Bazovica, ti predragi si naš dom, roke slovenske zveste so te dale, drag spomin na tebe nosil bom, ponos kvarnerske lepe si obale. Slavko Arbiter,. »Bazovica« KAŽI POT mesečnik slovenske skupnosti na Reki In v PGŽ ISSN1845-5034 december 2008 letnik IV Kažipot Mesečnik slovenske skupnosti na Reki in PGŽ Ureja uredniški odbor: Milan Grlica, Dušanka Gržeta, Marjana Mirković, Darko Mohar, Vito mir Vitaz Podpinjol 43, 51000 Reka, Hrvaška tel.: 324 321, 215 406, faks: 334 977 v e m Glavna urednica: Marjana Mirković, marjana.mirkovic@ri.t-com.hr i Tel.: 091 593 6086 Priprava, prevodi in oprema besedil Marjana Mirković v okviru projekta Si-T Lektorica Darka Tepina Podgoršek Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica, bazovica@bazovica.hr Svet slovenske narodne manjšine Reke Svet slovenske narodne manjšine PGŽ, vijece-slo.pgz@ri.t-com.hr ISSN 1845-5034 Oblikovanje: Krispin Stock Tisk: Tiskara Sušak Prelom in tehnično urejanje: Krispin Stock Mesečnik finančno podpirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Mesto Reka Primorsko-goranska županija Svet za narodne manjšine RH Naklada je 600 izvodov Avtor fotografije na naslovnici: Darko Mohar, Tišina. Karikatura: Bojan Grlica Slovenski dom KPD Bazovica tajništvo, knjižnica in klubski prostori torek in četrtek: 10.00-12.00, 18.00-20.00 MePZ - vaje, ponedeljek: 18.00-21.00 Dramska skupina, sreda, po dogovoru Folklorno-plesna skupina, torek in četrtek: po dogovoru Dop. pouk slovenščine, torek : 18.00 -21.00 Planinska skupina, torek: 20.00-22.00 Svet slovenske narodne manjšine Reke, sreda: 10.00-12.00 Svet slovenske narodne manjšine PGŽ, sreda: 10.00-12.00 Mladinska skupina, druga in četrta sobota: 16.00 www.bazovica.hr/rn ladinci Kažipot oktober 2008, št. 44, letnik IV □ □ □ □ m m obvestilo.........................................3 pismo..............................................3 dogodki............................................3 napovednik....................................15 gorski kotar....................................17 iz drugih društev in svetov..................18 trubarjevo leto................................20 aktualno........................................20 A OBVESTILO Mario Hrobat: Istra daries brez prave povezave po železnici Bralne urice Vsem, ki sprašujete za Bralne urice, ki so v zadnjih letih v organizaciji Sveta slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije potekale v Slovenskem domu KPD Bazovica, sporočamo, da jih njihova pobudnica in izvajalka Jasna Zazijal Marušič zaradi zdravstvenih težav zaenkrat ne more nadaljevati. Prosimo za razumevanje, Jasni pa želimo čimprejšnje okrevanje! Svet slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije I PISMO Iz istrskega mesteca Roč smo prejeli pismo, ki ga je poslal rojak Mario Hrobat iz Roča, ljubiteljski raziskovalec zgodovine železnic in zbiralec dokumentov s tega področja industrijske dediščine. Poklical nas je tudi po telefonu in se med drugim pohvalil, da ima zanimivo zbirko knjig o železnici, nekatere so stare čez sto let. Trenutno so pri mladi raziskovalki Barbari Riman, ki pripravlja doktorsko disertacijo, zatem pa bodo, kot je dodal, na vpogled posredovane tudi urednici Kažipota, in veselilo ga bo, če bomo v njih našli gradivo, zanimivo za objavo v Kažipotu. Na koncu nas je tudi pozval, naj nove oblasti v Sloveniji spomnimo na nekdanje dobre železniške povezave Istre tudi z Evropo, o katerih danes lahko samo sanjajo. V prid temu je priložil kopijo voznega reda kkStB iz leta 1913, s prihodi in odhodi vlakov na tržaški postaji Sv. Andreja; naslova publikacije ni navedel, pod dokumentom pa je zapisano, da je ta iz zbirke Loredane Stefanucci. Zahvala EL Predstavniki slovenske stranke Enotna lista iz Celovca so se za gostoljuben sprejem 11. oktobra v Slovenskem domu KPD Bazovica na Reki zahvalili še s posebnim pismom, ki sta ga podpisala predsednik stranke mag. Vladimir Smrtnik in v imenu organizatorja ekskurzije Justina Hribernik. V njem je med drugim rečeno: "Hvaležni smo, da smo lahko spoznali rojake, pripadnike slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem. Vsi, ki živimo kot Slovenci oz. manjšinci v tej ali oni državi, vemo, kako težko je ohraniti svoj jezik, svojo kulturo. Spoznali smo Vašo zgodovino, delovanje Vaših društev oz. Slovencev na Reki in Lovranu, lahko pa tudi rečemo oz. nadvse pozitivno ugotavljamo, da imate res topel in prijateljski dom v tem lepem Kulturnem domu sredi mesta Reke. Prav vsi pa se zavedamo, koliko truda in energije je s tem povezano, s katerima si Vi ali mi prizadevamo za delovanje bodisi na kulturnem bodisi na političnem področju. Želimo si, da bi ostali naši stiki trajni, pristni in prijateljski." Za prijazen poziv in pismo se avtorju zahvaljujemo in ga vabimo, da se še kdaj oglasi, objava zanimivosti iz omenjenih knjig pa seveda sledi. Marjana Mirkovič DOGODKI OKTOBER 17. oktober Dramska skupina KPD Bazovica v Osijeku Zaradi škrata, ki je zagodel članici Zdenki Jelovčan, njen prispevek objavljamo z zamudo in nekoliko skrajšanega: Nastop v Osijeku Naš glavni organizator Zvonko Horvat, tajnik društva Stanko Vraz, je bil tudi naš organizator in vodič. Odpravili smo se na ogled mesta ob Dravi z ostanki rimske kolonije Murse in naseljenega že pred 8000 leti. Nekdaj tri baročna naselja iz 17. stoletja, trdnjava Tvrđa, s starim gradom in okoljem ter Donji in Gornji grad so zdaj združeni v celoto Osijeka, Ogledali smo si še enkrat Blok Center, središče mesta, obiskali katedralo, poslušali zanimivo zgodovino Osijeka ter odšli na kavo v luksu- zni hotel Waldinger, sicer zaščiten kulturni spomenik v secesijskem stilu. Po okusnem kosilu smo se odpeljali v Otroško gledališče Branka Mihaljeviča, kjer so nas že čakali naši člani, Milan in Nataša s prijatelji, ter postavili kulise na oder. To otroško gledališče so pred leti obnovili s krasno večbarvno dvorano in čudovitimi prostori, namenjenimi igralcem in njihovim gostom. Ob 18. uri se je zbralo okoli 50 gledalcev. Slovesnost odprtja Dnevov slovenske kulture v Osijeku se je začela z našo uprizoritvijo Piknika. Čeprav dvorana ni bila polna, je bilo veselo. Kot vedno doslej je občinstvo pozorno spremljalo dogodke na odru, ploskalo in komentiralo ter po potrebi spodbujalo Lojzeta in Loredano, ki sta dokazala, da vsaka nova predstava prinese spet kaj novega in vedrega. Njuna igra je zasluženo dobila velik aplavz. Zadovoljnemu organizatorju Horvatu smo v imenu našega društva podarili monografijo o delovanju slovenskega KPD Bazovica na Reki z željo, da se enkrat kaj podobnega napiše tudi o slovenskem društvu Stanko Vraz v Osijeku. Prijetno druženje s čestitkami ob kavi v gledališču se je nadaljevalo, a kmalu smo morali na pot. Za nami je še eno uspešno in dobro organizirano gostovanje. V pričakovanju obiska iz Osjeka smo se z najlepšimi željami poslovili. Zdenka Jelovčan Z obiska v Osijeku. Arhiv SKD Stanko Vraz 27. oktober Državni arhiv Reka 9. salon medklubske hrvaške fotografije V prostorih Državnega arhiva na Reki je bil v organizaciji fotokluba Color z Reke odprt 7. salon medklubske hrvaške fotografije. Na ogled je bilo 120 fotografij štiridesetih avtorjev iz enajstih klubov s Hrvaške, med njimi tudi fotoskupina KPD Bazovica. Predstavili sta se Ira Petris z enim in Nina Lekič z dvema posnetkoma. Na razstavi je sodeloval tudi Darko Mohar, član FK Color, sicer vodja planinske skupine KPD Bazovica, pa tudi mentor fotoskupine KPD Bazovica Istog Žorž s tremi fotografijami. Veseli nas, da so se člani fotoskupine KPD Bazovica odločili za nastop na takšni prireditvi, kjer lahko v močnejši konkurenci priznanih avtorjev pokažejo svoje dosežke. Darko Mohar Darko Mohar, Tijek (Tok časa). 27. oktober Mednarodno sodelovanje OŠ - SE Dolac in OŠ Bežigrad iz Ljubljane Obisk štiridesetčlanske skupine profesorjev z Osnovne šole Bežigrad na reški Osnovni šoli - Scuola elementare Dolac je napovedal novo sodelovanje med šolami z Reke in iz RS. Prvo srečanje je bilo namenjeno predstavitvi dejavnosti in izmenjavi izkušenj, sprejela jih je lokalna ministrica za vzgojo in šolstvo Branka Renko Silov, ravnateljica ljubljanske šole Nataša Centa pa je na obisk povabila tudi učence reške šole in za nadaljnje sodelovanje napovedala izmenjavo učencev obeh šol. Več: www.rijeka.hr Marjana Mirkovič 29. oktober Galerija Kortil, HKD, Reka Letna razstava HDLUR 30. oktober Cankarjev dom, Ljubljana Slovesnost ob Dnevu reformacije Reška podružnica Hrvaškega društva likovnih umetnikov že šestdeset let organizira letne razstave, na katerih se predstavljajo njeni posamezni člani po vsakokratnem izboru umetnostnega zgodovinarja, ki ga izbere umetniški svet. Ta tradicionalni program pomeni vpogled v ustvarjanje članov in odraža raznovrstno umetniško podobo Reke. Razstava tokrat predstavlja pet avtorjev, nagrajenih na projektu 60+1. Med prejemniki nagrade za 2007 je poleg Ivana Balaževiča, Oanina Božiča, Zvonimirja Pliskovca in Nike Rukavina tudi Istog Žorž, znani reški umetniški fotograf in mentor fotografske skupine KPD Bazovica. Marjana Mirković »Tudi danes potrebujemo reformatorskega duha in reformatorje.« Osrednja prireditev ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja z naslovom Prebujanje slovenskega jezika je potekala v Cankarjevem domu, na slovesnosti pa je bil ob spremljavi dramskih, glasbenih in pevskih vložkov celostno prikazan razvoj slovenskega knjižnega jezika. Predsednik RS dr. Danilo Turk je imel slavnostni govor in v njem opozoril na pomen reformacijskega gibanja v 16. stoletju, ko se je z versko reformacijo, s tiskom in z nastankom nacionalnih držav zgodil velik preporod. Med drugim je poudaril, da so pretekla sporočila reformatorjev aktualna tudi danes. Dan reformacije nam ponuja priložnost za razmislek o sedanjosti, preteklosti, prihodnosti, o naših zgodovinskih vrednotah in hotenjih, je dejal Turk. Ne le stati in obstati, pač pa zagotoviti si pravično mesto v evropski kulturi. Slovenci smo lahko ponosni na naše može tedanjega časa, je poudaril. Postavili so nas na evropski zemljevid. V središču tega dogajanja je bila mogočna osebnost Primoža Trubarja. Njegovo delo izžareva veliko sporočil, ki pa se sčasoma spreminjajo. Trubar je za vselej dokazal, da lahko s svojim delovanjem spremeni usodo lastnega naroda, pravi Turk. Več: www.rtvslo.si,www.siol.net Marjana Mirković DOGODKI NOVEMBER 6. november SAZU, Ljubljana Odbor za preučevanje manjšin in SLOMAK Predstavniki Slovenske manjšinske koordinacije SLOMAK so se v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnost v Ljubljani sešli s člani Odbora za preučevanje narodnih manjšin, ki ga vodi prof. Jože Pirjevec. Po predstavitvi dejavnosti odbora in publikacij je bil v nadaljevanju srečanja med drugim poudarjen pomen graditve skupnega slovenskega Istog Žorž. Pitne fotografije. Iz kataloga kulturnega prostora, predvsem za manjšino v sosednjih državah, ki naj bi v prihodnje tudi s predstavniki Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani sooblikovala razvojno vizijo na tem področju. Po mnenju nekaterih sogovornikov iz SLO-MAK-a sestanek žal ni upravičil pričakovanj, predsednik krovne organizacije Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Sonc in urednica Kažipota pa sta srečanje izrabila za krajši pogovor z dr. Vero Kržišnik Bukič in tudi izmenjavo medsebojnih izkušenj. Marjana Mirković Na pložaj manjšine v Italiji se je krtično Samo Pahor iz Edinosti, družbeno-političnega društva Slovencev v Italiji.Foto: Marjana Mirković 7. november Filozofska fakulteta, Reka Reški filološki dnevi Dr. Natka Badurina: Zofka Kveder, od spolne do nacionalne identitete V okviru Reških filoloških dni je dr. Natka Badurina predstavila zelo zanimiv prispevek o Zofki Kvedrovi. V krajšem pogovoru za Kažipot je ta iskriva raziskovalka mlajše generacije med drugim povedala, da je izbrala dramo Arditi na otoku Krku, ki sodi v sklop dram, napisanih pod vplivom jugoslovanske unitaristične ideologije. Pri tem jo je zanimal prehod pisateljice od feminizma k skrajnemu ideološkemu totalitarnemu diskurzu. Figura Zofke Kvedrove je, kot pravi, deležna njene pozornosti tudi zato, ker se sicer ukvarja z ženskimi študijami in mirovnimi gibanji in Zofka Kveder je zanimiva kot ponazoritev poteka mirovne ideje po prvi svetovni vojni; vendar, poudarja, ona ni izjema, le odraz takratnih dogajanj v evropski družbi, polne strahu in trepeta pred novo katastrofo, v razmerah, ki porajajo usmerjenost k totalitarnim ideologijam. Ta razvoj je Zofko Kveder osamil in v zagrebškem okolju, ki je takšne nikakor ni sprejemalo, se je s svojim jugoslovanstvom, ki je povzelo vse komponente njene identitete, jezika in nacije, počutila povsem zavrženo. Vprašanje je, se sprašuje predavateljica, ali je Zofka Kveder sploh imela alternativo, in katere ženske družbene vloge so bile sploh mogoče v obdobju med obema vojnama. Kot primer omenja v političnem pogledu nasprotno Marijo Jurić Zagorko, ki je bila v politiki zelo previdna, razumna in ni podlegla medvojnim ideologijam, pa je v hrvaški književnosti danes pravzaprav pristala med pisci trivialne literature. Za slovensko pisateljico se je dr. Badurina odločila, ker so na srečanju eno od tem namenili tudi Italijanom in Primorju, Zofka Kveder pa v Arditih na otoku Krku piše prav o tamkajšnji D'Annunzievi epizodi - to je izkoristila za jugoslovansko propragando. Sicer pa je bila tema D'Annunzia in Primorja na srečanju navzoča nasploh tudi v drugih prispevkih, pa je bilo tako zanimivo, pravi, povezati vse poglede, v okviru katerih so D'Annunzia obravnavali z različnih idejnih in literarnih opredelitev. Sama izhaja iz italijansko-hrvaških komparativnih študij, področja, povezanega s politiko, Dr. Natka Badurina. Foto: web.uniud.it zgodovino in postkolonialnimi študijami, te pa nam omenjena dogajanja danes osvetlijo v drugačni luči, tako kot tudi položaj ženske v zgodovini 20. stoletja. Rečanka dr. Natka Badurina na fakulteti za tuje jezike univerze v Vidmu predava hrvaški jezik, književnost in prevajanje ter dela kot raziskovalka na oddelku za jezike in civilizacije srednje in vzhodne Evrope. Med drugim je objavila vrsto znanstvenih del doma in na tujem, ureja publikacije, v zadnjem času pa se posveča literarno-antropološkim temam, povezanosti književnosti in ideologije ter procesom oblikovanja nacije v devetnajstem stoletju, s poudarkom na definiranju spolnih vlog, zgodovini ženskega gibanja in ženskih pričevanj o travmatičnih izkušnjah iz vojne. Živi v Trstu, v tem okolju pa je začela spoznavati in raziskovati tudi slovensko kulturo prejšnjih dveh stoletij. Marjana Mirkovič 7.-8. november Medicinska fakulteta, Reka Reka in Rečani v zgodovini medicine 9. znanstveno srečanje Hrvaško znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture in reška medicinska fakulteta sta organizirala 9. znanstveno srečanje z naslovom Reka in Rečani v zgodovini medicine. Poleg tem z vseh področij zdravstvene kulture, ki zadevajo območje Reke in njeno prebivalstvo, so se na obsežnem dnevnem redu našle tudi najrazličnejše teme, ki govorijo o zgodovini medicine drugod na Hrvaškem in tujini. Za informacijo o dogodku smo zaprosili dr. An-teja Škrobonjo, predsednika organizacijskega odbora, ki nam je prijazno in takoj posredoval ne le zbornik, temveč tudi obilico podatkov o dosedanjih srečanjih, s poudarkom na stikih s kolegi iz Slovenije - ki so organizirani, dolgoletni in plodoviti -, kar nas je posebno prijetno presenetilo in se mu zato iskreno zahvaljujemo. Zbornik tako objavlja povzetke prispevkov, med njimi je tudi prispevek z naslovom Leto 2008 - leto treh obletnic: 125 let od ustanovitve Kluba za naravoslovne znanosti na Reki (Klub za prirodne znanosti), 160 let od rojstva in 80 let od smrti prof. Petra Salcherja avtorice Ane Alebič Juretič. Klub za naravoslovne znanosti na Reki je bil na pobudo intelektualnih krogov ustanovljen leta 1883, kot zanimivost iz njegovega statuta pa naj omenimo, da so predavanja lahko potekala v katerem koli jeziku; med aktivnimi člani so bile tudi ženske. Dejavnost se je pozneje razširila na druga področja znanosti in kulture, leta 1896 so začeli izdajati svojo publikacijo v nemškem in italijanskem jeziku, imenovano Sporočila, v njej pa so poleg poročil s predavanj objavljali tudi pomembne znanstvene in strokovne članke. V okviru kluba so delovale tri sekcije, Odbor za Rontgen (od 1896-1899), z namenom nakupa aparata za rentgen, kupljenega 1897 in predanega mestni bolnišnici dve leti pozneje; fotografska sekcija (1896), ki je občasno organizirala razstave fotografij, na katerih so aktivno sodelovale tudi ženske, ter sekcija za prazgodovinska raziskovanja (1896), ki je tesno sodelovala z mestnim muzejem. Od vsega začetka, od zamisli o ustanovitvi kluba do 1902, je bil njegova vodilna osebnost prof. Peter Salcher, profesor pomorske vojaške akademije na Reki (rojen 1848 v Špaterjanu na Koroškem, oziroma na križarki Elena, umrl 1928 na Sušaku, www2. arnes.si /-jbarov/knjiga), čigar obletnico rojstva in smrti so ob tej priložnosti počastili. Naj dodamo, da so v nekdanjem reškem Klubu za naravoslovne znanosti, kot v študiji Flumin-ensia Slovenica piše dr. Irvin Lukežič, delovali tudi številni člani slovenskega rodu (trgovec in tovarnar Milan Gorup, sin znanega Josipa Gorupa, in med drugim lastnik vile, v kateri je danes Slovenski dom KPD Bazovica; veterinar Franc Munih in inženir Isidore Wauschnig, če naštejemo samo nekatere). Srečanja so se tudi letos udeležili gostje iz Slovenije: Aleš Fischinger, Janez Fischinger in Duša Fischinger iz ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra in Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije so predstavili prispevek z naslovom Četrti mednarodni kongres talasoterapije (28. 9.-30. 9. 1908) v Opatiji. Marija Počivavšek iz celjskega Muzeja novejše zgodovine pa je spregovorila o 120. obletnici Splošne bolnišnice v Celju, katere nastanek sega v srednjeveški mestni "špital". Novo, Gizelino bolnišnico, imenovano po cesarjevi hčerki, so po dolgoletnih prizadevanjih dobili leta 1887, odprl pa jo je prestolonaslednik, nadvojvoda Rudolf. Danes je ta ustanova tretja največja bolnišnica v Sloveniji s 1600 zaposlenimi; na leto se v njej zdravi 35.000 bolnikov, v okviru specialistično-ambulantnega zdravljenja pa 260.000 bolnikov. Prizadevajo si pridobiti status klinične bolnišnice in okrepiti raziskovalno dejavnost. 50-letnici slovenske kardialne kirurgije pa sta pozornost namenili Zvonka Zupanič Slavec in Ksenija Slavec z Inštituta za zgodovino medicine in medicinske fakultete iz Ljubljane. Septembra so proslavili 50 let od prve operacije na odprtem srcu, brez kardiopulmonalnega bypassa, izvedene na Kliničnem zavodu za kardiovaskularno kirurgijo v Kliničnem centru v Ljubljani. Utemeljitelja metode sta bila Božidar Lavrič in njegov izjemno ugledni naslednik Miro Košak. Sledile so številne nove metode, čedalje bolj v prid pacientom in uspešnejšemu zdravljenju s hitro rehabilitacijo. Marjana Mirković 7. november Slovenski dom KPD Bazovica S poti po Španiji tokrat razveselil z obilico lepih posnetkov mest, kot so Madrid, Toledo, Alcala de Henares in Segovia. Predavanje, ki so mu prisluhnili tudi obiskovalci iz drugih planinskih društev na Reki in ljubitelji potovanj, je spremljala glasba. Marjana Mirković 8. november Izlet planinske skupine na Rudnik in Trstje Gorski kotar je redni cilj izletov planinske skupine. Tokrat smo se odločili za vzpon na 1025 metrov visoki Rudnik. Namen izleta je bil pogledati tudi planinski dom v zaselku Frbežari pri mestu Trstje {Tršće). Planinski dom oskrbujejo in vzdržujejo planinci PD Kamenjak z Reke, s katerimi imamo planinci KPD Bazovica odlične stike. Vzpon na vrh je bil precej strm, ker je potekal po majhnem, a prikupnem smučišču z dvema stezama v dolžini 800 in 1000 metrov ter z vlečnico, dolgo več kot petsto metrov. Smučišče ima svoj teptalnik za sneg, možno ga je tudi umetno zasneževati. Sam vrh Rudnika ni preveč razgleden. To je manjša planota v gozdu. No, na njej se lahko uživa v miru, tišini in lepoti goranskega gozda. Vrnitev je bila nekoliko daljša, planinci smo se vrnili po gozdnih poteh, ki vodijo okrog hriba. Medtem so Nataša, Milan in Ivica pripravili pred planinskim domom kotel in žar, tako da je sledilo še druženje v prelepem goranskem ambientu. Planinski dom PD Kamenjak je lepa stavba, v kateri lahko prenoči do osemdeset ljudi, prostora v jedilnici in kuhinji je za okoli trideset ljudi. Dom se počasi obnavlja, odvisno od pritoka finančnih sredstev. Žal o uporabi doma najbolj govori nekaj stavkov, ki jih je izrekel mimoidoči prebivalec Trstja: „A vi ste iz Kamenjaka? Kakšen čudež se je zgodil, da ste prišli sem?" Upajmo, da bodo prijatelji iz Darko Mohar v pogovoru z Don Quijoteom pred rojstno hišo Miguela de Cervantesa v mestu Alcala de Henares. Foto: Lidija Tuškan Mohar Planinska skupina KPD Bazovica je v okviru predavanj pripravila predstavitev enotedenskega potovanja po osrednji Španiji z naslovom Cas-tilla in Madrid - v deželi AAiguela de Cervantesa. O svojih vtisih in doživetjih je spregovoril vodja skupine Darko Mohar in navzoče tudi Na vrhu Rudnika. Foto: Darko Mohar Kamenjaka spoznali bogastvo, ki ga imajo v posesti, in da bo dom po obnovi res zaživel. Na Reko smo se vrnili že v temi, po nekaj postankih v teh prelepih krajih. Posebno impresivno je bilo v Mrzlih vodicah, kjer so se v predvečeru v jezercu zrcalili mogočne smreke in Risnjak, najvišji vrh Gorskega kotarja. Darko Mohar Popravek 9. november Projekt Spoznajmo Slovenijo, III Vesela mladinska skupina je začela v zgodnjih sobotnih urah svoj tretji pohod na spoznavanje lepot naše dežele Slovenije. Letos je bil naš cilj obiskati Ptuj in Lendavo, da bi čim bolj spoznali ta za nas neodkriti del Slovenije. Po naglem zavijanju za Ptujsko goro (nismo vedeli, da imamo s sabo tako izkušenega voznika), Damjanovem vodenju avtobusa pod mostom (to je nekaj, česar se bomo dolgo spominjali) in napačnem zavijanju (šele takrat smo izvedeli, da je nekdo že bil tam in da pozna pravo pot) smo prišli do Ptujske gore. Lepota cerkve Marije zavetnice s plaščem nas je očarala. Njena zunanjost, predvsem pa notranjost sta ji upravičeno nadeli ime biser gotike na Slovenskem. Ogledali smo si film in poslušali duhovnika, ki nas je seznanil z legendo o njenem nastanku in s pomenom v zgodovini ter z nastankom njenega drugega imena, Črna gora. Žal čudovitega razgleda, kakršen je po pripovedovanju naše vodičke, zaradi megle nismo imeli, vsekakor pa velja, da se je v ta kraj še vredno kdaj vrniti. Po Ptujski gori smo pot nadaljevali na Ptujski grad in si ogledali njegove muzejske zbirke. Za muzej velja, da je najbolj obiskani muzej na Slovenskem, saj ga vsako leto obišče več kot 700.000 obiskovalcev. Spoznali smo, kako je živela ptujska gospoda v stoletjih, se sprehodili po njihovih sobanah in pod arkadami, si ogledali razstavo ptujskih mask, starih glasbenih in drugih instrumentov ter se poskusili pri dvigovanju replike mečev nekdanjih vitezov. Pot smo nadaljevali skozi srednjeveško mestno jedro, znano kot mesto muzej, in si na sprehodu ogledali nekdanji dominikanski samostan, glavno srednjeveško ulico, mestni stolp, cerkev Sv. Jurija, Slovenski trg, Mestni trg, minoritski samostan, Orfejev spomenik, Florijanov spomenik ter druge od 200 različnih spomenikov, zaradi katerih je Ptuj dobil vzdevek mesto muzej. Seveda nismo mogli oditi s Ptuja, ne da bi poskusili znana ptujska vina v kleti Hotela Mitra. Ker ima noč svojo moč, nam je degustacija prav prišla kot dober uvod v večerno zabavo do zgodnjih ur. Po kratki noči smo pot nadaljevali proti Lendavi. Vožnja skozi naravo nam je odkrivala nove lepote slovenskega podeželja. Prihod v Lendavo pa nas je pustil brez besed, ko smo si ogledali novi kulturni dom. Nekaj res enkratnega na pogled in občudovanja vredne arhitektove ideje. Pot smo v spremstvu vodičke nadaljevali peš skozi mesto in mimogrede pokukali v sinagogo, si ogledali postavitev obreda judovske poroke in zgodovino lendavskih judov, ki so v to malo mesto prišli sredi 18. stoletja in mu dali nov zagon. Na naši poti proti Lendavskemu gradu smo obiskali tudi cerkev sv. Katarine. Na gradu, od koder je razgled na staro mestno jedro in novi del mesta, smo si ogledali zanimive arheološke najdbe ter nekaj različnih zbirk umetnin. Dobesedno onemeli smo vsi, ko so nam odprli vrata sobe z metulji. Več kot nekaj tisoč različnih metuljev z vseh koncev sveta. Ne vem, kdo ni fotografiral vsaj enega za spominček. V neposredni bližini gradu, v Lendavskih goricah, smo si ogledali staro pokopališče, cerkev sv. Trojice in mumijo Mihaela Hadika po legendi iz 17. stoletja. V pričakovanju kosila smo se sprehodili po Lendavi in še enkrat v miru uživali v čudovitem sončnem dnevu. Ogled kleti, stare 300 let, in pogled na ogromne stare in tudi nove sode nas je navdušil. Tako smo komaj dočakali pokušino njihovega zaklada. Bograč je večina izmed nas prvič poskusila in po vsem tem smo se poslad- V 43. številki Kažipota je v članku o izletu planinske skupine na Ravni Dabar na Velebitu prišlo do neljube napake. Brata Došen iz Bačič Dulibe sta bila namreč pomotoma preimenovana v brata Bačič. Napačen je tudi podnaslov fotografije, na kateri so namreč planinci v Bačič Dulibi pod Bačič kukom in ne na Kukalini, kot je zapisano. Za napaki se opravičujemo bralcem, predvsem pa bratoma Došen. Darko Mohar kali z okusno prekmursko gibanico. Rekli bi, da je vsega lepega hitro konec; no, nas je čakala še pot skozi Madžarsko nazaj na Reko. V avtobusu smo že premišljali, katerega konca Slovenije še nismo obiskali in kam se bomo, upam, v isti dobri družbi spet napotili drugo leto. Jasmina Dlačic Ptujski grad v somraku. Foto: Ilija Dadasovič 9. november Projekt Spoznajmo Slovenijo, III Ta večer je bil v KPD Bazovica zelo vesel, ne samo zato, ker je sveti Martin spremenil mošt v vino, ampak tudi zato, ker so planinci dobili precej nove opreme. Planinski vodnik Damjan Pipan je takoj pridno demonstriral njeno uporabo, kot kaže fotografija. Anita Hromin Damjan Pipan. Foto: Anita Hromin 12. november Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Svet slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije Sveta sta se sešla ločeno, seji sta vodili predsednica Dušanka Gržeta in urednica Kažipota. Obravnavala sta poročilo o delu, ki obsega predavanja in redna tedenska dežurstva obeh svetov v organizaciji urednice Kažipota; načrte za prihodnje, ki predvidevajo predavanja, povezana s slovensko kulturno ali zgodovinsko dediščino, sodelovanje pri Kažipotu in nadaljevanje projekta Slovenski prispevek županijski dediščini. Beseda je tekla še o organizaciji učenja slovenskega jezika, člani pa so soglašali s predlogom o finančni podpori mladi in obetavni slovenski geografinji, mag. Katarini Pajnič za knjigo o Slovencih na Hrvaškem. Seja županijskega sveta je potrdila tudi vključitev v koordinacijo svetov v okviru županije, katere prva naloga bo zavzemanje za ohranitev manjšinskih jezikov in zagotavljanje njihove navzočnosti v lokalnih medijih. Marjana Mirkovič Popravek V 43. številki Kažipota je bilo na strani 15 v novici o seji Odbora za nacionalne manjšine Mesta Reka zapisano, da je svetu na mestni ravni za 2008 odobrenih 65.000 kn. Znesek je sicer pravilen, vendar ta vsota vsebuje tudi 1500 kn, ki jih za komunalne in materialne stroške mesečno krijejo mestne oblasti. To torej ni dodatna vsota, kot je bilo napačno navedeno, za kar se opravičujemo. 14.-15. november Slovenski dom KPD Bazovica, Reka Svetovni slovenski kongres: Ko ni več meja, posvet Svetovni slovenski kongres je posvet Ko ni več meja tokrat organiziral na Hrvaškem, v prostorih Slovenskega doma KPD Bazovica na Reki. Prvega dne so si z vodičko Natašo člani ogledali središče Reke in Trsat ter na kratko obiskali društvo KPD Bazovica. Sobota je bila delovna, posvet z naslovom Evropska zveza v očeh slovenske manjšine - izkušnje z evropsko zvezo in Schengenska meja pa je potekal v dveh delih. Poleg predstavnikov veleposlaništva RS v RH in Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter lokalnih oblasti (občina Razkrižje) so se ga udeležili tudi predstavniki slovenskih organizacij iz Avstrije (ZSO in Člen 7) in Hrvaške (KPD Bazovica, SKPD Snežnik iz Lovrana in SKD Gorski kotar iz Prezida ter obeh svetov). Navzoče je v imenu gostitelja pozdravil predsednik KPD Bazovica Vitomir Vitaz, v imenu organizatorja pa strokovni sodelavec SSK-ja Luka Klopčič in predsednik SSK-ja Franci Feltrin, ki je spregovoril o nastanku in prvih letih delovanja SSK-ja. Predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Šturm iz Celovca je predstavil organiziranost slovenske skupnosti v Avstriji in med drugim poudaril pomen kulturnih društev in kulture nasploh, ter naraščajoče zanimanje za slovenščino. Rudi Merljak z Urada, ki je vodil ta del srečanja, pa je med drugim pojasnil več aktualnih statusnih vprašanj. Drugo temo, namenjeno Schengenski meji, je moderiral Franci Feltrin. Župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič je navzoče prav presenetil z izredno zanimivo in slikovito predstavitvijo valorizacije naravne in kulturne dediščine tega obmejnega kraja, v katerem si prizadevajo, da bi meja, ponekod začrtana prav absurdno, sredi dvorišča družinske hiše, povezovala in ne ločevala. Pohval pa je bil deležen predvsem zaradi možnosti, ki jih občina zagotavlja mladim družinam, priseljenim na to doslej opustelo območje. Prijetno presenečenje za obiskovalce je bil tudi prispevek Norme Bale iz Društva člen 7 in Pavlove hiše, ki je govorila o pouku slovenščine na gimnaziji Borg v avstrijski Radgoni. Vodja konzularnega oddelka na slovenskem veleposlaništvu na Hrvaškem Katarina Gradič - Režen pa je spregovorila o delu konzula in med drugim razjasnila nekatere pomisleke glede uporabe hrvaških dokumentov na schengenskem območju. Beseda je stekla tudi o aktualni problematiki, kot je spremljanje slovenskih radijskih in televizijskih programov, kar je kmalu sprožilo živahno razpravo, ki se je v nadaljevanju dotaknila tudi odprtih vprašanj med državama nasploh in hranilnih vlog varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v Zagrebu. Organizator je rečeno povzel v sklepe, dodan pa jim bo tudi predlog o vzpostavitvi konzularne pisarne na Reki in informacija o težavah pri pridobivanju delovnih dovoljenj, na katere sta opozorila tudi rojaka Slavko in Damjan Malnar iz društva Gorski kotar iz Prezida, ki sta kot diplomirana strojna inženirja zaposlena v loški Kovinoplas-tiki. Marjana Mirkovič Stanko Ivanušič, Katarina Gradič - Režen, Norma Bale in Franci Feltrin. Foto: Marjana Mirkovič Damjan Malnar iz Prezida opozoril na težave pri priznavanju pravice do zdravstvenega zavarovanja otrok. Foto: Anita Hromin 20. november Mestna hiša, Reka Koordinacija svetov narodnih manjšin Mesta Reka Koordinacija narodnih manjšin Mesta Reka je imela na dnevnem redu seje predlog mestnih oblasti o financiranju svetov v Proračunu mesta, načrt dejavnosti za 2009, organizacijo okrogle mize o položaju manjšin in način obravnavanja manjšinskih pripadnikov v medijih. Kot je povedal podpredsednik Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Reka Boris Rejec, so se seje udeležili še predstavniki madžarske, srbske, italijanske, albanske, makedonske in bošnjaške narodne manjšine. Sklenili so zahtevati de-setodstotno povečanje sredstev za svete in posebej za njihove predsednike, urednikom medijev pa - glede obravnave manjšin - poslati pismo o nameri. Dogovorjeno je tudi, da bo 10. decembra ob dnevu človekovih pravic potekala okrogla miza, osnutek skupnega programa pa bosta pripravila vodilna člana koordinacije, Mensur Ferhatovič in Mihailo Davčevski. Marjana Mirkovič 21. november Slovenski dom KPD Bazovica, Reka Slovenski dom KPD Bazovica, predstavitev monografije Mladi avtorici Barbaro in Kristino Riman je ob predstavitvi monografije Slovenskega doma KPD Bazovica dočakala do zadnjega mesta polna dvorana. Na začetku nas je vse skupaj pozdravil MePZ KPD Bazovica s himno društva, pesmijo Bazovica, in začela se je predstavitev dolgo pričakovane monografije. Navzoče je pozdravil predsednik društva Vitomir Vitaz, ki nam je na kratko spregovoril o dogajanjih, s katerimi se je srečeval ob njenem nastajanju. Zbor je nadaljeval s pesmima, s katerima nas je spomnil na svoje dolgoletno delovanje. Prva je o monografiji spregovorila recenzentka, dr. Vera Križišnik Bukič, znanstvena svetnica na Inštitutu za narodnostna vprašanj a iz Ljubljane. V svojem govoru je poudarila pomen monografije, ki predstavlja svetal primer, ki naj bi mu pri pisanju svojih monografij sledila preostala društva. Za tako izčrpno delo je tudi pohvalila obe avtorici, saj sta v njem zajeli delovanje društva od samega začetka do danes. Obenem je tudi povedala, da je monografijo vsekakor treba prevesti v slovenski jezik, da bi bila dostopna tudi slovenskim strokovnjakom na tem področju. Drugi recenzent, akademik Petar Strčič, je poudaril, da je Slovenski dom KPD Bazovica eno od redkih društev, ki ima takšno knjigo. Knjiga delovanje obravnava znanstveno, v čemer je njena velika vrednost za strokovnjake na tem področju in predvsem za društvo. Dodal je tudi, da se iz tega dela lahko prebere in vidi odprtost društva, ki je v svoje vrste odprto sprejemalo vse, ki so imeli dobro voljo in bili pripravljeni na delo. Pohvalil je mladi avtorici in poudaril, da je knjiga objek- tivni prikaz 60-letnega delovanja Slovenskega doma KPD Bazovica. Barbara Riman je spregovorila tem, kako sta sploh prišli na idejo o pisanju takega izčrpnega dela, in na kratko povedala, kako je potekalo iskanje virov in delo pri monografiji. Kristina Riman pa se je zahvalila vsem, ki so ju podprli in imeli razumevanja za njuno delo. Posebej se je zahvalila recenzentoma, predsedstvu Bazovice, vsem, ki so pomagali pri monografiji, ter družini, ki jima je bila v veliko podporo. Oglasil se je tudi predsednik Slovenskega ro-doslovnega društva iz Ljubljane, Peter Hawli-na, ki je povedal, da je vesel, ker bo prihodnji torek v prostorih njihovega društva Barbara Riman predstavila monografijo in na kratko govorila o slovenskih društvih na Hrvaškem. Na koncu predstavitve nas je vse navdušil Alojz Usenik s svojo enkratno izvedbo pesmi Zdomec avtorja Slavka Arbitra. Ne smemo pozabiti mladih članov plesne skupine, ki so oblečeni v slovensko narodno nošo spremljali predstavitev monografije. Prijeten pogovor o monografiji z avtoricama in recenzentoma se je nadaljeval v prostorih Bazovice do poznih ur, Alojz Usenik pa je druženje popestril še z monologom iz Cankarjevega Hlapca Jerneja. Jasmina Dlačic Naslovnica monografije. Dr. Vera Kržišnik Bukič je v recenziji med drugim zapisala (citat na ovitku knjige, op. ur.): "... obravnavani rokopis je izjemen podvig mladih slovenskih znanstvenic iz Reke in da bo njuna knjiga izdelek, katerega izid lahko Slovenci na Reki in Hrvaškem ter pripadniki slovenskega naroda sploh upravičeno in z veseljem pričakujemo." Barbara Riman. Foto: Jasmina Dlačić Kristina Riman. Foto: Jasmina Dlačić Urednica monografije dr. Marija Riman. Foto: Jasmina Dlačić Dr. Vera Kržišni Bukić. Foto: Jasmina Dlačić Veliko zanimanje za knjigo. Foto: Jasmina Dlačić Številne čestitke avtoricama. Foto:Jasmina Dlačič Dragica Riman v pogovoru z akademikom Strčičem. Foto: Jasmina Dlačič Prof. Petar Strčič, dr. Vera Kržišnik Bukič, Barbara Riman in Vitomir Vitaz. Foto: Jasmina Dlačič Številne čestitke avtoricama. Foto: Jasmina Dlačič Dober obisk. Foto: Jasmina Dlačič 22. november SKPD Snežnik v Ljubljani Člani SKPD Snežnik iz Lovrana so za letni izlet tokrat izbrali Ljubljano. Kot nam je sporočila Katarina Pajnič, so g lavno mesto Slovenije obiskali člani SKPD Snežnik iz Lovrana, slikovitega mesteca ob Liburni-jski obali. Na sprehodu z njimi smo preživeli nekaj lepih, čeprav hladnih uric po vodenem ogledu Ljubljane. Sprehodili smo se od Kongresnega trga po Wolfovi ulici mimo spomenika Primičevi Juliji do Prešernovega trga z znanim spomenikom največjemu slovenskemu pesniku, kjer je bilo že vse v znamenju pričakovanja novega leta. Pot smo nadaljevali čez Tromostovje do Mestnega trga z Robbovim vodnjakom ter nato mimo ljubljanske tržnice do nove pridobitve mesta Ljubljane, vzpenjače na Grad. Marsikoga sta hlad in veter že precej premrazila, zato je malo toplote v notranjosti gradu na stolpu ob multimedijski predstavitvi Ljubljane prav res prijalo. Sledil je še ogled po ljubljanski tržnici do stolnice in sprehod skozi stari mestni del mimo magistrata, čez Čevljarski most in Jurčičev trg nazaj do Kongresnega trga, kjer je Lovrančane že čakal avtobus in pot naprej po odkrivanju novih predelov Ljubljane ter Slovenije. Katarina Pajnič je pismo, za katerega se ji zahvaljujemo, sklenila s prijaznim pozdravom iz sončne Ljubljane, kamor je prav včeraj posijalo sonce, mogoče prav iz Lovrana. Katarina Pajnič NAPOVED DECEMBER 5. december Slovenski dom KPD, Reka Od ideje do projekta, delavnica Novo podjetje Evrourad na Reki je bilo odprto septembra letos, da bi slovenskim organizacijam na Hrvaškem pomagali pri prijavah na razpise za sredstva iz evropskih skladov. Podobne pisarne, ustanovljene pred leti, delujejo tudi v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Pobudo za reško je dal Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (Urad), lastnik Evrour-ada in ustanovitelj pa je krovna organizacija, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem. Delo Evrourada na podlagi prijave na razpis financira Urad. Pisarno na Reki, edino na Hrvaškem, vodi Marijana Košuta. 5. decembra bo v Slovenskem domu KPD Bazovica na Reki potekala prva od vrste petih/šestih predvidenih delavnic, druga je v načrtu 23. januarja 2009, na njih pa naj bi se predstavniki vseh slovenskih društev in svetov seznanili s poglavitnimi informacijami o prijavah na evropske razpise. Marjana Mirkovič Popravek V 42. številki Kažipota je bil napačno zapisan podatek o sedežu tega podjetja. Sedež podjetja je v Ulici Milutina Barača 19 na Reki, v nekdanji stavbi podjetja Torpedo, kjer so nameščene storitvene organizacije, in ne v okviru Porina na Pehlinu, kjer je proizvodni sektor. i Vodič po Ljubljani je bil Bojan Wakounig. Foto: Katarina Pajnič 6. december, 19.00 Kulturni dom Dolsko Srečanje pevskih zborov Kot je sporočila tajnica KPB Bazovica Zdenka Jelovčan, bo mešani pevski zbor KPD Bazovica, ki ga vodi maestro Franjo Bravdica, tudi letos nastopil na zborovski prireditvi v Dolskem. 7. december Izlet planinske skupine na Lisino Lisina je planota nad Žejanami v Čičariji. Na planoti stoji planinski dom, ki je žal že dolgo zaprt in močno propada. Dom je bil včasih dostopen z avtomobilom po precej slabi gozdni cesti in zato slabo obiskan. Iz doma so mogoči vzponi na okoliške vrhove - Šijo, Glavico, Lisino in Crni vrh. Predvsem je zanimiv Crni vrh, ki s svojo vršno skalo izstopa nad gozd, tako da je precej razgleden. Odvisno bo od vremena, predvidoma pa se bomo povzpeli na Crni vrh iz smeri Veprinca, od koder je do vrha nekaj več kot dve uri prijetne hoje. Darko Mohar Izdal je pesniški zbirki Geometrija neskončnosti (1990) in Kamen brez teže (1999). Več: www. capris -d. si / glasila /Beseda. Marjana Mirković 12. december, 19.00 Slovenski dom KPD Bazovica, Reka Prednovoletni večer V dvorani društva bo, kot po navadi v zadnjem mesecu v letu, prireditev v počastitev bližajočih se prazničnih dni. Program bo izpolnil nastop mešanega pevskega zbora društva z zborovodjo Franjem Bravdico in plesne skupine, ki jo od jeseni vodi Hana Nusbaum. Kot gost se bo predstavil Lovski mešani pevski zbor Matko Laginja iz Klane pod dirigentskim vod- V društvu bo predstavljena pesniška zbirka . ebdenje Viktorja Snoja. Večer bo povezovala književnica Ines Cergol, v programu sodelujeta recitator Alojz Usenik in Eleonora Bruk na violi. Alojz Usenik bo prebral pesmi Motto, Belina na nebu, Jutri bo lepo, Gorska pot, Ptičje petje in Veliki akt, mlada glasbenica Eleonora Bruk pa bo v glasbeni spremljavi zaigrala skladbo Suite No. I, op. 131d, III st. Andante Sostenuto Maxa Regerja in skladbi J. S. Bacha, Partita No. Ill, BWV 1006; Menuet I in Partita No. Ill, BWV 1006; Bouree. Akademski slikar in restavrator Viktor Snoj (1922) se je rodil v Ljubljani, se tam tudi šolal in diplomiral na likovni akademiji, kjer je po diplomi študiral tudi restavratorstvo. Že kot študent je sodeloval pri restavratorskih posegih, leta 1952 na cerkvi Sv. Sofije v Ohridu, 1953 pa je v Hrastovljah odkril Ples smrti. To ga je globoko prevzelo, tako da si je Istro izbral za svoj dom; pozneje si je v Hrastovljah uredil atelje, sicer pa živi vMatuljih. Razstavlja že od leta 1955, od 1956 je član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Kot restavrator je povezan predvsem z Istro, slikarske razstave pa je imel doma in v tujini. V galeriji Kortil bo odprta samostojna likovna razstava mladega slovenskega umetnika Marka Juratovca, diplomanta beneške likovne akademije. Organizacija razstave sodi v okvir izmenjave programa med Obalnimi galerijami iz Pirana in reško podružnico Hrvaškega društva likovnih umetnikov, na ogled pa bo do 10. januarja 2009. Marjana Mirković 16. december, 18.00 OŠ Pečine, Reka Dan šole OŠ Pečine, na kateri že tretje leto uspešno poteka pouk slovenskega jezika, ki ga vodi ravnateljica Irena Margan, bo letos mesec dni pozneje kot navadno praznovala dan šole. Dejavnost pouka slovenščine, ki poteka v okviru projekta Slovenska informativna točka in pod nazivom Slovenski jezik, jezik sosede, bodo ob tej priložnosti s posebno točko v slovesnem programu predstavili najmlajši, glasilo Vedri dani pa bo tudi tokrat izšlo s stranmi v slovenščini. Odprli bodo tudi šolsko knjižnico za slepe in slabovidne učence, pri organizaciji katere so navezali stike tudi z Zavodom za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, sledilo pa bo druženje z vsemi, ki so podprli novo pridobitev OŠ Pećine, med njimi tudi reški Lions klub. Marjana Mirković 20. december, 19.00 Slovenski dom KPD Bazovica, Reka Cvetka Kocjan, Jezična Zofi KD Miklavž pri Ormožu Kulturno društvo Miklavž pri Ormožu se je na odru Slovenskega doma KPD Bazovica na Reki že predstavilo, člani obeh društev pa so se imeli na gostovanjih po Sloveniji večkrat priložnost srečati. Monodramo Jezična Zofi bo uprizorila Cvetka Kocjan, besedilo pa je napisala Matea Reba. V njenih humoreskah za Slovenske novice sta glavna lika Jezična Zofi, upokojenka in gospodinja, ki svet komentira na svoj način, ter osemletna Florjanca, ki zaupa svoje dogodivščine dnevniku. S pravopisnimi napakami vred ... Več: www.reba.si Marjana Mirković 21. december Pohod na Javornik Zimski pohod na Javornik postaja za planince že tradicionalen. Posvečen je bojem Gradnik-ove brigade in težki bitki pred samim božičem leta 1943, ko je življenje izgubilo več borcev brigade. Na pohod se planinci vedno odpravimo s člani drugih reških planinskih društev. Ponavadi poteka v snežnih razmerah, pogosto v slabem vremenu, tradicija pa se le ne sme prekiniti. Darko Mohar GORSKI KOTAR Jesen poezije '08 Prizadevni predsednik SKD Gorski Kotar iz Prezida Bernard Godeša nam je sporočil, da je KUD Kontra Kiča iz Babnega polja in Prezida tudi letos organiziralo mednarodno branje poezije z naslovom Jesen poezije, srečanja, na katerih so pesnice in pesniki z obeh strani meje predstavljali del svoje ustvarjalnosti v slovenskem, hrvaškem in narečnem jeziku. Od 3. oktobra do konca meseca se je zvrstilo več nastopov: v knjižnični enoti Maričke Žnidaršič v Starem trgu pri Ložu, bifejih Lujzijana v Čabru, Joker v Trstju in MBT v Plešcih ter v gasilskem domu v Babnem polju in Prezidu. Marjana Mirković Slovensko kulturno društvo Gorski kotar, Prezid Načrti za leto 2009 Predsednik društva Bernard Godeša nam je poslal načrt dejavnosti za prihodnje leto. Objavljamo ga v celoti. Društvo namerava v letu 2009 izpeljati naslednje projekte kot nosilec ali pod nosilec projektov: CD FEST '09 Glavni cilj festivala je dopolniti kulturna dogajanja na področju Loške doline ter spodbuditi druženje domačinov znotraj naše mednarodne regije. Prav zato ima festival mednarodni predznak. Na festivalu bodo nastopile glasbene in umetniške skupine iz Slovenije in Hrvaške. Na programu bodo predstave za otroke v Starem trgu in Prezidu v izvedbi društva Zapik, koncert (Zabranjeno Pušenje, Contra Deko-rum) in družabni dan v Prezidu (folklorni plesi skupin iz obeh držav in zabavne igre, karaoke in razstave). Izkupiček od festivala je namenjen za nakup igral ter igrač za vrtec v Prezidu. Tečaj hitrega branja Današnji način življenja nam po eni strani narekuje hiter tempo, veliko obveznosti ... in na drugi stani ogromno informacij, ki jih je trebso »obdelati«. Hitro branje bo trajalo en vikend v juliju. Spoznavali bomo tehnike, ki nam bodo pomagale, da iz obilice informacij, s katerimi se dnevno srečujemo (internet, strokovna literatura, študijska literatura, reklamni materiali ...) kar najhitreje izluščimo tiste, ki so za nas koristne. Tečaj nevrolingvističnega programiranja (NLP) Sobivanje,dobročezmejnokulturnosodelovanje in vzpostavljanje oz. vzdrževanje prijateljstva temelji na ustrezni medsebojni komunikaciji. Ni mogoče ne komunicirati. Vsakdo komunicira na zavedni in nezavedni ravni. Da bi bili pri tem uspešni, si lahko pomagamo z ustreznim usposabljanjem. Eno od učinkovitih orodij je NLP, umetnost in znanost o osebni odličnosti, ki temelji na proučevanju uspešne komunikacije in izjemnih dosežkov, ki so jih dosegli ljudje na različnih področjih; je način razmišljanja o mišljenju, ki omogoča, da na sogovornika vplivamo tako, da njegov odziv spodbudimo s polnim spoštovanjem njegove osebnosti, da ga razumemo ter spoštujemo njegov model sveta. NLP je odnos do življenja, ki ga zaznamujeta radovednost in veselje do učenja, in celosten model komunikacije ter učinkovita metoda osebnostnega spreminjanja. Tečaj bo trajal dva vikenda v juniju. Spoznavali bomo vedenjske modele, izbrane osebnostne spretnosti in tehnike, ki nam bodo omogočile globlje razumeti doživljanje posameznika (sebe ali drugega) in posledično vplivati nanj. Nordijska hoja Večina ljudi v sodobnem svetu se premalo giblje. Hoja je najnaravnejši način gibanja in znova ter čedalje bolj se zavedamo njene koristnosti. V sodobnem tehnološko razvitem svetu, ki nam vsiljuje »sedeči« način življenja, postaja hoja vrednota, skrb za lastno zdravje pa odgovornost posameznika. Vsi iščemo obliko športne dejavnosti, pri kateri bi se dovolj razgibali brez prevelikega naprezanja. Zavedamo se čedalje večjega pomena gibanja za zdravo in kakovostno življenje, zato se želimo ukvarjati s kakšnim »vzdržljivostnim« športom. Ker je nordijska hoja primerna za vse ljudi, od vrhunskih športnikov do invalidov, ker je relativno poceni, pozitivni učinki na zdravje pa so ogromni, se ta oblika športa vse bolj uveljavlja. Tečaj bo potekal petkrat v maju, v skupnem trajanju osmih ur. Cilj tega usposabljanja je spodbuditi redno gibanje, redna »hodalna« srečanja, da bi gibanje postalo življenjski slog vsakega posameznika. Stres Stres nas izčrpava in vpliva na naše zdravje. Namen tega seminarja je ozavestiti vzroke, da se nam ne bo treba ukvarjati s posledicami. Seminar bo trajal en vikend v juliju. Obnova orgel v cerkvi v Prezidu Kot je razvidno iz napisa na igralniku, so orgle v župnijski cerkvi v Prezidu delo orglarskega mojstra Franca Goršiča iz Ljubljane. Postavil jih je leta 1885. Franc Goršič velja za največjega med slovenskimi orglarskimi mojstri. Orgle v Prezidu so ohranjene v izvirnem stanju. Na srečo ni bilo večjih posegov, s katerimi bi prizadejali škodo temu zgodovinskemu instrumentu. Vse ohranjene piščali, tako kovinske kot lesene, so izvirne. Ohranjene so, kar je redkost, tudi Goršičeve kositrne piščali v pročelju orgel. Predvideno je restavriranje orgel v izvirno stanje, kot so izšle iz Goršičevih rok. Bernard Godeša Orgle v cerkvi sv. Vida v Prezidu. Po besedah Dušanke Gržeta iz konservatorskega oddelka MK RH na Reki gre za orgle opus 42 Franca Goršiča iz Ljubljane: orgle imajo 13 registrov, 1 manual (obseg C-g3) in pedal (C-c1) in igralnik pred org-lami, v ograji. Foto: www.dekanat-delnice.hr IZ DRUGIH DRUŠTEV IN SVETOV Na Hrvaškem vse večji interes za slovenski jezik Slovenski dnevi v Karlovcu Prispevek z zanimivim naslovom Na Hrvaškem vse večji interes za slovenski jezik je bil 22. oktobra objavljen na spletni strani Novega lista kot osrednja izjava v poročanju o prireditvi Slovenski dnevi v Karlovcu. V sodelovanju z osrednjo knjižnico za slovensko knjigo na Hrvaškem - katere fond poleg tiska obsega še več kot 6.000 naslovov v slovenščini, možna pa je tudi medknjižnična izposoja -, mestno knjižnico Ivana Gorana Kovačiča v Kar- lovcu in novomeško knjižnico Mirana Jarca je letošnje dneve slovenske kulture pripravilo Kulturno društvo Slovenski dom v Karlovcu . Od 21. do 23. oktobra so se obiskovalci seznanili z delom literarne, likovne in glasbene ustvarjalnosti. V knjižnici so prvega dne predstavili knjigo Zrcala komunizma dr. Bernarda Nežmaha. Kot ponavadi je dogodek pripravila in povezovala Jadranka Zupančič-Ma ti jevič, višja bibliotekarka iz novomeške knjižnice Mirana Jarca, neutrudna prostovoljka, tudi najzaslužnejša, da ti dnevi že tradicionalno potekajo od leta 1993. Dan pozneje je sledila razstava, postavljena v likovnem salonu karlovškega društva likovnih umetnikov ULAK, na ogled pa so bila dela članov in gostov kulturno-umetniškega društva Artoteka Bela krajina iz Črnomlja. Glasbeni del pa je v dvorani karlovške glasbene šole izpolnil četrtkov koncert slovenske glasbe. Predstavnike obeh knjižnic, slovenskega društva in tretjega sekretarja na veleposlaništvu RS v RH Romana Weixlerja, zadolženega za kulturno dejavnost, je na sedežu mestnih oblasti sprejela vodja upravnega oddelka za prosveto in kulturo, mag. Hrvojka Božič, in ob tej priložnosti med drugim poudarila, da je pomembno tudi v prihodnje nadaljevati to odlično sodelovanje. Rečeno je tudi, da se bo nedavno objavljeni pesniški zbirki hrvaških in slovenskih avtorjev prihodnje leto, v počastitev 430. obletnice gradnje Karlovca, pridružila še knjižica Slovenci Karlovcu, Karlovac Slovencima. Več: www.zagreb-veleposlanistvo.si, www.novilist.hr,www.karlovac.hr, www.gkka.hr,www.hrk.hr. A/la rja na Mirkovič Sprejem pri mestnih oblasteh. Foto: www.zagreb-veleposlanistvo.si V Zadru razstava prve likovne kolonije V okviru Mednarodnega tedna človekovih pravic je bila pod pokroviteljstvom Mesta Zadar in Zadrške županije v prostorih Gradske straže 21. novembra odprta razstava z naslovom Kulturna dediščina narodnih manjšin Zadrške županije. Organizator je Koordinacija narodnih manjšin Zadrške županije. Razstavo je odprl namestnik župana Zadrške županije Josip Miletič, slovesnega dogodka pa se je med številnimi povabljenci udeležil tudi zadrški podžupan Dražen Grgurovič, iz Splita pa rojak Ivan Kosmos, vodja slikarske sekcije v društvu Triglav. Slovenska skupnost je ob tej priložnosti predstavila razstavo del s prve likovne kolonije Maj 2008, Turanj. Kolonija je potekala od 12. do 17. maja, na njej pa so ustvarjali slikarji iz slovenskih društev Lipa iz Zadra, Triglav iz Splita in reške Bazovice (Vida Grbac in Marija Omerza), pridružili pa so se jim še likovni umetniki iz Zadra in Sv. Filipa i Jakova. SKD Lipa iz Zadra je poskrbela tudi za izdajo priložnostnega kataloga s podatki o razstavljenih delih in njihovih avtorjev. Darja Jusup, prevod Marjana Mirkovič Zadovoljstvo z razstavo. Arhiv SKD Lipa, Zadar. Trubarjevo obletnico so počastili tudi v Slovenskem domu v Zagrebu: s predavanjem dr. Mihaela Glavana, ki je spregovoril o njegovem življenju in delu, in z zanimivo multimedijsko razstavo: dokumentarnim filmom, potujočo tiskarno mojstra Janeza Rozmana, godci in plesalci skupine Capella Carniola Janeza Jocifa iz Škofje Loke in Trubarjevo malico. Razstavo je v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije postavila Elizabeta Balažič, odprl slovenski veleposlanik na Hrvaškem dr. Milan Orožen Adamič, posebnih pohval pa je bila deležna knjigoveška delavnica, namenjena učencem osnovne šole Brežice in zagrebške osnovne šole Ivana Cankarja. Potekala je v okviru društvenega projekta Dolga prijateljstva in v organizaciji Zavoda za kulturo in turizem Par-nas iz Velikih Lašč. Kot je dogovorjeno, bo razstava na koncu leta postavljena na ogled tudi v slovenskem kul-turno-prosvetnem društvu Snežnik v Lovranu. Marjana Mirković Predsednik SKD Nagelj iz Varaždina Marijan Husak, Elizabeta Balažič in drugi mož Slovencev na Hrvaškem Franc Strašek. Foto: Marjana Mirković Pot, film o Trubarju Uredništvo dokumentarnih filmov TV Slovenija Film Pot je bil na predvečer Dneva reformacije na sporedu 1. programa TV Slovenija. Prikazuje najpomembnejše postaje v Trubarjevem življenju, postaje od rojstva do smrti, Raščice do Derendingena, od fizičnih krajev do večnega ognja. Med 16 Trubarjevimi postajami, razmetanimi po zemljevidu današnje Evrope, je tudi Reka. Scenarist in režiser Andraž Poschl se je sprehodil tudi po našem mestu, s knjigo Fluminensia Slovenica, v kateri avtor dr. Irvin Lukežič ravno s Trubarjem začne poglavje, ki govori o reško-slovenskih vezeh v kulturi, pa o tem spregovori tudi v filmu. Več: www.rtvslo.si,www.siol.net Marjana Mirković AKTUALNO Slovenija je dobila novo vlado, Slovenci v zamejstvu in po svetu ministra Poslanci Državnega zbora RS so 21. novembra 200S potrdili deveto slovensko vlado pod vodstvom premiera Boruta Pahorja. Nova vlada ima 15 ministrov in tri ministre brez resorja. Minister za finance je dr. Franc Križanič, ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, minister za zunanje Samuel Žbogar, za pravosodje Aleš Zalar, ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik, za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik, ministrica za kulturo Majda Širca, minister za okolje in prostor Kari Viktor Erjavec, za promet dr. Patrick Vlačič, za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, za zdravstvo Borut Miklavčič, ministrica za javno upravo Irma Pavlinič - Krebs in minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič. Mag. Zlata Ploštajner je ministrica brez resorja, pristojna za področje lokalne samouprave in regionalne politike, mag. Mitja Gaspari je minister brez resorja, odgovoren za razvoj in evropske zadeve, in dr. Boštjan Žekš minister brez resorja, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu. med drugim Sloveniji zahvalila tudi za njeno vojaško pomoč v Afganistanu in Iraku. Drugi dan obiska se je začel z obiskom kobilarne Lipica, kjer je kraljica simbolično dobila enega najboljših lipicancev v konjušnici, sledila pa je še predstava. Po obisku Lipice je kraljevi par s številnimi povabljenci kosil na Ljubljanskem gradu, po kosilu pa sta se sprehodila še čez Tromostovje in Prešernov trg in tam ju je pričakalo več tisoč ljudi. Zadnje dejanje britanskega kraljevega obiska je bila podelitev mednarodnih priznanj za mlade MEPI v Slovenski filharmoniji. Program, ki poteka v 130 državah, je leta 1956 ustanovil prav princ Philip in je namenjen človekoljubni dejavnosti. Princ in predsednik Turk sta nagrade podelila 26 dijakom. Več: www.siol.net, www.rtvslo.si,www.dnevnik.si Marjana Mirkovič Pavla Čekada, roj. Grahor (Smrje, 1910- Reka, 2008) V letu 2008 nas je zapustila Pavla Čekada, roj. Grahor, verjetno najstarejša Slovenka na Hrvaškem Rodila se je leta 1910 v vasi Smrje pri Premu. Maja letos smo jo obiskali v Domu upokojencev na reški Kantridi in pogovor z njo pripravili za septembrsko številko Kažipota, a je žal ni dočakala. Preminila je 31. julija v 98. letu starosti. Družina se je od nje poslovila na reškem pokopališču Kozala. Na Reko je Pavla Čekada prišla kot komaj dvanajstletna deklica, k sorodnikom in za družbo svoji petnajstletni sestri. Njena družina, v kateri je bilo osem otrok, šest sester in dva brata, ni bila revna. Po desetletnem služenju se je zaposlila in poročila. Slovenščine kljub visoki starosti in življenju na tujem ni pozabila, presenetljivo tekoče jo govori tudi sin Vladimir, diplomirani strojni inženir, zaposlen v županijski službi. "Sem imela dvanajst let, ko sem pršla na Reko. To je blu taku: moj tata je jemel sestro, pa je ostala vdova z dvemi sini tu v Reki. Mož je bil železničar, pa da naj dajo kukr eno hčerko, mojo sestro, k nji. Pa je ona pršla doli k tej teti, pa ji je bilo grdo, kadar je bila slobodna; smo bile slobodne ko sluškinje takoreč, slobodne po par sati v ponedeljak. Pa je mene zvukla, sem jaz tako mlada pršla doli. Takrat je bila sramota, zdaj nej, da če bi pršla domu, bi rekli ljudje tam, da ne veljam, da nejsem za nič. Pa letu dan nejsem šla damu, ali jokala, joj, kako mi je bilo teško!" Jezika se je hitro naučila: "Ko sem pršla sem, italijansko je blo, nisem znala ne besede ne. Sem se navadila, potlej sem govorila dobro italijansko, da bi čitala, pisat pa se nisem nikdar naučila. Hodila sem v slovensko šulo, v Premu, osnovno šulo štiri leta in dvej leti, vsak teden dva bota. Taku, šest let. Malu več, kot da se znam podpisat, ne." Ga. Pavla je delala na Lošinjski plovbi in je za svoje delo prejela tudi pohvale, zadnje priznanje pa je prejela lani, za najlepše urejen balkon v domu upokojencev na Kantridi: "Mi je vnuk rekel: Nona, pa i to je nešto!" Na vprašanje, ali je ves čas živela na Reki, je to potrdila s prisrčnim smehom: "Nejsem bla nikjer, jaz, samo na Reki, eko več od dvajset i druge do zdaj, samo na Reki. Včasih se šalimo, ker pravi eden, oj tam sem bla, pa sem tu vidla, pa tam sem bla, a jaz pa sem rekla: Jaz sem vidla cel svet, do Matulj sem bla!" Marjana Mirkovič Ga. Pavla s sinom Vladimirjem na balkonu sobe v domu upokojencev. Foto: Marjana Mirkovič Sveti in predstavnice/ki slovenske narodne manjšine, izvoljeni na volitvah 2007: Svet slovenske narodne manjšine, Mesto Zagreb Predsednik Darko Šonc Remetinečka cesta 77B, 10000 Zagreb Svet slovenske narodne manjšine, Splitsko-dalmatinska županija Predsednik Boštjan Matjaž Kordiš Šibenska 3, 21000 Split Svet slovenske narodne manjšine, Istrska županija Predsednik Vinko Knez Hermana Dalmatina 4, 512000 Pula Svet slovenske narodne manjšine, Primor- sko-goranska županija Predsednica Marjana Mirković Podpinjol 43, 51000 Rijeka Svet slovenske narodne manjšine, Varaždinska županija Predsednica Barbara Antolić Kratka 1, 42000 Varaždin Svet slovenske narodne manjšine, Mesto Split Predsednica Nadežda Eterović Šibenska 3, 21000 Split Svet slovenske narodne manjšine, Mesto Reka Predsednica Dušanka Gržeta Podpinjol 43, 51000 Rijeka Svet slovenske narodne manjšine, Mesto Pulj Predsednica Milena Križman Hermana Dalmatina 4, 52000 Pula Svet slovenske narodne manjšine, Mesto Umag Predsednica Sara Ocepek Sv. Ivan 158, 52470 Križine Predstavnica slovenske narodne manjšine, Dubrovniško-neretvanska županija Barbara Njirić Iva Vojnovića 120, 2000 Dubrovnik Predstavnik slovenske narodne manjšine, Osješko-baranjska županija Dubravko Sladić Vukovarska 48, 31000 Osijek Predstavnik slovenske narodne manjšine, Karlovška županija Janez Janković Dragutina Domjanić 1, 47000 Karlovac Predstavnica slovenske narodne manjšine, Zadrška županija Rafaela Štulina Brig ulica I - 23, 23235 Poljica-Brig Predstavnica slovenske narodne manjšine, Mesto Zadar Darja Jusup Put Bokanjca 29, 23000 Zadar Predstavnik slovenske narodne manjšine, Mesto Osijek Zlatko Marolt I. G. Kovačića 9, 31000 Osijek Predstavnik slovenske narodne manjšine, Mesto Samobor Igor Gorše 10432 Lug Samoborski, 10430 Samobor Predstavnik slovenske narodne manjšine, Mesto Karlovec Slavko Marinič Domobranska ulica 25, 47000 Karlovac Predstavnik slovenske narodne manjšine, Mesto Varaždin Zdenko Šerdoner Đure Kuhara 30, 42000 Varaždin Predstavnica slovenske narodne manjšine, Mesto Poreč Miriam Pran I.G. Kovačića 7 - a, 52440 Poreč Predstavnik slovenske narodne manjšine, Občina Cestica Karel Benko Varaždinska 187, 42208 Vratno Veleposlaništvo Republike Slovenije v RH Alagovićeva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanik: dr. Milan Orožen Adamič Uradne ure: ponedeljek-petek od 9.00 do 12.00 tel.: + 385 1 63 11 000 faks:+385 1 61 77 236 ei pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://zagreb.veleposlanistvo.si Konzularne informacije tel.: + 385 1 63 11 014, + 385 1 63 11 015 faks: + 385 1 46 80 387 konzularni pult (v uradnih urah za stranke): tel.: + 385 1 63 11 013, + 385 1 63 11 026 Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: med tednom: od 16.30 ure v času vikenda in praznikov: 24 ur tel.: +385 98 462 666 Konzularni dan na Reki, Slovenski dom KPD Bazovica: predvidoma v sredo,15. oktobra 2008 od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 Generalni konzulat RS, Split Častni konzul Branko Roglić Tel./fax: +385 21 389 224 e-mail: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr uradne ure konzulata: ponedeljek-petek od 9.00 do 13.00 0reej w 2009/ 1<€C .SI OA TO o L) Autor karikature je Bojan Grlica Številka je bila zaključena 22. novembra.