kraljem pa gerdo vganjate! O malopridneži! o nezvest-
neži! Vi ste hujši od peklenskega zmaja, ker od njega
vemo, da pred Bogarn trepeta, vi pa se ga nič ne bojite.
O grešniki! zdramite se, poglejte okoli sebe, in ako še
dalje grešiti hočete, poišite si prostora, kjer bi vas Bog
ne vidil. Pa kje si ga bodete našli? Nikjer, zatorej
jenjajte grešiti in spokorite se, da vas večni pekel po-
žerl ne bo.

II- Spomin v božjo povsodpričujočnost človeka
pred prihodnjimi grehi obvarje.

Modri Tertulian uči, da vsacega človeka na svetu
dva naravna občutka pred greham že varjeta, namreč:
sramota in strah. Strah mu pravi: ne greši, ti vtegneš
biti v grehu zasačen in boš kaznovan. Sramota pa mu
žuga, ako boš grešil, boš pred svetom zaničevan in zgu¬
biš svoje dobro ime. Ta spomina sta sicer dva močna
varha pred grehom, pa ker sta le posvetna, nima človek,
ki se samo za teh del hudobije zderži, pred nebeškim
sodnikom čisto nobenega zasluženja. Le spomin v Boga
je naš prayi branitelj pred grehi. Kdor se hudobii vga-
ne, da bi Boga ne razžalil, da bi njegove ljubezni ne
zgubil, da bi večno pogubljen ne bil, ima pravico do ne¬
beškega plačila. In k temu nas resnica od božje povsod-
pričujočnosti vabi in sili.

Glejte iz svetega pisma čisto Suzano. Dva sivo-
glavca, ktera pismo izraelska sodnika imenuje, sta jo v
kopelji zasačila in k prešeštovanju nagovarjala. Suzana

837

se jima neče vdati. Sivca ji žugata, da jo bodeta
krivo tožila, in bo vmreti mogla. Ako se pa jima vda,
se nima ničesar bati, živa duša je ne bo raznesla. Su¬
zana je bila v naj veči zadergi. Kaj stori? Ona se
spomni Boga in reče: Naj se zgodi, kar Bog hoče, naj
bo pred svetom moja čast zgubljena, naj me moj mož
nezvestnico misli , naj le vmerjem, da le pred Bo-
gam nedolžna ostanem. ,, Boljše mi je brez greha v
rajne roke pasti, kakor pred Gospodovim obličjem gre-
šiti. ((  Dan. 13, 25. Reče, z močnim glasom zavpije,
svoje dekle v pomoč zakliče, in se greha obvarje.
Sivca sta jo sicer tožila, pa pravični Bog jo je krive
sodbe otel in nesramna starca zasluženi kazni izdal. —
Glejte egiptovskega Jožefa. Nesramna Putifarka ga je k
grehu nagovarjala. „Vrata so zaperte, nobeden naji ne
vidi “  mu je djala, „moja prijaznost ti bo veliko poma¬
gala, ako se vdaš, moja jeza te bo strašno preganjala,
ako se zoperstaviš/' Ali kaj ? Jožef se spomni priču¬
jočega Boga, perliznjene besede nesramnice so padle v
prah, Jakopov sin dvigne svoje nedolžne oči proti nebe-
sam, in zavpije: „Kako bi jaz zamogel tako hudobijo
storiti in pred svojim Bogam grešiti, “ 1. Moz. buk. 39, 9.
Reče in spred zapeljivke steče. — Glejte, tako spomin v
božjo pričujočnost človeka pred grehom obvarje.

Kristjani, ki ste morebiti enkrat že tako nesrečni
bili, daje  greh vaše duše pogospodaril, sadaj ste se pa
zopet tistega znebili, in v prijaznost božjo stopili, živite
vse svoje dni v vednem spominu v božjo povsodpriču-
jočnost. Ta zaved bo vas prihodnjega padca branil.
Kadar bo vam živa vmišljava to ali uno grešno veselje
mično in s prijetnimi barvami- pred oči postavljala; kadar
bo vaše neporedno nagnjenje po tem ali unem prepoveda¬
nem sadu hrepenelo; kadar bojo vas zapeljivci obdali in
na krivo pot vas zopet vabili; kadar se bo peklenski
Satan zoper vas zaprisegel, in vas v svoje zaderge lovil,
, dvignite svoje oči, poglejte proti nebesam, spomnite se,
da vsegamogočni Bog povsod vas obdaja, da vas vidi, da

Prasu, ogov. ^ 22

338

vaše dela v večne bukve zapisuje, da po tistih bo vas
sodil. Ako to storite, svest sim si, da nikdar grešili ne
bodete.

III. Spomin v božjo povsodpričujočnost pravične
v pozemeljskih bolečinah in težavah tolaži.

Človeško življenje na svetu je po pervem vrojenem
grehu z bolečinami in težavami ogrenjeno. Cio sveta
krepost se le v ognji terpljenja čisti, da bi se pred
Bogam bolje svetila. In kar je v tej zadevi naj žalostneje,
da v terpljenji le redko prijatla najdemo, kteremu bi
razžaljeno serce odperli in pomoči pri njem dobili. In
res, kje bi takega milega prijatla najdli? Jaz vas častim,
dobroserčni kristjani, ko vas vidim, da, kadar vaš sosed
v nesrečo pade, ga tolažite. Pa kako redki ste. Resnica
ostane, da pozemeljski prijatli so podobni odletavnim
pticom. Kadar merzel veter zapiha, in čutijo, da zima
se bliža, te ptice potečejo in si gorkejših krajev poišejo.
Tako zemeljski prijatli; kadar sreča človeka zapusti,
večidel tudi oni odstopijo in k drugim srečnim prijaznost
nesejo. Pa če tudi eden ali drugi zvest ostane, kolikanj
zamore pomagati? Oh kako reven bi bil človek, ako bi
goršega prijatla, kakor so ljudje, ne imel! Poglejmo Joba
iz svetega pisma. V bolečinah in težavah je na gnojniši
ležal. Trije nekdanji prijatli so ga prišh obiskat in tola¬
žit. Ali kaj so njih besede zamogle. Tako neumno so
govorili, da pobožni Job jih je zavernil rekoč: Nadleini
tolainiki , ne bo li konec vaših praznih besedi? a  Job 16,3.
In kmalo on svoje zatekle oči proti nebesom povzdigne
in reče: „Glejte , moja prida je v nebesih, in kteri
mene 'pozna, je na visokosti. Moji prijatli so jezični,
moje oko pa pred Bogam solze toči.‘‘  Job. 16. 20—2t.—
Le v nebesih je torej naš pravi tolažnik. Le spomin v
povsodpričujočega Boga, kteri našo nedolžnost pozna, in
nas vsega terpljenja rešiti zamore, kadar se mu bo zlju¬
bilo , reveža resnično potolažiti zamore. Kar nam tudi
David pove, ker prepeva: Jaz sim se na Boga spomnil ,•
in sim se razveselel. a  P s. 76, 4.

339

In resnično. Kadar človek čisto vest ima, in s pravo
ljubezenjo na Bogu sloni, kakor Janez na Jezusovimi
persi pri zadnji večerji, povejte, kaj žaliga ga zadene?
Morebiti huda bolezen? Bolezen zamore človekovo dušo
od telesa ločiti, ne pa od Boga. Morebiti uboštvo?
Uboštvo mu je ljubo, ker ga še tesnejše z Jezusom
sklene. Morebiti preganjanje iz dežele? Pa saj je Bog
povsod, povsod ga bo našel. Morebiti obrekovanje? Pa
sej Bog ve njegovo nedolžnost. Morebiti smert? Pa sej
ga smert srečnega stori, ker ga pred božje obličje v
večno veselje pripelja. Nič, čisto nič ne zamore božjih
prijatlov strašiti. Oni v Boga mislijo, in so veseli. Za¬
torej rečem: Blagor vam pobožne duše, ktere s čisto
vestjo po svetu hodite in z milim očesam proti nebesom
se ozirate, vi ste se prave palice oprijele, ktera vam
nikoli iz rok padla ne bo; ve ste se pravemu prijatlu
na persi naslonile, kteri vas nikdar od sebe pahnil ne
bo; ve ste tolažnika našle, kteri vas nikakor zapustil ne
bo. Le zvesto se ga deržite; on je povsod pri vas, in
z vami večno ostane..

Tako tedaj je spričano, da spomin v božjo povsod-
pričujočnost 1. grešnika v njegovem malopridnem življenji
pretrese, ter ga k poboljšanju nakloni; 2. človeka pred
prihodnjimi grehi obvarje; in 3. pravične v pozemeljskih
bolečinah in težavah tolaži. Oh sveta nebeška resnica,
kako mila si pač ti človeškemu sercu!

Predragi kristjani! Ko je nekdej stari Tobija menil,
da se mu zadnja ura bliža in bi vtegnil kmalo v Gospodu
zaspati, pokliče svojega sina predse, ga milo nagovori,
ga njegovih dolžnost še enkrat opomni, ga pred grehom
ljubeznjivo svari, ga serčno poduči, da, ako se bo Boga
bal, vsega greha se varoval in dobro delal, si bo velik
zaklad spravil, in mu zlato pravilo življenja živo v serce
zasadi, ker reče: „Moj sin! vse dni svojega življenja
Boga pred očmi imej .“ Tob. 4, 6. — S temi besedami
tudi jaz dans pred vami zadnjikrat stojim. Veliko zve-

22 *

340

ličavnih naukov je sveti Duh vam skoz moje slabe usta
razkladal. Bog mi je priča, da nisim nobene resnice,
ktero mi je sveti evangeli na jezik položil, vam zamolčal;
in tudi sami veste, da nikdar nisim opustil gerde napake
svariti. Jaz sim bil med vami gospodova trobenta, ki je
iz tega presvetega mesta keršansko ljubezen in božji mir
oznanovaia; sim bil vaš angel varh, ki sim pred grehom
vas opominjal in pred hudobnim zalezovanjem dušnih
sovražnikov vas branil; sim bil duhoven vodnik, ki
sim vam po svetih čednoslih' pravo pot do nebeškega
prestola kazal; sim bil pa tudi Gospodov svaritelj, ki sim
grešnike hudo bičal in s peklenskimi mukami jim ostro
žugal. Zatorej imam serčni zaup, da sim svojo dolžnost
pri vas spolnil, in da me pred sodnikom nihče zmed vas
tožiti ne bo mogel. Sadaj vam še zadnje pravilo za vašo
pozemeljsko življenje dam, ker rečem: Vse dni svojega
življenja Boga pred očmi imejte.

Preserčni otročiči! Vi ste bili vselej moje naj veči
veselje, in svest si rečem, da tudi vi ste mene ljubili;
zatorej nikoli ne pozabite po meni* vam danih naukov.
Ljubite svoje stariše, skažite jim pravo pokoršino ; bo¬
dite radi v cerkev in šolo, spodobno se ondi zaderžite,
in svetega nauka se pridno učite; spoštujte svoje učite¬
lje; greha se varite; radi in pobožno molite; svojemu
angelu varhu se zvesto izročujte in vse dni svojega
življenja Boga pred očmi imejte.

Ljubeznjivi fantje in drage deklice! Vem, da ste
večkrat mislili in govorili, kakor da bi jaz vam bil pre¬
oster svarivec. Pa ni bilo tako. To je le popačeno
nagnjenje , ktere v mladem telesu bolj ognjeno gospoduje,
ne pa vaše duhoVbo občutje govorilo. Ako ravno se je
vaša mladost zoper 'moje svarilo hrupinila, na tihem ste
mi vendar prav dajali; in sim prepričan, da vaše serca
so me ljubile, kakor tudi jaz vas vse kakor brate in
sestre ljubim; zatorej ne pozabite mojih naukov. Bodite
ponižni, ponižnost je podlaga vsega dobrega; bodite po¬
korni svojim predpostavljenim, to vam iz nebeških višav

341

blagoslov prinese; ne zapeljujte eden druzega, ne pečajte
se veliko s svetom, kdor zapeljuje in za svetom derja
bo vekomaj preklet; krotite sami sebe in s svetimi čed¬
nostmi se venčajte; varite se greha, on vam časno in
večno srečo podje; bodite pogostama presvete zakramente
prejemat, molite neprenehljivo in vse dni svojega življe¬
nja Boga pred očmi imejte.

Keršanski stariši, očetje in matere! Na vaših ra-
menah težke dolžnosti slone. Blagor in gorje celih družin
v svojih rokah imate. To sim vam večkrat pravil, in sim
vas zagotovljal, da po vestnem ali nezvestnem dover-
šenji pri svetem zakonu prevzetih dolžnost sojeni bodete;
to terdim tudi dans. Zatorej, ljubi moji prijatli in pri—
jatlice, bodite pravi očetje in skerbne matere, vodite
svoje družine po pravi poti, redite otroke v božjim stra¬
hu, in sami jim z lepim izgledom naprej svetite. Gnade,
ktero ste pri svetem zakonu prejeli, nikar ne zametujte,
marveč vedno jo oživljajte. V vaših hišah se nima nik¬
dar slaba beseda slišati, svete pesmi naj se po njih
glase, in zjutranja in večerna molitev naj se vselej oprav¬
lja. Živite pravično in vse dni svojega življenja Boga
pred očmi imejte.

Vsi ljubi kristjani! bogati in ubogi, mladi in stari!
vsaki čas Tivalite Boga, in prosite ga, da bi vaše poti
vižal; v njem vse svoje naprejvzetje storite. Glejte, da
kadaj v greh ne privolite in da božjih zapoved nikdar
v nemar ne pustite. In ker zaupati smem, da nekterim
med vami je po božji milosti takšna gnada došla, da so
od nekej časa sem se z večji gorečnostjo pobožnosti po¬
prijeli, in še vsaki dan se v sveti ljubezni okoli Jezusa
družijo, ter na njegovo desno stran glave naslanjajo in
iz svete rane v zvestnem prejemanji presvetih zakramen¬
tov posvečujočo gnado pogostama pijejo, te jaz dans milo
zaprosim: Blage duše ! Jezusove drage neveste! ne ope¬
šajte, in v času skušnjav nikarte od Jezusovega križa
odstopiti, sej dobro veste, kaj Jezus pravi, da „le kdor
do konca stanoviten ostane , bo zveličan Mat. 10; 22.,

342

zatorej le serčno v svetem življenji po poti keršanske
pravice napredujte, zmerej si dražji vence iz svetih
čednost spletajte, in vse dni svojega življenja Boga pred
očmi imejte.

Priserčni bratje in ljubeznjive sestre! Iz globočine
svojega serca se vam za vse dobrote, s kterimi ste me
obilno obdarovali, lepo zahvalim. In ako se bi kolikdaj
naklučilo bilo, da bi jaz proti svoji volji kakšnega zmed
vas razžalil bil, v Jezusovem imenu ga za zamero pro¬
sim. In ako bi se bilo žalostno prigodilo, da bi meni tu
ali tam kakšina žal beseda iz ust vtekla bila, nad ktero
bi se bil eden ali drugi spodtakniti utegnil, jaz jo rad
prekličem, in vse skupej zaprosim: Ljubite svoje duhovne
pastirje vselej, in ker so tudi oni človeškim slabostim
podverženi, molite za nje. Odpustimo si eden drugemu
svoje dolge, da bo nebeški Oče nam naše grehe odpustil;
in molimo eden za druzega, da bomo zveličani. Tako
nam sveta resnica govori.

K tebi se obernem , o križani Jezus! in pred tvojo
britko martro pokleknem, ter te ponižno zaprosim: Ohrani
to ljudstvo, ktero si s svojo rešnjo kervjo drago odkupil,
pred vsem dušnim in telesnim zlegom. Bodi ti s svojim
nebeškim Očetom in s svetim Duhom vred njegov Bog
in blagoslovi ga vekomaj. — Marija Devica! bodi ti vselej
mila mati teh kristjanov, in oni naj bodo tvoji pokorni
otroci. — Sveti Andrej, sveti Peter in sveti Pavel! bo¬
dite jim zvesti varhi, in donašajte jim vselej od nebeš¬
kega prestola obilno pomoči, naj bi se v pozemeljskem
teku stanovitno vojskovali in si vsi nebeško diko zaslu¬
žili. — Z Bogom. Ročinci! Ce ne popred, se bomo pa
spet vidili pred občnim sodnikom v Jožefatovi dolini.

Z Bogom. —

K. s m ^ 1 @»

Stran.

1. Službo nastopiven ogovor.

Od braternega podučenja in posvarjenja. 3

2. V god neomadežvaniga spočetja Marije Device.

Marija, naša vojvodinja pri rojstvu in smerti ....  14

3. V god Jezusovega rojstva.

Premisliki pri Jezusovih jaslih.23

4. God svetega Stefana.

Trojna krepost pervega mučenca.34

5. V novega leta dan.

Novo leto — novo življenje.45

6. Praznik svetih treh kraljev.

Perva Jezusu doprinešena daritev .. 56

7. V praznik presvetega imena ,, ; Jezus. a

Jezus in grešnik.66

8. V svečnico.

Jezusova ponižnost in Mariina pokoršina.78

9. V god svetega Jožefa.

Sv. Jožef — živ izgled mladenčem in očetam ....  89

10. V god oznanjenja Marija Device.

Marija Devica — zlato ogleda'lo za deklice in matere 101

11. Velik petik.

Terpljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa.114

12. Velikonočni pondelik.

Gospod Bog grešnike prav mnogoverstno k pokori kliče 131

13. V dan svetega Marka evangelista.

Priprošnje svetnikov veliko premorejo, prav se jim mo¬
ramo priporočiti . -.  143

14. Križev pondelik.

Česa moramo Boga prositi?

151

Stran.

15. Križev torek.

Kako moramo Boga prositi?.: . 161

16. Križeva sreda.

Zakaj Gospod Bog naših prošenj vselej ne usliši? . . 170

17. God Kristusovega vnebohoda.

Sv. katoliška vera nas po dobrih delih k Jezusu v ne¬
besa pelje.179

18. Binkoštni pondelik.

Človeška duša.190

19. Spomin presv. Rešnjega Telesa.

Ogovor pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom . . 202

20. Praznik svetih aposteljnov Petra in Pavla.

Greh in pokora v izgledih.213

21. V dan svete Ane, matere Marije Device.

Sv. Ana je za Marijo naj večji svetnica.225

22. God vnebovzetja Marije Device.

Marija naša pomočnica in besednica.237

23. God rojstva Marije Device.

Marija naša kraljica.249

24. V praznik svetega imena „ M arija/'.

Marija naše pribežališe.260

25. Angeljska nedelja.

Angel varh — naš pravi prijatel.272

26. Roženkranska nedelja.

Moč svetega Roženkranca . .   281

27. Obletnica posvečenja vsih cerkev.

Hiša pobožne družine je božji veži podobna.290

28. V dan vsih svetnikov.

Od veselja svetnikov v nebesih.300

29. V dan vsih vernih duš.

Od žalosti vernih duš v vicah .........  310

30. V praznik občne zahvale.

Od človekove nehvaležnosti do Boga.321

31. Posloviven ogovor.

Od božje pričujočnosti.. . , . 331

taiiT ■*’—-

»#

»

I