brošur ue \cemraia/ sP 908 NflŠ KRAJ
1998 , , a\
352(497.4 Dobrepolje) o
119980013,3
s krat
7
K^NICA^?6S0P|JE
	
letnik IV, št. 3	marec 1998
Podeljena so Jurčičeva > priznanja
a osrednji prireditvi ob letošnjem kulturnem prazniku 7. februarja v Grosuplju, pripravila jo je ZKO občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, so bila podeljena Jurčičeva priznanja za dolgoletno in uspešno delo na področju ljubiteljske kulture.
Iz KD Dobrepolje sta priznanji dobila
Vinko Tiselj in Aleksandra Zalar. Obema čestitamo, enega od njih, Vinka Tislja, pa predstavljamo na strani 8
Fotografija nagrajencev:
Prvi z leve: Vinko Tiselj, četrta z leve: Aleksandra Zalar, ob njej župan Anton Jakopič
Kulturno društvo Dobrepolje je dobilo novo vodstvo
Na občnem zboru KD Dobrepolje, ki je bil 14. februarja, je bil za predsednika izvoljen Janez Tomšič iz Kompolj. Tajnik bo David Jakopič, blagajničarka pa Damjana Palčar. Podrobneje o občnem zboru na strani 11
Iz vsebine:
•> Začela se je obravnava
proračuna •» Kako je z zaposlenostjo v občini •> Prireditve ob kulturnem prazniku •» Iz občnih zborov in sestankov •» Gradnja prizidka
Razvoj šolstva •» Razstava Toneta Kralja v
Moderni galeriji
Šport
Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec marca. Prispevke sprejemamo do 12. v mesecu.
119980013,3
Kako je z zaposlenostjo naših občanov?
Mnogo se govori in piše o brezposelnosti v Sloveniji in v Evropi. Nismo pa še do sedaj javno spregovorili o brezpo selnosti v naši občini. Uradna številka, objavljena v januarski izdaji statističnih informacij, nam poda naslednjo sliko: V občini je zaposlenih in samozaposle-nih skupaj 649 prebivalcev. Od tega je zaposlenih v podjetjih in ustanovah 353, pri podjetnikih 76, samozaposle nih podjetnikov je 70 in 125 občanov je zavarovanih kot kmetje.
Izven občine je zaposlenih še približno 700 naših občanov, brezposelnih pa je, uradno po statistiki za oktober prejšnjega leta, 168 naših občanov. V procentih pomeni to 11,5% brezposelnosti. Od tega jih je 46 takšnih, ki uradno ne prejemajo nikakršnega dohodka in jim mora, po zakonu, občina plačevati osnovno zdravstveno varstvo.
To so uradne številke. Kakšna pa je brezposelnost v resnici, je seveda težko reči. Vsekakor je res, da je izguba dela za vsakega posameznika izredno boleča zadeva, ki ima seveda tudi svoje finančne posledice. Po drugi strani pa je tudi res, da je izredno težko dobiti delavce v občini. Večkrat se pogovarjam s podjetniki v občini in vsi po vrsti zatrjujejo, daje delavca izredno težko dobiti. Torej je z brezposelnostjo nekaj narobe. Ali so številke napačne ali pa ljudje kljub vsemu nekaj delajo, uživajo pa bonitete brezposelnih.
Ta problem je v Sloveniji splošno znan in občani naše občine niso nobene izjeme. Po svetu velja pravilo, da brezposelna oseba poprime za vsako delo, samo če ga dobi in to ne glede na izobrazbo, tudi delovne borze po svetu nastopajo v tem smislu. Najdejo ti neko delo, če ga ne sprejmeš, te črtajo iz spiska prejemnikov pomoči. Seveda potem vsak, ki poprime sebi neustrezno delo, potem išče naprej in, ko ga najde, se prezapo-sli. Pri nas ta zadeva še ni urejena.
Poseben problem predstavljajo prve zaposlitve. Mladi, ki nimajo prakse, morajo včasih zelo iskati delo po več let, da ga dobijo,
zlasti če so se izučili poklica, za katerega se delo težko dobi, ker je takšnega profila delavcev preveč. Zato je izredno pomembno pri odločitvah mladih, da se odločajo za tako imenovane deficitarne poklice, ker potem s službo ne bo nobenih problemov. Včasih slišim kakšnega mladega, ki pravi, češ to me pa ne veseli. Seveda je važno, da dela takšno delo, ki ga bo veselilo, toda če ne bo dobil dela, tudi veselja ne bo.
Situacija v občini je bila seveda najbolj kritična po objavi stečaja Iskre v letu 1996. Zadeva se je deloma popravila, saj se je v Iskri ponovno zaposlilo precej delavcev. Cc pa pogledamo, kakšne so kategorije brezposelnih v občini, ugotovimo, da je med brezposelnimi največ mladih in pa starejših, ki so tako rekoč pred upokojitvijo, vendar nimajo dovolj let. Ti so najtežje zaposljivi. Problem ni tako velik za tiste, ki še dobivajo vsaj nadomestilo iz borze, problem je s tistimi, ki tudi tega ne dobivajo in so brez vsakih dohodkov in jim ne tečejo niti leta. To je še posebej boleče za mlade ljudi, saj bodo na ta način ostali na stara leta brez pokojnin. Zato je zlasti problematična zadeva okoli teh 46 naših občanov, ki uradno nimajo nikakršnih prejemkov in jim obvezno zdravstveno zavarovanje plačuje občina. Del teh ljudi se na našem spisku drži že nekaj let. Tu gre za mlade ljudi, ki po našem mnenju niso nczaposljivi in tudi najbrž ne bi smel biti večji problem za njihovo zaposlitev, tudi dejansko niso v celoti brezposelni. Za takšne je seveda zelo nesmiselno, da vztrajajo v takšnem statusu, za kar jim bo seveda še zelo žal. Opažamo namreč, da se nekateri iskreno in vztrajno prizadevajo, da dobijo
zaposlitev, pa jo mnogokrat ne morejo tako hitro dobiti, nekateri pa so v tem statusu kar zadovoljni in zelo malo ali nič ne naredijo, da bi si poiskali redno zaposlitev. Črna zaposlitev je seveda kazniva in bo vse bolj pod udarom inšpekcijskih služb, kar je seveda v celoti pravilno. Crna zaposlitev tudi ne nudi socialane varnosti.
Vprašanje brezposelnih je seveda izredno občutljiva tema, h kateri je potrebno pristopiti izredno tankočutno, da ne bi komu prizadejali krivice. Zadeva pa seveda tako posameznika, kot vse nas. Mnogi so tudi prepričani, da bi morala tudi na tem področju kaj narediti občina. Žal, občina nima nikakršnih direktnih pristojnosti niti finančnih možnosti za reševanje te problematike neposredno, razen tega, da mora obvez^ zdravstveno zavarovati vsakega, ki nima i^f nih dohodkov in ne more biti več zavarovan preko staršev ali koga drugega. Delno to problematiko lahko rešuje na dolgi rok, s tem da pripravlja prostor in privablja nove investitorje, ki bodo pripravljeni odpirati nova delovna mesta. Novih delovnih mest nikjer po svetu ne odpira država niti občina, razen v okviru različne birokracije, ampak jih odpirajo posamezni investitorji, delniške družbe in korporacije. Z veseljem lahko ugotovimo, da je v naši občini precej posameznikov, ki so že vstopili v svet podjetništva in uspešno delajo in tudi zaposlujejo nove delavec. Mnogi bi lahko tudi še uspešno delali, pa nekako ne zberejo dovolj poguma, da bi začeli. Občino obiskujejo tudi poten« ialni investitorji, ki bi bili pnpi^fc ljeni zaposliti tudi večje število delavcev.^? veda so to poizvedovanja, vendar je tudi upanje, da se bo del tega tudi uresničilo v bližnji ali daljni prihodnosti. Občina v okviru svojih skromnih finančnih možnosti tudi nudi kredite preko skupnega sklada treh občin za pospeševanje drobnega gospodarstva in kredite za kmetijske namene in dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Statistični urad Republike Slovenije nam pošilja tudi podatke o plačah v občini. Ko smo ravno pri tej temi je prav, da predstavimo tudi te. Poprečna bruto plača v oktobru 1997 (to je zadnji znani podatek) je bila 131.414 SIT. Poprečna neto plača pa točno 86.000 SIT. To so plače tistih delavcev, ki so zaposleni v občini Dobrepolje. Kakšne so plače tistih naših občanov, ki so zaposleni izven občine nam iz teh podatkov ni razvidno.
Zupan Anton Jakopič
Prva obravnava proračuna za leto 1998
28. januarja je imel Občinski svet že 40. sejo v svojem mandatu. Bila je ena najdaljših, saj sta obravnavi zaključnega računa, še bolj pa proračuna za tekoče leto, vedno točki, pri katerih je razprava najdaljša.
Zaključni račun za leto 1997 jc bil v obravnavi osnutka. Razprava jc bila v večji meri naravnana na pojasnila v zvezi s posameznimi postavkami zaključnega računa, k^jo jih člani sveta zahtevali od župana in i0irJ.< uprave.
Pred obravnavo je bilo posredovano poročilo oziroma zapisnik nadzornega odbora. Čeprav je bil predstavljen že drugič, člani sveta z njegovo obliko in vsebino niso bili povsem zadovoljni in pričakujejo, da bodo do končnega sprejema zaključnega računa, dobili poročilo dopolnjeno. Zanimali so jih tudi natančni podatki o do sedaj zbranem denarju iz samoprispevka, kar bo občinska uprava pripravila do naslednje seje. Sicer pa zaključili račun, ki so ga svetniki dobili v obravnavo, izkazuje precejšen presežek prihodkov nad odhodki. Nastal je zaradi namenskih sredstev za gradnjo prizidka, ki bodo porabljena v letošnjem letu.
^ ♦♦♦
dnevnem redu pa je bila tudi prva obravnava proračuna za letošnje leto. Župan je v uvodni predstavitvi dejal, da je bil pri sestavi slednjega, v največji žagali doslej. Vzrok je gradnja prizidka, zaradi katerega bodo druge investicije, posebno na cestnem področju, letos nekoliko omejene. Vzrok jc, po njegovih besedah, treba iskati tudi v skromnem deležu lastnih prihodkov, s katerimi razpolaga občina. Razen samoprispevka, ki jc namenski, jc teh sredstev sorazmerno malo.
Značilnost proračuna je velika postavka prenesenih sredstev iz prejšnjega leta, kar je, kot je bilo že omenjeno, namenjeno gradnji prizidka. Sploh bo polovica celotnega proračuna ali kar dve tretjini investicijskega denarja porabljenega za gradnjo šole in mrliške vežice. Ker bo država letos dala le del obljubljenih sredstev za šolo, ostalo pa prispevala šele v letu 1999, se bo morala občina v letošnjem letu za višino teh sredstev zadolžiti.
Od cestnih investicij je največja gradnja celotne trase stare ceste proti Rapljevem.
Na komunalnem področju je poleg vežice večja postavka še za odlagališče komunalnih odpadkov (odkup zemljišča in dokumentacija). Za obnovo vodovoda pa se bodo sredstva od marca dalje zbirala preko Komunalnega podjetja. V letošnjem letu se bo predvidoma obnavljal vodovod skozi Ponikve, delno pa še v Mali vasi Kompoljah in na Vidmu.
Svetniki so z vrsto pripomb in konkretnih predlogov, osnutek potrdili, sicer pa so
sklenili, da javna razprava traja še štirinajst dni po sprejemu osnutka. Na naslednji seji bodo tako sprejeli dokončen predlog proračuna, zato bomo o njem lahko natančneje poročali v naslednji številki.
♦♦♦
Poleg nekaterih formalnih sklepov so člani sveta potrdili še povprečno ceno gradnje z.) m2 stanovanjskih površin in stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju občine. Po informacijah, ki jih jc dobila občinska uprava, je cena v naši občini med najnižjimi. Gre za ceno, na katero se opirajo cenilci pri cenitvah stanovanj.
Pod točko razno je bilo izpostavljenih še nekaj zadev, verjetno pa zaradi dokaj pozne ure svetniki na tokratni seji niso imeli veliko pripomb ali vprašanj.
Trije predlagatelji so na seji vložili pisme ni predlog SD in Vaške skupnosti Videm, v katerem predlagajo investicije za ureditev igrišča na Vidmu za naslednje obdobje. Na seji pobuda zaradi dolge razprave pri drugih točkah še ni prišla na vrsto za obravnavo.
M. Steklasa
Gradnja prizidka
Z veseljem sporočam vsem bralcem Našega kraja, da smo v januarju in februarju napravili veliko del pri gradnji prizidka vrtca in šole. Na zunaj lahko vsi vidite, da je stavba že izolirana z osem centimetrsko izolacijo in da so že postavljeni odri, ki čakajo toplega vremena in zidarjev za izdelavo fasade.
Zgradba ima tudi že žlebove. Še mnogo večji pa jc v tem času vrvež v notranjosti. Tako je že nepeljano centralno ogrevanje, postavljena je tudi večina radiatorjev. V času zimskih počitnic bomo izvedli priključitev na obstoječe peči v kotlovnici sedanje šole. Prav tako so v januarju potekala vodo-
je v grobem vsa napeljana, tako da bodo učilnice že pripravljene za beljenje. V začetku marca bodo potekala dela na stropu računalniške učilnice. Vrtčevski del ima že vse predelne stene. Na stenah, kjer je bil potreben omet, so dela končana, prav tako pa smoflKttKloni, kjer bo jaslični oddelek že
inštalaterska dela. Tudi električna inštalacija    vstavifPSLuhit«mlallSko da so z Inštituta
Adamičeva 15
Jožef Štefan merili sevanje radona. Ko bomo dobili rezultate, vas bom obvestil, kajti sedaj potekajo merjenja sevanja radona tudi v obstoječi šoli.
Med zimskimi počitnicami so potekala dela na povezavi med novim delom in sedanjo zgradbo. Tako je bilo potrebno kar na treh mestih rezanje sten in vstavljanje protipožarnih vrat. Hkrati so potekala dela tudi pri preurejanju sobe, kjer gostuje glasbena šola, ki se je morala začasno iz tega dela preseliti v prostore občine. V teh dneh ima tudi hišnik centralne šole ogromno dela pri povezavi sedanjih vodnih in ostalih inštalacij z inštalacijami v prizidku. Podreti je bilo potrebno tudi del odra v jedilnici, ki ga bomo zaradi prehoda posodobili. Do konca meseca maja bodo verjetno v grobem že narejena vsa dela na prizidku, nakar se bodo
pričela nekatera obnovitvena dela, ki so v načrtih zaradi povezav z novim delom in preselitvijo nekaterih dejavnosti.
Vesel sem, da imamo s predstavniki GPG Grosuplje Dolenjgrad dobre odnose, da smo vsakodnevno v kontaktih, sproti usklajujemo delo in delamo načrte za naprej. Na ta način poizkušamo napraviti operativni plan gradbenih del, ki je še sprejemljiv za grad bince, hkrati pa poskušamo, da tudi pouk na naši šoli ni bistveno prizadet zaradi teh del.
Ko sem vsakodnevno v nastajajoči stavbi, že vidim pred seboj 1. september, ko bomo lahko imeli pouk v eni izmeni v prostornih in sodobnih učilnicah, kjer bodo tudi malčki zaživeli v najlepših vrtčcvskih prostorih Slovenije.
Ivan Grandovec
V mesecu marcu župnija Dobrepolje tudi letos pripravlja postna predavanja
o aktualnih temah s skupnim naslovom
Življenjsko krščanstvo
1. predavanje: nedelja, 8. marec, ob 19.00:
Spori v družini. Zakaj? ML Predava p. Beno Lavrih, jezuit^
2. predavanje: nedelja, 15.
marec, ob 19.00
Vzljubil sem te, lepota večno
nova, večno lepa Predava dr. Marjan Turnšek
3. predavanje: nedelja, 22.
marec, ob 19.00
Odgovornost kristjana v družbenopolitičnem življenju Predava profesor Justin Stanovnik
4. predavanje: nedelja, 29.
Kako danes razpravljali o reinkarnaciji dr. Rudi Koncilija
Vsa predavanja so namenjena vsem tako poročenim, kot tudi fantom in dekletom, starejšim in mlajšim. Vabimo vas, da se jih udeležite.
Opozorilo
Uprava RS za zaščito in reševanje je razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja v Sloveniji. Tako je
strogo prepovedano kurjenje, sežiganje, uporaba odprtega ognja v naravnem okolju ter puščanje ali odmetavanje gorečih ali drugih predmetov, ki lahko povzročijo požar!
OSNOVNA ŠOLA DOBREPOLJE VIDEM 80,1312 VIDEM DOBREPOLJE Tel. 787-210, Fax: 787-210
RAZPIS
Vse zainteresirane starše, ki želijo, da bi njihovi otroci obiskovali vzgojo in varstvo v naši enoti vrtca na Vidmu, od 7. septembra 1998 dalje, vabimo, da pokličejo tajništvo šole (787 - 210) in naročijo obrazce za sprejem otrok v vrtec. Prijave bomo sprejemali do 31.maja 1998, in sicer za naslednji skupini:
■ jaslični oddelki ( do tretjega leta starosti)
■ druga starostna skupina (od treh let do priprave na vstop v osnovno šolo)
■ tretja starostna skupina (priprava na vstop v osnovno šolo v okviru vrtca).
0 rezultatih izbire otrok, ki bodo sprejeti v vrtec, boste obveščeni do 8. junija.
Opombi:
■ Za otroke, ki že sedaj vključeni v naš vrtec, ni potrebno podajati nobene prijave.
■ Datum vpisa otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali pripravo na vstop v osnovno šolo (malo šolo) in ne bodo obiskovali vrtca, bomo pravočasno sporočili.
Ravnatelj: Ivan Grandovec
Naš kraj
Iz življenja strank
3/1998
Dosledno naprej
Zbrani smo bili delegati stranke, ki je v preteklih šestih letih v Sloveniji igrala ključno vlogo kot vladna stranka in nosila odgovornost za razvoj slovenske države in družbe. V preteklosti dejanja naše stranke in razprave niso bila takšne, kot pri drugih strankah. Premalo smo razmišljali o sebi, premalo smo se ukvarjali z abstraktnimi in ideološkimi stvarmi v stranki in se več ukvarjali s praktičnimi problemi vodenja države. Bistvenih sprememb sicer ne more biti, če želi biti LDS uspešna vladna stranka. LDS ima dovolj potenciala, da se profilira tudi na ideoloških in zgodovinskih vprašanjih. Tej Stvari bo tudi potrebno posvetiti v bodo-^jkve pozornosti. Državotvorno funkcijo s^ffnke bo potrebno prenesti še v prihodnost, po drugi strani pa jasno izpostaviti vrednostni profil strankinega delovanja.
Šestletno obdobje delovanja stranke je priznano tudi zunaj meja naše države, kot obdobje politične stabilnosti. Izognili smo se balkanski krizi, utrdili suvereno državo, zagotovili gospodarsko in politično preživetje in to z dobro perspektivo za naprej. Politični sistem, ki izhaja iz slovenske ustave in zakonov, navaja na princip koalicijskega vladanja, na princip delitve oblasti. Važno se je dogovarjati in se izogibati ekstremom. Ker volilni sistem ne omogoča večinske volilne zmage posamezne stranke, je realnost takšna, da LDS deluje z relativno večino, ter pri tem upošteva partnerje, se z njimi dogovarja in deluje.
V tem političnem trenutku bi bila polarizacija za Slovenijo slaba. Do tega bi prišlo na zgodovinskih in ideoloških osnovah, v katere pa na srečo večina ljudi ne verjame. Znani so poizkusi, da bi se slovenski politični prostor razdelil na nekakšne pomlad-
V soboto in nedeljo, 24. in 25. januarja letos je bil v Mariboru kongres Liberalne Demokracije Slovenije. Zbralo se je 311 delegatov in okoli 50 gostov.
nikc in nepomladnike. Takšna delitev je večini Slovencev tuja, saj bi pomenila nadaljevanje zgodovinskih delitev, ter poudarjanje preživelih ideoloških razhajanj. Večino ljudi zanima sedanjost in prihodnost. Razlogi za strankin politični uspeh je v tem, da so bile izbrane prave teme za reševanje sedanjega kakor tudi prihodnjega življenja ljudi na tem prostoru. Ne želimo deliti to malo Slovencev in Slovenk na dva politično sovražna tabora. V preteklosti se je takšna delitev vedno končala tragično.
Strankina obsodba totalitarnih režimov je nedvoumna. Ne glede na to ali so prihajali z leve ali desne strani političnega spektra. Priznavamo vsa pozitivna prizadevanja preteklih generacij ter boj za narodno samobitnost in samostojnost. Temeljno vprašanje stranke je odnos do človeka, človekovih pravic, predvsem pa do človekove individualne svobode. To je za nas nad vsako ideologijo. Tuje so nam vse tiste ideologije, ki manipulirajo z ljudmi. Vse te svetle in silne ideologije so samo pripeljale ljudi do trpljenja in žrtev. Po vseh težkih izkušnjah
stranka ne more več prisegati na socialistične ideje. Ne pustimo si metati v obraz divjega liberalizma, kajti nismo samo goreči zagovorniki kapitalizma in profita. V družbi ne sme biti stalnih poražencev brez sleherne perspektive. Težko je najti pot med ekonomsko učinkovitostjo in socialno pravičnostjo. Prav to težko pot si je naša stranka izbrala. Naš liberalizem ni priseganje na stari primitivni kapitalizem, temveč si želimo enostavno in preprosto moderno gospodarstvo, s katerim bi vzdržali težko tekmo v svetovnem merilu.
V bodoče si bo stranka prizadevala ohraniti sedanja koalicijska razmerja, če bi se v bodočnosti izkazalo, da to ni možno, se bo morala LDS odločiti za odstop od tega koncepta politike ter za prehod na politično bipolarnost. Do dolgoročnega odgovora na to bomo vsi skupaj prišli najverjetneje ob koncu sedanjega mandata. Če bo koalicija preživela svoj mandat s solidnimi dosežki, potem je to tudi vzorec za politično sodelovanje v bodoče.
Na gospodarskem področju stranka zasleduje več ciljev. Potrebno bo še naprej delovati na iskanju novih trgov in iskanju poti v nov gospodarski sistem. Začrtana je finančna trdnost in jo precej uspešno tudi izvajamo.
Pred nami je še reforma pokojninskega zavarovanja in davčnega sistema. Predvsem pa moramo Slovenijo ohraniti kot finančno trdno državo, liberalizirati finančni sistem ter ga dokončno pripeljati do nižjih stroškov financiranja.
LDS je najbolj proevropska stranka, ki vseskozi vztraja na poti v Evropo. Kaj bi sicer brez takšne evropske povezave. Skupni evropski trg in delovanje v njemu nam bo dalo možnost preživetja hude konkurence ameriških in azijskih finančnih trgov. Prvič v zgodovini prihaja do takšnega pomembnega in pogumnega združevanja v Evropi. Tako političnega kot gospodarskega povezovanja med različnimi državami, poleg boljše učinkovitosti našega gospodarstva, je tukaj Evropa tudi garant boljše varnosti naše države. Skupaj s povezavo z zvezo NATO, seveda. Vprašanje Evrope bo v naslednjih letih poglavitno in najpomembnejše, s kate rim se bomo srečevali. Če za nas obstaja vizija, potem je to evropska vizija. To je Evropa brez vojn, s stabilnim gospodarskim, kulturnim in političnim življenjem. Pri tem pa nas čaka ogromno dela. Večino naših potencialov moramo usmeriti v evropsko usklajevanje in priprave. Z drugimi strankami se bo potrebno dogovoriti za učinkovit postopek sprejemanja zakonov in harmonizacijo z Evropsko unijo.
To so temeljna vprašanja našega bodoče-
6
Naš krai
Iz življenja strank
3/1998
ga delovanja. LDS ima jasne programske usmeritve na večini področij življenja in dela. Potreben je še en resen dogovor o izvajanju številnih nalog, ki so pred nami. Slovenke in Slovenci so nam do sedaj izkazali zaupanje in upam, da ga bomo upravičili tudi v prihodnje. V stranki bo še naprej pre-
vladal razum in tolerantnost do drugače mislečih. LDS mora ostati stranka, v kateri bodo ljudje prepoznavali največ odgovornosti, znanja in zdravega razuma. Vztrajnosti pa nam ne manjka.
Zvonimir Zabukovec
Slovenska ljudska stranka delavno v volilno leto
Upravni odbor SLS Podružnica Dobrepolje je na svoji seji dne 11.2.1998 pregledal dosedanje delo in načrt delovanja za tekoče leto.
Upravni odbor se je najprej seznanil z vseslovenskim strankinim posvetom in občnim zborom ženske zveze pri SLS, ki je bil 6. in 7. februarja v Semiču. Posvetovanja v Semiču so se udeležili vsi vidnejši predstavniki stranke, ministri in poslanci. Na posvetu je bilo ugotovljeno, da je delovanje v kolaciji s programsko povsem nesorodno stranko težavno, vendar stranka uspešno prodira v slovenski prostor s svojimi programskimi izhodišči, od katerih seveda ne odstopa, četudi je usklajevanje težavno. Stranka in njeni vidnejši predstavniki doživljajo v zadnjem času več napadov našega tiska. To so razpravlajlci na posvetu ocenili kot pozitvno in dokaz, da stranka deluje resno in zagovarja svoj program, ki seveda silam kontinuitete, ki obvladujejo pretežni del medijev ni po volji. Razpravljala so dali svojim predstavnikom ministrom in poslancem podporo in zahtevali dosledno uveljavljanje svojega programa.
Na posvetu, ki je bil posvečen tudi aktivnostim v letošnjem volilnem letu na lokalni ravni, je bilo tudi zelo jasno izraženo stališče, da kolicija na republiški ravni v ničemer ne zavezu-
je podružnic na terenu. Oblikovanje koalicij po občinah je v celoti prepuščeno podružnicam, ki se na terenu v pretežni meri povezujejo z blokom pomladnih strank.
Izredno obiskanega občnega zbora Ženske zveze pri SLS so se udeležile tudi naše predstavnice, ki so s svojim nastom tudi aktivno posegle v razpravo na okrogli mizi, ki je bila v nadaljevanju občnega zbora. Osrednja tema je bila posvečena razpravi o naši družini in o aktiviranju žensk v politiki.
Upravni odbor podružnice je na-daljnc razpravljal o pripravah na občni zbor stranke, ki bo predvidoma v sredini marca in o nadaljnih aktivnostih v letošnjem volilnem letu. Analiza dosedanjega dela kaže, da se je stranka aktivno vključila v razvoj občine in s svojim programom našla skupne točke z drugimi strankami v občini. Izvoljeni svetniki in drugi funkcionarji so odgovorno pristopili k svojemu delu, bili pripravljeni prevzeti včasih tudi na videz nepopularne odločitve, ki pa so se v končni fazi izkazale kot dolgoročno pravilne za nadaljni uspešen razvoj občine.
V okviru razprave na letošnje lokalne volitve, je upravni odbor sklenil, da SLS v občini vidi svojo vlogo v povezovanju strank slovenske pomladi. Trdnejša koalicija teh strank zagotavlja dolgoročno in stabilno razvojno politiko v občini.
Predsednik SLS Podružnica Dobrepolje Anton Jakopič
Komentar
Majhni dogodki in akterji - velika škoda za državo
Od dnevno političnih dogajanj so v zadnjem času v ospredju zunanjepolitične teme. Cilji naše zunanje politike so še vedno bolj ali manj nedefinirani, več kot očitno pa je tudi to, da se notranje politična nasprotja še naprej odražajo v zunanji politiki. Že nekaj časa pa se ne da prezreti precejšnje neusklajenosti teh vprašanj med koalicijskima strankam,! SLS in LDS.
O vojaško-voh unski aferi, ki je nekaj časa močno zaposlovala javnost, potem pa za nekaj časa potihnila, dokler se ni zaključila s skoraj smešnim poročilom komisije Ministrstva za obrambo, da sta se slovenska vohuna pri opravljanju dolžno.s|^ le nesrečno zgubila, je mogoče reči najmanj to, da je še bolj oslabila pogajalska izhodišča s I Ir vaško. Da ne zgubljamo besed o politični škodi za Slovenijo.
Kaj vse se je dogajalo, najbrž še dolgo ne bo v celoti znano, z gotovostjo pa je mogoče trditi, da se v zakulisju dogajajo bistvene stvari za državo in da gre med drugim tudi za nadzor nad varnost-noobveščcvalnimi službami. Tudi za izjavami predsednika države o nujnosti depolitizacije teh služb se skrivajo dovolj jasni politični interesi. Po določenem času, ki je pretekel od dogodka pri Zavrću, je dogajanje že dokaj razpoznavno. Potem, ko jez zamudo le prišel v javnost dogodek z "zgubljenima vohunoma" in hkrati z. njim čudne kupčije okrog Trdinovega vrha, so javna občila zelo pohitela z zameglitvijo dejstev in pošiljanjem v javnost nekaj sumljivih tez, ki so metala slabo h ^ na nikogar drugega kot na glavne politične nasprotnike v opoziciji. Preizkušeno sredstvo manipuliranja tudi tokrat ni izostalo. Zaman pa je kritična javnost čakala na to, da bi se pokazalo na resnične akterje in ozadje dogodkov. Prav tako smo od najvišjih organov oblasti dolgo časa za man čakali besed o objektivni odgovornosti obrambnega ministra. Dokaz več, da načelo objektivne odgovornosti velja le za nekatere. Med tem ko je predsednik vlade, ki je po Dcpali vasi tako poudarjal omenjeno načelo, govoril, kot da se ne bi ničesar zgodilo, se je predsednik države javno zavzel za obrambnega ministra. Od tu dalje je dogajanje iz dneva v dan bolj razpoznavno. Po mesecu in pol je končno začela tudi vladna stranka SLS poudarjati načelo objektivne odgo-vornosti in zahtevati odstop svojega ministra. Nenavadno dolgo časa so v vodstvu stranke rabili za spoznanje, v kaj so se zapletli s "svojim" ministrom.
nadaljevanje na str. 27
8. februar - slovenski kulturni praznik
V soboto, 7. 2.1998, je bila v Jakličevem domu na Vidmu proslava za slovenski kulturni praznik, ki jo je pripravila Mladinska dramska skupina. Program, ki so ga pripravili, je bil drugačen kot navadno na ta dan, saj so zajeli širši pojem kulture, ne samo Prešerna.
Skratka, lahko smo razumeli, da Prešeren ni bil edini s pomembnimi zaslugami za slovenski jezik, ampak da so k temu pripo-VjKli tudi njegovi predhodniki, ki soomo-g^nli začetek slovenske književnosti. Kot prvi ima velik del teh zaslug Primož Trubar, ki je Z Abecedarijcm in Katekizmom prenesel slovensko besedo na papir. Za njim so nadaljevali razvoj našega jezika še Janez Svetokriški s svojimi, zanj značilnimi pridigami, in tudi Tomaž Linhart, ki ga poznamo predvsem po komedijah Županova
Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Sledila sta jim še baron Žiga Zois in Valentin Vodnik. Kmalu za njimi, takoj po ljudskem slovstvu, Jerneju Kopitarju in Matiji Čopu, pa je France Prešeren s svojimi pesmimi razkril svoj talent in nam zapustil veliko lepih misli in idej za razmišljanje.
Razvoj slovenske književnosti smo si lažje predstavljali s pomočjo recitatorjev ter zgodb in pridig, ki so nam jih prebrali v slovenščini, kakršno so govorili prej našteti možje. Dramska skupina nam je uprizori-
la Linhartovo Županovo Micko, program pa je popestril ženski nonet Mavrica, ki je z Zdravljico otvoril proslavo. Zanimiv je bil tudi županov govor.
S sestavo programa je lahko Dramska skupina zadovoljna, toda realizacija le-tega bi bila lahko gotovo boljša. Jaz, osebno, sem dobila občutek, da to, kar so 7. februarja predstavili v ne preveč zasedeni dvorani, le ni bilo to, kar so zmožni narediti oziroma kakršne jih poznam. Vendar je to samo moje mnenje in če ste se proslave udeležili, lahko dodate še svojega, če pa si te prireditve niste ogledali, ne prevzemite mojega mnenja in se raje zamislite nad svojo kulturo.
V teh dneh sem velikokrat slišala, da kultura niso samo prireditve in proslave, da to ni samo nekaj, kar se tiče pisateljev, pesnikov, umetnikov, glasbenikov, plesalcev ampak se tiče vsakega izmed nas in to bolj, kot se tega zavedamo. Saj ne pomeni biti kulturen to, da hodiš na razne prireditve in razstave, ampak, da znaš gojiti kulturo srca, ki je temelj vsemu ostalemu, čemur pravimo kultura.
Urška Kostanjšek
Kultura dialoga
(razmišljanje župana na proslavi ob kulturnem prazniku)
^Uli člani našega kulturnega društva so nam za letošnji kulturni praznik pripravili odlomke in dela naših pisateljskih in pesniških prvencev. Ponašamo se z bogato kulturno tradicijo, saj je knjiga tiskana v slovenskem jeziku izšla pravzaprav v istem obdobju in času kot knjige drugih večjih narodov. Šestnajsto stoletje je prineslo prvo slovensko tiskano knjigo, ročno pisani slovenski teksti pa so že mnogo starejši. Iznajdba tiska nam je prinesla možnost, da so se misli in izrečene besede lahko hitreje zapisale in razmnožile in s tem tudi ohranile poznejšim rodovom. Knjiga je tudi prinesla možnost izmenjave misli in kulturnih dosežkov med ljudmi in tudi širše med narodi. Informacija, ki se je prej lahko širila le s pripovedovanjem od ust do ust, ali le še z zamudnim ročnim pisanjem, se je sedaj lahko širila hitreje.
Začeli so izhajati časopisi, ki so naredili pravi informacijski bum. To so dobre strani tega, slaba pa je ta, da, po pregovoru, pa-
pir prenese vse, v knjigi in časopisu lahko piše vse, tudi tisto, kar ni resnično zlagano ali tendeciozno. Pogovor se je iz osebne ravni, kjer je bil sogovornik živ in zdrav pred teboj, prenesel v posredni pogovor, preko medijev. Današnji pogovor poteka preko časopisov, revij, knjig, radia, televizije in danes izredno modernega interneta. Ker pa smo izgubili neposredni stik s sogovornikom, ker ga ne gledamo v oči, ker nam ne more takoj odgovoriti, se lahko dogajajo vse mogoče reči. Zdi se mi, da naš slovenski pogovor včasih poteka kot pogovor gluhih. Zdi se mi, da vse bolj govorimo drug mimo drugega in ne drug drugemu. Gre za kulturo dialoga, kulturo medsebojnega pogovora, kulturo dogovarjanja, kulturo zbliževanja.
Ali smo sposobni dialoga, ki nas bo zbliževal in ne odtujeval. Nikoli niso in nikoli ne bodo vsi ljudje mislili enako. Vedno je bilo tako in vedno bo. Toda vedno se je tudi potrebno sporazumevati in v končni fazi mora prevladati neki zdrav dogovor. Sedaj
niti ni važno, na katerem nivoju se dialog opravlja. To je lahko med sosedi, na vasi, med političnimi strankami, v okviru občine, regije, države in med državami. Toda če hoče priti do dogovora, se moramo najprej znati poslušati. Prisluhniti drugemu je prvo, kar spada v kulturni dialog. Drugo je upoštevati mnenje drugega kot enakopravno mnenje. Tretjič, govoriti je potrebno resnico, predvsem to. Laž ne more biti resnica, pa četudi ima večinsko podporo. To je posebej pomembno. Dogaja pa se danes, da je v časopisih, na televiziji in vsepovsod vse polno laži, ki jih nekritično vsrkavamo, ker zaradi poplave enosmernih informacij nismo več zmožni trezno razmišljati. Že kar navadili smo se, da se v medijih pojavljajo vse mogoče laži, podtikanja in diskreditaci-jc te ali one osebe, tega ali onega mnenja, tudi skrajno žaljive in nesramne reči, ki jih v osebnem pogovoru nekdo nekomu ne bi upal reči. Te reči, kljub poplavi medijev, zelo siromašno naše odnose in vse bolj razvrednotijo tudi nas same.
Zdi se mi, da smo postali takšni, da smo veseli le, če o komu drugemu lahko rečemo kaj slabega.
nadaljevanje na str. 26
Vinko Tiselj - dobitnik Jurčičevega priznanja
Vinko Tiselj, letošnji dobitnik Jurčičevega priznanja za dolgoletno in uspešno delo na področju ljubiteljske kulture. Priznanje je šlo v prave roke. Za 50 let sodelovanja pri dobrepoljski godbi, za le nekaj let manj petja pri Moškem pevskem zboru Rafko Fabiani in za vse ostalo, kar je kot odličen glasbenik prispeval k vsestranski glasbeno pevski dejavnosti v Dobrepolju.
"Bolje igram kot pojem", je dejal, ko sva se pogovarjala o njegovem življenju. Ne vem, če to res drži. Prej bi rekla, da mu gre oboje kar se da dobro, le da se morda bolje počuti s klarinetom v roki.
"Organizator nisem bil nikoli, sodeloval pa sem povsod, kjer je bilo treba. Poleg tistih, ki imajo sposobnost organizacije in vodenja, morajo biti povsod tudi taki, ki so sicer v ozadju, neopazni, vendar delavni."
Med take se prišteva Vinko Tiselj.
Težko bi mu pritrdila, da ni organizator, vsekakor pa je popolnoma res, da je najraje v ozadju, vedno prisoten, delaven, v vsakem trenutku zanesljiv. Zal takih delavnih in skromnih ljudi ne srečamo na vsakem koraku v vsakdanjem življenju, zato mu od srca privoščimo prejeto nagrado. Tudi sam ni skrival zadovoljstva in nam je rad povedal nekaj iz svojega življenja, ki je vso izpolnjeno z glasbo in petjem.
Takole je pripovedoval o sebi:
"Pri godbi sem začel igrati že leta 1948. Takrat se je imenovala Glasbeno društvo Dobrepolje. Kapelnik je bil Janko Tiselj, moj stric. On je bil tisti, ki me je prvi začel spoznavati z notami. Igranja na klarinet sem se sicer učil že prej, takrat pa sem prvič začel tudi javno nastopati. Istočasno pa sem se začel učiti tudi igranja na klavirsko harmoniko. Tako sem okrog leta 1953 že spremljal s harmoniko takratno dobrcpolj-sko folklorno skupino. V tistem času je bila kulturna dejavnost v Dobrepolju zelo razgibana."
Spominja se, da je leta 1953 Kulturno društvo Ponikve organiziralo tekmovanje harmonikarjev. Udeležili so se ga godci iz širše okolice. Vinko je v precejšnji konkurenci zasedel drugo mesto. Kmalu po tistem je moral na služenje vojaščine. Po vrnitvi, leta 1956, je začel peti pri Moškem pevskem
zboru Rafko Fabiani. Od tedaj dalje s presledkom desetih let, ki jih je preživel v Ljubljani, ves čas poje pri zboru in igra pri godbi. Vzporedno s tem pa jc igral pri raznih skupinah in narodnozabavnih ansamblih klarinet ali klavirsko harmoniko. Nekaj časa je nastopal tudi pri mladinski godbi Moste.
Godbi je posvetil in ji še posveča največ svojega prostega časa, pri njej jc pustil del svojega življenja in je prav gotovo eden tistih, ki bi o njenem delovanju vedel največ povedati:
"Godba je že od vsega začetka igrala v Dobrepolju zelo pomembno vlogo. Dolgo časa je bila edina godba daleč naokoli. Zelo veliko smo nastopali, sodelovali smo skoraj na vseh prireditvah v kraju. Veliko pa jc bilo nastopov tudi drugod. Preveč jc krajev, da bi vse naštel. Naj omenim le to, da smo sodelovali prav na vseh taborih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Z menjavo kapel-nikov se je tudi kvaliteta izvajanja spremi-
njala." In kako je sedaj?
"Značilna je velika delavnost. Na vajah, ki so precej pogoste posebno pred nastopi, vlada red in disciplina, kar se potem odraža tudi v kvaliteti izvajanja Seveda pa k temu pripomorejo tudi mladi člani, ki obiskujejo glasbeno šolo. V začetku ni imel nihče glasbene šole."
Sicer pa Vinko Tiselj, ta mojster klarineta, ki jc svoje talent izpopolnil tudi v nižji glasbeni šoli, obožuje glasbo in jo rad tudi posluša. Z igranjem in petjem je "gor zrasel", spremlja ga od najzgodnejšega otroštva. Tislji so bili od nekdaj znana dobrepoljska glasbena družina in Vinko, skupaj s hčerko, dostojno nadaljuje družinsko tradicijo.
Pa če bi po vsem tem sklepali, da je v njegovem življenju bila samo glasba, bi se zmotili. Ze njegov poklic, bil je elektroni^-hanik, pove, da obvlada veliko stvari, tudi takih, ki nimajo nič skupnega z glasbo. Pravi, da ga je v življenju zanimalo vse razen kmetijstva. Kmečko delo, četudi jc bil kmečki sin, ga res ni nikoli privlačilo. Njegova slikovita fraza: "Povsod sem nos vtaknil," najbolj na kratko povzame njegovo strast po odkrivanju novega, neznanega, zato ni čudno, da je v času službovanja na Inštitutu za elektronsko in vakuumsko tehniko dobil nagrado za inovacijo. Z radiotehniko se je potem ukvarjal še nekaj časa po prenehanju službe. Zdaj, po osmih letih upokojitve pa mu je ostalo le še igranje pri godbi in petje pri zboru. To, kar mu prinaša največje zadovoljstvo in to, kar mu je po vseh teh letih prineslo zasluženo priznanje. £
Še enkrat iskrene čestitke!
Pogovor je pripravila M. Steklasa
V. Tiselj prejema priznanje
"Kar so mati učili, me mika zapet"
Šolarji iz Kompolj so zasluženo poželi aplavz
Učiteljica Jelka Samec in njeni učenci s PD šole Kompolje ter Zagoriški fantje z gospo Ančko Lazar prenašajo dobrepoljsko ljudsko izročilo tudi izven meja svoje občine. Odzvali so se povabilu in v soboto, 7. februarja, na predvečer kulturnega praznika, nastopili na večeru ljudskih iger, pesmi in plesa v Dolskem pri Ljubljani. Obisk v tem kraju in sodelovanje na njihovi kulturni prireditvi ni bil le lepo doživetje, ampak tudi spoznanje, kako v tem majhnem kraju cenijo ljudsko izročilo in kako ponosni so na flfeoje rojake, ki so na različne načine pripomogli k dobrobiti svoje-'^i. kraja ali se proslavili s svojim znanjem in humanostjo tudi po svetu. Tako se društvo, ki je pripravilo prireditev, imenuje po rojaku, prvem slovenskem misijonarju, laiku dr. Janezu Janežu.
Prav prijetno je presenetila dobra organizacija in gostoljubnost domačinov, opazna pa je bila tudi velika aktivnost in homogenost njihovega društva z njegovim predsnikom Alešem Zavrlom in tajnico Matejo Jemec, sicer slavistko na OŠ Toneta Čufarja v Ljubljani. Samo iz pravega smisla za kulturo in umetnost in iz posluha za jezik ter ljudsko izročilo lahko nastane tako dobro idejno zasnovana prireditev, kot smo jo imeli priložnost videti in slišati tistega večera v Dolskem.
Po uvodnem županovem govoru so nastopili pevci, plesalci in godci iz Pernice pri Mariboru, Dobrepolja in domačini iz Dolskega. Srečanje gorenjskih, štajerskih in dolenjskih izvajalcev torej, ki so z odra obiskovalcem približali bogastvo izročila svojih pokrajin in hkrati z različnostjo nastopov okrepili tudi prijateljsko sodelovanje in skupno ljubezen do zaklada slovenske ljudske umetnosti in narečij.
Navdušili so vsi - veseli Štajerci z never-jetno energijo, odlično naštudiranimi štajerskimi plesi, običaji in pesmimi, domačini z ljudskimi pevkami, pevci in godci ter odličnim MePZ Sv. Helene.
In kaj reči o nastopu naših? Zelo uspešen in navdušeno sprejet je bil nastop Zagonskih fantov in gospe Ančke Lazar s svojo pojočo dobrepoljsko govorico. K raznovrstnosti in pestrosti programa pa so prispevali tudi šolarji iz Kompolj pod vodstvom mentorice Jelke Samec, ko so v narečju zaigrali Božično zgodbo, ki so
Štajerci iz Pernice pri lickanju
Domači pevci ljudskih pesmi
jo pripravili s sodelovanjem gospe Ančke Lazar. Ob nastopu najmlajših pa je dobro ponoviti besede znane etnologinje, ki je izjavila ob neki priložnosti: "Več kot nastopi in razna snemanja na radiu in televiziji, je vredno to, da najmlajši spoznavajo in cenijo izročilo prejšnjih rodov in hkrati gojijo ljubezen do jezika," Ta vzgoja za ljubezen do ljudskega izročila in jezika se na kompoljski šoli že kaže, saj se učenci, in celo že malčki, z navdušenjem pripravljajo na tovrstne nastope.
M. Steklasa Zagonski fantje med nastopom
Sekcije Kulturnega društva v letu 1997
Kratek prikaz dela po sekcijah, kakršen je bil predstavljen na občnem zboru.
MOŠKI PEVSKI ZBOR RAFKO FABIANI
V letu 1997 so imeli 36 vaj, nastopili pa so osemkrat. Njihov osrednji nastop je bil ob 90-letnici delovanja. Nastopili so tudi v cerkvi na Taboru, kar je direktno prenašal radio.
DOBREPOLJSKI OKTET
V letu 1997 so imeli 18 vaj in šest nastopov. Za glavni nastop štejejo sodelovanje na reviji malih vokalnih skupin.
GODBA DOBREPOLJE
V lanskem letu so imeli 80 skupnih vaj, ki so bile pogostejše v jesenskem času. Za njimi je 30 nastopov. Večinoma so nastopili doma na raznih prireditvah, nekajkrat pa so gostovali drugod. Za prvi maj so izvedli budnice po vaseh. Ob koncu leta so imeli enajsti božično-novoletni koncert. Osrednja prireditev je bil dan godbe. Za uspeh si štejejo tudi to, da so dobili nove uniforme. Plan za letošnje leto je podoben lanskemu. 27. junija bodo praznovali 65-letnico godbe.
ZAGORIŠKI FANTJE
V letu 1997 so imeli sedem nastopov, od tega dva izven občine. Imeli so tudi precejšnje število vaj. Tudi letos so že začeli nastopati. 7. februarja so nastopili v Dolskem. Osrednja prireditev pa bo v aprilu, ko bodo praznovali 50-letnico delovanja.
MLADINSKA DRAMSKA SKUPINA
Z igro, ki so jo pripravili spomladi, so nastopili štirikrat in imeli čez 900 obiskovalcev. Vseh vaj je bilo okoli 30. Na prireditvi ob 60-letnici smrti Frana Jakliča so nastopili z odlomkom Neveste s Korinja, za katero so sami napisali scenarij. Tudi za letošnjo sezono načrtujejo igro, in sicer v aprilu.
LIKOVNA SEKCIJA
Njeno delovanje se je osredotočilo na pripravo extempor, ki je bilo v letu 1997 uspešno izvedeno. ^
MAVRICA
V povprečju je ta ženska vokalna, skupina imela vaje dvakrat tedensko razen v poletnem času. Nastopile so na tomboli, na samostojnem koncertu v mesecu maju, na reviji malih vokalnih skupin, izvedle so tri male božične koncerte, letos pa so nastopile na prireditvi za kulturni praznik.
OSNOVNA ŠOLA
Šola je sodelovala na različnih kulturnih prireditvah v kraju. Izvedeni so bili razni projekti v Strugah, Kompoljah, Ponikvah in tudi na centralni šoli. Dobro so sodelovali z Godbo Dobrepolje, v Kompoljah pa z Zagoriškimi fanti. Ravnatelj Ivan Grandovec je skupaj s prof. Šuštarjem veliko pripomogel k ponatisu Jakličevih povesti. Svoje prispevke pa pripravlja tudi za zbornik treh občin. Letošnji glavni projekt pa bo prireditev ob otvoritvi prizidka k šoli.
Povzela: M. Steklasa
Kulturno društvo je dobilo novo vodstvo
Za letošnji občni zbor KD Dobrepolje, ki je bil 14. februarja, je že nekaj časa vladalo povečano zanimanje, saj so bile na dnevnem redu volitve v nov upravni odbor. Udeleženci so na tajnih volitvah izbirali med dvema kandidatoma: Tonetom Novakom iz Podgore in Janezom Tomšičem iz Kompolj.
Slednjega je predlagala Mladinska dram-• '^skupina. Na željo udeležencev sta pred . "vami oba kandidata predstavila svoje videnje vodenja KI). Same volitve pa so prinesle prepričljivo zmago Janezu Tomšiču.
Za mesti tajnika in blagajnika sta bila predlagana in soglasno izvoljena David Jakopič in Damjana 1'alčar. Ostali člani upravnega odbora so predstavniki posameznih sekcij, na predlog nekaterih članov pa v upravnem odboru imela svojega predstavnika tudi šola.
V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Pavle Zcvnik, Jože Samec in Martina Šuštar. Igorja Ahačevčiča pa je pred tem že imenoval občinski v svet Sklada za ljubiteljsko kulturo v okviru ZKO občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica.
Na občnem zboru, ki g.i je vodil doseda-•'Alajnik društva Igor Ahačevčič, so pred-'Wniki posameznih sekcij poročali o svojem delovanju v preteklem letu in načrtih za naprej. Poročila SO ponovno dokazala, da je bilo KD v letu 1997 uspešno in aktivno v vseh sekcijah.
Po izjavi nadzornega odbora o pravilnosti poslovanja, je bilo finančno poročilo, ki ga je posredoval dosedanji blagajnik Jože
Samec, soglasno sprejeto. Zaključni račun izkazuje presežek, ki bi bil lahko porabljen v preteklem letu, vendar ga je ZKO, preko katere društvo dobiva denar, nakazalo šele 31. 12. 1997.
Z letošnjim občnim zborom je bilo za KD Dobrepolje zaključeno daljše, a uspešno obdobje delovanja pod dosedanjim vodstvom. Delovni predsednik se je v imenu članstva zahvalil dosedanjemu predsedniku in blagajniku za 7-letno delo, ki bo po njegovih besedah brez dvoma zapustilo svoje sledove in kvaliteto.
Slišali smo tudi nekaj tehtnih razmišljanj. Udeleženci so se zelo strinjali z županom, ko je ta poudaril, da je dolžnost članov društva, da v svojih sredinah krepijo zavest o solidarnosti med sekcijami in da pokažejo svojo kulturno zavest tudi na ta način, da obiskujejo prireditve, ki jih organizirajo drugi.
Slišati je bilo tudi veliko spodbudnih besed in želja novemu vodstvu na pot. Čestitkam seje pridružil tudi dosedanji predsednik Prane Zrnec, ki je dejal, da je kultura nadstrankarska dejavnost in poudaril, da je zaželjeno, naj se v društvo vključijo vsi tisti, ki so pripravljeni delati.
M. Steklasti
Literarni kotiček
Jože Štih SRCE
Ranjeno in mnogokrat ponižano, razpeto med bol in mir.
Utripa in ga ne čutiš, vendar daje sok, ki vodi skozi življenje. Jekleno, ki se bori, ko neha, nastopi večni mir. Vodi me in se zmoti.
Popotnik, ki se ne utrudi.
Gorje onemu, ki mi trga srce!
Izjava Janeza Tomšiča pred izvedbo volitev:
"Pogoj za dobro delovanje KD je razumevanje in sodelovanje posameznih skupin znotraj društva. Ustvarjanje dobrih in zdravih odnosov bo eden od ciljev, za katerega se bom zavzemal. Delovanje bo usmerjeno tudi v sodelovanje s sosednjimi občinami in izmenjavo kulturnih prireditev. Kulturno dogajanje bomo popestrili tudi z gostovanji znanih kidturnikov."
Na slikah: del udeležencev občnega zbora
Naš krai
Kultura
3/1998
Retrospektivna razstava Toneta Kralja
Kmečka svatba, 1932, olje/platno
Umetnost Toneta Kralja je razstavljena v štirih dvoranah ljubljanske Moderne galerije. To je prva pregledna razstava našega rojaka v takem obsegu. Avtor razstave je mag. Igor Kranjc, ki je v teh prostorih leta 1995 na podoben način prikazal tudi umetnine Tonetovega starejšega brata, Franceta Kralja - ob 100 letnici njegovega rojstva.
Na izredno zračni razstavi s pretehtano izbranim gradivom nam predstavlja avtor razstave Toneta Kralja v zaokroženih enotah.
Passio, 1923, les
V prvem prostoru zvemo na zgoščen način vse bistvene informacije o Tonetu kot človeku in umetniku. Veliko pozornost je avtor razstave v drugem prostoru odmeril njegovim grafikam, lesorezom in malini jedkanicam. Močne naboje notranjih občutij izžarevajo te Kraljeve ekspresije iz prvega obdobja njegove ustvarjalnosti. Vse je podrejeno izrazu, bistvu vsebine. S fotografijami in originali so prikazana Tonetova kiparska dela, tudi v druščini s sestavinami
notranje opreme, izdelane po zamisli arhitekta Toneta Kralja. Najlepša med kipi je plešoča Šaloma, zdaj predstavljena le še na fotografiji, saj sojo bili lastniki pripravljeni posoditi za razstavo le za določen čas. V veliki dvorani pa med kipi najbolj presunc Passio, trpeči Kristus, ki je nastal na začetku Kraljeve umetniške poti. To je les, ki poje. S svojo izraznostjo na svoj način obvladuje veliko dvorano, kjer so razstavljene Tonetove oljne slike. Povečini so to platna večjih formatov, z upodobitvami najrazličnejših motivov iz družinskega življenja, iz vaškega življenja, tu so platna s svetopisemskimi prizori, med njimi je znamenita Zadnja večerja. Tu so Tonetove slike iz temnih obdobij slovenske zgodovine, ki so ga pretresala kot človeka in umetnika. £ Portret očeta, lastna podoba, podoba žene Marc, umetnikove družine oživlja platna v tej dvorani Na nasprotni strani dvorane privablja pozornost Kmečka svatba. Domačini vemo, da je to resnična podoba naše oh-ceti z omizjem , z znančilnim šar kinom na mizi, z vaškimi otroki na peči. Na vsaki pravi dobrepoljski "ohceti" je otrokom pripadal prostor na peči, od koder so mogli z zanimanjem spremljati svatbeno dogajanje v hiši. Vse to je naslikal Tone Kralj na veliko platno Kmečke svatbe in naslikal je naše mačkarc z visokimi "kasturji" visokimi kapami stožčaste oblike. V naši mladosti ni bilo ohceti, da bi opolnoči ne prišle mačkarc in zaplesale s svati. Ta navada se je do danes živo ohranila le še v Ponikvah. PodoW, no veje pristno ljudsko občutje iz podow' romarjev, hrepeneče gnanih v svet večne zarje. Vse te motive upodablja z veliko neposrednostjo in toplino. V tem prostoru je predstavljen še drugi del umetnikovega intimnega sveta: njegovo prizadeto doživljanje razkosane slovenske zemlje po prvi sve-
lovni vojni, njegova zavezanost tlačeni Primorski in njenemu človeku. V tesni zraščenosti z. usodo slovenskega človeka pod fašističnim jarmom, so stenske slike v Lokvah na Krasu in kasneje slike Rapallo 1943 in Circus Nazzi 1944.
"S Tonetom Kraljem je cerkveno slikarstvo na Slovenskem stopilo v 2o. stoletje", pravi Igor Kranjc v svoji ponavljajoči se pripovedi o umetniku na video ekranu, pripovedi, ki na poseben način oživlja to razstavišče. Oživljajo ga tudi spomini primorskega župnika Srebrniča, ki s toplino in hvaležnostjo pripoveduje o svojem prijatelju, Tonetu Kralju. Da, Primorci so mu hvaležni. Pomagal jim je živeti in kjubovati v najtežjih obdobjih njihove zgodovine. Toneto-'%nnc se je vsekalo v srca teh ljudi in živi .^rej v domačem izročilu.
Na razstavi je v zadnjem prostoru z diapozitivi predstavljeno gigantsko slikarsko delo, ki ga je 'Ione Kralj skoraj elve desetletji snoval v primorskih cerkvah. Delo, kije do danes ostalo v strokovnih krogih sporno za-
Jaz in moja žena, 1932, olje/platno
to, ker je 'Ione Kralj v svojem umetniškem ustvarjalnem zanosu dajal prednost živi umetniški ustvarjalnosti, preel uveljavljenimi pravili v spomeniškem varstvu. Med leti 1927 do 1945 je poslikal okrog 5o cerkva na Primorskem. Med prvimi je bila tudi župnijska cerkev v domačih Strugah. Spomladi leta 1927 je bilo delo v Strugah končano. Koje prvič pripeljal svojo kasnejšo ženo Mam v Zagorico, jo je popeljal tjakaj in ji z velikim veseljem razkazoval, kar je naslikal v sosednji fari. Njegove cerkvene
poslikave iz prvega obdobja so polne visoke ekspresionistične izraznosti. Take so bile tudi stenske slike v struški cerkvi. Bile so med najlepšimi, kakor moremo danes ugotavljati, žal le še na črno belih fotografijah, ki so se ohranile. Kaj so o Kraljevih struš-kih slikah lepega pisali tedaj mladi ljubitelji umetnosti pa prihodnjič.
Kar bo od te razstave ostalo, je s spoznanji, znanjem in načinom posredovanja zanimiv in vsebinsko bogat katalog s številni-
Na pustno soboto so imeli malčki, tako kot vse sobote doslej, v Krpanovi delavnici veliko dela. Ob veliki razstavni dvorani so domiselni razstavljala namenili poseben prostor za mladino. "Krpanova delavnica" piše na vhodu v prostor. Tu se vsako soboto zberejo malčki s svojimi starši in slikajo po stenah, kar se jim skuha v glavicah. S panojem je oddeljen pe drug prostor, tam otroci spretnih rok oblikujejo razne podobe iz gline. Kobilic je dosti med njimi, tudi Krpani sedijo na njih. Prav očarala me je kobilica malega umetnika. Ploska je bila, pod vam-pek pa ji je mojster naredil kar šest nog v vrsti. Kot, da bi bila kobilica kakšen plazilec na višjih nogah, ali pa kot da bi naredil kakšno nogo za rezervo.
mi ilustracijami umetnin, od katerih vse niso mogle dobiti mesta na razstavi.
Kataloga, ki sta izšla ob retrospetivnih razstavah Franceta in Toneta Kralja, prvi leta 1995 in drugi letos, januarja 1998, sta pri merno darilo za vedoželjne sorodnike in prijatelje. Oba sta na zalogi v Moderni galeriji.
Razstava Toneta Kralja bo na ogled še do 23. marca letos.
Anka Novak
Za pustno soboto je bilo napovedano presenečenje. Delavnice vselej obišče večje število staršev in otrok. Velikim in malim so se prišli pokazat fantje iz Ponikev, ponikov-ske mačkare. Prišli so Ljubljančanom pokazat, da svet, ki ga je oživljal na platnih Tone Kralj, še živi. Z veseljem in prav na hitro so se odzvali povabilu in se v soboto dopoldne pripeljali v Ljubljano, v Moderno galerijo. Dva ponosna petelina, ki v Ponikvah na pustni dan podita otroke, pa osem mač-kar, ki na pustni večer hodijo še vedno po ponikovskih hišah, je bilo v Ljubljani. Deset mačkar iz Ponikev seje najprej sprehodilo po Cankarjevi cesti do Prešernovega spomenika. Ob pol enih popoldne so v spremstvu harmonike prišli v veliko razstav-
Ponikovske mačkare na razstavi Toneta Kralja
Besedila z razstave
no dvorano Moderne galerije, tam zaplesali (trav pred Kraljevo sliko z upodobitvijo zagoriških mačkar in napolnili razstavni prostor z občutjem pristne domačnosti. V veliko zadovoljstvo navzočih. Osem šemskih figur iz večernega pustnega obhoda po hišah: muzikontar, agenta, dva ta lepa para in ta stara dva obišče še vedno tudi vsako ohcct ponikovskega ženina in neveste.. Mačkare so s svojo prisotnostjo v razstavnem prostoru pred Kraljevo Kmečko svatbo na svoj naša potrdile njeno globoko zakoreninjenost v običajskem življenju dobrepoljskega človeka in tudi njeno pravo sporočilno vrednost tudi za današnji čas.
Nič zato, če se ponikovske mačkare v nc-atenh nadrobnostih od zagoriških razliku-ejo. Posebnost so v Ponikvah petelini, ta stara dva (namesto kurenta), ampak kostumi ta lepega para, funkcija mačkar v pustnem in svatbenem dogajanju pa so bili po naših vaseh podobni, vsaj tako smo videli in doživljali mačkare kot otroci. Takrat so po vseh dobrepoljskih vaseh še prišle mačkare tudi na ohcet. Prišle so opolnoči, prinesle na svatbo s sebojn občutek tesnobnosti in skrivnostnosti hkrati. Zaplesale so in odšle. Ne spominjam se, da bi jih prišlo na ohcet kar osem, kar je še danes v navadi v Ponikvah. Mogoče je bila nekdaj tudi v drugih dobrepoljskih vaseh potrebna tako močna zasedba. V Ponikvah z vsem srcem živijo in dihajo s tem običajem. Vse naredijo zares, za pusta na ohceti.
Nič kolikokrat so jih lestos vabili na ptujski karneval pa na pustno prireditev v bližnjo Ribnico. Pa se ne dajo zvabiti na turistični oder. Njihove maske in pustni programi, ki jih vsako leto že tedne pred pustom tako skrbno pripravljajo, so namenjeni domačinom, starim in mladim, ki se vsako leto znova z otroškim veseljem predajajo pustnemu veselju. To je žarišče, sistem in nagrada za prvinsko zvezstobo v ohranjanju običaja, ki ga na svojem vrtu skrbno negujejo ponikovski fantje." Če pride denar notri, je vsega konec!" so mi rekli dan pred obiskom v Ljubljani. Tudi tu denarja ni bilo. Mara Kraljeva je le vsakega posebej ob-daraila s škatlo morske soli, poslikano s Kraljevimi ilustracijami Martina Krpana. Videti je bilo, da so bili te pozornosti iz srca veseli. Lepo je slišati tudi, da je odšla generacija fantov, ki so si ga za pusta malo preveč privoščili.
Anka Novak
Tone Kralj (1900 - 1975)
1900 rojen 23. avgusta v Zagorici v Dobrepolju
1917 mobiliziran v vojsko, kjer na Piavi konča razsulo avstrijske armade
1920 prva predstavitev na XII. razstavi v Jakopičevem paviljonu
1921 poslikajo ladjo in kor cerkve sv. Helene na Premu
1921-1923 študij slikarstva v Pragi pri prof Janu Štursi
1923 nastanejo slike "Zadnja večerja", "Nevihta" in kiparska kompozicija "Pas-sio"
1924,1926,1928 razstavlja s Klubom mladih v Mariboru in v Hadoninu na Moravskem
1930 razstavlja na bienalu v Benetkah 1928 se poroči z Maro Jcraj
19.3o razstavlja v Londonu in Anrverpnu
1931 -1932 razstavlja v Padovi, Milanu, Leipzigu
1932 rojena hči Tatjana
uspešna predstavitev v v okviru jugoslovanske umetnosti v amsterdamskem Ste-delijk muzeju
1936 razstavlja v pariškem Tuillerijskem salonu s skupino Indepandants, po razstavi ostane pol leta v Parizu
1927-1945 nastane serija cerkvenih po-slikav od Volč (Tolminska) 1927 do Trente 1945
1954-1955 razstavlja na beneškem Bienalu in na Bienalu male grafike v Ljubljani
1970 retrospektivna razstava ob 70 - letnici v Kostanjevici na Krki štiri leta kasneje odpro tu njegovo stalno zbirko
1972 prejme Prešernovo nagrado za življ-
henjko delo
1975 umre 9. septembra.
Igor Kra^^
Danes so zelo iskana moja dela iz prejšnje dobe. To je bil čas, ko smo bili v vrenju in zato revolucionarji. Zato mi pravijo, da je vse, kar sem delal kasneje, kompromis. Vendar se mi zdi, da ni tako. V svojih prvih začetkih sem delal larpurlar-tistično, ker je bil takšen čas, potem pa sem se nehote začel obračati na množice, vendar sem bil pri tem zelo previden. Hotel sem namreč dati dosegljivo kvaliteto množicam in to ne iz komercialnih razlogov, temveč preprosto zalo, ker mora človek vedeti kaj hoče, kam gre in za koga dela.
Tone Kralj
STAMPECC ci.ee.
Pahorjeva 10, 1231 Lj. - Črnuče, tel. in fax. 061 374 307, 061 559 641, GSM 041 614 301
ASFALTIRANJE
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, parkirišč in dovoznih poti. Strojni izkopi, kiper prevozi in gradbena mehanizacija.
Razvoj šolstva
Šolstvo je gotovo ena tistih dejavnosti, ki je že zelo zgodaj poseglo v naš slovenski prostor in je tudi v Dobrepo-1 ju pustilo globoke sledove. Da bomo lažje razumeli sedanje stanje je potrebno najprej spoznati njegove začetke, zato bom v tem prispevku opisal srednjeveško šolstvo. Poudariti moram, da je to čas po razpadu Zahodnorim-skega cesarstva leta 476 po Kristusu in traja do Kolumbovega odkritja Amerike 1492. leta.
Ko so se Slovenci naselili v 6. stoletju na ' -^jiašnjeni ozemlju, je bilo naše etnično ozemlje kar za dve tretjini večje, kot je ob-seg današnje države. Vzgoja je bila v skladu s tedanjo rodovno-plemensko ureditvijo, kar pomeni, da so dečki bili deležni drugačne vzgoje, kot pa deklice. Dečki so pridobivali predvsem navade tako imenovanih "moških del" - delo na polju, skrb za materialno stanje, deklice pa so se učile predvsem "gospodinjskih del". V tem času je torej na vzgojo vplival že sam način življenja.
Pokristjanjevanje Slovencev je imelo za vsa področja življenja prelomni pomen. Cc ne bi bilo delovanja Cerkve med Slovenci, potem bi verjetno še mnogo stoletij bili odrinjeni od kulturnih in gospodarskih tokov Evrope, ki ima korenine v krščanstvu.
•S pokristjanjevanjem se tudi na področ-vzgoje in izobraževanja prično prvi manjši premiki v skrbi za delo človeškega duha po navodilih institucije (tudi današnje šolstvo poteka skoraj povsod po svetu po programih, ki so v naprej institucionalno določeni). Prve napotke za delo z ljudmi srečamo pri irskem misionarju ALKUINU, ki v pismu Karlu Velikemu leta 796 piše: "da je potrebno človeka najprej poučiti o nesmrtnosti duše in prihodnjem življenju, o plačilu za dobro in kazni za hudo". Krščanstvo se je pri nas širilo na dva načina, in sicer s prepričevanjem in pritiskom. Nekateri očitajo ('.erkvi ravno to drugo obliko, da ni bila prava in si verjetno želijo, da bi bili še danes nepismeni na razvojni stopnji plemen, do katerih civilizacija še ni prišla.
Misionarji so poučevali nepismene, zato je bilo možno te ljudi naučiti določenih molitev in cerkvenih obrazcev le s ponavljanjem, tla so si jih zapomnili na pamet. Poučevali pa so ljudi v domačem jeziku
(zato pogosto slišimo za jezik z imenom sta-rocerkvena slovanščina).Karel Veliki je leta 789 zapisal: "...naj se ustanovijo bralne šole...; ne dopustite, da bi vaši dečki popačili branje in pisavo." Tedaj sta bili ustanovljeni dve šoli za izobraževanje duhovnikov na slovenskem, in sicer v Salzburgu za duhovnike, ki so poučevali severno od Drave in v Čedadu za duhovnike, ki so poučevali južno od Drave. V tem času so verjetno tudi nekateri slovenski sinovi obiskovali ti dve šoli, ali pa še nekaj takšnih šol, ki so jih ustanovili benediktinci na nemškem ozemlju. Tudi karantanska kneza Gorazd in Hotimir sta šla skozi takšno šolo. Po uporu Ljudevita Posavskega leta 820 je bilo verjetno konec možnosti za nekaj stoletij, tla bi se mogli slovenski sinovi izobraževati v drugih poklicih kot za duhovnike. Možnost izobraževanja je postala predvsem privilegij plemstva in svobodnih (kosezi), ki pa so med Slovenci vse bolj izginjali. Na ozemlju današnje Slovenije se pojavijo prve šole po letu 900, vendar pa so bile le za izbranec. Učitelji so poučevali predvsem na gradovih. (lini višje znanje so dajale, manj je bilo možnosti, da bi jih obiskovali dečki slovenskega rodu. Vladarska rodbina Karolingov se je dobro zavedala, kako pomembno je, če imaš v rokah "vajeti šolstva", da s tem lahko ljudi pokoriš, če so neuki.
Stolne šole
Prve večje šole so sc pri nas začele v 12. stoletju. Ustanovljene so bile na sedežih škofij npr. Krka na Koroškem. Učenci so bili v teh šolah ločeni na plemiške in revne/Ludi učitelj scolasticus je poučeval različno vsebino glede na stan učencev. Plemiški otroci so se učili latinščino, govorništvo in sred-
njeveško pravo (posvetni poklici); revnejši otroci pa so se učili predvsem teološke vsebine, branje in pisanje (namenjeni so bili za duhovnike). Proti koncu srednjega veka so te šole močno zgubljale na pomenu saj so jim najboljše učitelje in učence pobrale prve univerze.
Samostanske šole
Pri nas se prvi večji samostani pojavijo v začetku 12. Stoletja. Največji so bili v Stični, Gornjem Gradu in Veliki Nedelji. V 14. Stoletju pa nastanejo še samostani v kartu-zijah Ziča, Jurklošter, Ljubljani, Celju.. V njih so na visokem nivoju poučevali predvsem lastni redovniški narašča). Zunanjih učencev je bilo zelo malo, pa še ti so bili predvsem sinovi nemških plcmičev. Dečki slovenskega rodu so v primeru, da niso postali redovniki postali lahko največ pisarji ■ tisti, ki so prepisovali knjige. Samostani so sprejeli tudi veliko revežev, ki so ostali brez domov. '11 ljudje so postali sčasoma odlični rokodelci (poleg klasičnih del, da je samo stanska družina lahko živela - kmetovanje, ribogojništvo, nabiranje zelišč, so mnogi postali odlični gradbeniki, slikarji, kiparji..
V tem času so bili ustanovljeni tudi prvi ženski samostani v Velesovem pri Kranju in Krki na Korošem. V njih so pridobile izobrazbo tudi deklice plemiškega rodu in visokega meščanstva.
Gotovo je, da so samostanske šole bile tiste, preko katerih se je širil gospodarski m kulturni dvig Slovencev, saj so izobraženci, ki so prejeli znanje v samostanih le tega prenašali predvsem preko pridig v cerkvah na verno ljudstvo.
Župnijske šole
V župnijskih šolah so poučevali predvsem župniki mlade ljudi peti psalme in brati bo-goslužne obrazce. Ti ljudje so lahko tlelo ma nadomeščali pri bogoslužju župnika, če je bil odsoten ali je zbolel. Pri župnikih so se lahko izobraževali le tisti otroci, katerih starši niso bili podložniki, temveč svobod-najaki. V šolo so lahko hodili tudi tisti otroci podložnikov, ki jim je fevdalec - graščak to dovolil. Teb Pa 111 bilo prav veliko, saj je bilo za fevdalca najpomembneje, da ima pridnega kmeta.
' >    '• •  • •    Se nadaljuje
Ivan Grandovec
Smernice za razvoj Dobrepoljske doline
(Smernice iz priprave na diplomsko nalogo z istim naslovom avtorice Mojce Lovšin, absolventke Fakultete za arhitekturo - smer urbanizem pri profesorju Petru Fi-stru)
Mojca Lovšin, doma iz Velikih Lašč, sije za svojo diplomsko nalogo od ponujenih tem izbrala, kot je razvidno iz naslova, Dobre-poljsko dolino. O tem, zakaj sije izbrala prav to področje, nam je povedala naslednje: "Doma sem v bližini. Podeželje mi je zelo blizu, k lažji odločitvi pa mi je pomagalo delno poznavanje doline od prej. Ta je med najbolj ohranjenimi in deluje homogeno ter zaokroženo. Domačini, na katere sem se obrnila za nasvet ali pomoč, so bili pripravljeni pomagati in so tako postali tvorni dejavniki pri moji raziskovalni nalogi."
Ko nas je seznanila s svojo nalogo, smo se odločili za sodelovanje, tako bomo objavljali njene prispevke v nadaljevanjih.
Naj še poudarimo, da so, ne glede na morebitno ujemanje, to le povzetki iz diplomske naloge in ne usmeritve OS iz Prostorsko-ureditvenih planov občine.
Naloga je široko zasnovana, s poudarkom na teritorialno zaokroženem področju Dobrepoljske doline, ki zajema 11 vasi (Prečisti uge, Cesto, Zdensko vas, Malo vas, Videm, Podpeč, Podgoro, Bruhanjo vas, Podgorico, Zagorko in Kompolje)
V nalogi torej niso zajete vse vasi, ki predstavljajo Občino Dobrepoljc. Naloga zajema analize naštetih naselij in smernice za posamezno naselje. Gre torej za celovit pristop - v ospredju je fizična prenova in podoba naselij, pomembna pa sta tudi ekonomski in socio-kulturni učinek.
Končni cilj naloge je je s končnim predlogom opisno in s skicami določiti, kje in kako graditi v bodoče v posameznem naselju. Predlog ne more in ne sme nastati brez vnaprej analiziranih naselij, ki zajemajo
- pregled pisnih virov (pregled naravnih znamenitosti, podatke o kulturnih in zgo-
dovinskih spomenikih, s katerimi razpolaga pristojni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ter drugi viri, ki vsebujejo podatke o razvoju naselij);
- terensko delo (preverjanje podatkov pridobljenih iz pisnih virov, zavarovana naselja v celoti, ohranjenost arhitekturne identitete, prostorske in razvojne zakonitosti in drugo, označitev kvalitet arhitekturne tipologije in fotografiranje naselij (monitoring stanja)).
- analitično delo (na osnovi pisnih in materialnih podatkov se izdela natančna analiza za posamezna naselja, iz katere so razvidne kvalitete in nekvalitelc arhitekturne tipologije - stanje danes, ohranjenost arhitekturne tipologije v celoti, označitev stavb z dobro ohranjeno identiteto, označitev motečih stavb, opredelitev dominantnih stavb);
- oblikovanje zaključkov - to so že opisane smernice oziroma usmeritve za nadalj-ni razvoj naselja v prostoru (podana je ohranjenost arhitekturne identitete celotnega naselja, ki določa vrsto posegov - prenovo, adaptacijo, novogradnjo), določijo se usmeritve za širjenje naselja - predlagani so robovi naselja, kamor naj se gradnja ne bi širila in smeri možnih širitev, prav tako se ugotovijo zakonitosti razpostavitve in vsebine stavb (oblikovanje parcel, razpostavi-tev stavb, gabariti hierarhija arhitekture).
Novo mora nadaljevati razvoj naselja in upoštevati kontinuiteto in identiteto prostora - sonaravno bivanje je pozitivno bivanje.
Naselja bom predstavljala po sistemu od severa proti jugu. Začela bom iz smeri SZ, to je naselje _____—^gg
Niz toplarjev in kozolcev na S strani
Zdenska vas
Obcestno zasnovano naselje v severnem delu Dobrepoljske doline. Izrazita prostorska dominanla je p. c. Sv. Antona Patlovan-skega na Zdenski rebri. Naselje ima značilno silhueto in dokaj dobro ohranjeno grajeno strukturo.
Povzetek usmeritev iz končnega predloga 0 širitvi naselja:
- v bodoče upoštevati zazidavo ob glavni cesti oziroma v skladu z arhitekturno tipologijo (domačija v nizu - stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje - pod, toplar, vrt);
- izoblikovati vaški prostor na sredini vasi tam, kjer je bila nekoč vaška luža;
- ohraniti niz kozolcev, podov in toplarjev na severnem in južnem delu vasi, ^i določajo identiteto naselja in se kot prsftj vijejo okrog njega;
- naselje naj se ne širi po pobočju navzgor, kot tudi ne na kmetijske površine;
-širitev naselja ni mogoča v širšem obsegu, kar je razvidno iz predloga;
- zgostitev pozidav znotraj naselja,
- moteče in negativne dominante ob vstopu v naselje zakriti z zelenimi predahi, v jedru naselja pa z ustrezno rešitvijo, kar bi prineslo lepši in enotnejši videz naselja;
- Zdensko vas je potrebno obravnavati s strožjimi kriteriji zaradi dominantne vloge vasi v dolini, same prehodnosti iz V na Z in S na J.
Silhueta naselja iz smeri Male vasi
Silhueta naselja - vstop iz smeri Pred-
strug.
TD Dobrepolje je pripravilo smernice za delovanje
Upravni odbor TD Dobrepolje je na sestanku 30. januarja ob pripravah na občni zbor, ki bo konec februarja, oblikoval smernice za delovanje društva v letu 1998.
I )elovanje društva bo tudi vnaprej usmerjeno predvsem v promocijo občine Dobrepolje. Tako bo že 21.3.1998 prva taka prireditev, kjer bo TI) soorganizator finala državnega prvenstva sledarskih psov, ki se bo odvijalo v Dobrepoljski dolini.
V mesecu marcu bomo izdali razpis za turistični spominek naše občine. Mnogo je stvari, ki so skozi zgodovino zarisovale našega človeka in ga tudi izven meja občine prikazovale razpoznavnega. Upamo, da ne bo težko izbrali nekaj takega, kar bo tudi v današnjem času postalo poleg razpoznavnosti tudi tržni izdelek dobrepoljskega človeka. K sodclova-lAhomo pritegnili etnologe, oblikovalce in vse, ki boste želeli sodelo-v™v tem projektu. Vključili se bomo tudi v projekt Turistični spominek Slovenije, ki ga vodi TZS, Gospodarska zbornica Slovenije, Center za promocijo turizma in Pospeševalni center za malo gospodarstvo Slovenije.
V aprilu bomo skupaj z vrtcem in šolo iz Kompolj pripravili razstavo velikonočnih dobrot. 23. maja bomo pričakali stara motorna vozila in nadaljevali dobro sodelovanje z Old timer klubom iz Škofljice.
Med letom bomo organizirali že kar dobro sprejet projekt Urejena domačija, ki je v sklopu akcije Moja dežela - lepa, urejena in čista. V dveletnem obdobju uvajanja smo potegnili nekaj zaključkov, ki nas zavezujejo, da obliko izvajanja ocenjevanja spremenimo. Želja po večjem vključevanju vaških odborov povsod ni naletela na pozitiven odnos do
Najpomembnejše akcije TD Dobrepolje v letu 1998:
1. soorga.niza.cija. finala državnega prvenstva
sledarskih psov g?, projekt izdelave turističnega spominka občine m- razstava velikonočnih dobrot
4. projekt Urejena domačija 98
5. zabavno razvedrilna prireditev ob koncu akcije Urejena domačija
6. sprejem Old timerjev iz Škofljice
7. tradicionalni pohod na Kamen vrh ob dnevu samostojnosti
tega projekta, saj se posamezni vaški odbori niso želeli vključiti in so zato tudi lepo urejene domačije ostale izven konkurence ocenjevanja. V letošnjem letu bomo komisijo razširili s strokovno pomočjo etnologov in krajinarjev in obiskali vse vasi v občini. Ob zaključku projekta bomo ponovno organizirali zabavno razvedrilno prireditev, ki v dvorano Jakličevega doma pripelje čedalje več obiskovalcev.
Tradicionalni pohod z baklami ob dnevu samostojnosti bo naša zadnja večja prireditev v letu 1998 in upam, da jo bomo skupaj s Planinskim društvom izpeljali še bolj profesionalno, kot do sedaj.
Vključevali se bomo tudi v druge akcije, ki bodo promovirale dobre-poljsko občino, kar je predvsem poslanstvo društva, ki nosi ime dobre-poljske občine.
Predsednik TD Jmmhtepolje
Ue
KNJIŽNICA GROSUPLJE
Adamičeva 15
Varstvo čebel pred
fitofarmacevtskimi
sredstvi
Čebelarsko društvo Dobrepolje-Struge je imelo 09. 01. 1998 občni zbor, na katerem so obravnavali vrsto problemov. Posebno je bil izpostavljen problem škropljenja kmetijskih rastlin z insekticidi v času, ki ni primeren za varstvo čebel. Da bi se izboljšala uporaba teh sredstev in povečalo varstvo čebel, meje občni zbor kot kmetijskega svetovalca občine Dobrepolje, zadolžil, da napišem v Naš kraj povzetek iz Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (v nadaljevanju Zakon) in o dolžnostih uporabnikov 5tO farmacevtskih sredstev v zvezi z varstvom čebel.
Zakon uravnava varstvo rastlin tako, da ne bi ogrožalo zdravje ljudi in živali ter da ne bi negativno vplivalo na okolje. Imetniki rastlin morajo uporabljati fitofarmacevtska sredstva tako, da ne bodo škodovala človeku, živalim in okolju. Imetniki rastlin morajo škropiti tako, da se fitofarmacevtsko sredstvo ne razprši na sosednje kulture, objekte oziroma parcele. Sredstva ne smejo priti v stik z ljudmi, v vodoteke, v zajetja pitne vode, se razlivati v tla in sploh onesnaževati okolja. Pri škropljenju seje potrebno točno držati navodil. Navodila je potrebno hraniti tudi še po uporabi, da so vedno na razpolago podatki o uporabljenem sredstvu in o p ro tis trupih, ki bi jih morali morebiti uporabiti.
Varstvo čebel pred fitofarmacevtskimi sredstvi obravnava Zakon v 46. členu. Intenzivne kmetijske proizvodnje si ne moremo predstavljati brez uporabe sredstev za varstvo rastlin. S sredstvi za varstvo rastlin varujemo kulturne rastline pred pleveli, to so herbicidi. Sredstva, s katerimi varujemo rastline pred boleznimi, imenujemo fungicidi. Herbicidi in fungicidi čebelam niso nevarni, saj ne vsebujejo aktivnih snovi, ki bi bile čebelam nevarne. Največjo nevarnost za čebele predstavljajo insekticidi, ki jih uporabljamo za varovanje kulturnih rastlin pred škodljivci. Tudi insekticidi se ločijo med seboj po strupenosti in med njimi so taki, ki so čebelam škodljivi in tudi taki, ki čebelam ne škodujejo. Pri izbiri insekticidov moramo biti pozorni na navodila. Pri uporabi insekticidov, ki so škodljivi čebelam, moramo paziti, da škropimo tedaj, ko gojene rastline NE CVETIJO. Pri škropljenju moramo biti pozorni predvsem, kadar škropimo sadno drevje, kjer je pod drevjem veliko PODRASTI, KI ZELO BUJNO CVETI, KOT TROBENTICE, MARJETICE, REGRAT. Škropivo pada tudi na te rastline in čebele, ki nabirajo med, se gotovo zastrupijo. V času, ki je najbolj nevaren za zastrupitev čebel, to je med cvetenjem gojenih rastlin, ne smemo uporabljati fitofarma-cevtskih sredstev, ki so za čebele nevarne. Če pa jih že uporabljamo, moramo NAJMANJ 48 UR PRED NJIHOVO UPORABO na primeren, krajevno običajen način, obvestiti čebelarje. Uporaba insekticidov je zaradi varstva čebel mogoča NAJVEČ DVE URI PRED SONČNIM ZAHODOM, na velikih kompleksih pa le po predhodnem obvestilu čebelarjev, ki imajo panje v oddaljenosti 3 kilometre do predvidenega mesta uporabe insekticidov. Pri tem je potrebno čebelarje obvestiti o vrsti insekticidov, karenčni dobi ter o času in načinu
18
Naš kra
Iz občnih zborov
3/1998
njihove nameravane uporabe. Za kmete, ki teh navodil ne upoštevajo, predvideva Zakon v svojem 68. členu DENARNO KAZEN V ZNESKU 50.000,00 SIT.
Na področju naše občine imamo cca 40 škropilnic, ki so testirane in smo mnenja, da jih lastniki znajo uporabljati. Poleg tega imajo vrtičkarji veliko število nahrbtnih škropilnic, ki jih uporabljajo po vrtovih in
Tekoče lansko leto delovanja društva je postreglo s pozitivnimi premiki v društvu in med članstvom. Člani društva so sodelovali na različnih razstavah. Društvena razstava je bila na Vidmu. Srečanje rejcev je bilo v Slovenskih Konjicah . Ogled državne razstave v Mariboru in Avstrijske v Celovcu ter ogled razstave kuncev v Nurembergu. Poleg društvenega piknika na Vodicah so bila ta dejanja tudi večja aktivnost članov društva na drugih področjih.
V društvo seje včlanilo 14 novih članov, tako da sedaj društvo šteje 63 članov. Ker so v Grosuplju ustanovili svoje društvo, so štirje člani prestopili tja. Vsi člani društva pa smo naprošeni, oziroma naj bi vsi skupaj imeli dolžnost, da pridobimo še nekaj no-
sadovnjakih.
Apeliram na vse uporabnike nahrbtnih in ostalih škropilnic, da upoštevajo navodila Zakona in natančno preberejo navodila o uporabi fitofarmacevtskih sredstev.
(VIR: Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin, Ur.l. RS št. 92/94)
Jože Andolšek, ing.agr.
vih članov vsako leto. Gojitelji delujejo v sekcijah društva. Največja in najbolj množična je kunčja sekcija. Trenutno je v tej sekciji 19 pasemskih kuncev. Vodstvo društva prepričuje člane društva, naj nabavijo več pasemskih živali. Še posebej tisti, ki imajo samo mešance. Lepo bi bilo, če bi vsak, ki goji kunce, imel vsaj eno pasmo za razstavo. Kunce se lahko kupi s pomočjo društva, tako da društvo uredi nabavo para, član društva pa vrne par kasneje, ko dobi gnezdo.
Iz sekcije za perutnino sporočajo, da so zadovoljni, saj se je prvič zgodilo, da je društvo imelo na razstavi svojo perutnino. Prej smo vabili razstavljavce od drugod, da smo ljudem lahko pokazali živali, sedaj pa ima društvo že 10 pasem perutnine. Tudi tukaj se razširja gojitvena dejavnost in pri gojite-Ijih se krepi volja do vzrejc perutnine.
Sekcija za golobarstvo je začela delovati šele po razstavi, ko so se nabavile tudi prve pasme golobov. Kljub manjšemu številu rejcev je v sekciji 17 pasem golobov. V planu je nabava novih pasem golobov s pomočjo slovenske golobarske sekcije. Člani društva so povabljeni, naj se pridružijo tej sekciji športne in gojitvene dejavnosti.
Društvo še nima sekcije za ptičjerejo, čeprav je v društvu kar nekaj gojiteljev ptic, še posebej kanarčkov, papig in drugih ptic. Društvo poizkuša in deluje na širitvi tega dela gojitvenih dejavnosti. Zelo lepo bi bilo, če bi se društvu priključilo kakih pet ali šest gojiteljev ptic, da bi potem lažje razširili to dejavnost. Zainteresirani naj se javijo predsedniku ali tajniku društva.
Finančno poslovanje društva je bilo lansko leto izjemno uspešno. Blagajniško poslovanje se vodi po ustaljenih metodah in pravilih o tem poslovanju. Stanje je dobro, ostalo je precej denarja, predvsem zaradi sponzorjev in same dejavnosti društva. Denar je po sklepu izvršilnega odbora namenjen nakupu kletk in vojer za razstave, ki bodo v bodoče.
V sami razpravi so poleg poročevalcev sodelovali tudi delegat državne zveze, župana občin Velike Lašče in Dobrepoljc. Tukaj se tudi želimo zahvaliti obema županoma za razumevanje in pomoč pri delovanju društva. Društvo bo tudi v bodoče skrbelo za organizacijo strokovnih predavanj. Potrebno je aktivirati članstvo za čim večjo aktivnost, predvsem pri gojitvi večjega števila pasemskih živali. Na ta način društvo postaja n ^ nejše po članstvu in tudi po številu živali Za razstave.
V bodoče naj bi se društva organizirala v regijske zveze. Za to se bo potrebno odločiti še letos, čeprav v našem društvu obstaja precejšen dvom v tako posiljen način združevanja. Regije naj bi potem zastopale društva nasproti zvezi kot pogajalci z. državnimi oblastmi.
Za letošnje leto se v osnovi predvideva naslednje aktivnosti. Društvena razstava bo v Velikih Laščah meseca septembra. Organizirana bodo strokovna predavanja. V mesecu oktobru bo organiziran izlet na evropsko razstavo v Brno na Češkem. Prijave s kavcijo se že zbirajo. Dodatni izleti na razstave po Sloveniji in drugod se bodo organizirali sproti, kakor rudi društvena sre% nja. Vsak prvi ponedeljek v mesecu je srečanje zainteresiranih članov društva v Velikih Laščah v gostilni "Pri Roku". Ta srečanja so neobvezna, pridejo naj zainteresirani kaj vprašat ali po nasvet. Člane tudi obveščamo, da smo dobili na zalogo odlična krmila iz Holandije, tako za breje samice, kot za pitance (kunce). Informacije o zalogi in ceni dobite pri blagajniku društva.
Zvonimir Zabukovec
Delo v društvu
Letni zbor Društva gojiteljev pasemskih malih živali Velike Lašče je bil dne 18.1.1998. Pregled opravljenega dela članov društva skupno in po sekcijah je na podlagi poročil in zapisnikov sestavil podpisani.
Dohodnina
Na podlagi 120. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS št. 18/96 in 87/97) izdaja Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije
JAVNI POZIV k vložitvi napovedi za odmero dohodnine za leto 1997
Zavezanci za dohodnino morajo vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 1997 najkasneje do 31. marca 1998 na predpisanem obrazcu.
Napoved so dolžni vložiti vsi zavezanci, razen:
- zavezancev, katerih (bruto) dohodki ne presegajo 11 %
♦ovprečne letne (bruto) plače zaposlenih v Republiki Sloveniji;
- učencev in študentov, katerih prejemki iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljeno delo preko
študentskih ali mladinskih organizacij, ki posredujejo delo na podlagi pogodbe o koncesiji, ne presegajo 51% povprečne letne (bruto) plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu 1997;
- zavezancev, katerih edini vir dohodnine je pokojnina, če med letom 1997 v skladu z zakonom niso plačevali
akontacije dohodnine.
Napoved vložijo:
- zavezanci za dohodnino s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (rezidenti) pri izpostavi davčnega
urada, na območju katerega so vpisani v davčni register v času vložitve napovedi;
- zavezanci, ki niso rezidenti Republike Slovenije, pri izpostavi davčnega urada, na območju katerega so
vpisani v davčni register v času vložitve napovedi,če niso '^vpisani, pa pri izpostavi davčnega urada, na območju '    katerega imajo začasno prebivališče v času vložene napovedi.
Pojasnilo:
Napoved za odmero dohodnine morajo do 31. marca 1998 vložiti tudi zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti in zavezanci za davek od dobička iz kapitala
od prodaje vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu, ki so dolžni napoved za navedena davka vložiti do 28. februarja 1998 za preteklo leto. V napovedi za odmero dohodnine morajo zavezanci za dohodnino, ki so po končani zapuščinski razpravi v letu 1997 postali lastniki denacionaliziranega premičnega ali nepremičnega premoženja, napovedati dohodke od oddajanja tega premoženja v najem za vse obdobje, ko je v njihovem imenu kot zavezanec za davek od navedenih dohodkov nastopal skrbnik za posebne primere. Zavezanec za dohodnino se kaznuje za prekršek, če nepravočasno vloži napoved za odmero dohodnine, če je ne vloži, ali vloži napoved, ki ne vsebuje podatkov, potrebnih za odmero dohodnine, ali v njej izkaže neresnične podatke. MINISTRSTVO ZA FINANCE Davčna uprava Republike Slovenije
Dne 23. in 24. marca 1998 od 8. do 18. ure lahko v prostorih občine Dobrepolje oddate svojo dohodninsko napoved.
Razpored
tehničnih pregledov traktorjev in motornih koles na območju Upravne enote Grosuplje v letu 1998
VIDEM-DOBREPOLJE torek, 03. 03.1998 torek, 08.09.1998
ZACRADEC torek, 10.03.1998 torek, 08. 09.1998
ŠENTVID pri STIČNI torek, 17.03.1998 torek, 15.09. 1998
GROSUPLJE sreda, 18.03.1998 torek, 15.09.1998
od 8. do 16. ure od 8. do 11. ure
od 1 3. do 1 7. ure od 1 3. do 1 6. ure
od 8. do 16. ure od 8. do 11. ure
od 1 3. do 1 7. ure od 1 3. do 16. ure
CENIK
za najem grobov in ostalih pokopaliških storitev
Na zadnji občinski seji so svetniki podaljšali veljavnost cenika za najem grobov in ostalih pokopaliških storitev. Objavljamo ga še enkrat in velja do sprejetja novega sklepa. S tem cenikom so določene cene najema grobov na osnovi Pravilnika o ureditvi pokopališč in o merilih za oblikovanje cen za najem grobov in ostalih pokopaliških storitev.
1. V ceni najemnine posameznega groba so zajeti stroški iz 2. člena Pravilnika, višina najemnine pa je sledeča:
za enojni grob: za dvojni grob: za trojni grob: za otroški grob: zažarni grob:
2.700,00 3.800,00 4.400,00 2.200,00 2.700,00
2. Pokopališka pristojbina, ki se zaračuna v enkratnem znesku ob prvem pokopu (za nov grob) je sledeča:
za enojni grob: za dvojni grob: za trojni grob: zažarni grob:
6.500,00 8.700,00 10.900,00 6.500,00
Družinski kotiček vtff
Družina v sedanjem času pred vprašanjem obstoja?
Slaba dva meseca sta minila v letošnjem letu, ko smo polni upov in načrtov si za novo leto segli v roke. Komu vse to kaj pomeni, če pa je dan za dnem iz različnih medijev slišati ali pa brati o kloniranju človeka. To, kar hoče znanstvenik, ki je to odkril, poskusiti na človeku in morda potem nadaljevati - se vprašamo: kakšne družine oz. skupnosti bomo potem imeli, če sploh bodo obstajale.
Družino radi imenujemo OSNOVNA CELICA DRUŽBE. Kako lahko obstaja neka družba, če ji uničijo osnovno celico?
Skozi zgodovino človeštva lahko spremljamo razvoj družine in njen pomen v vseh teh časih. Družina je bila cenjena v času, ko so naši predniki znali bolj trezno misliti o njej. Morda je bila to nuja tedanjega časa. Razmere se vsesplošno slabšajo v zadnjih desetletjih. Bo morda kdo krivil za razpadanje družin prejšnji družbeni sistem?
Ali je na zahodu, v razvitih državah kaj bolje?
Osnovni vzrok temu je najverjetneje spremenjen življenjski vrednostni sistem. Vzhod in zahod na tem področju bre-deta in iščeta izhod v slepi ulici.
Najprej se moramo potruditi in spremeniti odnos do vsakega posameznega človeka v družini (od spoštovanja otroka od njegovega spočetja naprej).
Bolj odgovorno bi morali z naravnimi danostmi, tistimi oprijemljivimi, pa tudi do drugih, nevidnih, pa vendar tako pričujočih in pomembnih, ne smemo biti malodušni ali se celo norčevati iz njih.
Vprašanje je samo v tem, ali smo mi, ki trenutno živimo, sposobni (to smo dolžni našim prednikom) našim zanamcem ohraniti čim več človeka vrednih materialnih in nematerialnih dobrin. Ali sploh smemo nerazsodno zavreči in uničiti vse, kar smo prejeli in s tem onemogočiti prihodnjim rodovom človeka vredno bivanje na našem planetu?
Če naj živimo odgovorno, potem smo dolžni iskati in gojiti vrednote, dajati pozitivni zgled svojim otrokom, skrbeti za zdravo družinsko življenje, kar plemeniti najprej nas same, posredno pa tudi naše bližnje.
A. Štrubelj
Piše: Konrad Piko
Iz Društva upokojencev
Na naši prvi seji v letu 1998 smo razpravljali o izletih, zabavah, pobiranju članarine in pustovanju. Na sejo smo povabili tudi g. Vinka Zabukovca, našega avtobusnega šoferja in vodiča hkrati. Povabili smo ga predvsem zaradi natančnega določanja datumov za naše izlete. Do zdaj smo jih planirali brez njegove prisotnosti, zato je včasih prihajalo do nesporazumov, ker se je dogajalo, da smo naše izlete planirali takrat, ko je bil naš šofer že zaseden. Letos do tega ne bo prihajalo, ker smo se lepo dogovorili in uskladili.
Kot vsako leto, bomo imeli tudi letos šest izletov skupaj z. nakupovalnimi. Dogovorjeno je tudi za tri nakupovalne skupaj z drugimi društvi. Naš prvi izlet bo v Vrtojbo in Oglej v Italiji, drugi hjfe-Lenti na Madžarskem, združen s Fužinami. Tretji izlet bo na^ stanjeviški grad, Šentjernej, Pletcrjc, Lurd na Dolenjskem, četrti na Bled, Blejski Vintgar, Pokljuko, Bohinj. V avgustu pa bo kopalni v Izolo, v septembru trgatev v Ložah pri Vipavi, v oktobru pa v Gar-daland. Ta bo združen z enim društvom iz Ljubljane. Planiran je še dvodnevni izlet v Budimpešto, kjer je za 50% ceneje kot v Len-tiju. Cena bo 130 DEM. V novembru bo še en združen nakupovalni izlet v Vrtojbo. Tudi zabav bo letos toliko kot vsako leto.
Pri pobiranju članarine smo ugotovili,, da je letos pristopilo kar 29 novih članov, 12 jih je umrlo, tako nas je vseh skupaj 409. Kot sem že omenil v prejšnji številki, bo članarina 600 tolarjev, vzajemna samopomoč pa tudi 600 tolarjev, kot lani.
Sedaj bodo potekale javne razprave o pokojninski reformi, zato marsikoga zanima, kako bo z nami, ki smo že upokojeni. Potrebna bo natančnejša razlaga, da bomo zvedeli kaj več o naših možnostih. Če te ne bo v naši občini, bomo šli v Grosuplje, kjer bo to organiziralo DU Grosuplje v okviru koordinacijskega odbora.
Drugi problem so naši certifikati in delnice. Nekateri ste sliM' na TV v oddaji Pro and contra v torek, 3. februarja, kakšno je . nje PIDov, to je investicijskih družb, ki jih je v Sloveniji 71. Od teh je ena tudi naša KRONA SENIOR, v katero smo nekateri upokojenci vložili certifikate. V PIDe je vložilo svoje certifikate kar cca 75% vseh lastnikov, ostalih 25% prebivalstva pa je vložilo certifikate v donosne firme, kot je Krka, Lck in podobno. Upokojence zanima, kako bo šlo vse skupaj naprej in kaj bo z našimi certifikati vloženimi v PIDe, vpliva na potek pa tako in tako nimamo.
Toliko za sedaj, pozdravljeni do naslednjič.
Napoved tednika Mag "V nedeljo zjutraj k maši in nato volit' Kučana" se je tudi v Dobrepolju uresničila. Tako po novem letu "ni nič več tako, kot je bilo". Res ne. Tako je bil letos pust kar dvakrat! In ne samo to, prvič celo v sredo, 11.2., drugič - zares 24. 2. (glej koledar KZ Dobrepolje).
Tako po novem letu res ni več tako, kot je bilo ...
Naj številke spregovorijo
Zadnje čase se veliko govori o vse pogostejših prometnih nesrečah, ki na naših cestah terjajo mnoga življenja. Res je, da so naše ceste pravo pokopališče, vendar...
Leta 1997 je na naših cestah umrlo 352 To je res veliko, toda v istem letu si je s^Riomorom vzelo življenje 548 ljudi, od tega kar 80% moških, in po uradnih podatkih je bilo, verjemite ali ne, narejenih kar 24.000 splavov. Procentualno torej zavzamejo avtomobilske nesreče le 1,4% > samomori 2,2% in splavi kar 96,4% nenaravnih smrti.
Število rojstev je od leta 1983, ko se je rodilo okoli 33.000 otrok, drastično padlo. Lani je bilo rojenih le še 18.000 otrok. Povprečno se torej št. rojstev zmanjša letno za 1.070. Ce bi se dosedanje padanje rojstev linearno nadaljevalo, bi teoretično do leta 2014 nataliteta padla na nič, kar pomeni, da se ne bi rodil noben otrok več.
Vsak dan je lani v prometni nesreči umrl en Slovenec, vsakih 16 ur si je nekdo vzel /j«ljenje in vsakih 22 minut je bilo umor-jVR nedolžno človeško bitjece. Luč sveta je zagledal otrok le vsakih 29 minut. Če pogledamo z druge strani je bilo življenje omogočeno oz. podarjeno le 43% spočetih otrok. Vsi ti podatki so uradni, tako da lahko domnevamo, da je procent splavov dejansko višji.
Ves čas sem govoril v nekih številkah. Vem, da je vsako življenje unikat in kot takšno neponavljivo, zato tudi neprcccnljjivc vrednosti. Vendar številke nam govorijo. Govorijo nam, da so nekje velike krize, veliki zločini, mi pa se osredotočamo na druge, sicer tudi pomembne probleme, vendar primerjalno popolnoma zanemarljive. Potrebno je rešiti tudi problem prometnih nesreč, vendar najprej moramo rešiti na tisoče življenj, ki se ne morejo braniti. Ce se bo število splavov nadaljevalo s trenutnim tempom, bo v 42-ih letih preseglo milijon, kar je ravno polovica sedanje slovenske populacije. Slovenci se bojimo življenja, bojimo se odgovornosti in kot takšnim se nam ne
piše nič kaj lepa prihodnost. Pa naj še kdo reče, da se npr. cerkev na sme vtikati v to področje, kjer se vsakih 22 minut zgodi umor, umor otroka, ki se ne more postaviti po robu, ki se ne more upreti in zagovarjati svoje temeljne pravice, pravice do življenja.
Janez Tomšič
Najbolj izvirna maska -nasmeh
Pred nami so dnevi, ko po starih običajih preganjamo zimo in vabimo pomlad.
Maškarade, veseljačenje,... Vse to postaja že tako umetno...
Nadenemo si masko z do ušes širokim nasmehom in iskrivimi očmi. Kot da tega nismo več sami zmožni in moramo svoj želeni izraz na obrazu kazati z umetno pustno masko.
Zakaj ne bi pomladi klicali s pravo, pristno pomladjo tudi v naših srcih, ki žari na naših obrazih. Zakaj ne bi naše kisle in čemerne obraze spremenili v pomlad med ljudmi samimi?
Iz leta v leto le nestrpno čakamo na dneve, ko si bomo spet lahko stare zakrili po našem mnenju z najboljšimi novimi maskami. Ali je pustna maska ras edina stvar, ki nas osrečuje, zaradi katere se tako radi veselimo, pozabimo na vsakdanje sivine, ki spremljajo naše življenje?
Ljudje se očitno ne znamo več iskreno veseliti s svojim lastnim izrazom na obrazu brez da bi se skrivali za neko masko, kajti svojega obraza ne maramo, z njim se ne znamo sproščeno veseliti in najmanjši napor je vložen v to, da si pač nadenemo masko.
Zakaj pa se ne bi enkrat za spremembo nekoliko potrudili in si sami izdelali svojo lastno masko - nadenimo si iskren N ASM RIL Morda pa bo to letošnja najbolj izvirna in zanimiva maska.
Phil Bosmans je med svojimi "vitamini za srce", kot imenuje svoje zapisane misli, povedal tudi tole:
"Pravijo, da se ljudje ne smejejo več. Kakor da bi nad mesti in po ulicah, na hišah in tovarnah,
na avtomobilih, avtobusih in vlakih
nad blagajniškimi pulti in okenci v uradih
visel velik napis
z velikanskimi črkami:
Tu smeh ni dovoljen!
Zdi se, da nas je smeh zapustil,
ker je v naših bivališčih hkrati z ljubeznijo
umrlo tudi veselje...
Ne delaj tako kislega obraza!
Ne hodi okoli s tako povešenim nosom! Doma in na ulici bodi nasmejan! Prisrčen , zdrav nasmeh-ta ti je danes potreben bolj kot kdajkoli."
Pečnik Lidija
Razmišljanje ob Titaniku
Titanik pravzaprav ni nič novega. Že devetdeset let se ve zanj in o njem je bilo posnetih že več kot 20 filmov. Toda novi film Titanik je prinesel pravi "bum" tudi v Sloveniji. Morda zaradi napete, zanimive ljubezenske zgodbe ali zaradi "lepega" glavnega igralca? Kakor za koga. Meni je film dal več kot le zgodbo o revnem fantu, ki si je izboril srce aristokrat i nje.
V Titaniku sem videla drugi Babilonski stolp. Ljudje so zgradili ladjo, za katero so bili prepričani, da je nepotoplji-va. Hoteli so dokazati svetu, da je človek na nek način vsemogočen. Kako bridko so se zmotili. Vedno znova lahko ljudje spoznavamo, kako nemočni smo. Ob Titaniku lahko to vsak prav dobro občuti. Ves blišč, ki je bil prisoten na ladji, se je v dobri uri spremenil v razbitino na dnu oceana. In ljudje, za katere nisi bil dovolj dober, če nisi bil lepo oblečen, če se nisi znal lepo obnašati, če nisi bil dovolj bogat..., so ostali za vedno v ledenem morju. Tudi kopica denarja jih ni mogla rešiti. Titanik se ni zgodil samo enkrat. Vedno se dogaja. Ko ti gre dobro, ko si prepričan, da ti bo šlo dobro še naprej, se zgodi nekaj, kar ti podre vse načrte. Dobro je, da vsi razmislimo o tem in si nehamo domišljati, kaj vse lahko sami naredimo.
Vida Jakopič
22
Naš krai
Od dopisnikov
3/1998
Bosalujo Cellamare - JRon
Pesem Vorfei incontrarti tra 100 anni (hočem te srečati čez 100 let), katero poje Ron, je zmagovalka Sanremskega festivala iz leta 1996. Ta je še vedno ena izmed najbolj priljubljenih pesmi med Italijani. Ron je star 42 let, na odru pa je že od svojega 16. leta.
Ron pripoveduje: "Bilo je leta 1970, ko me je ravnatelj poklical k sebi v pisarno. Odšel se misleč, da sem naredil nekaj narobe, ampak... hotel mije le povedati, da bom nastopal na festivalu. Bil sem se mi"
Ron trenutno živi tovarni čokolade. Njegove uspešnice:
* II gigante c la bambina 'Pizza (irande
* Una citta' per cantare
JLaura Pausuji
Laura se je rodila pred 23 leti v Faenzi, ki je blizu Bologne. Tako kot že mnogi drugi, je tudi ona postala slavna preko Festivala v Samemu leta 1993 s pesmijo La so-itudine, katera je bila kasneje prevedena v španščino za južnoameriške dežele. Tim Rice, avtor musicla Jcsus Christ Superstar pa je tudi že prekrbel verzijo v angleščini.
Andreja Pečnik
1. MORAJO ŽIVETI
V barčku nekdo razlaga:
-"Ko zbolim, grem lepo k zdravniku; tudi zdravniki morajo od nečesa živeti. Potem grem k lekarnarju po zdravila, ki mi jih je predpisal zdravnik; saj morajo seveda tudi lekarnarji živeti. Nato se vrnem lepo domov in vsa zdravila vržem v smeti. Navsezadnje moram tudi jaz preživeti..."
2. MATEMATIK
-"Moj sin je zelo nadarjen, posebno za računanje," se hvali oče prijatelju. Radoveden, ali to drži, prijatelj vpraša fantiča: -"Povej mi, Lojzek, koliko je pet plus štiri deljeno s tri?" Fantič molči, oče pa ga hoče rešiti iz zadrege in reče: -"No, no! Ne pretiravaj, saj ni inženir!"
3. BOG
Marsovec se vrne z. odprave na Zemljo. Svojemu nadrejenemu prinese televizor in mu poroča o potovanju:
"Ni mi sicer uspelo ujeti nobenega Zemljana, vendar pa sem se le dokopal do enega od njihovih bogov."
Tisti, ki dobivate Oznanila ste že brali o mladinskem centru, ki delno že obstaja, letos pa bi ga radi še povečali.
Zakaj tak center in čemu bo služil?
V prvi vrsti naj bi bil to dom vse dobrepoljske mladine, pa tudi druge skupine bodo imela lahko v njem razna srečanja in manjše prireditve. Nekaj pa bo potrebno za vstop v ta skupni dom: upoštevanje pravil lepega in spoštljivega vedenja in vse bo potekalo v domu brez cigaret, alkohola in drugih omam. Zato bo v njem vedno nekdo, ki bo za vse početje odgovoren in kateremu bodo morali biti obiskovalci pokorni.
Večkrat slišimo razne pripombe zlasti čez mladino, pozabljamo pa , da so mladi odraz, ali ogledalo nas starejših. Če zanje malo ali nič ne naredimo in jim dajemo slab zgled M se nad njimi ne smemo pohujševati ali jih kritizirali. Mladi ljudje morajo imeti možnost prijetnega druženja, sproščenega razvedrila, vsemogočega usposabljanja in zdravih zabav. To bi jim rad nudil ta mladinski center.
Poleg občasnih zabav in razvedrila, želimo, da bi v njem potekali tudi vsemogoči tečaji in učenje, ki vsakemu človeku koristi v življenju. Seveda pa bo potrebno to skrbno in preudarno načrtovati in planirati. Delno pomoč so nam obljubili salezijanci, ki so usposobljeni za delo z mladino, možno bo dobiti fante, ki se bodo odločili za civilno služenje vojaščine, če bo potekalo vse v redu pa bo najbrž potrebno čez čas tudi koga vsaj polovično zaposliti.
Najprej pa bo seveda potrebno dosedanje prostore dograditi. Narejeni so vsi načrti, dobili smo vsa soglasja in čakamo samo še gradbenega dovoljenja. Za ta projekt ima veliko razumevanja občina, tako župan kot svetniki, za kar se jim v imenu župnije zahvaljujem. Vesel sem posebno tega,* da pri nas prav gledate na Cerkev, ki je vedno samo v službi ljudi in ima edini namen ljudi voditi v nebesa, ki pa se začenjajo že v tem življenju. Tam, kjer ljudje živijo v slogi, medsebojnem prijateljstvu in znajo drug z drugim potrpeti, je lepo in je v srcih ljudi košček nebes. Da bi bilo tega čim več, se trudi Cerkev ob pomoči svojega božjega ustanovitelja Kristusa. Kristus ljubi vsakega človeka, če formalno pripada ali ne pripada Cerkvi, iskreno pa se mora truditi za pravico in resnico, za dobroto in ljubezen. Hvala Bogu, da preraščamo čase, ko so se ljudje delili po ideologiji. Bodočnost ima samo tisti narod, ki zna stopiti skupaj, se podpirati in složno graditi boljši svet.
Pri gradnji mladinskega centra bomo potrebovali pomoč vseh. Nekatera dela bomo skušali narediti sami, za druga pa bo potrebno kar precej sredstev. V Oznanilih sem že omenil, da naj bi vsaka družina po možnosti prispevala v tem letu za to gradnjo približno 10.000 sit. Ker gre za našo skupno stvar, ker gre za našo mladino, sem prepričan, da svoje velikodušne pomoči ne boste odrekli.
Župnik Franc Škulj
Naš krai
Šolski kotiček
3/
Kakovost in jaz
V petek, 6. februarja, so se učenke 8.a razreda udeležile zaključne prireditve, ki jo je organiziralo ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST, v prostorih HERMES na Litijski 33 v Ljubljani.
Že v jeseni je ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST razpisalo nagradni natečaj z naslovom KAKOVOST IN [AZ. Učenke naše šole, in sicer Tanja Prijatelj, Nina Samec, Katja Žnidaršič, Marta Jakopič in Damjana Cimerman, so se pod vodstvom mentorice ge. Slavke Mustar odzvale na razpis in se v množici prispevkov uvrstile v ožji izbor najboljših spisov. Prireditve seje udeležilo okrog slo povabljenih: predstavniki gospodarskih organizacij, kulturnih ustanov, učenci osnovnih in srednjih šol in njihovi mentorji. Zbranim so spregovorili g. Jožko Čuk, predstavnik Gospodarske zbornice, mag. Teja Valenčič,
VJ
državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport in direktor podjetja HERMES. Učenci so za najboljše spise prejeli denarni nagradi, šolske potrebščine in športne majice.
Na koncu tega zapisa naj poudarim glavno misel prebranih spisov. Mladi se zavedajo, da bodo doživeli polnost in kakovost svojega življenja, če bodo ustvarjalni, ta pa naj temelji na znanju in humanih medsebojnih odnosih.
Ivan Grandovec
Srečanje postaja tradicionalno
0 januar je bil za učence 2.a razreda na Vidmu čisto poseben dan. Še več - bil je pravi praznik, na katerega so se že nekaj časa pripravljali in se ga veselili.
Spet so napolnili kombije in se skupaj s svojo razredničarko Valerijo Tkalčič in Jadranko Kastelic, ki je glavna organizatorka teh srečanj, odpravili na obisk k svojim vrstnikom v Zavod za invalidno mladino v Kamnik.
Tokratno srečanje je bilo tretje, nazadnje so se dobili na videmski šoli. Vsakokratno druženje pa je še poglobilo njihove prijateljske vezi, ki jih pridno utrjujejo z medsebojnim dopisovanjem.
(!e je bilo ob prvem obisku še čutiti med mladimi znanci začetno zadržanost, ki so jo poskušali omilili spremljevalci in vzgojitelji, je bilo tokrat njihovo posredovanje nepotrebno. Komaj so se odrasli malo razgledali naokrog, so bili mla-    Sproščeno in veselo
di prijatelji že zapleteni v pogovor. Nekateri so gostje so spraševali po Ncjcu, ki je bil ob prejšnjem obisku prava pevska zvezda, drugi SO vozili svoje prijatelje na vozičkih, tretji so se že zbirali okrog Petra in Damjana, ki sla s kitarama in petjem spet poskrbela za še boljše razpoloženje. Gostje so si nato skupaj s svojimi gostitelji ogledali prisrčno lutkovno igri-
24
Naš kraj
Šolski kotiček
Delavnica
co, ki so jo odlično zaigrali tamkajšnji gojenci višjih razredov, na koncu pa so sodelovali v skupni delavnici, v kateri so pod vodstvom mentoric izdelovali ljubke igračke, ki so jih ob koncu dobili v spomin na srečanje.
Otroci so bili tako zatopljeni v svoja opravila, da so si njihovi spremljevalci lahko vzeli nekaj časa za ogled ustanove. Prijazna logopedinja Alenka jih je popeljala po prostorih, posebej prirejenih in opremljenih za invalidno mladino.
Celotno srečanje je bilo prijetno, kar je zasluga prijaznih in gostoljubnih gostiteljev.
Kako pa so doživeli svoj drugi obisk v Kamniku učenci drugega razreda, pa naj povedo sami.
M. Steklasa
Prihod v Kamnik
OBISK V
viu        JU. ^AL, ■
l/fuLs  Mricc- SAr        Jftiilk-. §ff"f
2. B. /k
Janez Ljubic, 2. b.
MISLI	
Politiki so povsod enaki. Obljubljajo, da bodo	zgradili most tudi
tam, kjer ni reke.	
	(Hruščov)
Nekateri ljudje najprej govorijo, šele nato misl	jo.
	(Jetrn de la Brujere)
Neprestano govoriti in ničesar povedati, je bila	od nekdaj največja
odlika govornika.	
	(Platon)
Na podlagi Odloka o ustanovitvi Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica (Uradni list RS, št.70/96, Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 10/96), v skladu s statutom Medobčinskega sklada za razvoj
malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, Pravilnikom o dodeljevanju sredstev za projekte malega gospodarstva v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, ter po pooblastilu upravnega odbora Medobčinskega sklada za razvoj
malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica z dne 4.2.1998 Medobčinski sklad za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica (v nadaljevanju Sklad) skupaj s pooblaščeno finančno organizacijo objavlja
III. JAVNI RAZPIS
za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica
I.PREDMET RAZPISA
Sklad skupaj s pooblaščeno finančno organizacijo razpisuje posojilo za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občinah Dobre-1'^^ < irosuplje, Ivančna Gorica v znesku
nMmofio sit.
Namen posojil:
- odpiranje novih delovnih mest;
- nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov;
- nakup, graditev ali adaptacija poslovnih prostorov;
- nakup nove opreme ali njeno obnovo.
II. MERILA IN POGOJI
Na razpis za dodelitev posojila se lahko prijavijo:
- samostojni podjetniki;
- podjetja v zasebni in mešani lasti,
pri čemer mora biti sedež podjetja ali obrti na območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica.
Peniji,) se prednostno dodeljujejo dejavno-
m
- ki zagotavljajo delovna mesta;
- ki so izvozno usmerjena;
- ki omogočajo razvoj turizma;
- ki dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva;
- z visoko stopnjo inovativnosti;
- ki uvajajo sodobne tehnologije.
Posojila se daje:
- za dobo do 5 let;
- obrestna mera TOM + 5,3%
- stroški odobritve 0,5%
- stroški spremljave 0,15%
- zavarovanje hipoteka na nepremičninah in premičninah, solidarno poroštvo, zavarovanje pri zavarovalnici in podobno.
III. VSEBINA VLOGE Podjetja morajo vlogi priložiti:
1. obrazec banke (dosegljiv na sedežu Sklada);
2. podatke o registraciji in akt o ustanovitvi podjetja;
3. obvestilo Zavoda RS za statistiko o razvrstitvi po dejavnostih;
4. bilančni podatki za zadnji dve leti;
5. podatki o tekočem poslovanju;
6. karton deponiranih podpisov;
7. BON - 2 obrazec ali BON - 3 obrazec;
8. poslovni načrt oz. investicijski program z gradbeno dokumentacijo - za novogradnje in dograditev objektov;
9. dokazilo o namenu porabe sredstev:
a) pri nakupu poslovnega prostora
- overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo;
b) pri gradnji poslovnih prostorov
- gradbeno dovoljenje;
- zemljiškoknjižni izpisek oz. dokazilo o lastništvu;
- predračunska vrednost investicijskih del z gradbeno dokumentacijo.
c) pri adaptaciji poslovnih prostorov
- soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti na prosilca za posojilo;
- predračunska vrednost adaptacijskih del;
- pogodbo o najemu in soglasje lastnika za izvajanje adaptacijskih del, v kolikor bo adaptacijo izvajal najemnik.
d) pri nakupu osnovnih sredstev
- predračun oz. račun osnovnega sredstva
e) pri investiciji v ekološko sanacijo
- investicijski program ter mnenje ustrezne inšpekcijske službe.
10. zavarovanje kredita (zemljiškoknjižni izpisek nepremičnin, dokumenti o vrednosti premičnin, podatki o poroku).
Samostojni podjetniki morajo vlogi priložiti:
1. obrazec banke (dosegljiv na sedežu Sklada)
2. tekoči izpisek iz registra samostojnih podjetnikov
3. priglasitveni list samostojnega podjetnika
4. obrtno dovoljenje oz. dovoljenje za opravljanje dejavnosti
5. potrdilo o plačanih davkih in prispevkih
6. bilančni podatki za zadnji dve leti
7. podatki o tekočem poslovanju
8. poslovni načrt oz. investicijski program z gradbeno dokumentacijo - za novogradnje in dograditev objektov
9. dokazilo o namenu porabe sredstev:
a) pri nakupu poslovnega prostora
- overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo
b) pri gradnji poslovnih prostorov -gradbeno dovoljenje
- zemljiškoknjižni izpisek oz. dokazilo o lastništvu
- predračunska vrednost investicijskih del z gradbeno dokumentacijo
c) pri adaptaciji poslovnih prostorov
- soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti na prosilca za posojilo
- predračunska vrednost adaptacijskih del
- pogodbo o najemu in soglasje lastnika za izvajanje adaptacijskih del, v kolikor bo adaptacijo izvajal najemnik
d) pri nakupu osnovnih sredstev
- predračun oz. račun osnovnega sredstva
e) pri investiciji v ekološko sanacijo
- investicijski program ter mnenje ustrezne inšpekcijske službe
10. zavarovanje kredita (zemljiškoknjižni izpisek nepremičnin, dokumenti o vrednost premičnin, podatki o poroku).
IV. ROK ZA PRIJAVO
Vloge za dodelitev posojila pošljite na naslov: Medobčinski sklad za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica. Rok za prijave je odprt od 15.4.1998 do porabe namenskih sredstev.
Če vloga ne bo vsebovala zahtevane dokumentacije, se zavrne, ravno tako se zavrne neustrezna vloga in tista, ki prispe po porabi sredstev.
Upravni odbor Sklada bo v 30 dneh po roku za prijavo oz. po prejemu prošenj odločal o dodelitvi posojil. Sklad bo v roku 8 dni po prejemu pozitivnega sklepa finančne organizacije izdal sklep o dodelitvi posojila ter ga posredoval vsem prosilcem.
Razpis se razveljavi, v kolikor občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica ne zagotovijo dogovorjenih sredstev.
Vse potrebne informacije dobite na sedežu Sklada pri Ga. Božič na tel.: 778-384, 778-385.
Predsednik: Roman Zupančič
Želiš zanimivo in dinamično delo? Želiš dobro delo, dobro stimulacijo? Želiš tržiti oglasni prostor za uveljavljene medije?! Potem je to pravi izziv zate! Pa še doma ...
Zaželena znanja: delo z računalnikom v Wordu in Excelu, dobro znanje slovenščine, komunikativnost, urejenost, izpit B kategorije.
BIMEDIA d. o. o., Cesta 2, 1312 Videm-Dobrepolje, tel.: 061/787-751
Športno društvo Dobrepolje
#■ nadaljevanje s str. 7
Tudi če ni res, saj je pisalo v časopisu, saj je bilo na televiziji, na internetu na strani tej in tej lahko prebereš itd.
Naš govor ne sme biti za sogovornika žaljiv. O stvari se je treba tudi proučiti. Neznansko težko se je pogovarjati o stvareh, ki jih ne vemo ali ne razumemo. Seveda lahko sodelujemo tudi v takšnih pogovorih, ampak le kot poslušalci. Tudi poslušanje je pogovor. Moder človek molči, kadar ne pozna stvari. Če se spuščamo v pogovor, moramo pričakovati, da nas bo nekdo tudi napačno interpretiral ali tudi žalil. Tukaj potrebujemo širino srca in vzgojo za konflikt. Dejstvo je, da ne moreš vsemu prikimati, kar ti nekdo govori in tudi ne smeš pokimati, če veš, da ni res. Toda prepiraj se samo o tej stvari, ne začni sovražiti sogovornika, ki po tvojem misli narobe. Ne meči mu zaradi ene napačne misli cele družine in vse rodovine in politične pripadnosti v obraz. Bodi prepričan, da imata s sogovornikom marsikaj skupnega ne samo različnega. V neki drugi stvari sta morda enakega mnenja. Za prepir se je potrebno vzgajati.
Morda se bo kdo vprašal, zakaj vam to govorim. Zdi se mi izredno pomembno, ker se danes srečujemo z vsemi mogočimi načini komuniciranja. Srečujemo se z javnim razglašanjem nekih laži, ki jih nihče ne zanika, srečujemo se s tem, da nekdo nekoga z lažmi obmetava in mu jemlje dobro ime, pa nič ne odgovarja.
Srečujemo se s prepiranjem na smrt in smrtno sovraštvo ponavadi za prazen nič ali pa samo zato, ker ne znamo pravilno poslušati. Srečujemo se z zelo prefinjeni-mi in polizanimi dobrikanji, za katerimi pa se skrivajo velike lumparije. Vse to se dogaja pred našimi očmi, v naših sredstvih javnega obveščanja, v našem medsebojnem dialogu in vse to nas nehote prevzema.
Seveda si ne mislim, da lahko v desetih stavkih rešim problem medsebojnega dialoga, lahko pa si moje razmišljanje vsi skupaj vzamemo za razmislek ob letošnjem kulturnem prazniku in obogatimo našo kulturo še s kulturnim dialogom.
Najprej lep pozdrav vsem bralkam in bralcem Našega kraja. Čeprav nas niste zasledili v prejšnji številki, to še ne pomeni, da se v našemu društvu nič ne dogaja. Pa poglejmo:
Namizni tenis - medobčinsko prvenstvo za posameznike:
2. Damjan Erčulj - ŠD Dobrepolje
3. Slavko Globokar - Krka
4. Tone Kralj - ŠD Dobrepolje
V kategoriji deklic od 6. - 8. razreda je Marta Jakopič dosegla uvrstitev na 3. mesto.
Odbojka - medobčinsko prvenstvo za ženske:
1. mesto ŠD Flip Flop 10 točk
2. mesto ŠC Josip Jurčič 8 točk
3. mesto ŠD Grosuplje 6 točk
4. mesto ŠD Grča 4 točke
5. mesto Žabe 2 točki
6. mesto ŠD Dobrepolje 0 točk
Igrala so naslednja dekleta: Andreja Novak, Irena Hočevar, Nika Krivec, Vesna Hro-vat, Tanja Novak, Anja Mesojedec, Janja Ku-plenk, Tadeja Kuplcnk, Marjeta Bandur.
Potrebno je povedati, da dekleta igrajo zelo lepo odbojko, vendar so še premalo uigrane, saj so šle na prvenstvo praktično brez tre-ningov.Za jesen obljubljajo, da se bodo veliko bolje pripravile. Bomo videli!
Odbojka - medobčinsko prvenstvo za moške:
1. mesto Ali Baba 12 točk
2. mesto ŠD Šmarje Sap 8 točk
3. mesto ŠD Grosuplje 8 točk
4. mesto ŠD Grča 6 točk
5. mesto ŠD Dobrepolje 6 točk
6. ŠC Josip Jurčič 2 točki
7. Banane Otočk
Moški so se izkazali z izredno odbojko, kljub temu da se odbojka na tem nivoju v Dobrepolju ni igrala že nekaj časa. Moške ekipe so izredno izenačene, tako da bodo boji v jesenskem delu še toliko zanimivejši.
Igrali so: Aleš Pugelj, Marko Strah, Bojan Novak, Primož Strnad, Damjan Strnad,
Franci Blatnik, Matej Strah, Danilo Drob-nič, Marko Ahačcvčič
ŠD Dobrepolje se je odločilo, da sodeluje v športno - humanitarni akciji " Veter v laseh, s športom proti drogi ". S tem srnatfe vključili v vseslovensko gibanje saj bof, s v njem sodelovalo že okoli 40 slovenskih občin.
Akcija je letos dobila tudi mednarodno potrditev. V letu 1998 bo postala evropsko gibanje. Odločitev o tem je sprejela CESS -vse evropska organizacija športa in zdravja. Za vse je to potrditev, da smo " veter " usmerili v pravo smer.
S tO akcijo želimo opozorili na nevarnost droge in hkrati ponuditi drugačen, bolj optimističen, prevetren in športno obarvan način življenja mladih.
Akcijo načrtujemo izpeljati v drugi polovici aprila ob sobotah oz. nedeljah.
Dejavnosti, ki se bodo odvijale:
- košarka ( mešane trojke, ekipa Šte^3 igralec in l rezervo, ves čas mora igrati" j eno dekle )
- odbojka ( ekipa šteje 4 igralec in 2 rezervi, igrajo 2 fanta in 2 dekleti )
- likovno izražanje
- glasbena vsebina
V tej akciji bomo potrebovali vsestransko pomoč kraja, tako v tekmovalnem kot v materialnem smislu.Vse mlade pozivamo, da se že sedaj organizirajo v ekipe in jih pričnejo prijavljati organizatorju. Prav tako naprošamo vse, ki ste pripravljeni nuditi pomoč v materialnem smislu, da se pravočasno obrnete na organizatorja in se dogovorite za sodelovanje.
To je bilo zelo na kratko o tej akciji. Več pa si boste prebrali v naslednji številki Našega kraja.
Pripravil: Alojz Kuplenk
nadaljevanje s str. 6
Vsekakor je pričakovati, da bo politično dogajanje v prihodnjih dneh in tednih še zanimivo.
Kako daleč se pustijo slovenski volivci manipulirati in kakšna načela "odlikujejo" nekatere politike, je dovolj navesti samo eno ime - Zmaga Jelenčiča. In vendar so tega spornega politika volivci na zadnjih držav-nozborskih volitvah nagradili s tolikšnim številom glasov, da še vedno sedi v poslanskih klopeh in je neprenehoma v ospredju političnega dogajanja. Nedavno je posegel celo v zunanjo politiko. Manipuliranje meji že skoraj na norčevanje in podcenjevanje zgodovinskega spomina volivcev. Kako dru-g;J»vrednotili dejanje tega igralca, ki je bil v iTCKcm obdobju največji "sovražnik" juž-njakov, zdaj pa po nekaj letih odide prav v Beograd urejati meddržavne odnose. Seveda lahko le naivneži verjamejo, da ga je pot vodila zasebno brez tihega soglasja najvišjih predstavnikov oblasti.
Nekaj je gotovo. Njegova vsakokratna politična igra je dobro premišljena in dogovorjena z delom slovenske politike in služi točno določenim ciljem. Dovolj zgovorna je tudi njegova velika medijska promocija, ki vsakokrat spremlja njegove "podvige". Brez nje bi taki politiki zelo hitro zginili s političnega prizorišča, tako pa si lahko mirno, brez posledic, privoščijo vse, celo nagovarjanje h genocidu dela slovenskih volilcev ...
i;m^i
M. S.
Sodelovanje med gozdarji in lastniki gozdov
K pisanju me je vzpodbudil v zadnjem času občuten porast t.i. črnih sečenj (sečenj brez dokazila) na območju KE Dobrepolje. Te je pripisovati izjemno ugodnim vremenskim razmeram za delo v gozdu v povezavi z neinfor-miranostjo lastnikov gozdov o "novostih" v gozdarstvu, ki veljajo že peto leto. Zato naj bo ta prispevek namenjen k informiranju lastnikov gozdov o "novih" razmerah v gozdarstvu.
Gozdovi spadajo med naravna bogastva, za katera Ustava Republike Slovenije (70. člen) zahteva, da se z zakonom določijo pogoji, pod katerimi se smejo izkoriščati.
Zakon o gozdovih (sprejet maja 1993) zato ureja varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo ter tudi razpolaganje z gozdovi kot občutljivim naravnim bogastvom s ciljem, da se zagotovijo:
1. sonarno ter večnamensko gospodarjenje, usklajeno z načeli varstva okolja in naravnih vrednot;
2. trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema;
3. trajno uresničevanje vseh funkcij. Gozdovi lahko ob pravilnem gospodarjenju
in rabi trajno opravljajo vse svoje številne funkcije:
- EKOLOŠKE: varovanje gozdnih zemljišč in sestojev, hidrološko, biotopsko ter klimatsko;
- SOCIALNE: varovanje objektov, rekreacijska, turistična, poučna, raziskovalna, higien-sko-zdravstvena, funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine in drugih vrednot okolja, estetska,...
- PROIZVODNE: lesnoproizvodna funkcija, ostali gozdni proizvodi In sadeži, lovskogos-podarska funkcija.
Vse te funkcije so na območju KE Dobre-
AVT0Š0LA V|ZJ
prireja brezplačni tečaj CPP za kategorije: A, B, C in E, vsak torek ob 17. uri možna takojšnja vožnja na sodobnih vozilih izbirate lahko med inštruktoricami in inštruktorji popust za dijake in študente, ura vožnje 1.850,00 SIT
Informacije in prijave vsak dan od 8.-17. ure
Vilharjeva 27, Ljubljana (za železniško postajo) tel.: 061-13 77117
Gumnišče 27, Škofljica (popoldan) tel.:061-667 212
polje prisotne v večji ali manjši meri.
Zaradi prisotnosti različnih ekoloških in socialnih funkcij v gozdovih, ki predstavljajo za lastnika določeno omejitev pri gospodarjenju v svojem gozdu, država iz proračuna sofinancira lastniku dela pri vzdrževanju gozdnih cest, gojenju in varstvu gozdov.
V skladu z Zakonom o gozdovih so se prejšnja Gozdna Gospodarstva razdelila na:
1. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE (v nadaljevanju ZGS), javno gozdarsko službo, ki je v celoti plačana iz proračuna Republike Slovenije. ZGS ima sedež v Ljubljani. Ta ima po gozdno gospodarskih območjih območne enote (ena od teh je OE Kočevje), le te pa naprej krajevne enote (ena od teh je KE Dobrepolje).
2. IZVAJALSKA POD|ET)A, ki so profitna in se ukvarjajo z izvajanjem del pri poseku, spravilu, prevozu in s prodajo lesa (na območju prejšnjega GG Kočevje je to sedaj GRČA d. d.)
Pomembnejša pridobitev za lastnike gozdov je odprava obvezne prodaje gozdnih sortimen-tov Gozdnim gospodarstvom. Promet z lesom je sedaj popolnoma sproščen.
V prejšnji organizaciji gozdarstva so se namensko zbirala sredstva za gojenje in varstvo gozdov, za gradnjo gozdnih cest in vlak. Vsa ta sredstva, pa tudi gozdarska služba se je financirala iz posekanega kubika lesa.
Danes lastniki plačajo davek od katasterske-ga dohodka ter pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest (6,9% od katasterskega dohodka), zato je bojazen o obdavčenju od posekanega lesa odveč.
Na podlagi Zakona o gozdovih so bili izdani različni podzakonski akti, pravilniki in odredbe, ki podrobneje opredeljujejo različna področja pri delu z gozdom. Eden takih je Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Ur. list RS št. 55, 16. 09.1994).
Ta že v prvem členu opredeljuje, da mora biti drevje pred posekom označeno. Tako je bila dilema o tem, ali drevje odkazovati ali ne, odpravljena.
Na podlagi skupne izbire drevja za posek, ki jo opravita lastnik gozda in revirni gozdar, le ta izda lastniku odločbo v upravnem postopku ( 1 7. člen Zakona o gozdovih).
Odločbe se izdajajo še za potrebna gojitvena dela, varstvena dela, za pridobivanje okrasnih dreves, ...
Izdana odločba je tudi pogoj za pridobitev subvencij iz državnega proračuna.
Začel sem s "črnimi sečnjami", pa bom še končal z njimi v upanju, da bodo v prihodnosti čedalje bolj redke.
Za morebitna dodatna pojasnila smo vam na voljo gozdarji ZGS, KE Dobrepolje s sedežem v Predstrugah 60, telefon: 787-032. KNJIŽNICA dROSU'PlM
Adarm
Vodja KE Dobrepolje Andrej Andoljšek, dipl. ing. gozd.
KINO   "DOBRE P OLJE" VIDEM 34
KINOPROGRAM ZA MESEC MAREC 98
PETEK, 6. marec, ob 19.30
IZJEMOMA NE BO KINOPREDSTAVE!
NEDELJA, 8. marec, ob 15. uri ob 19.30
ameriški ljubezenski film - film katastrofe TITANIC
KRATKA VSEBINA: Titanic se je potopil v noči iz 14. na 15. april leta 1912, v Pacifiškemu oceanu po trčenju z ledeno goro. V ospredju je ljubezenska zgodba med 17- letno Rose, dekletom iz premožnejših slojev, in Jac-kom, mladim podpalubnim potnikom , ki neizmerno ceni svobodo duha... Vsekakor odličen film s LEONARDOM Di CAPRIOM in KATE VVINSLET v glavni vlogi.
PETEK, 13. marec, ob 16. uri in 19.30
ameriška risanka ANASTASIJA
KRATKA VSEBINA: Risanka prikazuje življenje najmlajše hčerke ruskega carja NIKOLAJA II. Rojena je bila v začetku tega stoletja (1901) in je v Petrodvorcu preživela poboj carske družine , ki so jo leta 1918 pobili boljševiki.
O Anastasiji so posneli že nekaj filmov in TV nadaljevanko, ki je bila pred leti predvajana tudi na naši nacionalni televiziji, sedaj pa so izdelali še risanko, ki je zanimiva tako za otroke kot odrasle.
NEDELJA, 15. marec, ob 15. uri in 19.30
ameriški akcijski triler - uspešnica MIROVNIK (PEACEMAKER)
KRATKA VSEBINA: Terorist ima več obrazov. Lahko je politični fanatik, ki hoče opozoriti na probleme svojih somišljenikov. Lahko je plačanec, ki gleda le na finančne koristi, lahko pa je le človek, ki ga preganjajo demoni lastne usode.
V zakotnem predelu Rusije se bliža trčenje dveh vlakov. Eden prevaža potnike, drugi jedrsko orožje namenjeno za uničenje po START dogovoru o jedrski razorožitvi. Nekaj trenutkov po trčenju jedrska eksplozija z močjo 75 kiloton pretrese okoliško podeželje in povzroči mednarodni pregon v dream-vvorksovem akcijskem trilerju Mirovnik.
Dr. Julia Kellv (Nicole Kidman), jedrska znanstvenica in vodja oddelka Bele hiše za nadzor nad jedrskim tihotapljenjem, je prva, ki ugotovi, da katastrofa ni bila zgolj nesreča, ampak najverjetneje delo teroristov. To-
da Thomas Devoe (George Cloonev), častnik obveščevalne službe in član specialnih enot meni, da je bilo vse skupaj le zarota in krinka, ki bi zaščitila rop nuklearnega orožja. Nihče od njiju se ne moti...
PETEK, 20. marec, ob 19.30
ameriška akcijska srhljivka ALIEN - OSMI POTNIK 4. del
KRATKA VSEBINA: Kdor se še spominja, kako se je končal tretji del, bi bil prepričan, da četrtega dela ne bodo posneli, saj je poroč-nica RIPLEY umrla, in sicer tako, da je zgorela v lavi. V četrtem delu zopet oživi in ker je takrat v lavi zgorela skupaj z ALIENOM, ima sedaj v svojih celicah tudi njegove gene. Oživi pravzaprav s kloniranjem iz njene krvi, ki so jo postrgali s tal laboratorija. RIPLEYEVA , ki ne sočustvuje več s svojo vrsto in nima več pravega motiva, da bi se upirala pošastim iz vesolja, Zemlja pa je vse bližje in bližje katastrofi...
NEDELJA 22. marec, ob 15. uri in ob 19.30
ameriški psihološki triler ZBOGOM DEKLETA
KRATKA OZNAKA: Ko dr. Alex Cross (Morgan Freeman), detektiv vvashinghtonske policije in izvedenec za sodno psihologijo izve, da je njegova nečakinja najverjetneje žtrev ugrabitve, se odpravi v Severno Karo-lino, da bi primer raziskal. Toda za razliko od ostalih primerov, je ta oseben in v njem ni prostora za napake.
Ko pride v Durham, Cross ugotovi, da je na delu že specialna preiskovalna enota in da Naomi ni edina žrtev: pogrešajo še sedem drugih deklet, našli pa so tudi dve trupli s sporočilom in podpisom "Casanova". Šef policije Hatfield (Brian Cox) in detektiva Nick Ruskin (Carv Elvves) in Davev Silkes (Alex McArthur), niso najbolj navdušeni nad neuradno Crossovo preiskavo. Ko najdejo tretje truplo in se v zadevo vmeša tudi agent FBI ja Kyle Craig (Jay O.Sanders), Cross ugotovi, da ima primer večje razsežnosti. Seth Samuel (Richard T. Jones) Naomin fant, sumi profesorja Sachsa (VVilliam Converse-Ro-beits), toda Cross ni popolnoma prepričan...
PETEK, 27. marec, ob 19.30
ameriški pustolovski film ALJASKA
KRATKA OZNAKA: Mladoletna otroka, brat in sestrica živita skupaj z očetom (mati jim je umrla), ki je panoramski pilot na Aljaski. Med nekim poletom doživi nesrečo, ki jo preživi, vendar si sam ne more pomagati, reševalne ekipe pa so prekinile reševanje, ker ga imajo za mrtvega. Otroka ga odideta sama iskat, družbo pa jima dela beli medved, ki sta ga otroka rešila iz pasti divjih lovcev. Medved jima kaže pot in ju brani pred raznimi nevarnostmi, ki v divjini prežijo na otroka...
NEDELJA, 29. marec, ob 15. uri in 19.30
ameriška super nora komedija AUSTIN POVVERS
KRATKA VSEBINA: AUSTINA POVVERSA, divjega svvingerja, modnega fotografa in najboljšega tajnega agenta na svetu zamrznejo leta 1967 in ga po tridesetih letih spet obudijo, da bi rešil svet pred zlobnim Dr. EVILOM. Čeprav se zdi, da se svet medtem ni veliko spremenil, saj so še vedno v modi hipijevski vzorci, kratka krilca in žive barve, ima ubogi AUSTIN poleg odgovorne naloge še dodatni hendikep, je pač edini seksualni revolucionar v postrevolucionarnem svetu...
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ
GROSUPLJE
KINO "DOBREPOLJE"
OBVESTILO
Po treh letih smo s 1. marcem 1998 prisiljeni minimalno podražiti kinov-stopnice. Podražitev bo zajela le v« čeme kinopredstave, cene kinovsto^, nic za popoldanske kinopredstave pa ostajajo nespremenjene oziroma se balkon celo poceni, saj bo za popoldanske kinopredstave veljala enotna cena 400,oo SIT.
CENE KINOVSTOPNIC: PARTER: 450,oo SIT BALKON: 500,oo SIT Popoldanske kinopredstave (nedelja, ob 15. uri in petek, ob 16. uri, itd.): ENOTNA CENA - 400,oo SIT
UPRAVA KINA DOBREPOLJE
♦♦♦
Zaradi velikega zanimanja za film "TITANIC", ki ga predvajamo v nedeljo, 8. marca 1998 ob 15. in 1930 uri, bomo začeli od 1. marca 1998 dalje prodajati oštevilčene vstopnice po vrstah in sedežih v predprodaji. Fre* prodaja vstopnic velja samo za pre stavo ob 1930 uri.
Cene vstopnic: PARTER: 450,oo SIT, BALKON: 500,oo SIT PREDPRODAJA BO:
V NEDELJO, 1. marca, PRI OBEH KINOPREDSTAVAH
V PONEDELJEK, 2. marca,
PRI BABIC MARIJI od 8.-16. ure
V SREDO, 4. marca,
PRI BABIC MARIJI od 8.-16. ure
V PETEK, 6. marca,
PRI BABIC MARIJI od 8.-16. ure
Vstopnice za kinopredstavo ob 15. uri ne bodo v predprodaji, cene vstopnic pa bodo enotne 400,oo SIT.
UPRAVA KINA DOBREPOLJE
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje, ki jo zastopa izdajateljski svet. Urednica: Mihaela Steklasa. Uredniški odbor: Metka Žnidaršič, Slavka Mustar, Ema Sevšek, Ivan Grandovec, Tina Šuštar, Katja Gregorič.
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Za foto Naš kraj: Tone Steklasa. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po
stopnji 5 odstotkov.