Leto XV.t st. 13 V organizaciji Jo mol, kolikor mofl — toliko pravico. > A/ •> • Aum ■■ ' fe fS rft Uredništvo in uprava: Ljubljana, Gradiiče Stev. 2 GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE. Izhafa 10. in 25. dne v mesecu. Stane posamezna številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod po 1.— Din, Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti irankira-nl in podpisani ter opremljeni z Štampiljko dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poitnine proste. Kongres avstrijskih strokovnih organizacij. Na Dunaju se je vršil od 18. do 23, junija kongres avstrijskih strokovnih organizacij. Navzočih je 'bilo nad 500 delegatov, ki so zastopali okoli 780.000 članov. Kot gostje so bili zastopniki nemških, inozemskih, švedskih, čehoslovaških, jugoslovanskih in madžarskih strokovnih organizacij, Z zaključkom leta 1927 je štelo vseh 51 strokovnih zvez v Avstriji okroglo 756.000 članov,, katero število je pa letos zopet znatno naraslo. Najmočnejše so organizacije kovinarjev (119.037 članov), železničarjev (88.489), stavbenih delavcev (59.856), javnih nameščencev (49.380). Dohodki strokovnih organizacij so znašali leta 1927 okoli 179 milijonov dinarjev. Gotovina organizacije pa je narasla koncem leta 1927 na 185 milijonov dinarjev. Organizacije izdajajo 53 strokovnih listov v skupni nakladi 860.100 izvodih. Dnevni red kongresa je že davno pred kongresom strokovno časopisje temeljito obravnavalo, tako da je kongres potekel ob povsem mirnih in stvarnih debatah nekako manife-stančno. Kot prvo točko je kongres -obravnaval vprašanje reforme Strokovne komisije. V časih preganjanja organizacij je ibila na mestu prosto sestavljena Strokovna komisija, 'ki je imela bolj vzgojen pomen in ko centralistične organizacije še niso imele pravega poleta. Danes pa, ko so se strokovne organizacije razvile, postale močne, je potrebno, da postanejo te organizacije enota, eno telo, da s tem okrepe in utrdijo svojo moč. Ta novi forum namesto dosedanje Strokovne komisije postane po sklepu kongresa »Zveza svobodnih strokovnih organizacij Avstrije«. Glede izgraditve organizacij po industrijskih panogah je sprejel kongres načelo, po katerem deli delavstvo in 16 industrijskih panog. V Avstriji imajo strokovne organizacije danes še 51 zvez, kar pomeni absolutno preveliko razcepljenost strok, ker bi bile sorodne lahko organizirane v eni zvezi. Odločno pa je izjavil kongres, da sklep ni presija na organizacije, ampak le pot, po kateri se bodo, če mogoče, že v enem letu strokovne organizacije stapljale v predvidene zveze, ki 'odgovarjajo skupnim interesom sorodnih strok. Poseben referat je podal na kongresu s. O. Bauer o gospodarskem in socijalnem položaju v Avstriji, o katerem bomo še izpregovorili, če nam bo dopuščal prostor. Ena najvažnejših točk dnevnega reda je bila nazprava o racionalizaciji produkcije, (ki se zlasti tiče bolj razvitih držav, kakor tudi vprašanje zaposlenosti žene v pridobitnem poslu. Kongres pozdravlja racionalizacijo produkcije, toda racionalizacija, ki pomeni pocenitev (produkcijskih stroškov zaradi tehnične izpopolnitve ali mehanizacije produkcije, mora služiti tudi delavstvu s tem, da se izboljšajo plače in skrajša delovni čas, ker pomeni vsaka racionalizacija u-trudljivejšo ali duhomornejšo izrabo delovne sile ter z ozirom nit zdravstvene razmere delavstva in nezaposlenost, ki ji sledi. Za ženo, ki je zaposlena v pridobitnem poslu, zahteva kongres popolno enakopravnost z moškim. Žena mora postati sovrstnica in sobojev-nica moža. Izbruh istavke steklarjev v Sloveniji in celi Jugoslaviji. Steklarji stavkajo v Zagorju, Hrastniku, Straii, v Križah in v Paražinu. Stavka kovinarjev v Kamniku ka2e kapitalistom, da se delavstvo ne da zasužnjiti. Kovinarji v Osijeku so v mezdnem gibanju. Vse organizirano delavstvo Slovenije in Jugoslavije solidarizira s stavkajočimi. Naj živi razredni boji V Lescah je mezdno gibanje kovinarjev koniano. Podpisana je kolektivna pogodba. Ne potujte v U2lce. Tam je mezdno gibanje delavcev tovarne oroija. Poleg zastopnikov strokovnih organizacij sta pozdravila kongres dunajski župan s. Karl Seitz in v imenu gospodarskih organizacij s. dr, Karl Kenner, ki ju je kongres najodličneje pozdravil. Avstrijski kongres strokovnih organizacij je enodušno manifestiral solidarnost delavskega razreda. Globoko tiči v srcu avstrijskemu proletari-ja-tu zavest, da mora hoditi celotni delavski pokret eno pot, ne da bi ga k temu vezali sklepi ali dogovori, ker je prepojen z mislijo, da je delavski razred eden in da ima tudi en interes, izboljšati svoj socijalni položaj, utrditi svojo moč in hoditi do cilja. Na že strokovne organizacije je zastopal na kongresu s. Bogdan Krekič. Važnejše resolucije kongresa še objavimo. Živele enotne strokovne organizacije I (Odgovor kritiki »kovinarja« v »Enotnosti«.) Ljubljani. Strokovna komisija ga ni odstavila, ker nima niti te pravice, temveč njegova centrala, ki je videla, da mu vsak mesec izplača veliko plačo, da pa za to plačo malo napravi, ker ni mogel v dveh letih organizacije dvigniti vsaj do 1000 članov. Če pa misli, da se mu je zgodila krivica, naj se pritoži na svojo' centralo in občni zbor zveze. 2. Tome je bil tajnik živilskih delavcev. Ko sq stavkali v Ljubljani pekovski pomočniki, se je mudil v Nemčiji in ga je iz ogorčenja hotel odbor odstaviti. S. Uratnik (socijalist) se je pa zavzel za Tometa, da je še dolgo po stavki ostal tajnik. Le ko sredstva (članarina) niso več dopuščala (organizacije ni mogel dvigniti ali ni znal dvigniti, da bi bila močnejša), mu je odbor moral odpovedati plačano tajništvo. Sedaj vrši tajnik Pretnar vsa dela v svojih prostih urah brezplačno. Mislimo, da je s tem tudi takozvani birokratizem1, proti kateremu so bili tudi vedno dekalisti, zmanjšan. Da pri tem pojem proletarske demokracije nima nič skupnega, razume vsak. Sedaj se Tome pogaja pri socialistih za neko sliižbo. 3. Berdajs je prostovoljno prenehal biti pisarniški uradnik Strokovne komisije in ima službo pri konzumnem društvu. Strokovna komisija ni niti v enem slučaju vplivala na življensko izpre-membo omenjene trojice. O tem je odločalo članstvo prizadetih organizacij, ki je reklo, da se da voditi dotične zveze brez plačanih tajnikov. In v resnici napredujeta danes i živilska zveza i ORS (Splošna Delavska Zveza.) Da strankarska pripadnost tu ne igra nobene vloge, se iie izplača dokazovati in tratiti prostora. Clan- Strokovma komisija od svojega zadnjega kongresa vidno napreduje: pri volitvah obratnih zaupnikov so bili povsod večinoma izvoljeni zaupniki, ki pripadajo njej priključenim zvezam. Članstvo je od kongresa februarja 1928 naraslo čez 1000 (en tisoč). Strankarskega boja med socjja-listi in dekalisti v organizacijah ni. »Delavec« je strokovno urejevan. Kako to, da je vzpričo vsega tega v zadnji in predzadnji »Enotnosti« pod naslovom »Še o Strokovni komisiji za Slovenijo« izšlo toliko neosno-vanih in prav z ničim dokazanih napadov ma ta naš najvišji strokovni forum? V dobro »Enotnosti« moramo reči, da tega niso napisali oficijelno dekalisti, temveč drugi ljudje, ki se love med dekalizimom in socializmom, Članek je sicer podpisal »kovinar«, toda ta kovinar je v resnici čisto drugega poklica. In ti, ki take članke pišejo, imajo samo namen svoje osebne bolečine iznesti in pod pretvezo kričati o »razsulu« Strokov, komisije, da skrijejo svoj trud organizacijam škodovati. Samo — delavstvo jih pozna in Strokovna komisija bo stala trdno, kakor stoji sedaj. Ti »poročevalci« delavske javnosti danes niso več »strokovni tajniki« in v svojem užaljenem tajnikovanju ob bistrih valovih Save hočejo kaliti vode. Mi smo hoteli preiti preko vsega; ker pa le ne dajo miru, moramo odkrito spregovoriti, da bo naše delavstvo vedelo, za kaj gre. 1. Makuc je bil tajnik ORS-a. Pod njegovim tajnikovanjem je dolgoval ORS Strokovni komisiji od1 decembra 1927 kvotto in »Delavcu« 7000 dinarjev naročnine. Razen steklarjev so vse podružnice pod njim hirale. To je pokazala zadnja konferenca v stvo to ve in vidi, kdor pa ni organiziran, pa naj ne govori — razen če mu je glavni cilj, delati zmedo in rušiti organizacije. Tedaj se 'bomo pa že pogovorili temeljito. Na zlobne in lažnjive izpade »kovinarja« ne bomo niti odgovarjali, ker jedro stvari je v tem. Da ne bo »kovinar« (ki pa seve ni kovinar, nego se je skril za to besedo) drugim očital laži, bo imel itak priliko pred sodiščem dokazati, kdo je »buržujski a-gent itd.« Ker človek, ki je svoj čas pljuval po komunistih, ker so ga razjezili, sedaj bi pa rad po strokovnih organizacijah, ne pomeni nič. Vse dekalistične delavce pa opozarjamo, naj se ne dajo zapeljati po nobenih provokatorskih • poročilih in lažeh, O Makucu in Tometu, ki jih ta »kovinar« tako zagovarja in poveličuje, pa povemo toliko, da ne pripadata niti nacijonalistični niti komunistični stranki niti skupini »Zedinjenje« niti Bemotovcem, Strokovne organizacije so za vse delavce bodisi socijaliste ali dekali-ste, kristjane ali mohamedane, za vse delavce, ki priznavajo razredni boj in so pripravljeni boriti se za boljšo bodočnost delavskega razreda. Za osebne spore pa strokovne organizacije niso. Živele enotne strokovne organizacije! Proč z razdirači! Pripis: Da se naredi konec lažnpvim kritikam, povemo sodrugom pri »Enotnosti« to-le: V eni •prihodnjih Številk bomo pokazali vsemu delavstvu, kako razni dekalisti razumevajo razredni boj. Imenovali bomo dotič-nike z imeni in konkretne slučaje, da se bo videlo, kakšni »revolucijonarci« se skrivajo pod imenom dekalistov. Tako bomo stvar v delavskih vrstah in to pred vsem v dekalističnih res »razčiščevali« in povdar-jamo, ne samo s frazami, ki so poceni, nego s konkretnimi slučaji. Naj izve delavstvo, da mnogi nosilci zastave »revolucionarnega marksizma« s tem saano lažejo' o svoji razredni zavesti in to vsem, najbolj pa pravim dekalistom. Anketa glede doloib in oblike odpiranja in zapiranja obratov. ' Anketa glede 'določb in oblike k uredbi o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratovalnic. Dne 3. julija t. 1. se je vršila pri velikem županu v Ljubljani anketa o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratovališč. Delavskih zastopnikov je bilo 15 in to od Zveze privatnih nameščencev iz Ljubljane, Celja, Čakovca, Medstrokovni odbor Maribor, Splošna komisija, Zveza živilcev, Strokovna komisija, Delavska zbornica Ljubljana in Zagreb, in od saveza grafi-čarjev Ljubljana. Kapitalističnih zastopnikov je bilo 16, tajnik gremija trgovcev, za zvezo obrtnih zadrug, za mesarje, za gostilniško obrt in drugi. Anketa je bila zelo živahna in pri gotovih točkah celo ostra. Predloge, ki jiti je Delavska zbornica za Slovenijo predložila — ti predlogi so bili sestavljeni na posebni delavski anketi, ki se je vršila v Delavski zbornici in so bile udeležene vse strokovne organizacije — so sicer priznavali za potrebne, vendar so razmere baje take, da jih delodajalec ne more sprejeti. Posebno za nedeljski počitek v trgovinah na deželi in v mestih pod 10.000 prebivalci nikakor niso mogli pristati. Delegat Delavske zbornice v Zagrebu je obrazložil, da so se vršile ankete v Bosni, Sremu, Vojvodini, Slavoniji in povsod so bili delodajalci za nedeljski počitek. Samo trgovska zbornica v Zagrebu ne, ker nelepa konkurenca iz Slovenije ogroža trgovce v zagrebški oblasti, ker Slovenci nočejo nedeljskega počitka. In je pristavil, da bi kulturni nivo že moral siliti, da se določi nedeljski počitek tudi za deželo in s tem seve zapor trgovin. Glede nočnega dela se je razvnela ostra debata, kjer je tajnik živilcev s. Pretnar konkretno dokazoval, da je v pekarski obrti nočno delo nepotrebno, ker sta to dokazali dve komisiji, ko je leta 1921., 1922. in 1923. bilo ukinjeno nočno delo. Nočno delo silno škoduje. »DELAVEC« —r i m ■ Ko se je oglasil pekovski mojster in | rekel, saj po dnevi spi, so mu -tudi nekateri drugi zastopniki delodajalcev rekli, da je spanje po dnevi za nič in se ne da primerjati z nočnim spanjem. Po tem pekovski vajenec začne delati recimo s 14 leti in dela vedno po noči, mora delati po noči, ker je nočno delo in dela kot pomočnik do smrti po noči, po dnevi pa spi, tako da solnca sploh ne vidi. Vse to vpliva na organizem in zato so tuberkulozni. Ali je to dovoljeno, da tuberkulozne osebe izgotav-ljajo kruh in ga občinstvo kuduje in se okuža? Vse to ni nič pomagalo, ker dobiček le več kakor tuberkulozna nevarnost. Zastopnik pekov je bil za to, da se začne delo ob eni uri ponoči. Da je v Ljubljani poleg 104 pekovskih pomočnikov 95 vajencev, torej mladoletnih, ki nočnega dela ne smejo delati, vsaj po zakonu ne, ni pomagalo. Sicer si je zastopnik velikega župana pridržal svoje mnenje, vendar bo to mnenje ostalo pri volji pekovskih mojstrov. Tukaj bo treba orga- nizaciji posvetiti svoje moči in Inšpekcijo dela pritegniti, da se vsak prestopek, ki bi ga kak mojster učinil in zaposloval vajenca ponoči, kaznuje. Tako bomo nočno delo odpravili. Zanimive so bile izjave tega ali onega kapitalista. Tako je nek trgovski zastopnik rekel, da mora biti lOurnik, ker je tak čas, da primanjkuje osobja. Ta izjava je vzbudila veliko smeha pri'vseh. Glede brivcev pa je značilno to, da v Sloveniji nimajo svoje organizacije. lOurno delo za brivce ni veliko, to je lahko delo in mnogo sede in berejo romane. Ko so delavski zastopniki proti taki trditvi protestirali in zahtevali Surnik, Je rekel zastopnik trgbvske in obrtne zbornice, da je mariborski pomočniški zbor sam predlagal lOurnik. To je presenetilo vse. S. Jamnik, tajnik Zveze privatnih nameščencev, je odločno povedal, da treba razločevati med strokovno organizacijo brivskih pomočnikov in pomočniškim zborom. Pomočniški zbor je samo firma. Takih tipov, ki delajo v svojo škodo in zagovarjajo voljo delodajalcev, se vedno da najti in kupiti, zato take izjave nimajo nobene vrednosti. Pomočniški zbor brivcev je pa z obrtnim redom podpisana organizacija, torej ni svobodna strokovna, nego rieke vrste sedanjih fašističnih sindikatov, ki so predpisani. Anketa je trajala do opoldne. Vsi, ki so bili navzoči iz delavstva, so videli in spoznali, da se s kapitalisti ne da govoriti in se pogajati. To bo pokazala konkretna uredba, ko bo izšla. Zato ‘ pa treba samo strokovne organizacije, razredne strokovne organizacije, da se kapitalista prisili pristati na to, kar zahteva delavstvo. Tudi sedaj v tem slučaju bo treba povsod kolektivne pogodbe. V njih določen delavni čas, Surnik, pa magarl uredba dovoljuje lOurnik. Ce bo močna organizacija, bo veljal Surnik. Za vsak prestopek kapitalista je treba pozvati Inšpekcijo dela. Mi moramo te ustanove, ki obstoje in so po zakonu o zaščiti delavcev za to tu, da ta za- Prava naša domača. Vamjamli pristnost in jakost ! kon izvršujejo, prisiliti, da vrše svoje dolžnosti. Organizacija je vse. Kdor tega ne čuti in še tega ni spbznal, je samo meso, ki se giblje, a ničesar ne misli in ničesar ne čuti. Tudi lakote in uboštva ne. * Dne 9. t. m. se je vršila enaka anketa v Celju, ki jo Je sklical veliki župan mariborske oblasti. O tej anketi bomo poročali prihodnjič. ..i i «i Scjgza Sdgj STROKOVNI VESTNIK- KOVINARJI. Situacijsko porotilo stavke delavcev v podjetju „fltan“ >/•5 }rv ' v Kamniku. rf f} ? ' Sreda, 20. junij: Podjetje skuša stavkajoče profesioriiste nadomestiti s špecerijskimi komiji. Delo je nastopil tudi Smolnikar Janez, bivši orožnik, po poklicu sedlar ter ima tudi izvrstno kvalifikacijo za kovinarja In je upati, da bo sčasoma sposoben za »Taušendkiinstlerja«. Stavkajočim profesionistom pa nudijo taki pojavi mnogo zabave, kar jim nadomešča izdatke za kino. Četrtek« 21. junij: Nekateri absolventi so po končani šolski dobi prišli, da polože v tovarni »Titan« štrajkbreherske izpite. Vsako Jutro in zvečer jih spremlja mojster. Podjetje je pred tovarno nabilo plakat, kjer išče stanovanja in hrano za kitajske kulije, kateri so se telegrafično prijavili. Plakat je tu, stanovanj ni, košte pa štrajkbreher-jem nikdo ne da. Petek, 22. junij: Pri vsakem vlaku stoji Mejačev Gustl, ki dopotujoče štrajkbreherje »mit Vorsicht« sortira. Stavkovne straže mu jih pa prefrigano polove. (Es vverden alle paketiert und als Muster ohne Wert zuriick expediert.) Špedicija funkcijonira sijajno. Sobota, 23. junij: Dopoldne izplačevanje podpor. Uprava podjetja se brani izstavljati bolniške liste. Gospod inženir zahteva od vsakega delavsko knjižico, s čimer hoče doseči, da bi zdravnika potrebni otroci ne dobili pravočasno zdravniške pomoči. Uspelo je pregovoriti stroj, oblikovalca Pirca, ki ima ženo na porodu in je potreboval bolniški list, ki se mu ga je odklonilo, dokler ne prinese delavske knjižice. Ko se je uklonil v strahu za svojo ženo in odšel po delavsko knjižico na občino, je bil v Isti protizakonit znak nad obratno štampiljko (pol 8. url zjutraj!), s katerim znakom so vsi stavkajoči označeni. (O tem bomo še govorili.) Ljubljanski pekovski pomočniki so poslali stavkajočim 60 kg sveže pečenega kruha. Nedelja, 24. junij: Sklicani strokovni shod ponovno prepovedan. Zvečer se raznese po Kamniku vest, da mislijo stavkajoči drugi dan šiloma napasti podjetje. — Peter Rupar in Obermeister Weber se opolnoči na cesti prepirata v pijanem stanju, koga od stavkajočih bosta sprejela nazaj v službo. Zmagal je Rupar; vse kar je g. Weber predlagal, je novi Obermeister Rupar odklonil, in tako se zna zgoditi, da bo jež lisico spodrinil. Videti je bilo, da se fant od fare ni zastonj na balin ostrigel; če dosedaj ni šlo vse po sreči, je bilo krivo to, da ni mož lufta dobil. Pondeljek, 25. junij: Pomnožene orožniške patrulje so zasedle tovarno. Zaspani stavkajoči profesionisti pa opazujejo to oo- četje ter se eden drugega vprašujejo, kaj je vzrok, da uprava podjetja vidi povsod strahove. Mnenja so bili, da bi jim za even-tuelni naskok morali orožniki posoditi karabinke, ker s figo se ne ustvarjajo revolucije in se tudi šturmati ne more. — Pričakovani štrajkbreherji niso ne z dopoldanskim in ne s popoldanskim vlakom prišli. — Ob 8. uri zvečer je bilo na celi fronti mirno. Red in mir v hiši. Lintvern je potolažen. Zaklel se je, da bo odslej jedel samo grile. Tovarna ima še vse dimnike nepoškodovane. — Proti večeru začne nenavadno močno zvoniti v tovarni. To nenavadno zvonenje je zbegalo vse prebivalstvo v okolici tovarne, pa tudi pisarniško osobje z ravnateljem vred je preplašeno prihitelo na dvorišče. Vsi so domnevali, da se je začel dolgo pričakovani Šturm upornih profesionistov. Začudeni in osramočeni so se spogledovali, ko ni bilo za-željenega Šturma, pač pa so opazili na dvorišču, kako domfa stara avstrijska fregata, kateri so se vžgali plini preveč zaužitega alkohola. Torek, 26. junij: Štrajkbreherski agent Mejačev Gustl se začne posluževati novih metod. Uspe mu med krompirjem in žitom utihotapiti v podjetje znano ljubljansko špecijaliteto imenom Š u n c. Za ta izredno hraber čin in v znak priznanja bodo odslej naprej obiskavali njegovo gostilno na Grabnu samo delničarji akcijske družbe »Titan«. Sreda, 27. junij: Peter Rupar si najame v Skedoljah celo hišo v najem, katero hoče preurediti v Štrajkbreherski magacin. Da mu je mogoče si privoščiti pri plači 5.50 Din na uro, kar znaša tedensko 264 Din, tako udobnost ter pri tem imeti še ločeno .gospodinjstvo, ker njegova žena z dvema otrokoma živi na Jesenicah, si mora pač sam vsakdo še misliti, da vseeno niso bile zastonj usluge, ki jih je zadnje čase podjetju delal. Četrtek, 28. junij: Uprava podjetja sklene ter sporoči zaposlenim delavcem, da se na narodni praznik »Vidov dan« dela, pač pa se bo praznoval sv. Peter kot zaščitnik ključev, da bo več sreče, ker je naročil veliko, ali vse kar štrajkbreherji na-tede, jim je dosedaj sv. Peter pokvaril iz žalosti, ko njegove simbole izdelujejo špecerijski komiji. Petek, 29. luni]: Sv. Peter; vse hiti v cerkev, izprositi si milost od trdovratnega Petra, da naj vsaj malo od njegovega principa popusti, da bo mogoče vsaj najbolj sitne naročnike zadovoljiti s tem, da jim pod firmo »Špecerijske delikatese« pošljejo vzorce. Sobota, 30. junij: Kot štrajkbreherji so sprejeli delo trije absolventi strojno delo-vodske šole, tako da znaša skupno število teh absolviranih stavkokazov sedaj šest. Kot bodoči diplomirani »antreiberji« so primorani sedaj prestati štrajkbreherske iz- pite, ne zavedajoč se posledic, ki bodo iz tega nastale. Nedelja, 1. julij: Da se od strani današnjega režima izvaja le one zakone in naredbe, ki gredo v korist kapitalističnemu razredu, nam priča dejstvo, da je kamniškim delavcem bilo prepovedano obdržati že dvakrat prijavljena strokovna shoda, do-čim se je klerikalnemu društvu »Orel« pustilo nemoteno obdržati z velikim pompom napovedani pasji dan. Pondeljek, 2. julija: Kako trda da prede podjetju za dobre profesioniste, je dokaz to, da se je potrudil na kolodvor sam g. obratovodja ing. Brandl. Ali tudi on je imel smolo, ker so mu prefrigani tički že v Domžalah tri lastovke izvagonirali in poslali v tople Južne kraje. Mož je pa tudi odkrito povedal, da so stavkajoči imeli dosedaj med seboj ključavničarja Rems Fr., katerega je imenoval »Postentrager«, kar znači, da je bil ta r e v o 1 uc i j o n a r n i Rems špijon, ki Je med stavkajočimi špi-joniral v korist tovarne. Ko se ga je na sestanku za to prijelo, je mladi možiček menjal vse barve" ter drugi dan strahopetno odkuril v tovarno. Torek, 3. julija: Stavkajoči so radostno sprejeli vest, da so tudi njihovi tovariši v Osijeku v mezdnem gibanju. Tako se bodo borili ramo ob rami skupno proti skupnemu izkoriščevalcu; Faza boja se je sedaj spremenila, ker je borba kamniških kovinadev tildi borba osijeških kovinarjev. Sreda, 4. julija:' Delavska zbornica je tega dnč ponovno intervenirala, da pomiri obe boreči se stranki. Ali tudi to prizadevanje Delavske zbornice je bilo zaman. Vodstvo podjetja si je zadalo cilj, da morajo stavkajoči priti po kolenih .in brez glav v tovarno. Na ta odgoVor so sklenili stavkajoči svojo borbo še za eno oktavo poostriti. Razpoloženje je s tem sklepom med stavkajočimi še narastlo, ker vidijo, da so bili od strani podjetja izzvani. Kolektivna pogptffea. nanašajoča se na delovno in plačilno razmerje delavstva zaposlenega v »Tovarni verig d. d.« Lesce pri Bledu, sklenjena med upravo podjetja na eni in Savezom Metal-skih Ra cinik a Jugoslavije na drugi strani. Navzoči: v zastopstvu uprave podjetja »Tovarne verig d. d.« g. ravn. ing. Hieng; za Savez Metalskih Radnika Jugoslavije (SMRJ) g. Vinko Vraničar; za delavstvo: glavni zaupnik g. Alojz Stojan in zaupniki Dežman Anton, Soklič Karl in Soklič Fran-čiškj. Delavsko zbornico zastopa: g. Joie Kopač. Razprava se je vršila v .pisarni ravnateljstva podjetja »Tovarne verig ' Zdravje je zaklad delovnega ljudstva. Samo zdrav človek more redno delati in lepo živeti. In kdor more najti ugodno eksistenco in jo obdržati, je s tem zagotovil boljše življenje sebi in celi svoji družini. Zdrav človek vzdrži dolgo svojo delovno energijo in s tem delom ima zagotovljen dnevni kruh. Edino zdrav človek more imeti radost za življenje. Mi vendar ne spadamo med one, ki se zanašajo na blaženosti posmrtnega življenja. Nasprotno stremimo, da bi se že na tem svetu mogli veseliti sreče, da bi si že sedaj uredili kar najbolj mogoče mirno in lepo življenje. V naših enotah učimo tudi mladino, da bi spoznavala razliko med razvitim, silnim in od- pora zmožnim telesom zdravega moža ali žene, ter med slabim ali od enostranskega dela pokvarjenim in bolnim telesom. Pri telovadbi se svobodno gibamo. Kri se hitreje pretaka in celo naše telo se čisti. Slabo snov odvaja ali jo uničuje. Pri telovadbi hitreje in globokeje dihamo. Izdatneje deluje tudi srce, izdatneje tudi pljuča, ki se bolje čistijo. Ako ne telovadimo, telo predčasno gine, prsa se ožijo in celega življenja ne dočakamo. Telovadba pospešuje delovnost prebavnega organizma. Bistrijo se živci. S telovadbo krepimo mišičevje. Osvojujemo si silo, ki nam daje možnost boljšega zaslužka in s tem v zvezi udobnega življenja. V eksistenčnem boju postajamo vedno sil-nejši. Sila je pač kras človeka. S telovadbo se osvežimo in okrepimo po celodnevnem naporu v delavnicah, pridobivamo nove moči za delo, jasno misel1, kar naredi zopet dober upliv na značaj. TeleSna vaja Vzbuja vztrajnost in prisotnost duha, uči odkritosrčnost, odvaja boječnost in vzgaja trdne značaje. Telovadba v naših enotah uči disciplino, 'vzbuja v mladih ljudeh krasno lastnost — solidafnost. t Stara izkušnja pravi: v zdravem' telesu zdrav duh! Kaj izvira iz tega? S telovadbo se ne plemeni samo telo, ampak tudi duh. Telovadba rodi novega človeka, takega kakor si ga idejno predstavljamo. (Nadal|(lvanle cev. Varilci začetniki v III. kategorijo. Sukalke, varilke in delavke pri stiskalnih strojih spadajo v I. in JJL kategorijo žensk. ^Začetnice v III. kategorijo žensk. Delavke v za-vijalnici spadajo v II. kategorijo žensk. Delavke, ki ne delajo pri strojih, spadajo v III. kategorijo žensk. V. Sprejem in odpust delavcev. Sprejem in odpust delavcev vrši vodstvo tovarne po prev-darku, vendar bo isto v slučaju odpusta, povzročenega rada pomanjkanja dela, obvestilo preje zaupnike, ter sporazumno z istimi odločilo. VI. Razne ugodnosti, katere uživa delavstvo. Te že obstoječe ugodnosti in sicer prosta stanovanja, prosta kurjava, resp. nabava kuriva po lastni ceni tovarne, uporaba vrtov, itd. se zaveže tovarna v isti meri nadalje staviti delavstvu na razpolago. Odpoved pogodbe razreši tovarno od vsake dolžnosti teh ugodnosti resp. dajatev. VIII. Tovarniški red. Delavstvo se brezpogojno podvrže ob- 1 stoječemu tovarniškemu redu. IX. § 1154 b. § 1154 b se upošteva na podlagi posebnega dogovora. X. Veljavnost in odpoved pogodbe. Pogodba stopi v veljavo z dnem podpisa in je obojestransko odpovedljiva koncem vsakega meseca za mesec dni. Lesce, dne 5. junija 1928. Za »Tovarno verig d. d.«: Tov, verig d. d. v Lescah pri Bledu p. pa. Podpis nečitljiv. Za SMRJ: Sav. Metal. Radnika Jugoslavije, Oblastno tajništvo v Ljubljani, Vinko Vrankar, 1. r. Za Delavsko zbornico: Delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani, Jože Kopač, 1. r. Za delavstvo: zaupniki: Stojan Alojz, 1. r., Dežman Anton, 1. r., Soklič Fani, l.r., Soklič Karol, 1. r. Ta kolektivna pogodba je bila sprejeta od Tovarne verig v Lescah in od delavstva. Tako je Savez Metalskih Radnika — razredna organizacija — izpeljal mezdno gibanje. Pomnite sodrugi in vsi, ki še niste organizirani: Saimo, ker smo bili organizirani, smo izvedli in dosegli to. Kovinarji v Osijeku. Podjetja v Kamniku in Osijeku so last ene in iste financij-ske grupe. V Kamniku delavci že štrajkajo, a v Osiješki livarni se pripravljajo na stavko, ako podjetje ne ugodi zahtevam delav-stva. Kovinarji v celi državi so skrajno slabo plačani in brezobzirno izkoriščani po magnatih kovinarske industrije. Kovinarji, organizirani v razredni organizaciji, Savezu Metalskih Radnika Jugoslavije, bodo zlomili oholost kapitalistov. rudarji. Obvestilo rudarjem v revirjih Trboveljske družbe. Na podlagi vloge Zveze rudarjev Jugoslavije nia Delavsko zbornico je ista po načelniku in tajniku zbornice, dne 22. in 23. junija, intervenirala pri Trboveljski prem. družbi, centralnemu ravnateljstvu v Ljubljani, v zadevi odškodnine za izgubljene šibte v dnevih od 1. do 16. junija tl. v -smislu čl. 1155 v višini izgubljenih dnin. Družba na to ni hotela pristati, pač pa je obljubila, da je pripravljena odškodovati one delavce, 'kateri so izgubili v tem času zaslužek nad 3 dni in sicer za oženjene od 4. dne naprej Din 20 in za samce Din 15 dnevno in da bo na podlagi intervencije zbornice obvestila o tem svoje delavstvo v revirjih. Da za prve tri dni noče družba odškodovati rudarjev, utemeljuje to s tem, da se je že tudi prejšnje mesece praznovalo po 3 dni in se zato rudarje ni odškodovalo in sedaj v juniju se pa sploh ne bo več, zato tudi za te dni ne prizna odškodnine. Zastopnika Delavske zbornice sta vzela to poročilo kot informacijo na znanje, da pa končnoveljavno odločitev prepuščata rudarjem in njihovim organizacijam, da odločajo sami, ali so s tem zadovoljni ali ne. Zagorje, dne 23. jun. 1928. Melhijor Čobal, predsednik Delav, zbornice. Op. organizacije. Je pač tako, kadar podjetniSka organizacija odloča, v kateri so danes do 90 odstotkov tudi rudarji; do takrat se še bodo morali z miloščino zadovoljiti. Kadar pa bodo organiziram rudarji v svoji razredni organizaciji, takrat pa bodo smeli, ali da po našem povemo: znali zahtevati svoje pravice. Spor med lastniki premogovnikov in generalno direkcijo za promet končan. Dne 16. junija je razglasila Trboveljska družba v svojih revirjih, da se pričrie v vseh revirjih s polnim obratovanjem. Po meščanskem časopisju pa posnemamo, da je spor končan in da se je napravila pogodba med obema kontrahentoma za nabavo in plačilo premoga za dobo 10 mesecev. Izgleda, da je v tem boju zmagal tisti, ki je bil z vso odločnostjo za »durchhalten« in to so bili lastniki premogovnikov. Ja, »durchhalten« se je reklo od strani organiziranih premogovnih baronov. A objekt za vzdržati so pa bili zopet, kakor po navadi, samo rudarji in zopet rudarji. Gospodje so lahko »durchhaltali« pri polni mizi in visokih plačah. A nasprotno pa rudarji, ki so bili s svojimi družinami pognani v svoja zaduhla stanovanja, kakor jazbec čez zimo in brez vseh sredstev za preživljanje, so pa nekoliko drugače občutili ta »durchhalten«. Zalibog, kdor zna, zna; organiziran kapital zna in neorganizirani rudarji pa ne znajo. Gospodje jim sicer dajejo vzgjed od zgoraj, ali vprašanje je, če ga bodo rudarji razumeli od spodaj. Ne verjamemo, če bo ta pogodba držala 10 mesecev; pa če bo, je 10 mesecev kratka doba in igra se bo začela znova. Jako dobro bi bilo, če bi rudarji takrat bili v stanju vprašati premogovne barone, na čegavo kožo naj gre tisti »durchhalten«? O tem imajo neorganizirani rudarji sedaj za razmišljati. Vprašanje ustanovitve podpornega sklada za brezposelne rudarje. Že precej časa se razpravlja med rudarji za ustanovo podpornega fonda za brezposelne rudarje. Tako je načelstvo II. rud. skupine prišlo na zadnjem občnem zboru s konkretnim predlogom, katerega se je, kar se tiče prispevkov in dajatev, v spremenjeni obliki tudi sprejelo na hitro roko, brez da bi se predhodno vprašalo delavstvo o njegovem mnenju k temu predlogu. Naravno je, da je potem ta sklep občnega zbora II. rudarske skupine naletel pri delavstvu na hud odpor, kar je imelo za posledico, da se ta sklep danes v praksi ne izvaja. Ker pa je bilo načelstvo II. rud. skupine na podlagi tega nesoglasja primorano, da skliče ponovno izredni občni zbor, kateri je določen na 15. julija t. 1., je nujno potrebno, da se delavstvo predhodno o zadevi zainteresira, da zamorejo potem delegati II. rud. skupine na obč. zboru zavzeti pravilno stališče. Sedaj nastane vprašanje, ali je ustanovitev tega fonda res potrebna ali ne? Mislimo, da nikdo izmed prizadetega delavstva ne bo proti. Samo gre za vprašanje načina ureditve uprave, prispevkov in dajatev. V tem tiči bistvo celega vprašanja, Pri tem pa je treba nujno delati na tem, da se k prispevanju v prvi vrsti skuša sopritegniti podjetja in občine. Vendar z ozirom na razdnapa-nost delavskega gibanja bo to za enkrat težko, toda na stvari se popustiti ne sme. Drugič je treba za tem stremeti, da se sredstva vpora-bijo izključno za podporne namene brezposelnih in preganjanih zaupnikov. Tretjič višina prispevkov mora biti usmerjena tako, da ni preveč obremenilna že za itak premajhne delavske plač. Tozadevno smo mnenja, da bi se po spodaj navedenem predlogu dalo najti možnost ureditve tega za rudarje tako važnega vprašanja. Predlog k matematični bilanci Radarskega podpornega ionda. Pod II. rudarsko skupino pride v Sloveniji 10.798 članov. Ker pa to varira navzgor in navzdol, se naj vzame za podlago 10.000 članov, ki se dele po zaslužku približno tako-le: 35 odstot. z meseč, zaslužkom do Din 800 30 » » » » » 1,200 20 » .» » * » 1,500 10 » » » » » 2,000 5 » ■» » nad » 2.000 bi vplačali za podporni fond z zaslužkom do Din 800.— mesečno Din 2.50; od Dan 800.— do 1.200 Din 3.50; od 1.200.— do 1.500.— Din 5.—; od Din 1.500,— do 2.000.— Din 7.—; nad Din 2.000.— pa Din 10.—. To 'bi znašalo na prispevkih 3.500 članov meseč. D 8.750 letno D 105,000 3.000 » » » 10.500 » ■» 126.000 2.000 » -» » 10.000 » » 120.000 1.000 » » » 7.000 » » 84.000 500 » » » 5.000 » » 60.000 letno Din 495.000 Se vplača na člana povprečno na leto Din 49.50. Od 495.000 Din za brezposelne podpore lokal, odborom 70®/» Din 346.000 za central, upravo, posred. dela in delegacijsike stroške 30°/« Din 148.500 12.;• . Din 495.000 O pravilniku samem, kateri urejuje vsa tozadevna vprašanja glede podpor in drugih zadev, se bo pred občnim zborom na shodih razpravljalo. SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA. Oblastna konferenca »Splošne delavske Zveze (ORSJ) Jugoslavije.« V petek, 29. junija t. 1. se je vršila v Ljubljani oblastna konferenca »Splošne Delavske Zveze Jugoslavije«. Navzočih je bilo 19 delegatov iz vseh podružnic Slovenije, razen podružnice Moste, ki se konference iz nepojasnjenega razloga ni udeležila. Poleg tega je bil navzoč centralni tajniki s. Haramina in s. Bakar iz Zagreba, potem zastopnik Strokovne komisije. Konferenca je bila v svojih razpravah in slikanju položaja organizacije in delavstva na višku in reči moramo, da se tako točno, odločno in stvarno vrši malokatera konferenca, kakor se je ta. Delegati podružnic so podali s številkami podprto situacijo, kako je z gibanjem in kako delavstvo gleda na organizacijo. Dokazali so, da organizacija sedaj pridobiva na članih in da narašča. Delavstvo se je samo začelo zavedati, da brez organizacije ni pomoči. Vsak delegat je točno orisal, kakšne tovarne in podjetja so v pkolišu njegove podružnice, koliko je delavstva zaposlenega, in koliko je organiziranih ter koliko časa se dela in kje in kako se spoštuje Burnik. Pokazalo se je, da šteje sedaj organizacija 942 članov in da se dviga. Označili so se zavodi, kjer še ni organizacije in kjer se mora in se bo ustanovila. Glede oblastnega tajništva je konferenca debatirala in so bili vsi mnenja, da je tajništvo potrebno, samo tajnik mora biti sposoben organizator, ki bo znal organizirati in bo poznal metode organiziranja, ne pa samo govorenje in navduše-vanje, za katerim pa nič ni. Konfuzije v organizaciji so poguba organizacije. Tajnik ima delati po direktivah centrale in ne po svoje, kakor se njemu zazdi, ker le tedaj lahko organizacija predstavlja svojo moč, če se je ne koleba in ne ruši. Konferenca je apelirala na s. Jakomi-nija, da prevzame on tajništvo. S. Jakomini je to odklonil, da ne more, ker se ne čuti dovolj močnega, da bi lahko vršil te posle. Povdaril je bridko resnico, ki se dogaja dandanes, in to je, da je danes navada, da si članstvo izvoli tajnika in ko mu je to funkcijo zaupalo, ga sme psovati, zmerjati, dolžiti in sploh blatiti vsak, ako mu ne ustreže, ali če članu-delavcu kapitalist prizadene krivico, je kriv tajnik itd. Mesto, da bi članstvo stalo za tajnikom in ga povsod branilo, ker s tem brani auto-riteto organizacije, pusti, da ga sme vsak opljuvati. Konferenca je sicer priznala, da se dogajajo žalibog take stvari, vendar v »Splošni Delavski zvezi« tega ni in ne bo in s. Jakomini naj tajništvo prevzame. Ker se v tej točki še ni moglo konkretno sklepati, se je zadeva preložila ter bo o tem sklepala in uredila centrala O. R. S. J.-a, oblastni odbor Splošne delavske zveze, ki se je izvolil na konferenci in Strokovna komisija. Oblastni odbor se je izvolil in se tudi konstituiral, ter so sodrugi: Jančič iz podružnice Moste, predsednik, Smole iz podružnice Ljubljana, podpredsednik, Jakomini iz podružnice Ljubljana, sekcija usnjarskih delavcev, tajnik in blagajnik; odborniki sodrugi Zupan iz podružnice Kranj, Kellner iz podružnice Hrastnik, Dvoržak iz podružnice Maribor, Strnad iz podružnice Ruše; nadzorni odbor sodruga Kosmač iz podružnice Tržič in Primožič iz podružnice Celje. Kot zastopnik Splošne delavske zveze za Slovenijo v Strokovni komisiji je izvoljen s. Jakomini. Novoizvoljenemu oblastnemu odboru želimo mnogo uspeha, a članom kličemo: Krepite organizacijo in agitirajte, da bo močna ih silna. Stavka pri združenih jugoslovanskih glažutah. Kapital je začel na delavstvo pritiskati vedno huje in huje. S tem, da se vsled gospodarske krize v 'kapitalističnem gospodarstvu trustizirajo posamezna podjetja, hočejo znižati mezde. Taka koncentracija kapitala je namreč vzrok znižanja lastne produkcijske cene in vsled tega pritisk ha mezde. Tako so se tudi v Jugoslaviji sedaj združila vsa steklarska podjetja v ta-kozvano delniško družbo »Združene tovarne stekla«. > In steklarjem v Jugoslaviji se je zgodilo, da so jim napovedali znižanje mezd. Steklarji pa si tega niso pustili dopasti. Saj so njih mezde že itak skrajno nizke, sedaj jih hočejo še znižati? Kot poslednja tovarna se je namreč »združila« v trust steklarna v Paračinu v Srbiji. Tam so delavci plačani od »stotine« (Hundert-system) in so zaslužili povprečno 50 odstotkov več kakor v Sloveniji, kjer so1 plačani od »šoka« (Treibensystem). Ravnateljstvo -je sedaj hotelo uvesti v Paračinu tudi delo'od »šoka« Jn'slovenske plače. julija dopoldne, se je vršil v Delavskem do- mu shod lesnih delavcev. Nia. shodu je poročal s. Mihevc, ki je v svojem govoru pritlično to-le povedal: Ko smo imeli v Tržiču močno organizacijo lesnih delavcev, tedaj smo večkrat postopoma z draginjo in z Vašimi podjetniki plače zviša vali. Ko se je pa organizacija pričela zanemarjati, se je pričela tudi Vaša plača tajati, in danes stojite z Vašimi plačami tako mizerno, kakor še nikoli poprej. Glavni vzrok temu pa je to, ker ne znate gospodarsko gledati na svojo družino in obenem ne znate gospodarsko gledati nia Vaše podjetnike. Konjunktura Vaših lesnih podjetnikov že dolgo ni bila taka, na tem višku, kakor je ravno sedaj. Podjetniki znajo svojo konjunkturo izrabiti, le žalibog delavstvo pa ne. V markantnih besedah je s. Mihevc pozival lesne delavce, da prično zopet z agilnim delovanjem v svoji strokovni organizaciji. Pregled delavstva v lesni industriji in obrti Zaposlenost delavstva v lesni stroki Od teh je v Sloveniji. mojstrov ln vajencev v Sloveniji pri OUZD Mfl " Po ekspoziturah MOškl Ženske Skupaj Število obratov Mizarsk. mojstr. Mizarsk. vajene. Kolar. mojstr. Kolar. vajene. .n !§ •o e 05 Sodar. vajene. 1 Celje 847 61 908 131 77 143 22 29 5 7 2 Gor. Radgona 128 — 128 84 32 42 13 18 16 18 3 Jesenice 9?8 64 1042 166 37 72 10 14 1 1 4 Kamnik 506 87 593 98 41 78 12 15 — — 5 Kočevje 811 22 833 169 27 61 9 13 •— — 6 Konjice 660 56 716 140 28 40 11 17 3 8 7 Kranj 709 19 728 162 33 57 12 16 3 3 8 Krško 525 28 553 142 69 118 25 29 7 8 9 Ljubljana 1525 187 1712 277 136 334 27 40 10 16 10 Logatec 555 12 567 82 26 45 5 6 11 — 11 Maribor 847 29 876 276 62 119 29 42 17 12 Murska Sobota 333 — 333 155 102 152 14 17 13 15 13 Novomesto 1013 51 1064 165 50 76 20 28 5 6 14 Ptuj 276 8 284 130 56 85 30 44 10 19 15 Slovenjgradec 1137 31 1168 303 17 28 8 9 — — 16 Šoštanj 406 3 409 192 21 34 8 U — — 17 Tržič 283 32 315 35 7 15 1 2 — — 18 Zagorje 195 3 198 58 22 52 2 3 — — Skupno 11734 693 12427 2765 843 1551 258 353 84 118 Zdorai v tabeli navedene tri lesne zaposluj e 46 mizarskih mojstrov z stroke (mizarji, kolarji in sodarji) 2022 vajenci. Št, Vid nad Ljubljano imajo v celi Sloveniji 1185 mojstrov z 103 vajenci. ZAHVALA. Mizarjem ljubljanske podružnice lesnih delavcev, osobito pa mizarjem Produktivne zadruge na Glincah ter vsem ostalim, ki so spremili našega očeta na zadnji poti, se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo. Obenem Izrekamo najprisrčnejšo zahvalo tudi ljubljanski podružnici lesnih delavcev za nakazano nam podporo. Rodbina Darmastlja. ŽIVILCI. Prva seja akcijskega odbora za zedinjenje živilskih delavcev Jugoslavije v Zagrebu. V nedeljo, 10. junija se je v smislu sklepa plenarne seje ZZDJ v Ljubljani % dne 4. marca 1928 vršila v Zagrebu prva seja akcijskega odbora za zedinjenje živilskih delavcev, katero je sklical nezavisni savez živilcev v Zagrebu in katerega sta na isti zastopala ss. Kranjc in Mlinarič. Za ZŽDJ v Ljubljani ss. Slavko Pretnar iz Ljubljane in Stanko Premužak iz Maribora. Savez Zivežarskih Radnika-cit Jug. v Zagrebu nezavisni niso vabili. Zakaj ne, niso povedali. Dnevni red: zedinjenje živilskih delavcev in sklicanje kongresa za zedinjenje. Ss. Mlinarič in Kranjc sta govorila predvsem o težkem stanju živilskih delavcev, kar je krivo največ, da v tej težki situaciji živilski delavci stojijo izven organizacij, vrhu tega pa imamo še obstoječe organizacije cepljene in celo v medsebojnem boju. Povdarjala sta, da je stanje živilskih delavcev na jugu zelo slabo, a najslabši da je položaj istega v Sloveniji pod vodstvom U. R. S. S. J. S. Pretnar se strinja z izvajanji ss. Mlinariča in Kranjca o težkem položaju živ. del. in povdarja, da je za zboljšanje položaja živ. del. potrebno ujedinjenje vseh živilskih delavcev. Graja vodstvo obeh obstoječih savezov v Zagrebu, da ne moreta najti poti za skupno delovanje, kar daje sodrugom v Sloveniji nezaupanje do obeh. Dalje obsoja postopanje nezavisnih, ker niso kot sklicatelji seje akcijskega odbora na isto povabili tudi savez Zivežarskih Radnlka-ca v Zagrebu. Odločno pa zavrača trditev, da bi bil položaj živilskih delavcev v Sloveniji slabši od sodrugov na jugu in to pod vodstvom U. R. S. S. J. in dokaže nasprotno. Naglaša, da je za nas na ujedinjenju . težko delati, ker smo pač organizacijsko vezani na svoje forme kakor tudi nezavisni. Dalje imamo mi v Sloveniji enotne strokovne organizacije in v njih člane različnih političnih naziranj. Po daljši debati se sprejme sledeči sklep: Kongres za zedinjenje živilskih delavcev Jugoslavije se skliče v roku petih mesecev, na katerega morajo biti vabljeni vsi obstoječi savezi živilskih delavcev, a nezavisni savez mora preje dobiti od plenuma CRSOJ pismeno dovoljenje za par-cijelno ujedinjenje. Govorilo se je tudi o skupnih akcijah in medsebojni podpori. Radi nesporazuma pa se je to prepustilo obema centralama. Ta konferenca in povdarjanje zastopnika nezavisnih, da Je položaj za delavce najslabši zato, ker jih 'vodi URSSJ, dokazuje, da nezavisnim ni resno do ujedinie-nja. To mora iz tega spoznati vsak, kdor malo misli. Ker kako se je mogoče ujedi-niti, če psuješ na konferenci za ujedirtjenje tiste, s katerimi se misliš ujediniti. To je isto, kakor če bi koga povabil na kosilo, in ko bi sedli k mizi, bi pa pljunil v skledo. Kdo bo jedel? Sicer bomo videli. Plenum CRSOJ mora korigirati resolucijo kongresa. Če tega ne naredi, bo dokazal, da je ujedinjenje samo fraza za brskanje in brkanje po obstoječih strokovnih organizacijah. Pri železničarjih se je to pokazalo. Bomo videli, kako se bo tu.,. OBLAČILNI DELAVCI. Proslava 30-letnice mariborske podružnice oblačilnih delavcev. Dne 9. septembra tl. praznuje mariborska podružnica svojo 30-letnico delovanja. V to svrhio se je izvolil posebni odbor, kateri ima nalogo, da pripravi vse potrebno, da se proslava jubileja svečano proslavi. Program proslave objavimo pozneje. Zaprošena je polovična vožnja, a do danes še nismo prejeli rešitve. Poživljamo krojače cele Slovenije, kakor tudi druge stroke, da se te proslave v čim večjem številu udeleže. Redni občni zbor Osrednjega društva oblačilnih delavcev na slovenskem ozemlju se vrši dne 8. septembra tl. ob 2. uri popoldne v Delav. domu v Mariboru, ter se nadaljuje ob 9. uri dopoldne. Dnevni red se naznani kasneje. — Odbor. Predrznost inozemskega zaposlenca. Pri tvrdki »Elite«, Prešernova ul,, je zaposlen manipulant inozemec, poljski žid, Mojzes Auerbach. Kot manipulant določa cene posameznim konfekcijskim izdelkom, kateri niso v tarifi določeni. Pred njegovo zaposlitvijo so bile cene posameznim kosom še nekako odgovarjajoče razmeram. Tako so bili n. pr. posebne vrste damski plašči plačani a Din 120.— in to pred njegovim dohodom. Po njegovi zaposlitvi so se plače začele zniževati na njegov pritisk. Omenjena vrsta damskih plaščev je danes plačana a 80—60 Din. Za neki kos damske konfekcije, kateri je bil na novo prišel v delo, je izdelovalec zahteval po izračunanju časa 240 Din; g. Auer-bach pravi, da ga bo plačal a 110 Din. Tako danebodisigatrdba tujec druka plače domačih delavcev navzdol. Geslo »Geschaft ist Geschaft« vporablja lahko v svoji domovini. In šikane, katere morajo prenesti posamezniki od njega, presegajo že vse meje. »Tako male sem že naredil Žnidarje«, izjavlja rad in pokaže z roko proti tlom. To je hvaležnost njegova, ker se ga je do sedaj -vedno podpiralo pri njegovi prošnji za vposlenje v naši državi, Od tvrdke zahtevamo, da se za> to mesto izuči in vposli domačina, predrzneža pa pošlje tja, od koder je prišel. Kongres oblačilnih delavcev v Nemčiji. Dne 2, tm, s® je začel v Stettinu 17 kongres oblačilnih delavcev cele Nemčije. Zastopanih je okoli 100 delegatov iz vseh okrajev. Iz poročila, katerega je centralna uprava predložila tiskanega kongresu, posnemamo, da je organizacija od leta 1925 pa do danes lepo napredovala. Vseh oblačilnih delavcev v Nemčiji je okroglo 600.000 in je po obsegu druga največja industrija v državi. Organizacija se je morala posebno boriti proti brezposelnosti, katero je občutilo polovico članov. Največja brezposelnost je bila 1926 do marca 1927 in je za to leto izplačala na brezposelnih podporah 431.000 Mark ali Din 5,603.000, napram letu 1925 154.000 Mark in za leto 1927 118.000 Mark. Tudi članstvo se je leta 1926 znižalo za 5000 in je organizacija prejela črez 200.000 Mark manj na dohodkih in izdala mnogo več kot pa prejšnje leto. Članstvo se je pomnožilo v treh letih za 10.000 in sicer na 79,000. Posebno pažnjo je organizacija posvetila na vajeniško vprašanje ter dosegla tudi tukaj lepe uspehe, katerih je organiziranih črez 6000. Stavkovne podpore se je izplačalo v zadnjih 3 letih 325.000 Mark. Dohodki in izdatki centrale so znašali leta 1924 Mark 1,492.864 in leta 1927 2,509.485 Mark. Iz teh številk se vidi velik napredek organizacije. Kongresu je predloženih več predlogov podružnic, posameznikov in centrale. Kongresa se je udeležila tudi organizacija moških krojačev iz Amerike po svojih odposlancih. O poteku kongresa bomo še poročali, Obenem s kongresom praznujejo nemški oblačilni delavci 40-letni-co obstoja svoje bojevne organizacije, katera se je ustanovila l.okt. 1888 v Erfurt-u. Od članov, kateri so pristopili takoj ob ustanovitvi, je živih in še vedno organiziiranih 50 izmed 2800 članov. Najbolj agilna pa sta med njimi ss. Sabath Gustav in Stuhmer Henrik. Slednji je praznoval letos svojo 65-letnico rojstva. S. Stuhmer je tudi med ustanovitelji Internacijonale o-blačilnih delavcev ter je bil do pred vojne njen tajnik. Po vojni je bil on prvi, kateri je upostavil zopet mednarodne zveze med organizacijami oblačilnih delavcev. Sedaj je predsednik Internacijonale, kakor tudi organizacije oblačilnih delavcev Nemčije. Mi s. Stiihmerju čestitamo ob njegovem jubileju, ter želimo, da bi še mnogo let stal na čelu Internacijonale in da1 dočaka cilj svojega delovanja, to je osvoboditve proietarijata izpod kapitalističnega jarma. V Salzburgu na Solmograškem so pomočniki stavili mojstrom zahteve za 10 odstot. zvišanje plač. Po dolgotrajnih pogajanjih so dosegli 7 odstot. povišek in znašajo plače sedaj sledeče: moški krojači: I. razred 9.20 Din na uro, II. razred 8.80 Din na uro, III. razred 8.16 Din na uro in IV. razred (to so izučeni prvo polletje) 7 Din na uro. Damske krojačice (šivilje): I. razred 8.80 Din na uro, II. razred 6.48 Din na uro, III. razred 6 Din na uro, IV. razred 5.60 Din in V. razred (za izučene) 4.30 Din. Vajenci prejmejo v drugem učnem letu 6 odstotkov in v tretjem letu učne dobe 12 odstot. najnižje pomočniške plače. RAZNO. Gospodje »indiferenti« in sodrugi »simpatizerji« izrecite zahvalo in priznanje s. Makucu, ki se je v predzadnji »Enotnosti« tako »duhovito« in »razumno« potegnil za Vas in Vas zagovarjal, trdeč, da je tisti članek v »Delavcu« (ki ga je sicer zahrbtno podpisal z besedo »kovinar«), v katerem se poziva strokovno organizirane, da to Vašo kategorijo v delavskih vrstah in gibanju odstranijo, budalost. S. Makuc namreč že ve, ker sam tudi ni nikjer organiziran, da je tako boljše in — ceneje, in biti organiziran je »budalost«. Tisti, ki po trditvi s. Makuca med uradnimi urami piše za Kristanovo »Pod lipo«, česar bi najbrž gotovo ne delal, če bi imel toliko dohodkov, kakor jih je imel s, Makuc, ko je bil tajnik »uRSJ-a«. Tudi s. Makuc izključen. Na tozadevni članek v »Enotnosti« od 6. julija 1928 podpisan od Makuca izjavljamo: Iz dopisa, ki je priobčen iv »Enotnosti« je razvidno, da Makuc ni bil izključen iz organizacije, ampak je sam prestal biti Slan, ker ni plačal članarine že od 1, marca 1928, torej je dolgoval 1. julija 1928 članarino za 5 mesecev in ne za dva kot on navaja. V vsem tem času se ni niti enkrat opravičil pri merodajnih funkci-jonarjih, Ako zahtevamo od progovnih delavcev s plačo Din 600, da plačajo redno članarino, je isto zahtevati tudi od tajnikov ala Makuc, ki so prejemali mesečno na pokojnini in plači lepe tisočake ter zlasti za tako »zavedne« člane ne smemo kršiti pravil. Pripominjamo pa, da so ugodnosti pravil vsem na razpolago, toraj tudi Makucu, enako pa seveda tudi obvezne vse dolžnosti. Proti destruktivnim elementom (ljudem, ki rušijo strokovne organizacije) in zlasti proti onim, ki bi to delali iz osebnih interesov, pa bo organiziran proletarijat vedel primerno nastopiti. Ujedinjeni Savez železničarjev Jugoslavije. Popravek k članku »Znameniti marksist«. V »Delavcu« je izšel pod gorenjim naslovom članek s podpisom »s. živilec«. S. Leskošek nam je na priobčeno notico poslal sledeči popravek: 1. Ni res, da sem jaz izstopil iz Osred. društ. živil, delavcev zato, da bi Zvezo živilcev razbil. Res je, da sem izstopil zato, ker je odbor začel sprejemati tudi delodajalce kot člane. 2. Ni res, da sem jaz ob času stavke pekovskih pomočnikov napadal samo g. Korena, drugim mojstrom pa milostno odpustil. Res je, da sem napadal vse mojstre kršitelje nočnega počitka, posebno pa one, ki so se nazi-vali za »socijalista«. 3. Ni res, da sem jaz pekov, pomočnikom obetal delo v Delavski pekarni zato, če odstopijo od enotne Zveze živilcev. Res je, da nisem dela nikomur obetal niti nisem stavil nikoli kakih političnih pogojev za vstop v delo. 4. Ni res, da morajo pomočniki v Delavski pekami poleg strok, dela še suhe žemlje ribati. Res je, da sem isto delo posebej honoriral ali pa napravil sam. 5. Ni res, da sem jaz kriv, da delajo pekov, pomočniki zopet po noči. Res je, da so krivi razni stavkolomci in besedolomci ter strahopetni pekov, pomočniki, ker niso hoteli varovati velikansko soci-jalno pridobitev iz svetovne revolucije. H koncu še dostavljam: jaz se zavedam velikega dela gospodarske emancipacije proietarijata za osvoboditev delavskega razreda, zavedam se tudi, da močne strokovne in politične organizacije ne bo prej, dokler ne bodo delavske1 produktivne zadruge zgrajene. Zavedam se tudi dolžnosti, ki jih imajo take zadruge vršiti pred vsem ščititi konzumente. Od vsakega nastav. pa smelo zahtevam primemo storitev. Gospoda pika prosim, da mi pove, kaka sme biti storitev v primitiv. pekarni? Pri izdelavi malega in velikega peciva bi morala storitev znašati najmanj Din 500 na osebo dnevno. Prihodnjič svetujem, da se poročevalec na licu mesta informira o storitvi, predno napiše bombastični osebni napad. Na ostale osebne napade se povrnem ob drugi priliki. — Se zahvaljujem za priobči-tev. Alojzij Leskošek, upravitelj Delavske pekarne v Celju. Zahvala. Podpisani se iskreno zahvaljujem vsem darovalcem-delavcem v spodaj naznačenih podjetjih za darovane im zneske, s katerimi so me vsaj deloma podprli v moji brezposelnosti: Delavci mizarske to- varne »Drava« 52 Din, tovarne Potočnik 42 Din, tovarne Klančnik 35 Din, stavbnega podjetja JCiffman 15 Din, Še enkrat iskrena hvala. — Anton Kurbus. iti Hi mm M m* POZOR! Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvoril dne 1. julija 1928 GOSTILNO V LJUBLJANI ŽIDOVSKA STEZA ŠT. 4. Točil bom pristna dalmatinska vina. Čez ulico popust. Poleg tega bom vodil prvovrstno tku-hinjo ter se cenj. občinslvu najtopleje priporočam za obl en obisk. Banedlhl Radonll. »jfi m Mm j?; V Imenu Strokovne komisije kot oblastnega odbora Z. D. S. Z. J. izdaja In urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru Tisk Ljudske tiskarne v Mariboru