ORGANIZACIJA ZNANJA letnik 20, zvezek 2, 2015 UVODNIK ČLANKI Gordana Budimir, Luka Juršnik COBISS/SciMet .68 Gordana Mazic Stalni odbor UNIMARC: strateški cilji in aktivnosti .75 Tvrtko-Matija Šercar Od RBU do COBIB .78 POROČILA Matjaž Cigrovski, Zdenka Kamenšek, Boštjan Krajnc, Stanislav Pavlič, Denis Rakuša, Janita Tacer Slana Dnevi slovenske informatike 2015 Tatjana Žnidarec, Branko Kurnjek 14. dnevi specialnih in visokošolskih knjižnic Marko Belej, Luka Juršnik, Marko Kabaj, Andrej Korošec, Andrej Šerod, Gorazd Taciga. Janko Žigart Microsoftova 20. NT konferenca 2015 .99 .107 110 Dušan Stošič 44. konferenca LIBER 2015 .117 Pero Šobot, Davor Bračko, Tanja Žuran Putora Konferenca Juni(j) na Uni 2015 .121 COBISS OBVESTILA ORGANiZACiJA ZNANJA ISSN: 1580-9803 Vpis v razvid medijev MK pod številko 337. Ustanovitelj in izdajatelj Institut informacijskih znanosti Maribor Za izdajatelja: Davor Šoštarič Odgovorna urednica: Aleksandra Rubelj Naslov uredništva Uredništvo OZ Institut informacijskih znanosti Prešernova 17, 2000 Maribor e-pošta: oz@izum.si telefon: 02 2520-371 faks: 02 2524-336 Uredniški odbor dr. Maks Gerkeš (Maribor), Zaklina Gjalevska (Skopje), mag. Janez Jug (Ljubljana), Nadja D. Karačodžukova (Sofija), dr. Stela Filipi Matutinovič (Beograd), dr. Ismet Ovčina (Sarajevo), mag. Franci Pivec (Maribor), Aleksandra Rubelj (Maribor), dr. Marta Seljak (Maribor), dr. Tvrtko M. Šercar (Maribor), dr. Zdravko Vukčevic (Podgorica) Uredništvo Tehnično urejanje: Rok Haložan, Miran Lešič Lektoriranje in prevajanje: Nataša Belšak, Petra Bridges, Aleksandar Marinkovic Oblikovanje naslovnice: Andrej Senica Elektronska verzija http://home.izum.si/cobiss/oz/ Spoštovane soustvarjalke in soustvarjalci revije, spoštovane bralke in bralci! V veselje in zadovoljstvo nam je, da je pred nami številka, s katero obeležujemo okrogel jubilej revije Organizacija znanja (OZ), saj s to številko zaključujemo 20. letnik naše revije oziroma dvajset let njenega izhajanja. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem soustvarjalcem, ki ste skozi dvajsetletno obdobje pomagali pri pripravi vsake posamezne številke revije. To ste predvsem avtorji s svojimi prispevki, saj oblikujete vsebino revije, recenzenti, člani uredniškega odbora, celotna uredniška ekipa, ki skrbi za tehnično urejanje in oblikovanje, lektoriranje in prevajanje ter urejanje spletnih strani revije, ter nenazadnje vi, spoštovani bralci, ki dajete reviji njen pomen in smisel. Z veseljem vam sporočamo, da smo pripravili spletno stran revije tudi v angleškem jeziku z željo, da bi s tem prispevali k dodatni uveljavitvi in prepoznavnosti revije v mreži COBISS.Net, omogočili lažji dostop do njenih prispevkov ter spodbudili zanimanje za objavljanje prispevkov pri celotni skupnosti uporabnikov sistema COBISS, to je pri avtorjih v Sloveniji, Srbiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Bolgariji in Albaniji. Vstopna točka revije OZ v angleščini je tako dodana na spletne strani vseh sistemov COBISS v mreži COBISS.Net. Naj, kot običajno, predstavim vsebino tokratne številke. V rubriki Članki avtorja Gordana Budimir in Luka Juršnik predstavljata portal COBISS/SciMet (COBISS Science Metrics), ki je namenjen spremljanju znanstvene produkcije slovenskih avtorjev in je bil vzpostavljen konec septembra 2015. Portal COBISS/SciMet je nadomestil servis Naši v WoS in Scopus in uporabnikom ponuja nekatere nove funkcionalnosti. Gordana Mazic piše o poslanstvu in delovanju Stalnega odbora UNIMARC ter strateških ciljih in aktivnostih UNIMARC-a. Tvrtko-Matija Šercar nam v članku predstavi razvoj in različna pojmovanja bibliografij ter koncept univerzalne bibliografije. Posebno pozornost nameni temu, kako sta povezani znanost o bibliografijah in bibliometrija. Piše tudi o tem, kakšna sta pomen in vloga bibliografskih baz podatkov in klasifikacijskih sistemov za organiziranje in iskanje informacij v razvoju informacijske znanosti. Podrobneje se loti tudi vprašanja tipologije dokumentov (Tipologija kot klasifikacija ali kategorizacija?) ter njenega razvoja. Predstavi temeljni koncept univerzalne bibliografske kontrole ter kul-turno-politični vidik nacionalnih bibliografij v državah na območju bivše Jugoslavije. V rubriki Poročila objavljamo nekatere vsebine in vtise s konferenc, ki so se jih doma in v tujini udeležili sodelavci IZUM-a. Te konference so: Dnevi slovenske informatike 2015, 14. dnevi specialnih in visokošolskih knjižnic, Microsoftova 20. NT konferenca 2015, 44. konferenca LIBER in Konferenca Juni na Uni 2015. Rubrika COBISS obvestila predstavlja najpomembnejše novosti spletne aplikacije Bibliografije in sistema SICRIS, nov portal COBISS/SciMet ter ključne novosti in dopolnitve programske opreme COBISS3 v obdobju od aprila do septembra 2015. Vabljeni k branju in pisanju prispevkov za Organizacijo znanja! Želim vam vse dobro v novem letu, ki naj bo radodarno z zdravjem, osebnim zadovoljstvom, ustvarjalnostjo in uspehom. Lepe želje tudi v imenu celotne uredniške ekipe. Aleksandra Rubelj Odgovorna urednica doi:10.3359/oz1502068 1.04: STROKOVNI ČLANEK O članek COBISS/SCIMET Izvleček Za spremljanje znanstvenih objav in za podporo vrednotenju objav slovenskih avtorjev smo v IZUM-u razvili portal COBISS/SciMet. V prispevku je opisana metodologija zbiranja, agregacije in obdelave podatkov o naših avtorjih iz različnih informacijskih virov, kot so WoS, Scopus, COBISS.SI, SICRIS, SNIP in JCR. Predstavljene so možnosti prikaza podatkov v sklopu portala in funkcionalnosti portala. Opisano je tudi novo ogrodje, v katerem je bila razvita spletna aplikacija COBISS/SciMet. Ključne besede COBISS/SciMet, SICRIS, bibliometrija, AngularJS Abstract IZUM developed the COBISS/SciMet portal to monitor scientific publications and to evaluate publications published by Slovenian authors. The methodology of collecting, aggregating and processing data on Slovenian authors obtained from different information resources, e.g. WoS, Scopus, COBISS.SI, SICRIS, SNIP and JCR is described. The options of data display within the portal and the functionalities of the portal are presented. A new framework used for developing the COBISS/SciMet web application is presented. Keywords COBISS/SciMet, SICRIS, bibliometrics, AngularJS Gordana Budimir Luka Juršnik Institut informacijskih znanosti, Maribor Kontaktni naslov: gordana.budimir@izum.si luka.jursnik@izum.si uvod Temeljni del znanstvenega komuniciranja je objava rezultatov znanstvenega raziskovanja v revijah, v katerih gredo članki skozi postopek recenzije in ocenjevanja, ki zajema tudi odmevnost določenega avtorja - citiranost v znanstvenih publikacijah drugih avtorjev (Južnič, 2015). Za spremljanje in vrednotenje znanstvenih objav je danes na voljo veliko informacijskih virov. V Sloveniji se za vrednotenje znanstvenoraziskovalnega dela upoštevajo tudi naslednji viri (ARRS, 2014): COBISS.SI, SICRIS, WoS (Web of Science, Thomson Reuters), Scopus (Elsevier), SNIP (Source Normalized Impact per Paper, Leiden University's Centre for Science & Technology Studies), JCR (Journal Citation Reports®, Thomson Reuters), Seznam mednarodnih baz podatkov (IZUM, 2015a). Ker gre za veliko količino podatkov in informacij, ki se hitro dopolnjujejo in spreminjajo, smo v okviru sistema COBISS.SI razvili portal COBISS/SciMet (IZUM, 2015b) z namenom zajemanja, agregiranja, obdelave in prikaza podatkov iz teh informacijskih virov za različne analize objavljanja in odmevnosti/citiranja slovenskih avtorjev. Podatki se v portalu COBISS/SciMet samodejno ažuri- rajo skladno s spremembami v informacijskih virih in skladno s tehničnimi možnostmi dostopa do podatkov v teh virih. Tako so vsi relevantni podatki slovenskih avtorjev dostopni na enem mestu; so ažurni in pripravljeni tako za osebno uporabo končnih uporabnikov kot tudi za procese evalvacije znanstvene uspešnosti in odličnosti slovenskih raziskovalcev ali za različne znanstvene raziskave s področja scientometrije, npr. za primerjavo med sistemoma WoS in Scopus (Bartol, et. al., 2013) ali za primerjavo slovenskih znanstvenih objav po znanstvenih področjih (Bartol, et. al., 2014). Portal COBISS/SciMet je zamenjal in nadgradil predhodni servis Naši v WoS in Scopus. Razen vsebinske in funkcionalne razširitve tega servisa je portal COBISS/ SciMet tudi tehnično na novo razvit ob upoštevanju najnovejših tehnologij in smernic spletnega razvoja; ima enoten večjezični grafični vmesnik z odzivnim dizajnom za namizne in mobilne spletne odjemalce (Juršnik in Budimir, 2015). 68 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 Gordana Budimir, Luka Juršnik: COBISS/SciMet metodologija Portal omogoča lažje in enostavnejše iskanje, pregled, analizo in obdelavo podatkov o delih (člankih) slovenskih avtorjev, objavljenih v publikacijah, ki so indeksirane v bazah WoS in Scopus, in zajema podatke za: • entitete, registrirane v sistemu SICRIS (raziskovalci, skupine raziskovalcev, tekoči projekti in programi, raziskovalne organizacije; ker so v sistemu SICRIS registrirani tudi nekateri tuji raziskovalci, portal zajema tudi dela teh avtorjev); • avtorje z evidenčno šifro, ki jo dodeli IZUM; • avtorje z identifikacijsko številko avtorja v normativni bazi osebnih imen CONOR.SI; • slovenske univerze z evidenčno šifro (UNI-001 - Univerza v Ljubljani, UNI-002 - Univerza v Mariboru, UNI-003 - Univerza v Novi Gorici, UNI-004 - Univerza na Primorskem). Med bibliografskimi zapisi za članke v bazah podatkov WoS in Scopus ter ustreznimi bibliografskimi zapisi v vzajemni bazi podatkov COBIB.SI se dnevno samodejno vzpostavljajo povezave na osnovi uparjanja bibliografskih podatkov (naslov, avtorji, letnice, vir, številčenje, tipologija del) in podatkov o pripadnosti avtorjev slovenskim institucijam in organizacijam. Ko so povezave vzpostavljene, se hranijo v okviru portala; zato pri izpisovanju podatkov iz sistemov WoS in Scopus ni treba za vsako bibliografsko enoto izvajati online iskanja v teh sistemih, da bi poiskali pare ustreznih zapisov (Budimir, 2006). Za povezane bibliografske enote se enkrat mesečno ažurirajo tudi podatki o citiranosti. spodnjih dveh člankih drugi članek šteje kot avtocitat za vse avtorje prvega članka, tudi za oba avtorja (Grosel, A. in Scancar, J.), ki nista soavtorja drugega članka. Primer članka, ki je citiran: Kranjc, S., Cemazar, M., Grosel, A., Scancar, J., Sersa, G., 2003. Electroporation of LPB sarcoma cells in vitro and tumors in vivo increases the radiosensitizing effect of cisplatin. V: Anticancer Research, 23(1 A), pp. 275-281. Primer članka, ki citira zgornji članek: Sedlar, A., Kranjc, S., Dolinsek, T., Cemazar, M., Coer, A., Sersa, G., 2013. Radiosensitizing effect of intratumo-ral interleukin-12 gene electrotransfer in murine sarcoma. V: BMC Cancer, 13. Leta 2005 je argentinsko-ameriški fizik Jorge Eduardo Hirsch za merjenje znanstvenega učinka avtorjev predlagal h-indeks. V sklopu portala COBISS/SciMet h-indeks predstavlja število člankov, ki so bili citirani najmanj h-krat, pri čemer avtocitati niso upoštevani, za razliko od h-indeksa v sistemih WoS in Scopus, v katerih se h-indeks računa na osnovi števila vseh citatov (Budimir, 2006). Za posameznega avtorja ali skupino avtorjev se h-indeks izračuna na osnovi urejenega seznama vseh člankov v izbranem obdobju objave in v izbranem citatnem oknu. Seznam je urejen padajoče po številu čistih citatov. V tabeli 1 je npr. h-indeks v WoS za znanstvene članke dr. Roberta Blinca, objavljene in citirane v obdobju 2010-2011, enak 3, ker imajo trije članki iz seznama najmanj 3 čiste citate, vsi drugi pa manj kot 3. Tabela 1: Prikaz h-indeksa znanstvenih člankov v WoS za dr. Roberta Blinca v obdobju 2010-2011 Ugotavljanje citatov in h-indeks Za citat nekega članka v okviru portala COBISS/SciMet štejemo članek, ki citira neki drugi članek (ta je naveden v referencah), v bazah WoS in Scopus pa morata biti oba članka "polno obdelana" (angl. full record), kar pomeni, da sta oba vključena v eno od baz podatkov z vsemi svojimi karakterističnimi podatki (naslov, avtor(ji), revija, leto itd.) in ju je pod temi podatki tudi mogoče najti v bazi podatkov. Število čistih citatov je število citatov brez avtocitatov, ki se ugotavljajo v bazah podatkov WoS ali Scopus na podlagi šifer avtorjev v teh sistemih ali na podlagi normiranega imena avtorja, če določen avtor v sistemu nima svoje šifre. Za razliko od sistemov WoS in Scopus se na portalu COBISS/SciMet avtocitat določa za članek, ne pa za posameznega avtorja. Pri avtocitatu obstaja vsaj ena šifra avtorja, ki je ista pri citiranem članku in članku, ki ta članek citira. Tako vsi avtorji enega članka dobijo enako število citatov in avtocitatov za ta članek, s čimer je zagotovljeno, da bo članek v katerem koli izpisu (osebnem ali skupinskem) v sklopu portala COBISS/SciMet vedno imel enako število citatov in avtocitatov za določeno obdobje citiranosti (citatno okno) (Budimir, 2006). Tako se npr. v Clanek CI 1. Organic and inorganic relaxor ferroelectrics with giant elec- trocaloric effect 7 V: Applied physics letters, 2010 2. Multiferroic magnetoelectric fluorides 6 V: Journal of physics, Condensed matter, 2011 3. Analytical prediction of size-induced ferroelectricity in BaO nanowires under stress 3 V: Physical review. B, Condensed matter and materials phys- ics, 2010 4. Upper bounds on the electrocaloric effect in polar solids 2 V: Applied physics letters, 2011 5. 93NB NMR AND FE3+ EPR STUDY OF LOCAL MAG- NETIC PROPERTIES OF MAGNETOELECTRIC 1 PB(FE1/2NB1;2)O3. V: MATERIALS RESEARCH BULLE- TIN, 2010 6. Nonlinear magnetoelectric effect in magnetically disordered relaxor ferroelectrics. 1 V: Ferroelectrics, 2010 7. Solar orbital power. V: Energy, 2011 1 Legenda: CI - čisti citati Vir: IZUM (2015b) ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 IGDŽZ 69 Gordana Budimir, Luka Juršnik: COBISS/SciMet Znanstvena področja in nadpovprečna znanstvena uspešnost Znanstvene vede, področja in podpodročja za raziskovalce se v okviru portala COBISS/SciMet izpisujejo po klasifikaciji ARRS (Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije), kategorije znanstvenih področij za revije se izpisujejo iz baz JCR in SNIP, podatki o četrtinah, v katere se uvrščajo revije glede na faktor vpliva na posameznih znanstvenih področjih, in podatki o nadpovprečni znanstveni uspešnosti (za članke za zadnjih 5 let) pa iz Seznama mednarodnih baz podatkov (tabela 2). Tabela 2: Primer izpisa podatkov za revije Revija ASJC JCRC Četrtina IF KRU International Journal of Production Research 1408; 1803; 2209 IJ; IK; PE SCIE-2; SCOPUS_D-1 AI- SCOPUS_D; A1/2-SCIE Applied Ergonomics 3307; 3612 IJ; JI; NQ SCIE-2; SCOPUS_D-1; SSCI-1 AI- SCOPUS_D, SSCI; A1/2-SCIE Synthese 1211; 3300 MQ SCIE-2; SCOPUS_D-1; SCOPUS_H-1; SSCI-2 AII- SCOPUS_H; AI-AHCI, SCOPUS_D, SSCI; A1/2-SCIE Legenda: ASJC - kategorija področja v bazi Scopus, JCRC - kategorija področja v bazi WoS, Četrtina IF -četrtina, v katero se revija uvršča glede na faktor vpliva revije, KRU - nadpovprečna znanstvena uspešnost revije Vir: IZUM (2015b) V bazah WoS (JCRC) in Scopus (ASJC) lahko ena revija pripada več kategorijam; kategorije so v seznamih ločene s podpičjem (npr. "3307; 3612" za ASJC, "IJ; JI; NQ" za JCRC). V različnih bazah podatkov se revija glede na faktor vpliva lahko uvršča v različne četrtine. Tako npr. "SCIE-2; SCOPUS_D-1; SSCI-1" pomeni, da se revija v bazi SCIE uvršča v drugo četrtino glede na faktor vpliva, v bazah SCOPUS_D in SSCI pa v prvo četrtino. Oznake baz podatkov so prevzete iz Seznama mednarodnih baz podatkov. Nadpovprečna uspešnost je lahko izjemen dosežek (AII), zelo kakovosten dosežek (AI) ali pomemben dosežek (A1/2). Če ima neka revija nadpovprečno uspešnost AII v določeni bazi podatkov, to pomeni, da je v tej bazi podatkov dosegla tudi AI in A1/2, kar v seznamih ni posebej navedeno. Podobno velja za AI in A1/2. Za posamezno revijo se zraven oznak AII, AI in A1/2 izpišejo vse baze podatkov, v katerih revija dosega to nadpovprečno uspešnost. Baze podatkov so ločene z vejico, oznake nadpovprečne uspešnosti pa s podpičjem. Tako npr. "AI-SCOPUS_D,SSCI; A1/2-SCIE" pomeni, da je revija v bazah SCOPUS_D in SSCI dosegla izjemen dosežek, v bazi SCIE pa samo pomemben dosežek. Bazi JCR in SNIP vsebujeta podatke o faktorju vpliva za pomembnejše serijske publikacije iz svetovne produkcije, ki jih indeksirata WoS in Scopus. V sistemu COBISS.SI so za bazo JCR podatki na voljo od leta 1994 in za bazo SNIP od leta 1999. Bazi sta razdeljeni v dve glavni skupini: Science Edition (SE) za področja znanosti in tehnologije ter Social Science Edition (SSE) za področja družboslovja in humanistike. Ker se podatki o faktorjih vpliva revij preračunavajo iz objav v preteklih letih, so podatki glede na trenutno leto vedno objavljeni z zamikom (vsaj eno leto). Za posamezni članek, ki je izšel v reviji s faktorjem vpliva, se upoštevajo podatki iz baz JCR/SNIP za tisto leto, v katerem je članek izšel. Obstajata pa dve izjemi. Prva izjema so članki, objavljeni v letošnjem ali lanskem letu, ko se (do prejetja novih podatkov) upoštevajo podatki iz zadnje izdaje baz JCR/SNIP. Druga izjema so članki, objavljeni zadnji dve leti pred prvo dodelitvijo faktorja vpliva revije. Če je npr. revija svoj prvi faktor vpliva dobila leta 2010, se podatki v bazah JCR/SNIP za leto 2010 upoštevajo tudi za članke, ki so izšli v letih 2008 in 2009 (IZUM, 2014). Pri izpisih po revijah se pri posamezni reviji izpišejo zbirni podatki iz baze JCR ali SNIP za vse članke iz določene revije, zajete v določenem obdobju objave člankov, skladno s pravili in izjemami pri upoštevanju letnic objave za zajete članke (tabela 2). izpisi V okviru portala lahko online izpise podatkov o citiranosti pripravimo s spletnim obrazcem, neposrednimi povezavami ali spletnimi storitvami. Izpise lahko pripravimo za eno šifro entitete ali tudi več šifer entitet hkrati (razen za avtorje iz normativne baze CONOR.SI in univerze) za določeno obdobje objav in za določeno citatno okno ter za določen izbor bibliografskih enot. Za več entitet hkrati se izpis pripravi za deduplicirano množico vseh povezanih bibliografskih enot vseh entitet, iz katere je nato možno izločiti bibliografske enote ene ali več entitet, registriranih v sistemu SICRIS, entitet univerz ali avtorjev z evidenčnimi šiframi, npr. bibliografske enote vodij projektov ali mentorjev za razpise European Research Council (ERC, 2015). Pred pripravo izpisov lahko naredimo tudi izbor zapisov za znanstvena dela s tipologijo 1.01, 1.02, 1.03, 1.06, 1.07 ali 1.08, vsa kategorizirana dela, dela z izbranimi tipologijami ali za vsa povezana dela. V izpisih so lahko za izbrano bazo podatkov prikazani naslednji podatki (slika 1): • podatki o citiranosti s številom citiranih člankov in povprečnim številom čistih citatov na citirani članek GDŽZI ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 70 Gordana Budimir, Luka Juršnik: COBISS/SciMet po letih citiranosti, podatki o citiranosti s številom povezanih člankov in povprečnim številom čistih citatov na povezani članek po letih objave, podatki po letih citiranosti in/ali po letih objav (grafični prikaz), podatki o citiranosti s številom povezanih člankov in povprečnim številom čistih citatov na povezani članek po revijah, ki vsebujejo te članke, ter s podatki o znanstvenih kategorijah in nadpovprečni znanstveni uspešnosti (tabela 2), bibliografija s h-indeksom in, kot dodatna možnost, s številom citiranih člankov po letih citiranosti pri posamezni bibliografski enoti (citati po letih) in s seznamom šifer avtorjev in šifer skupin avtorjev iz sistema SICRIS ali univerz, ki jim pripadajo avtorji bibliografske enote (soavtorstvo). Slika 1: Portal COBISS/SciMet - izpis in grafični prikaz citiranosti člankov po letih citiranosti in po letih objave (Vir: IZUM, 2015b) V izpisih citiranosti bodo zajeta vsa dela, objavljena v navedenem obdobju objave (letnice objave) in citirana v navedenem citatnem oknu (letnice citiranosti) (najnižje leto objave člankov za WoS je 1970, za Scopus pa 1996). V prikazu po letih objave se izpišejo tudi podatki za leta, v katerih ni bilo citiranih člankov, so pa članki vključeni v baze WoS ali Scopus, kot npr. za leto 2014 na sliki 1, ki prikazuje citiranost člankov dr. Vita Turka, objavljenih v obdobju 2010-2014 v citatnem oknu 2010-2012 v bazi Scopus. Izpis se pripravi v formatu HTML, ki vsebuje povezavo do izpisa v formatu PDF (brez grafov, največ 1.000 zapisov v bibliografiji ali največ 500 zapisov, če se izpiše število citatov po letih citiranosti pri posamezni bibliografski enoti) ter do izpisa v formatu TXT, izpisa v formatu JSON in izpisa v formatu XML po shemi http:// home.izum.si/COBISS/xml/Citations.html. Datoteke lahko prevzamemo iz brskalnikov in shranimo na lokalne računalnike za nadaljnjo obdelavo in analizo, npr. v enem od programov za obdelavo preglednic. Neposredne povezave Neposredno povezavo do izpisa podatkov o citiranosti lahko pripravimo tako, da v vrstico za URL-naslov "http:// scimet.izum.si/cit/ws?" vpišemo naslednje parametre: • html, pdf, txt, xml ali json za format izpisa HTML, PDF, TXT, JSON ali XML • base - baza podatkov: scopus (privzeto), wos • code - šifre entitet, ločene z vejico • ctype - vrsta šifer entitet v parametru code: rsr - raziskovalec ali avtor z evidenčno šifro (privzeto), nor - avtor iz baze CONOR.SI, prj - projekt, prg - program, grp - raziskovalna skupina, org - organizacija, uni - univerza • ncode - šifre entitet, za katere želimo iz izpisa izločiti bibliografske enote; šifre entitet so ločene z vejico • nctype - vrsta šifer entitet v parametru ncode: rsr -raziskovalec ali avtor z evidenčno šifro (privzeto), prj - projekt, prg - program, grp - raziskovalna skupina, org - organizacija, uni - univerza • pubfrom - začetno leto obdobja objave člankov (privzeto: 1970 za WoS in 1996 za Scopus) • pubto - končno leto obdobja objave člankov (privzeta je tekoča letnica) • citfrom - začetno leto citatnega okna (privzeto: 1970 za WoS in 1996 za Scopus), v izpis je zajet tudi članek, objavljen pred letom, navedenem v tem parametru, če je bil citiran od tega leta naprej • citto - končno leto citatnega okna (privzeta je tekoča letnica) • units - izbor bibliografskih enot: sci - znanstvena dela, cat - vsa kategorizirana dela, all - vsa povezana dela (privzeto) ali tipologije del, ločene z vejico • stat - vrste prikaza, ločene z vejico: cit - po letih citiranosti, pub - po letih objave, issn - po revijah, all - vse statistike (privzeto se izpišejo samo zbirni podatki o citiranosti) • list - bibliografija, dodatni možnosti za izpis podatkov pri posamezni bibliografski enoti: cityears - citati po letih citiranosti, codes - soavtorstvo • chart - prikaz grafov za izbrane prikaze (po letih ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 IGDŽZ 71 Gordana Budimir, Luka Juršnik: COBISS/SciMet citiranosti in/ali po letih objave) v formatu HTML • lang - jezik izpisa: slv - slovenski (privzeto), eng -angleški Primer: http://scimet.izum.si/cit/ws?html&code=01085&pu bfrom=2000&pubto=2012&citfrom=2009&citto=2011&un its=1.01,1.02&stat=cit,pub,issn&list=cityears,codes&chart Za formate TXT, JSON in XML je možen izpis dodatnih podatkov pri bibliografskih enotah z nastavitvijo parametra list, v katerega lahko vpišemo vrednost fields (polje1, polje2...) z naslednjimi polji: title - naslov dela,pubyear - leto objave dela, typology - tipologija dela, doi - DOI, udc - vrstilec UDK, issn - številka ISSN vira, source -naslov vira, volume - letnik revije, issue - številka revije, pages - številke strani, asjc - kode znanstvenih področij v bazi SNIP, jcrc - kode znanstvenih področij v bazi JCR, quartile - četrtina, v katero se uvrsti revija glede na faktor vpliva na znanstvenem področju, kru - nadpovprečna znanstvena uspešnost. Združevalna polja so: all - vsa polja; bibl - polja title, pubyear, typology, doi, udc; ser -polja issn, source, volume, issue, pages; eval - polja asjc, jcrc, quartile, kru. Primer: http://scimet.izum.si/cit/ws?txt&code=0104-006,0104-011&ctype=grp&list=fields(title,typology,puby ear,ser,asjc,eval,kru) V formatu TXT (TAB-ločeno) se v enem dokumentu pripravi posebna tabela za vsak tip statistik ter za bibliografijo, in sicer posebej za bibliografske podatke, za podatke o serijskih publikacijah, za podatke o soavtorjih in za citiranost bibliografskih enot po letih. Statistike in primerjave Na osnovi agregiranih podatkov o citiranosti posameznih bibliografskih enot se dnevno pripravljajo različne statistike (od leta 1970) in primerjave podatkov v WoS in Scopus (od leta 1996) po entitetah. Razlikujemo dve osnovni vrsti statistik: po letih objave člankov in po letih citiranosti člankov, ne glede na leto objave člankov (slika 2). Raziskovalci Skupine Projekti Programi Organiza. sije Univerze Drugi avtorji povezave ir i citiranost od leta 1370 (glede i na leto obj ave člankov) Scopus/Wo S rXTisus XML um« HTML aus TXT 9?K6 XML M MB HTML 2.3 U5 TXT *2kb XML Sä KB HTML nT us TXT »KS XML S3 KB HTML 0.7us TXT s? »s XML ojmb HTML ijui TXT i KS XML 1 KS s HTML MKS TXT ti ua XML 0.7us HTML 72US citiran ost v zadnjih desetih letih (ne glede na leto objave člankov) Scopus TXT ti us XML SSM» HTML mus TXT ojMs XML ums HTML sjuB TXT «4 KS XML 0.3MS HTML UM» TXT HKS XML a3us HTML 1.8 us TXT 02 us XML o-ms HTMLmui TXTsks XML { ["Name"] = "Damir" }; Inicializacija zbirk z razsiritveno metodo Add V C# 5 (gl. prvi primer) smo razširili metodo Add tako, da je prejela samo en argument in s tem napolnila vrednost slovarja. var dictionary = new Dictionary(); dictionary.Add(typeof(string)); return dictionary; V novi različici poteka inicializacija slovarja enako, vendar pa prevajalnik sam ugotovi, katero metodo mora poklicati, da bo slovar pravilno napolnjen. var d = new Dictionary { typeof(string) }; Spremembe na nivoju sintakse Sintaksa filtriranja izjem Primer sintakse v C# 5: try { throw new ArgumentException(null, paramName); } catch (ArgumentException exception) { if (exception.ParamName != "ignore") { throw; } } Kadar želimo obravnavati izjeme, ki so točno določenega tipa in vsebujejo točno določeno informacijo, uporabimo filtriranje izjem. Novost v sintaksi C# 6 je, da lahko že v sami deklaraciji stavka Catch povemo, katere izjeme so za nas zanimive. try { throw new ArgumentException(null, paramName); } catch (ArgumentException exception) when (exception. ParamName == "ignore") { } Izraz Await v blokih Catch in Finally V C# 5 ni bilo dovoljeno uporabljati ključne besede Await v blokih Catch in Finally. Zato so programerji pisali različne kode in se tako izognili tej težavi. V novi verziji C# 6 tega problema več ni, saj je dovoljeno uporabljati ključno besedo Await v obeh omenjenih blokih. try { await resource.OpenAsync(throwException); } catch (Exception exception) { await resource.LogAsync(exception); } finally { await resource.CloseAsync(); } Spremembe pri deklaracijah Samodejna inicializacija lastnosti Ob inicializaciji se samodejno določi vrednost lastnosti. Inicializatorji se sprožijo v navedenem vrstnem redu skupaj z inicializatorji polj. Ker se to dogaja, preden je objekt v celoti inicializiran, se na to ne smemo nikjer sklicevati. public string Name { get; set; } = "Damir"; ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 IGDŽZ 113 POROČILO Lastnosti samo z metodo Get Samodejne lastnosti se lahko definirajo tudi brez metode Set. V ozadju se ustvari polje za branje (angl. read-only), ki se deklarira preko samodejnega inicializatorja ali konstruktorja. public class GetterOnlyAutoPropertiesAfter { public GetterOnlyAutoPropertiesAfter() { Surname = "Arh"; } public string Name { get; } = "Damir"; public string Surname { get; } } Uporaba izrazov namesto telesa funkcije (angl. expression-bodied function members) Izrazi lambda se lahko deklarirajo kot konvencionalno telo funkcije ali kot izraz. private readonly string _name = "Damir"; private readonly string _surname = "Arh"; private string FullName => _name + " " + _surname; Spremembe pri uvozu Uvoz stati~nih ~lanov tipov Ta funkcionalnost omogoča, da se vsi statični člani nekega razreda uvozijo in so s tem na voljo brez dodatnega navajanja znotraj drugih razredov. using static System.Console; using static System.Math; using static System.DayOfWeek; class Program { static void Main() { WriteLine(Sqrt(3*3 + 4*4)); WriteLine(Friday - Monday); } } Predavatelj je poudaril, da so novosti v nekaterih pogledih dobre, v drugih manj, in da naj jih uporabljamo predvsem tam, kjer je to smiselno, saj bo morda nekoč kdo drug prevzel kodo in s tem tudi morebitne težave pri branju kode. TINA maze, ANDREA MASSI: TEAM TO AMAzE Na poslovnem srečanju sta bila gosta Tina Maze in Andrea Massi. V svojem prispevku sta poudarila, kako pomembno je, da se nemudoma in enostavno prilagodimo hitrim spremembam, ki se pojavljajo v športu, in kako delovati, kadar gre nekaj narobe, kadar pogoji niso idealni, kadar ni želenih rezultatov in še posebej, kadar ni denarja. Andrea Massi je zelo pragmatična oseba. Vse, kar dela, dela z namenom, da bi čim prej dosegel svoj cilj ter da bi se izognil formalnostim in manjšim nevšečnostim. Končal je Fakulteto za šport v Rimu. S Tino je začel sodelovati leta 2002, ekipa Team to aMaze pa je bila ustanovljena leta 2008. V ekipo je najprej vnesel ekipni duh, potem enaka oblačila, ki povežejo ekipo in krepijo pripadnost ter povečajo samozavest, izboljšajo moralo in psihično povzdignejo tekmovalca. Tina je bila zelo dobra, še preden se je ekipi pridružil Massi, ki ji je s svojim pristopom pomagal do vrhunskih rezultatov. Marsikdaj so se še vedno pojavljale težave, vendar ne šteje neuspehov, temveč uspehe. Če bi se ukvarjal z neuspehi, potem bi pozabil, kakšen je cilj. Predavanje se je končalo z mislijo, da smo Slovenci preveč nesamozavestni in da se bojimo svoje majhnosti v družbi velikih. Če citiramo Massija: "Nekje v družbi so mi rekli, da je to, kar delam s Tino, nesmiselno, da ste Slovenci majhni, pa sem jim v šali odvrnil, da je Lindsey Vonn (ZDA) prav tako velika kot vaša Tina, saj v višino obe merita 172 cm. " ANDY WIGLEY: THE WINDOWS 10 APP PLATFORM: AN INTRODUCTION TO the universal app platform Andy Wigley se ukvarja z aplikacijami na platformi Windows za telefone, tablice in osebne računalnike. Microsoftu se je pridružil leta 2012, pred tem je bil pomemben član skupnosti razvijalcev mobilnih aplikacij. Deset let zaporedoma je dobil nagrado Microsoft Most Valuable Professional (MVP). Predstavil je osnovne smernice operacijskega sistema (OS) Windows 10 skupaj z univerzalno aplikacijsko platformo (angl. Universal App Platform (UAP)). V nadaljevanju povzemamo članek z naslovom Windows 10: an introduction to building Windows Apps for Windows 10 devices, ki najbolje predstavlja njegovo predavanje na 20. Microsoftovi NT konferenci (Wigley in Nixon, 2015). Dočakali smo enoten operacijski sistem Windows, ki deluje na vseh napravah Windows. Dobili smo enotno platformo operacijskega sistema; le-ta omogoča univerzalne gonilnike za strojno opremo in enotno platformo za GDŽZI ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 114 POROČILO aplikacije ter zagotavlja univerzalnost aplikacij Windows, kar predstavlja pomemben razvojni dosežek. Na nivoju operacijskega sistema pomeni to enotno, traj-nostno in prilagodljivo osnovo, za razvijalce pa zagotavlja enotno in zanesljivo podlago API za naprave z OS Windows, in sicer od naprav interneta stvari (angl. Internet of Things), telefonov, igralne konzole Xbox, tablic do prenosnih in namiznih računalnikov in še veliko več (npr. Microsoft HoloLens - hologramski zasloni). Na sliki 6 je prikazan obljubljeni operacijski sistem Windows 10 z univerzalno aplikacijsko platformo (UAP), ki zagotavlja, da koda, ki jo napišemo enkrat, deluje povsod (angl. write-once-run-everywhere). Slika 6: Univerzalna aplikacijska platforma omogoča aplikacije na vseh napravah družine Windows (Vir: Wigley in Nixon, 2015) Pot k Windows 10 Leta 2011 je imel Microsoft tri platforme s tremi operacijskimi sistemi, na katere so želeli namestiti enoten Internet Explorer, kar je bila tehnično zelo zahtevna naloga. Z Windows Phone 8 se je zgodil premik k združevanju enotne kode. Naslednji korak je bila uporaba istega jedra za Windows, Windows Phone in Xbox 360. Nato pa so se leta 2013, ko sta Xbox One in Windows 8 začela uporabljati isti operacijski sistem, že zelo približali enotnemu operacijskemu sistemu Windows, toda še vedno so vzdrževali tri različne operacijske sisteme. Windows 10 je dobil priložnost združiti te tri različne operacijske sisteme. Družini naprav Windows so se pridružile še nove naprave, zato je postalo nujno, da je Windows 10 enoten operacijski sistem za vse naprave Windows, telefone Windows Phone in naprave Xbox pa tudi za vse prihodnje naprave in platforme Windows. Microsoftu je uspelo. Windows 10 je majhno enotno jedro, ki deluje na vseh napravah družine Windows. Trdo inženirsko delo, izpeljano v tako kratkem času, se je obrestovalo. Windows 10 je enotna osnova za univerzalno aplikacijsko platformo (UAP), na podlagi katere bo mogoče napisati vse prihodnje programske aplikacije. En operacijski sistem nima istih uporabniških vmesni- kov za različne naprave. Platforma naprave in platforma aplikacije sta enaki, medtem ko so uporabniški vmesniki in funkcije jedra različni in prirejeni za pravilno uporabo različnih naprav. Aplikacije Windows ne bodo usmerjene v OS Windows, temveč v aplikacijsko platformo - napravo. UAP je konsistenten aplikacijski model, znotraj katerega osnova API zagotavlja delovanje na vsaki napravi Windows. Microsoft Office 2016 je zdaj del družine aplikacij UAP. Uporabljena je tehnologija XAML, z UAP pa so podprte tudi aplikacije DirectX in JavaScript (aplikacije Windows Web). Namizje Windows uvaja številne novosti, ki so narejene s tehnologijo XAML. Veliko pomembnih aplikacij OS Windows temelji na XAML. Ni dovolj, da aplikacija deluje le na eni napravi. Dejanska vrednost se pokaže, ko lahko aplikacijo zaženemo na različnih napravah. Zaradi prilagodljivosti UAP lahko vključimo določeno kodo naprave v enotno binarno kodo, ki bo delovala na kateri koli napravi. Imamo en Windows Store za vse aplikacije (telefone, tablice, namizne računalnike in Xbox), od koder je možno namestiti aplikacijo na ustrezno napravo. Windows Store tako zagotavlja, da je naša aplikacija ustrezno naložena na izbrano napravo. Na posnetku predstavitve (A First Look at Building Windows 10 Universal Apps) je na voljo več informacij o univerzalni aplikacijski platformi Windows. halis tabakovi]: powershell za vsakogar! PowerShell je za sisteme Windows postal osnovna ukazna lupina in skriptni jezik v enem, ki sistemskim skrbnikom omogoča učinkovito upravljanje in avtomatizacijo opravil. Windows 10 in Windows Server 2016 imata privzeto nameščeno ukazno lupino PowerShell, V 5.0. Nova verzija ukazne lupine prinaša nekatere zanimive novosti, ki bodo povečale učinkovitost in izboljšale upravljanje sistemov Windows. PowerShell, V 5.0, omogoča ustvarjanje razredov z uporabo sintakse, ki je značilna za druge objektne programske jezike. Novost je nov strukturirani informacijski podatkovni tok (angl. structured information stream), ki se lahko uporablja pri prenosu podatkov med skriptami in sistemskim okoljem. DSC (Desired State Configuration) je lastnost, ki je v PowerShellu prisotna od verzije 4.0. Sistemskim skrbnikom omogoča enostavno upravljanje in konfiguriranje ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 IGDŽZ 223 POROČILO strežnikov in delovnih postaj. DSC med drugim omogoča: • enostavno nameščanje strežniških vlog in njihovih lastnosti, • upravljanje nastavitev registra sistema, • upravljanje datotek in map, • upravljanje procesov in servisov, • upravljanje lokalnih uporabniških računov in skupin, • nameščanje programskih paketov tipa *.msi in *.exe, • upravljanje spremenljivk sistemskega okolja, • izvajanje skript PowerShell, • samodejno konfiguriranje sistemov, ki odstopajo od načrtovane konfiguracije, • enostavno poizvedbo konfiguracije na določenem sistemu. Selec [00:00333] | [FileSy!tsm]:C:\UKis\Rob\UocumenKV PSs-ÍPSVersiori Table PSVersiort WSManStackVersion Seri ali zationVersi ori CLRVersion BuiIdVersion PSCompatibleVersions PSRemotingProtocolversion 5,0,9883.0 3.0 1.1.0.1 4.0.30B19-0 6.4.9883,0 {1.0, 2.0, 3.0, 4.0...} 2.2 Slika 7: Ukazna lupina verzije 5.0 Pogoj za uporabo DSC je, da morajo biti sistemi vsaj verzije Windows 2012R2, Windows 8.1 ali novejši. Podprti so tudi nekateri sistemi Linux. Za delovanje na sistemih Linux je treba namestiti Open Management Infrastructure (OMI). DSC lahko uporabljamo na sistemih v svojem podatkovnem centru in na sistemih, ki so v javnem oblaku. DSC predstavlja način, kako bomo lahko na enostaven način obvladovali tudi dokaj obsežno in raznoliko informacijsko okolje. V verzijo 5.0 so dodani nekateri novi moduli in precej novih ukazov (cmdlets). Izpostavili smo nekaj zanimivejših. Modul PackageManagement omogoča poizvedbo in nameščanje programskih paketov z interneta. Nova lastnost, poznana pod imenom OneGet, je že vključena v Windows 10 Technical Preview. Uporabniki novih sistemov Windows bodo imeli možnost nameščanja programskih paketov z interneta, podobno kot to že precej časa počnejo na sistemih Linux. Dobrodošel je tudi modul Microsoft.PowerShell. Archive, ki uporabnikom omogoča enostavno kreiranje in upravljanje arhivskih (ZIP) datotek. Dodano je veliko število novih ukazov, npr. Clear-RecycleBin, Get-Clipboard, Set-Clipboard; njihov namen je predvsem avtomatizacija upravljanja večjega števila sistemov Windows. al Machine Manager. Nekatera omrežna stikala priznanih proizvajalcev (Cisco, Arista, Huawei) že imajo certifikat Windows Server Logo, kar jim zagotavlja interopera-bilnost v ta namen. PowerShell, verzija 5.0, že vsebuje modul NetworkSwitch, ki bo omogočal enostavno upravljanje omrežnih stikal. Reference Trend Micro, 2015. [spletna stran] Dostopno na: http://www.trendmicro. com/us/index.html [27. 10. 2015]. Wigley, A. in Nixon, J., 2015. Windows 10: an introduction to building Windows Apps for Windows 10 devices. MSDN Magazine, [online] 30(5). Dostopno na: https://msdn.microsofft.com/sl-si/ magazine/dn973012 [27. 10. 2015]. Drugi viri How-to Geek, 2014. Windows 10 includes a Linux-style package manager named "OneGet". [online] Dostopno na: http://www.howto-geek.com/200334/windows-10-includes-a-linux-style-package-manager-named-oneget/ [27. 10. 2015]. Microsoft, 2015. Get started with Windows PowerShell desired state configuration for Linux. [online] Dostopno na: https://technet. microsofft.com/en-us/library/mt126211.aspx [27. 10. 2015]. Microsoft, 2015. What's new in Windows PowerShell. [online] Dostopno na: https://technet.microsofft.com/en-us/library/hh857339. aspx#BKMK_new50 [27. 10. 2015]. Microsoft, 2015. Windows PowerShell desired state configuration overview. [online] Dostopno na: https://technet.microsofft.com/en-us/ library/dn249912.aspx [27. 10. 2015]. Rutkas, C., 2015. A First Look at Building Windows 10 Universal Apps. [online]. Dostopno na: https://channel9.msdn.com/Shows/Inside-Windows-Platform/A-First-Look-at-Building-Windows-10-Uni-versal-Applications [27. 10. 2015]. Snover, J., 2014. Windows management framework V5 preview. Windows ServerBlog, [blog] 3. april. Dostopno na: http://blogs. technet.com/b/windowsserver/archive/2014/04/03/windows-man-agement-framework-v5-preview.aspx [27. 10. 2015]. Marko Belej, Luka Juršnik, Marko Kabaj, Andrej Korošec, Andrej Šerod, Gorazd Taciga, Janko Žigart Microsoft želi omogočiti podporo za upravljanje omrežnih stikal svojih izdelkov, kot je npr. Sistem Center Virtu- GDŽZI 224 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 1 doi:10.3359/oz1601055 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI O poročilo 44. KONFERENCA LIBER Od 24. do 26. junija 2015 je v Londonu (Senate House, University of London) potekala 44. konferenca LIBER z naslovom Towards Open Science. Pozdravne nagovore so imeli prof. Adrian Smith, namestnik rektorja Univerze v Londonu, dr. Paul Ayris, predsednik organizacijskega odbora LIBER in direktor knjižnične dejavnosti na UCL (University College London), ter Kristina Hormia-Poutanen, predsednica LIBER. Poudarili so pomen in vlogo knjižnic pri uvajanju odprte znanosti in predstavili izzive pri njenem razvoju. Štiri strateške usmeritve, ki jih je v zvezi s tem sprejel izvršilni odbor LIBER, so: • razvoj vodilne vloge v hitro spreminjajočem se času, • podpora raziskovalnih knjižnic, • omogočanje odprte znanosti, • spodbujanje novih modelov za knjižnice. Eden od načinov uresničevanja teh usmeritev je sodelovanje pri evropskih projektih, ki so pomembni za knjižnice in LIBER kot ustanovo. Dr. Paul Ayris je predstavil stavbo (Senate House), v kateri se je odvijala konferenca, in njeno knjižnico, kjer so dragocene zbirke s področij umetnosti in humanistike. Konferenca LIBER 2015 je bila organizirana v sodelovanju s številnimi ustanovami in akademskimi knjižnicami v Londonu, ki že dolgo sodelujejo med sabo. To so: University of London, Senate House Library, UCL (University College London), Imperial College London in LSE (London School of Economics). Po uvodnem delu so se začeli delavnice, predavanja in razprave. Predavanja, ki sem se jih udeležil, so predstavljena v nadaljevanju. Povzetki in predstavitve so v celoti objavljeni na spletni strani konference, ki je navedena na koncu prispevka. Digital Collections Workshop: Digitisation of Newspapers in European Libraries (Andreas Degkwitz, vodja delovne skupine, Humboldt University Berlin, Nemčija, Roger J0sevold, National Library of Norway, Norveška, Torsten Johansson, Royal Library of Sweden, Švedska, Tonny Skovgard Jensen, State and University Library in Aarhus, Danska, Jukka Kervinen, National Library of Finland, Finska, Bruno Sagna, Bibliothèque Nationale de France, Francija) Predstavljene so bile številne dejavnosti na področju digitalizacije v evropskih knjižnicah v okviru projekta Europeana. Cilja nedavno izvedenih aktivnosti na Finskem, Danskem in Norveškem sta bila digitalizacija in zagotavljanje dostopa do zbirk aktivnih, avtorsko zaščitenih časopisov. Delovna skupina za digitalne zbirke je zaprosila Nacionalno knjižnico Norveške, da prouči stanje teh aktivnosti v Evropi. Na delavnici so predstavili rezultate ankete in primere dobre prakse. Več na http:// www.liber2015.org.uk/event/digitisation-of-newspapers-in-european-libraries/. The Organisational and Technical Aspects of Slovenian Open Access Infrastructure (Milan Ojsteršek, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Slovenija) Milan Ojsteršek je predstavil organizacijski in tehnični vidik vzpostavitve infrastrukture odprtega dostopa v Sloveniji. Infrastruktura je sestavljena iz zbirk slovenskih univerz, raziskovalnih organizacij, nacionalnega portala in drugih slovenskih arhivov (dLib.si, VideoLectures. NET, Digitalna knjižnica Ministrstva za obrambo, arhiva podatkov Social Science in ScieVie). Nacionalna mreža odprtega dostopa do zbirk povečuje prepoznavnost in vpliv nacionalnih raziskovalnih dejavnosti ter omogoča hitrejši prenos znanja in učinkovitejšo uporabo rezultatov raziskav. Zagotavlja dodatne storitve za uporabnike, kot sta iskanje po vseh zbirkah in trajno shranjevanje raziskovalnih objav in podatkov raziskav. Nacionalni portal "openscience.si" zagotavlja odkrivanje podobnosti vsebin (plagiatorstva) za vsako delo, shranjeno v zbirkah univerz. Glavne prednosti slovenske infrastrukture v primerjavi z drugimi primerljivimi evropskimi nacionalnimi infrastrukturami odprtega dostopa so: uporaba programske ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 1 IBŽZ POROČILO opreme za odkrivanje plagiatorstva med postopkom oddaje zaključnih del, disertacij in raziskovalnih publikacij v elektronski obliki, uporaba centralnega priporočilnega sistema znotraj nacionalnega portala, ki daje priporočila v vseh zbirkah, integracija zbirk univerz s svojimi informacijami in preverjanje pristnosti sistemov z ARNES-ovo avtentikacijsko in avtorizacijsko infrastrukturo (AAI), nacionalni bibliografski katalog COBISS.SI, nacionalni raziskovalni informacijski sistem SICRIS, razpoložljivost zbirk iz mobilnih aplikacij za naprave Android, Windows Phone in iOS ter uporaba novih funkcij v zvezi z zbirkami, ki niso bile uporabljene v drugih znanih odprtokodnih programskih zbirkah (DSpace, Eprints, Fedora itd.). Nove funkcije so statistike mentorstva, samodejna razdrobljenost dokumentov in uporaba normativne baze podatkov CONOR.SI. Cilj portala je podpora odprti znanosti, ki poleg odprtega dostopa vključuje tudi odprto sodelovanje znanstvenikov v različnih fazah raziskovanja. Več na http://www.openscience.si/. Academica: A New Quality in Interlibrary Loan Systems (Katarzyna Slaska, National Library of Poland, Poljska) Avtorica je v prispevku predstavila novi projekt Nacionalne knjižnice Poljske: digitalno izposojo znanstvenih publikacij Academica, ki so jo pripravili in implementirali v letih od 2012 do 2014 v sodelovanju z znanstvenim in akademskim računalniškim omrežjem. Cilj tega projekta je bila uvedba novega kvalitetnega sistema medknjižnične izposoje, ki bi nadomestil tradicionalni sistem izposoje; namesto pošiljanja kopij po pošti bi uvedli digitalno izposojo publikacij. Na portalu je dostopnih več kot 250.000 elektronskih znanstvenih publikacij in več kot 300.000 licenciranih publikacij. Uporabniki se registrirajo s knjižničnimi izkaznicami, dostop pa je organiziran v skladu z določili Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. Zaradi zakonskih omejitev in pravil medknjižnične izposoje lahko v sistemu Academica na celotnem ozemlju Poljske do publikacije hkrati dostopa le en uporabnik, zato uporabniki portala Academica uporabljajo sistem rezervacij in si tako organizirajo urnik dela na terminalih v izbrani knjižnici. Več na https:// academica.edu.pl. Working towards Open Access for Monographs - A Pilot with UK Universities (Eelco Ferwerda, OAPEN Foundation, Nizozemska) Na lanski konferenci sta bila predstavljena razvoj in logika delovanja fundacije OAPEN ter njenega servisa za odprti dostop do monografskih publikacij, letos pa je Eelco Ferwerda predstavil praktično izvajanje teh storitev pri pilotskem projektu, ki se je začel septembra 2014 v Veliki Britaniji v okviru fundacije OAPEN in zbirk JISC, in sicer v tesnem sodelovanju z univerzami, univerzitetnimi knjižnicami in njihovimi založbami. Na podlagi izkušenj bodo v okviru projekta ustanavljali in testirali osrednje servise in storitve, namenjene podpori, spodbujanju ustvarjanja in diseminaciji visokokakovostnih odprtodostopnih znanstvenih monografskih publikacij. Projekt je osredotočen na štiri ključna področja, še posebej pomembna za tiste, ki sodelujejo pri znanstveni komunikaciji znotraj univerzitetne knjižnice. Ta področja so: zagotavljanje kakovosti, združevanje in vlaganje, razširjanje in odkrivanje ter upravljanje informacij. A Library Infrastructure for the Practices of Scholarly Communication (Sofie Wennstrom, Stockholm University, Švedska) Založba Univerze v Stockholmu je bila ustanovljena leta 2014, svoje prve knjige in eno akademsko revijo v odprtem dostopu pa je objavila v začetku leta 2015. Opisala je trenutne izzive založbe ter predstavila strategije in načrte za nadaljnji razvoj založbe. Kot novi igralec v areni znanstvene komunikacije, kjer je konkurenca huda, želijo doseči najvišjo mednarodno raven. Z izmenjavo idej in najboljših praks prek strateških mednarodnih partnerstev z drugimi univerzitetnimi založbami bodo gradili trajnostni model za objavo recenziranih knjig in revij. Cilj je ustvariti več možnosti za raziskovalce na Univerzi, da objavijo in svoje rezultate sporočijo širšemu občinstvu. Vodenje založbe prinaša številna vprašanja o tem, kako lahko knjižnice zagotavljajo zanesljivo infrastrukturo za kakovostno akademsko izmenjavo idej na mednarodni ravni, kako bi lahko zagotovili postopek pregleda v skladu z metodami vrednotenja znanstvenega dela, kako zagotoviti storitve založništva, ki bi prinašale večje koristi raziskovalcem v primerjavi s tradicionalnimi modeli, kako lahko knjižnica deluje kot center odličnosti pri zbiranju znanja o znanstveni komunikaciji glede na založniški subjekt itd. Založba Univerze v Stockholmu trenutno uvaja spletno infrastrukturo za proces strokovnega pregleda in kontrole kakovosti odprtodostopnih monografskih publikacij in knjižnih poglavij. Nadzor kakovosti pretoka del je bil razvit v tesnem sodelovanju z aktivnimi znanstveniki in strateškim partnerjem, družbo Ubiquity Press. Postopek ocenjevanja, ki ga izvaja uredniška skupina raziskovalcev, mora biti strog, pregleden in učinkovit, poleg tega pa mora slediti mednarodnim smernicam etike objavljanja. Prepričani so, da bo vključevanje raziskovalcev v procese vodenja in odločanja vodilo k večji uporabi, večji citira-nosti in boljši prepoznavnosti raziskovalnih del. 118 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 POROČILO bwFDM Communities - A Research Data Management Initiative in the State of Baden-Wuerttemberg, Germany (Karlheinz Pappen-berger, University of Konstanz, Nemčija) Ministrstvo za znanost, raziskave in umetnost zvezne dežele Baden-Württemberg je 29. julija 2014 sprožilo pobudo za e-znanost, torej za izgradnjo močne, učinkovite in inovativne informacijske infrastrukture za vse univerze, raziskovalne ustanove in univerze uporabnih znanosti v jugozahodni Nemčiji. V naslednjih letih bodo s proračunom, vrednim 3,7 milijona EUR, v petih območjih uredili licenciranje, digitalizacijo, upravljanje podatkov raziskav, odprti dostop in virtualna raziskovalna okolja. V tem okviru je potekal 18-mesečni projekt, ki se je začel v začetku leta 2014 in končal junija 2015; njegov namen je bil oceniti potrebne storitve in podporo, ki jo morajo knjižnice in računalniški storitveni centri ponuditi raziskovalcem na področju upravljanja podatkov raziskav. Pri tem projektu so sodelovale vse univerze v okrožju (Freiburg, Heidelberg, Hohenheim, Karlsruhe, Konstanz, Mannheim, Stuttgart, Tübingen in Ulm), ki so priznane na nacionalni in mednarodni ravni. Osebje, vključeno v projekt, je imelo več nalog: odkriti konkretne potrebe in zahteve raziskovalnih skupin, ki delajo s podatki raziskav (v širšem smislu in na vseh področjih znanosti, družbenih ved in humanistike) iz vseh devetih univerz, predstaviti možne rešitve, pridobljene na osnovi polstrukturiranih intervjujev, in jih dokumentirati v obliki uporabniških zgodb. Opravili so več kot 650 intervjujev in dokumentirali več kot 1.200 zgodb, ki kažejo širok spekter potreb in želja raziskovalcev. Na podlagi tega bodo opredelili pomembna vprašanja in oblikovali zahteve, ki jih bodo nato kategorizirali in pripravili kot priporočila za konkretne izvedbene načrte. Končno poročilo ministrstvu je načrtovano kot izhodišče za celovito strategijo upravljanja podatkov raziskovalnega dela za zvezno deželo Baden-Württemberg. Open Access in the Humanities Disciplines: Why is it so Hard and How Can We Fix it? (Dr. Martin Paul Eve, Literature, Technology and Publishing, Birkbeck, University of London, Velika Britanija) Avtor je opisal posebne izzive humanističnih disciplin in vrsto možnih rešitev, ki so v vzponu pri uvajanju odprtega dostopa. Na primerih političnih zahtev, gospodarskega stanja in notranje kulture akademske humanistike je prikazal, da specifična disciplina retorike in posebne gospodarske strategije, kot so konzorcijska združevanja, zahtevajo odprti dostop. Domneva, da mora humanistika posnemati znanost, je sekundarnega pomena. Prikazal je pregled, kako je z odprtim dostopom v humanistiki v svetu danes, in povedal, kaj je še treba narediti v prihodnosti. Več na https://prezi.com/dblupxk4rfqf/martin-paul-eve-liber-2015/. Invenio "NEXT": The Next Generation Digital Library (Kenneth Hole, TIND Technologies, Švica) Svet digitalnih knjižnic se razvija vse od leta 2000 naprej. Širjenje je postalo zelo pomemben dejavnik, enako velja tudi za nastajajoče zahteve glede funkcionalnosti ter za razširjanje in vizualizacijo podatkov raziskav, obsežno podporo API in povezanih podatkov (angl. Linked Data), sodobno in uporabnikom prijazno iskanje (kot v Goog-lovem iskalniku) itd. Da bi bolje razumeli nastajajoče tehnološke zahteve digitalnih knjižnic, so pri TIND Technologies razvili novo programsko opremo Invenio NEXT. Oprema je bila razvita kot prožen okvir za napredno prilagajanje, tako da se lahko prilagodi širokemu spektru primerov uporabe. Več na https://tind.io/. Discovery, Learning, Teaching: The Library as an Integral Part of Higher Education (Christine Stohn, Ex Libris, Velika Britanija) Razlogi za prihod v knjižnico (fizično ali virtualno) so različni. Uporabniki npr. iščejo točno določeno gradivo s seznama literature, želijo informacije za splošni pregled določene teme ali pa želijo pridobiti dodatno gradivo, ki ni na seznamu priporočenega gradiva za pripravo naloge itd. Avtorica je predstavila, kako bi knjižnice lahko bile in bi tudi morale biti sestavni del poučevanja in učenja. Podala je tudi podatke nedavne študije uporabnikov o različnih vidikih iskanja, raziskovanja in učenja. Ex Libris je v ta namen razvil Leganto, prilagodljivo, neodvisno orodje, ki temelji na oblaku in zagotavlja celosten pristop k ustvarjanju in upravljanju bralnih seznamov, študentom pa omogoča dostop do njih. Več na http://www.exlibris-group.com/category/Leganto. Where Librarians Can Learn and Teach Open Science for European Researchers (Astrid Orth in Birgit Schmidt, Göttingen State and University Library, Nemčija, Dan North, LIBER) Usposabljanje evropskih raziskovalcev in strokovnjakov v odprti znanosti je tako nuja kot izziv, zlasti pa dodatno olajša politiko odprtega dostopa Evropske komisije, ki je bila sprejeta v okviru raziskovalnega projekta Obzor-je2020 (angl. Horizon2020), in mnogih drugih financer-jev raziskovalne dejavnosti po vsej Evropi in po svetu. Najti dobre vire za poučevanje in usposabljanje je lahko izziv, čeprav so institucije in nacionalne pobude razvile kakovostne vsebine za usposabljanje na spletu, ki pa do danes še niso bile sistematično uporabljene v skupnosti. To knjižničarjem otežuje delo pri vzpostavljanju storitev ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 IGDŽZ 119 POROČILO in usposabljanju svojih uporabnikov. Projekt FOSTER v sklopu EU je namenjen ugotavljanju, bogatenju in zagotavljanju vsebin za usposabljanje na področju odprte znanosti za evropsko raziskovalno skupnost. Na osnovi portala FOSTER, kjer so ustrezne vsebine, se bodo knjižničarji v raziskovalnem procesu lahko opremili s potrebnimi orodji in gradivom za učenje in poučevanje odprte znanosti. Več na https://www.fosteropenscience.eu/. Innovative Research Services: The Library and Research Services Facilitating Open Science at Queen"s University (Sharon A. Murphy and Karina McInnis, Queen"s University, Kanada) Konferenca LIBER bo leta 2016 potekala v Helsinkih na Finskem (Helsinki Congress Paasitorni). Več na http:// www.liber2015.org.uk/invitation-to-the-liber-45th-annu-al-conference-helsinki-2016/. Vir LIBER Annual Conference 2015, 2015. Programme. [online] Dostopno na: http://www.liber2015.org.uk/programme/. Sharon A. Murphy in Karina McInnis sta predstavili študijo primera o tem, kako na univerzi Queen's University sodelujeta raziskovalna skupnost in knjižnica v podporo odprti znanosti. Na podlagi študije so podali ključna priporočila za strateški načrt univerze v letih od 2012 do 2017. Glavni poudarek je na spodbujanju prenosa znanja tam, kjer lahko rezultati raziskave koristijo družbi, in na razvijanju odprtega dostopa. Sodelovanje raziskovalcem omogoča podporo in dostop do storitev, ki jih potrebujejo, in to na enem mestu in brez podvajanja prizadevanj tako administratorjev kot tudi raziskovalcev. Univerzitetni raziskovalni servisi in knjižnica prav tako sodelujejo pri načrtovanju storitev za upravljanje podatkov, cilji pa so boljša dostopnost podatkov raziskav, izmenjava podatkov in povečanje vpliva rezultatov raziskav. Več na http:// www.queensu.ca/vpr/strategic-research-plan. More Than Sum of its Parts: the Biodiversity Heritage Library as a Case Study in Open Science (Jane E. Smith in Constance Rinaldo, Natural History Museum, Velika Britanija) Dušan Stošič Avtorici sta predstavili sodelovanje med knjižnico BHL (Biodiversity Heritage Library) in partnerji, katerega namen je, da bi bila literatura o biotski raznovrstnosti na voljo globalni skupnosti. BHL znanstvenikom, strokovnjakom in javnosti omogoča odprt dostop do skoraj 46 milijonov strani digitaliziranega besedila in sive literature o biotski raznovrstnosti. Knjižnica predstavlja zrelo in trajnostno virtualno institucijo in digitalno zbirko. Podpira odprto znanost in širšo kulturno rabo, tako da nenehno dodaja pomembne vsebine in izboljšuje dostop z razvojem in uporabo inovativnih orodij, ki vključujejo tudi podatkovno rudarjenje. Skupno delo je partnerjem omogočilo, da so lahko združili in povezali svoje zbirke in tako zagotovili čim bolj popoln raziskovalni vir. Rezultati sodelovanja pri oblikovanju standardov, najboljših praks in infrastrukturnih rešitev pa prinašajo tudi boljše slikovno gradivo, metapodatke in podporna orodja ter določanje dolgoročnih digitalnih rešitev za shranjevanje in skupno rabo ter zmanjšanje stroškov skeniranja. Več na http://www.nhm.ac.uk/our-science.html. GDŽZI ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 120 doi:10.3359/oz1601055 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI O poročilo KONFERENCA JUNi(J) NA UNi 2015 uvod Med 12. in 17. junijem 2015 je v Bihacu v Bosni in Hercegovini potekala že 12. zaporedna konferenca Juni na Uni. Letošnjo Mednarodno konferenco o informacijski pismenosti na Zahodnem Balkanu sta organizirala Kantonalna in univerzitetna knjižnica Bihac (KBBI -Kantonalna i univerzitetska biblioteka Bihac) in Institut za tehnologijo iz Limericka (LIT - Limerick Institute of Technology) iz Republike Irske. Zgodovina in razvoj konference Juni na Uni sta opisana v prispevku Konferenca Juni(j) na Uni (Šobot, 2014). Treba je poudariti, da je konferenca rezultat mednarodnega pionirskega projekta Razvoj informacijske pismenosti - ekonomija znanja v državah Zahodnega Balkana, ki ga je financirala Evropska unija (projekt Tempus 517117) (Cavanagh, 2014). V letošnjem poročilu je podan pregled dogajanja na konferenci. Rdeča nit konference so bili informacijska in medijska pismenost na področju vseživljenjskega učenja in digitalni državljani v digitalni dobi. informacijska pismenost Tudi letošnja konferenca je bila mednarodna, udeležilo se je je več kot sto strokovnjakov iz petindvajsetih držav (ZDA, Avstralija, Turčija, Rusija, Katar, ZAE, Združeno kraljestvo, Bolgarija, Slovenija, Grčija, Irska, Nizozemska, Egipt, Vietnam ...) (slika 1) z različnih področij znanosti. Prevladovali so bibliotekarji, ki se ukvarjajo z informacijsko pismenostjo. Predstavljenih je bilo 36 prispevkov, ki so objavljeni tudi v zborniku konference (Kneževic, 2015). Vabljena predavateljica je bila dr. Christine Susan Bruce (2015) z oddelka za informacijske sisteme Fakultete za znanost in inženiring Tehnološke univerze Queensland iz Avstralije (QUT - Queensland University of Technology), avtorica številnih strokovnih publikacij in vodja raziskovalne mreže visokošolskega izobraževanja omenjene univerze. in Chanelle Pickens, oba iz ZDA, ter dr. Marina Mezhova iz Rusije. Teme letošnje konference so bile: • informacijska pismenost v sodobnem svetu, • knjižničarji kot podpora v procesu vseživljenjskega učenja, • medijska in informacijska pismenost - teoretični pristopi (standardi, ocene in sodelovanje), • novi vidiki izobraževanja in strateškega načrtovanja ter politika in propagiranje informacijske pismenosti v digitalni dobi. Konferenco je bilo preko spleta možno spremljati tudi v živo. izum in cobiss na letošnji konferenci Ker je dejavnost IZUM-a pretežno vezana na razvoj in delovanje sistema in servisov COBISS, ki predstavljajo temelj knjižničnih informacijskih sistemov držav Zahodnega Balkana (Srbije, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Bolgarije in Albanije), povezanih v mrežo COBISS.Net, se IZUM redno in aktivno udeležuje konference s članstvom v strokovnem odboru ter s prispevki in predstavitvami pred in med konferenco (slika 1). Letos smo pripravili strokovni članek z naslovom Projekt mCOBISS kot primer dobre prakse uresničevanja ciljev digitalne agende EU (Bračko in Šoštarič, 2015), ki je bil uvrščen v tematski sklop Informacijska pismenost v sodobnem svetu (npr. splet 2.0, splet 3.0, YouTube, trendi, novonastale tehnologije, inovacije, rast digitalnih virov, digitalna referenčna orodja, večplastne referenčne storitve). Preko videokonference so online predstavitev izvedli naslednji vabljeni predavatelji: prof. dr. Tefko Saračevic ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 1 IBŽZ POROČILO Zbornik radovaXII medunarodne naučne konferencije'Informaci-jska pismenost na Zapadnom Balkanu", Juni na Uni, 18—20. juni 2015. godine. Bihac, 2015. Bihač: Kantonalna i univerzitetska biblioteka Bihač, pp. 11-16. Cavanagh, J., 2014. Regional information literacy development: a Western Balkan Tempus project. V: Kneževič, R., et al. ur. Zbornik radova XI medunarodne naučne konferencije 'Informacijska pismenost na Zapadnom Balkanu", Juni na Uni, 11—14. juni 2014. godine. Bihac, 2014. Bihač: Kantonalna i univerzitetska biblioteka Bihač. pp. 17-37. Kneževič, R. in Findrik, N. ur., 2015. Zbornik radova XII medunarodne naučne konferencije "Informacijska pismenost na Zapadnom Balkanu", Juni na Uni, 18—20. juni 2015. godine. Bihac, 2015. Bihač: Kantonalna i univerzitetska biblioteka Bihač. Šobot, P., 2014. Konferenca Juni(j) na Uni. Organizacija znanja (OZ), [online] 19(1), pp. 43-45. Dostopno na: http://home.izum.si/co-biss/oz/HTML/OZ 2014 1 final/index.html#46. Vsak obisk na območju članic mreže COBISS.Net izkoristimo tudi za stik s knjižničarji in tako smo z nosilci knjižnične dejavnosti na območju Unsko-sanskega kantona - s kolegicami in kolegi iz knjižnic - pregledali delovanje aplikacij COBISS. Poudarek je bil na knjižnični izposoji in aplikaciji COBISS3/Izposoja (nova generacija programske opreme za avtomatizirano izposojo), ki so jo v tej knjižnici začeli uporabljati kot prvi v sistemu COBISS. BH. Odziv uporabnikov, v tem primeru knjižničarjev, je za IZUM zelo pomemben pri uveljavitvi novih aplikacij na celotnem območju COBISS.BH, posledično pa tudi na območjih preostalih članic mreže COBISS.Net. Zanimala nas je tudi uporaba avtomatizirane izposoje v mobilni knjižnici oz. bibliobusu - Bibliobus, Pokretna biblioteka. COBISS/Izposojo so na bibliobusu implementirali mesec dni pred konferenco. Za IZUM in sistem COBISS je uspešnost te implementacije zelo pomembna, saj je to prva uporaba avtomatizirane izposoje na biblio-busu zunaj Slovenije. Slika 1: Zastave udeležencev in predstavitev strokovnega članka (Vir: IZUM, 2015) Letos smo v prostorih KBBI organizirali predstavitev z naslovom Virtualna knjižnica na mobilnih napravah mCOBISS za zaposlene v knjižnici. Uradno je bil mCOBISS.BH predstavljen jeseni 2015 v Sarajevu. Pero Šobot, Davor Bračko,Tanja Žuran Putora Reference Bračko, D. in Šoštarič, D., 2015. Projekat mCOBISS kao primjer dobre prakse ustvarivanja ciljeva digitalne agende UE. V: Kneževič, R., et al. ur. Zbornik radovaXII medunarodne naučne konferencije" Informacijska pismenost na Zapadnom Balkanu", Juni na Uni, 18—20. juni 2015. godine. Bihac, 2015. Bihač: Kantonalna i univerzitetska biblioteka Bihač, pp. 155-160. Bruce, C. S., 2015. Information literacy: understanding people's information and learning experiences. V: Kneževič, R., et al. ur. GDŽZI ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 2 122 doi:10.3359/oz1502123 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI Pregled najpomembnejših novosti v sistemu COBISS (april-september 2015) Spletna aplikacija Bibliografije in sistem SICRIS • V sistem SICRIS smo dodali storitev Bibliografski kazalci uspešnosti skladno z Merili za volitve v nazive na Univerzi v Ljubljani, ki v prvi fazi omogoča izpis vrednotenja bibliografije kandidata skladno z interpretacijami Fakultete za elektrotehniko (Bibliografije, V5.2). • Objavili smo dodatne sezname revij, v katerih se znanstvene objave v skladu s Pravilnikom o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti uvrstijo v nadpovprečno znanstveno uspešnost (A'', A', A1/2). Revije so razvrščene glede na področja v bazah JCR in SNIP. Portal COBISS/SciMet Portal COBISS/SciMet (http://scimet.izum.si/) je namenjen spremljanju znanstvene produkcije slovenskih avtorjev, tudi tistih, ki niso registrirani v sistemu SICRIS. Zajema podatke o delih slovenskih avtorjev iz različnih informacijskih virov in baz podatkov, kot so Web of Science (WoS), Scopus, COBISS, SICRIS, COBIB.SI, CONOR.SI, SNIP in JCR, ki se agregirajo, obdelujejo in prikazujejo po metodah scientometrije. Portal omogoča lažje in enostavnejše iskanje, pregled, analizo in obdelavo podatkov o delih (člankih) slovenskih avtorjev, objavljenih v publikacijah, ki so indeksirane v bazah WoS ali bazi Scopus. COBISS/SciMet je nadomestil servis Naši v WoS in Scopus in ga nadgradil z naslednjimi funkcionalnostmi: • izpis seznamov manjkajočih povezav med zapisi iz sistema COBISS in zapisi v bazah WoS in Scopus po avtorjih in sporočanje le-teh IZUM-u preko spletnega obrazca; • izpis podatkov o četrtinah faktorja vpliva revij in o nadpovprečni znanstveni uspešnosti iz Seznama mednarodnih baz podatkov (http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/Kateg-medn-bibl-baze.pdf); • izpisni format TXT; • nova polja v neposrednih povezavah do izpisov v formatih XML in TXT za podrobnejši izpis podatkov o bibliografskih enotah (bibl) in revijah (ser) ter podatkov iz baz SNIP in JCR ter Seznama mednarodnih baz podatkov (eval, asjc, jcrc, quartile, kru); • enoten grafični vmesnik z odzivnim dizajnom (angl. Responsive Web Design, RWD) za namizne in mobilne spletne odjemalce; • priprava izpisa za več šifer raziskovalcev, skupin raziskovalcev, projektov, programov, raziskovalnih organizacij ali za več evidenčnih šifer avtorjev hkrati; • izločitve bibliografskih enot izbranih raziskovalcev, skupin raziskovalcev, projektov, programov, raziskovalnih organizacij, univerz ali avtorjev z evidenčnimi šiframi (npr. za mentorje ali vodje projektov); • izbira bibliografskih enot, ki bodo vključene v izpis, po tipologijah; • izpis soavtorstva pri bibliografskih enotah; • format JSON v spletnih storitvah za programsko zajemanje podatkov o citiranosti. Programska oprema COBISS3 Lokalne aplikacije Omogočili smo: • določanje vrstnega reda predlog postavk, ki jih uporabimo pri oblikovanju postavk v nabavni listini; • določanje nastavitev v zvezi s formatom papirja in podatki za izpis zadolžnic in računov; • rezervacijo gradiva z vpisom identifikacijske številke izvoda gradiva v oknu Gradivo domače knjižnice; • rezervacijo medoddelčno izposojenega gradiva v matičnem oddelku (velja za knjižnice z oddelki); • delno poravnavo terjatev; • evidentiranje poravnave terjatev za osebo, ki ni član knjižnice; • zaračunavanje stroškov opominov na način, da strošek novega opomina nadomesti strošek predhodnega opomina; • omejitev naraščanja stroškov zamudnine do datuma prejema 3. opomina; • izpis indikatorja opomb CIR, ki se izpiše v oknu Gradivo domače knjižnice v primeru, ko ima član evidentirano gradivo v vsaj enem od oddelkov knjižnice (velja za knjižnice z oddelki); • možnost določitve obveznosti vnosa podatka o državi bivališča člana; • v knjižnicah z oddelki je možno omejiti rezervacije preko COBISS/OPAC-a samo na določene oddelke; • vnos številke internega dokumenta med splošne podatke o naročilu, s katero v listini Naročilo in v vseh drugih dokumentih za dobavitelja v medknjižnični izposoji, ki so povezani s tem naročilom, nadomestimo številko, pod katero je naročilo shranjeno v bazi podatkov; • vnos kontaktnih podatkov o knjižnici in njenih oddelkih pri podatkih o domači knjižnici za potrebe aplikacije mCOBISS. Dopolnili smo: • možnost izbire veljavnosti cenika ob kreiranju novega cenika v knjižnicah z oddelki, • postopek izvajanja inventure za serijske publikacije. V segmentu COBISS3/Izpisi smo namestili nove izpise ali dopolnili obstoječe: • I-C-08: Seznam članov z dolgom, • I-IZV-03: Seznam neizterjanih tožb, • I-BP-02: Blagajniška priloga z DDV, • I-BP-03: Zbirnik blagajniških prilog z DDV, • I-STA-G11: Izposoja gradiva - po postajališčih bibliobusa/kategoriji člana/aktivnih mesecih, • I-STA-C09: Aktivni člani - po postajališčih bibliobusa/kategoriji člana, • I-STA-C10: Obisk članov - po postajališčih bibliobusa/kategoriji člana, • Z-SEZ-13: Inventarna knjiga (razširjena), • Z-STA-07: Prirast gradiva po jeziku enote, • Z-STA-08: Prirast gradiva po financerjih. Na portalu Izobraževanje smo posodobili uporabniške priročnike Osnovna navodila COBISS3, COBISS3/Nabava, COBISS3/Serijske publikacije, COBISS3/Izposoja, COBISS3/Zaloga, COBISS3/Medknjižnična izposoja, COBISS3/Upravljanje aplikacij in Navodila za izvajanje inventure. Namestili smo posnetke za pomoč pri delu v segmentih COBISS3/Nabava in COBISS3/ Elektronski viri. Vzajemna katalogizacija V segmentu COBISS3/Katalogizacija smo dodali: • šifrante za pomoč pri vnosu v podpolja 323a, 600w-609w, 8563; • možnost priprave parametrskih datotek tudi za bibliografije ustanov (BIB6XX); • za shranjevanje daljših iskalnih zahtev oz. zahtev, ki jih želimo uporabiti večkrat, smo za bibliografije iz skupin BIB2XX - osebne bibliografije, BIB5XX - bibliografije skupin in BIB6XX - bibliografije ustanov dodali možnost priprave parametrskih datotek tipa sel. Dopolnili smo šifranta za pomoč pri vnosu v podpolji 200b in 300a. mCOBISS Maj 2015 - izid aplikacije mCOBISS, različica 1.4.2, za mobilne naprave Android in iOS: • dopolnitev Moje knjižnice z imenom in priimkom člana ter veljavnostjo članstva, • več manjših izboljšav. ELINKS V COBISS/OPAC (COBIB.SI in ELINKS.SI) so bili dodani zapisi in povezave do informacijskih servisov z elektronskimi znanstvenimi revijami Directory of Open Access Journals (DOAJ) in SHERPA/RoMEO.