44. številka.
3 nč.
Izdanje za nedeljo 12. aprila 1896.
(v Trata, v soboto zvečer dne 11. aprila 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
izhaja po trikrat na teden ▼ Aestili i»-danjih ob torkih, četrtkih in ■c»%>otiSll&. Zjntranju izdanje i?-
Uajft ob H. uri zjutraj. večerno pn ob 7, uri večer. — Obojno izdanje «tane : za Jen en mesec . f. 1.—, izren Amrijn f. 1.50 ta tri trnuec. . „ 3 — . , „ 4.nO zn pol leta . . „ 6.—	, „ ».—
za vs* lero . . „	, „ , 1«.—
Naročnino jo plačevati naprej na naročbe brez priložene naročnine se uprava a« ozira.
Posamične številke ne dobivajo v pi u« dajalnlcah tobaka v lmtu po S nvć., tzTt«n Trita po 4
DINOST
Oblati ne račune po tarifo v petitu; za naslov* z debelimi črkami »o plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslena. osmrtnico in jarne zahvale, domači oplr.rti itd. ae računajo po pogodbi.
Vni dopisi naj se pošiljajo uredništvu arfca Casenui »t. 13. Vsako pimno mora (mi frankorano. kor uefrankovanu bo ne
Utprejamajo. Rokopisi te ne vračajo.
»Naročnino, reklamacije in oglase spro-joma u}>ritviiiit.ro ulica Molino pic-rolo hšt. II. nadut. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama eije ao proate poštnine.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko*
„t uMnmaU J* mm"
Na z d a r!
Danes je menda zaključena pravda ob vpra-šauju, da-li so društva potrebna za narod, ki se Še le razvija in ki še le gradi temelje svoji bodočnosti. Ne, že davno je zaključena ta pravda pred sodnim atolom vseh kulturnih narodov, ki so se razvijali pred nami in po katerih jasnih vzgledih se moramo ravnati tudi mi Siovenci, ako hočemo dospeti do svojega cilja. Mi se moramo neprestano učiti iz spisov te pravde. Pravda je torej dognana že davno. A ker se je v poslednjih dobah jelo nekam čudno sukati življenje v nas Slovencih in so se jeli oglašati, možje golega zanikanja vsega, kar je bilo potrebno drugim narodom za njih razvoj, tako so se jeli oglašati glasovi, ki so vsako nepristojnost, dogodi všo se morda v kojem pojedinem društvu, hitro generalizovali, hoteči uporabiti isto kakor ostro orožje proti narodnim društvom sploh. In tako se je obsojalo vsevprek in postavljalo na indeks. In če ni našla milosti naša miljenka, družba sv. Cirila in Metoda, ta čuvarica verskega čutstvovanja, pospeševateljica vzgoje v zmislu krščanske mor&le in zaščitnica naši mladini po obmejnih pokrajinah, kjer preti našemu narodu moralna in narodna poguba, ako je prišla na indeks celo naša miljenka, potem se ni Čuditi, da je zadel „anathema sit" tudi naše — sokolstvo!
Ali rekli smo že, da je pravda o potrebi narodnih društev že dognana pred soduim stolom drugih kulturnih narodov in kdor se noče ukloniti tej razsodbi, ta ni — d o b r e v o 1 i e, ker noče privoščiti narodu onih sredstev, koje narod treba ne le za borbo proti vnanjim nasprotnikom, ampak tudi v to, da v svoji sredi vzbiya zavest in zmisel za lastne potrebe. In tako vzgajanje v lastnem taboru je za prvi začetek skoro da nujneje, nego pa pozitivna borba proti vnanjim nasprotnikom. Kdo bi hodil na lov, dokler nima puške ? Najprej puško, potem lov; najprej narodnih bojevnikov, potem narodno borbo. A narodnih bojevnikov nam vzgajajo v prvi vrsti društva.
PODLISTEK.
Narodna društva so nam torej neizogibno potrebna, aki si hočemo Slovenci ustvariti jamstvo za življenje kakor — narodi In vendar so se našli med nami ljudje, ki so v novejših dobah zapričeli borbo proti temu dejstvu, ljudje, ki niso hoteli pripeznati že izrečeno razsodbe in so zahtevali nekako, naj se pravda-reasumira, obnovi.
Toda na čast našemu narodu moramo kon-statovati, da je isti tudi ob tej nečuveni zahtevi pokazal, da spoštuje ne le razsodbe c. kr. oblasti, ampak tudi razsodbe kulturne Evrope. Narod je odklonil nečuveno zahtevo. Prokletstvo, izrečeno proti narodnim društvom, je zgrešilo svoj učinek pri ogromni veČini naroda. Sesebno nas navdaja s ponosom, da so vsa naša tržaška društva ostala visoko vzvišena nad penečim valovjem, provzroče-nim od ljudij, ki niso dobre volje. Naša društva se razvijajo, hvala Bogu, prej ko slej in ta solid-nost v sestavi naših društev, ta udanost do narodne stvari, ki je naravnost ganljiva, ako jo opazujemo na priprostih in siromašnih ljudeh, to splošno uverjenje o potrebi naših narodnih društev : to je malone jedina svitla točka v naših pretužnih razmerah.
Le poglejmo jih naša društva jedno za drugo: slovanska čitalnica naša, to središče našega razumništva in zato prva in vrhovna pred-staviteljica našega življa v Trstu, ki je bila jela nekako hirati pred par leti, oživela je zopet vzlic vojni proti narodnim društvom in je sosebno v novejši čas vrlo vršila svojo nalogo v socijalnem življenju slovanstva tržaškega; obe naši podporni društvi se jačita od leta do leta in zbirata skrbno v svoje kroge naš pošteni delavski stan, delč med naše delavce dušne brane in v dobi stiske tudi gmotne podpore; naSa hranilnica se razvija kaj lepo, sosebno v poslednji čas pod razumnim vodstvom razumnih mož, tako, da je opravičena nada, da se v par letih prerije v prvo vrsto med sličnimi zavodi slovenskimi; in tako se trudijo vsa druga društva, da po možnosti in v razmerju se svojimi sredstvi vrše svojo nalogo ka-
li)
Novela; hrvatski spisal Jenio Sisolski.
iVetel M. C—i. t(DalJa).
Ustal sem, jo objel in pritisnil na svoja prsa. Ustnici ati se nama združili v prvi, vroči in trajni poljub.
Marija je zajeČala bolestno, rekši: — Oj, tu me nekaj boli!
Položila si je roko na srce, prebledela naglo, oči so je postale zopet motne, solza za solzo je kapala niz prekrasno lice.
—	Duša moja, nikar ne pretakaj solz l jel sem jo tolažiti in v isti hip so se naglo odprla vrata.
Njena mati je stopila v sobo ter obstala presenečen..
Marija je sčla, zakrivaje si lice. Mati je pogledovala sedaj ineue, sedaj hčerko.
—	Gospa 1... izustil sem v zadregi.
—	Prosim vas, gospod, kdo ste vi, s kom
inir.m čast ?.....vprašala je mati, pogledši
me strogo.
—	Dragimir N.... gospa, sem odvrnil.
—	No, kaj to pomeni ? Marija, ti jočeš 1
—	Mati ?
—	Prosim vas, gospod, povejte mi, kaj seje dogodilo P Zakaj joče moja Marija ?
—	Ne bi mogel vedeti, gospa, bil jej je odgovor.
—	Čudne stvari!. .. Ne uinejem ! Marija, reci, zakaj jočeš ?
Deklica ni odgovorila ničesar.
—	Gospa, nočem se opravičevati, ali prosim vas, ne čudite se, da me vidite v tej sobi. Jaz sem potoval z vami od Trsta do Spljeta
—	Da, vaše lice mi je nekako znano, posegla mi je gospa v besedo
—	Pred nekoliko dnevi, nadaljeval sem, videl aem vas in gospodičino v Soliuu. Jaz stanujem v tej gostilni, pa sem st slučajno spoznal z gospodičino. Donesel sem gospodioini neko knjigo.
—	A kedaj ste se spoznali z Marijo ? — vprašala me je mati nezaupljivo.
—	Daues. Mialil sem, gospa, da ste doma.. Priznavam, da sem pogrešil____Oprostite!
—	Marija, povej vendar enkrat, zakaj jočeš ?
—	Mati, nič mi ni.
Gospa me je pogledala zaresuo. Jaz sem zganil z rameni v svoje opravičenje.
kor členi naše narodne organizacije. Ni rečeno s tem, da bi bilo vse uzorno v naših društvih in da ne bi bilo hib nikjer; ali to smemo reči, d a v s i napori izvestnih krogov niso mogli omajati prepričanja o potrebi narodnih društev!!!
Gori smo bili rekli, da je »anathema sit* zadel sosebno naše sokolstvo. Sokolska srajca se je hotela proglasiti znakom — saj še sami ne vemo prav, kako bi rekli! — vsega slabega: znakom brezbožnosti, znakom upornosti in nelojalnosti. In vendar: koli važna je naloga, kojo je vršiti uprav sokolstvu med slovanskimi narodi avstrijskimi ! Sokolstvu je naloga, da se mladina ohrani zdrava na duši in na telesu, da si ohrani ono svežost, ono agilnost, ki usposoblja človeka za resno borbo, a ker se narod sestavljajo iz posamičnih ljudij, tudi — narode!
Kakor v vsem, tako se moramo vzgledovati tudi v tem pogledu na narodu češkem. Ne radi zabave, ne v demonstracijske svrhe žrtvuje ta narod ogromne za razvoj sokolstva, za dušno in fizično utrjenje svoje mladine, ampak ker ve, daje sokolstvo najprimerneja organizacija v ta namen, da se v mladih glavah bistri razumevanje za potrebe naroda, da se v mladih prsih jeklenč značaji, da se v mladih srcih vnema in neti domovinska ljubav ter da se v zdravih telesih utrja ona krepka volja, ki ne pozna nuhkobnega svetoialja, omahovanja in malodušja, ampak, ki se ne plaši remega hoja za svoj cilj. Pokojni Miroslav T y r š, oče sokolstva češkega, čigar spomin obožuje ves narod češki, je prisodil sokolstvu nalogo, ,da ohrani narod pri oni vsestranski čilosti, ki ne (U poginiti naiodom, pri oni stalni in sveži moči, pri onem zdravju telesnem, dušnem in nravstvenem, ki ne dopušča ni-kake gnilobe, nobenega zastanka, nobenega nazad-njaštve.* Sokolstvu je naloga, da nam vzgoja čil Barod, kakoršnega, kakor pravi isti Tyrš, n e more uničiti nobena moč, nobena materijalna sila. Nikdar še ni izumrl čil, če tudi mal narod, ampak narodi, ki so propali, so bili gotovo pokvarjeni telesno in duševno.
—	Razumem, gospod, rekla je mati ginjeno, naklonivši se mi lahno.
—	Gospa, oprostite! .... Gospodičina !.... izustil sem ter izišel. Na pragu »obe sem se obrnil ter pogledal na Marijo. Nasmehnila se mi je tužno ter naslonila glavo na podvzglavje divana. V tem trenotku se je nje mati približala k oknu. Gledajoča v morje pritiskala si je oči z robcem----
Ne morem se spomniti, kako sem došel v svojo sobo in kaj sem storil v prvem trenotku. Meni se je zdelo kakor da sanjam, ter nisem mogel verjeti, da je bila krasna Marija v mojem uaročju, da mi je počivala na prsih, da sem jej poljubljal topli in rdeči ustuici.
Silovito sem občutil žar prve, čiste ljubezni, ter vso moč in vso sladko bol tega skrivnostnega čutstva. Srce mi je drhtelo vzvišene radosti, pred mojim vodljivim duhom razmikali so se prostori, v prsih so se mi valovili nepoznani občutki. g>Jo mi je bilo suho ; vzdihal sem teško, teško, i» globoko. Vedel sem, da sem srečeu, ali razumeti nisem mogel svoje sreče. Naglo, lahko, kakor na krilih stopal sem po sobi, gledal v morje, smejal se, a oči so mi bile vlažne, zroče v veseli svet...,
Vrgši se v naslonjač sem Šepnil: — Ona me ljubi, ona me ljubi!	(Dalje prihodnjič.)
Naš narod ostani čil! To je vsa vsebina sokolske ideje! Smelo in držno bi bilo, ako bi hoteli trditi, da je nase sokolstvo že na višini te svoje naloge. Ne, ni, in na ve zadnje se tudi ne smemo čuditi, da ni! Mi ustajamo še le ! A kolikor je še hib na našem sokolstvu, so iste le naravna posledica dejstva, da v nas še ni popolnoma prodrlo pravo razumevanje sokolske ideje! Ne razume je še prav mladina, ki bi se morala kai t rumom a zbirati okoli sokolske zastave, a ne razume je tu pa tam niti starejša inteligencija, ki vidi često le igračo, kjer je zaresno delo. A ta nedostatek nas ne sine plašiti, marveč bodi v vspodbujo vsem onim, ki so se že oklenili sokolske ideje, da z vsem svojim srcem širijo pravo razumevanje iste na vse strani.
Zadovoljstvom beležimo, da se i v našem »Tržaškem Sokolu" širi bolj in bolj spoznanje o nalogi sokolstva, spoznanje, da sokolstvo ni igrača, ampak resno delo; zlasti pa nas veseli, da prodira spozuanje, da glavna naloga sokolskim društvom ni nastopanje na rasnih »Javnostih, ampak — v telovadnici, kjer mora kraljevati telesna gibčnost in kjer se mora spajati duh odločnosti z duhom bratstva.
Akademija, ki bode dne 3. prili. meseca, dokaže nam, da je naS .Trž. Sokol* t minolem letu zaresno vršil svojo nalogo, o čemer se čitatelji lahko prepričajo iz notice, ki jo prijavljamo danes na drugem mestu. In le pravično je, da se na tem mestu spominjamo zaslug, ki si jih je ste-klo sedanje načelništvo za razvoj uašega .Sokola", v prvi vrsti pa neumorni starosta, ki nam je pravi vzgled vztrajnosti in strpljivosti. V to ime, da bi se bolj in bolj širilo med nami pravo razumevanje sokolske ideje in da bi postal naš .Sokol' pri-pomočjo vseh rodoljubov trdna vez v naši narodni organizaciji, v to ime kličemo vsem krepak in bratski „Na zdar !•'
DOPISI.
S Krasa. (Izv. dop ) — Zopet se je oglasil g. dopisnik iz .okraja koperskega" aH bolje rečeno D—. v cenjeni »Edinosti". Takih dopisov je bilo poslednji čas mnogo, a, žal, le malo spravljivih, tem več pa zbadljivih!
Gospod dopisnik „Nis Vodoran II.' je v cenjeni „Edinosti11 42. številki spletel sicer lep venec iz pravih .resnic-cvetlic", a ni si menda mogel kaj, da ne bi upletel tudi žgoče koprive! Morda je g. dop. menil, da se ista ne opazi — toda, kopriva ostane le kopriva, če tudi jo usadiš v najlepši vrt.
Gosp. dopisnik se zaganja v nas Kraševce, ker se želimo ločiti od županije dolinske. Pregrešna je b^je misel, da bi se za Kras ustanovila lastua županija!
Nepotrebno bi bilo dokazovanje, v koliki meri je opravičena naša želja — saj smo ločeni že po naravi, po legi in vsled te, po gospodarskih opravilih. Kdo ne uvidi, da se marsikaj, kar koristi onim, ki po „dolinah* obrezujejo svojo trto, ne da prilagoditi nam, ki tukaj „gori v oblakih* kopljemo svojo zemljo. Naše potrebe niso vsporedne z Vašimi — dakle: ne dad6 se vsporediti i pota!
»Ubogi naš narod!" usklika g. dopisnik; da, ubogi Kraševec! Niti tvoji sosedje ti ne privoščijo, da bi si kaj opomogel!
Menda Vara je vendar znano, g. dopisnik, od kedaj že moledujemo za samostalnost — gotovo tudi veste, kje, koga smo prosili in komu smo se priporočili — če pa ne veste, osvedočite se prej. Neumevno nam je, kako ste mogli z našo prošnjo zvezati trditev: .Povsod je pa najti v narodu našem takili mož, ki se hlinijo našim narodnim nasprotnikom in to radi svoje neumnosti ali pa dobičkažeJjnosti".
V narodu našem je res najti takih mož, verujemo, a, za ta slučaj je ta trditev predrzna, skoro da obrekovanje, koje zavračamo se slovesnim protestom!
Gotovo je, da smo že zdavnaj uložili svojo prošnjo, bržkone, predenj je mogel g. dop. kon-statovati preobrat v taktiki naših narodnih nasprotnikov.
Znano je tudi, da se nismo hlinili .večini* dež. zbora istrskega, pač pa smo istej, kakor tudi „manjšini", razložili potrebo, prisiljeni po nezakonitem ravnanji, po nasilju v dolinski županiji.
Jasno je torej, da radi t	prodali svoje
narodnosti, ker vemo, da nas« .manjšina", nima nič skupnega v narodnostnem obziru z nasprotno „večino*. —
Poln sočutja tarna p. dopisnik da se baje ne bo mogla ludrževati županija na ubogem našem Krasu. Treba bo najmanj 70^ naložiti na davke. To je res hudo, da! Če županija ne dobi potrebnega drobiža, pride konečno še naš — kamen na boben! Pa čudno, kako se ta božji svet vrti in preobrača. Pred nekaj časom je nekdo pravil tu kaj okoli, da bo treba b0% — no, zdaj nam je že treba 707»; če pa to ne pomaga — kar je najbolj kočljiva stvar, kaj ne ? — no, potem se pa lahko poviša tudi na 907. ali na 100%, kakor bo potreba, kaj ?! Skrbite le za svoje dohodke in stroške, naše gospodarstvo pa prepustite nam in „vso skrb zvrnite na nas*.
Poleg vsega „bndega", koje se naloži z novo županijo ubogim Kraševcem — in celo Brežanom, pokazal nam je g. dop. jedino .dobro", katero pa — žal — doleti le .kojega gostilničarja ali pro-dajalničarja v Klancu*. — Kaj hočete? Vsak se •i porodil pod tisto srečno zvezdo! Ne hudujte •e, da tudi tisti „gostilničar ali prodajaltiičar" ne •topa z Vami. Pustite tudi drugim svoje menenje, ter ne mislite, da je le to „pribito", kar trdite Vi in Vaša družba.
„Svaka sila do vremena*, tako smo tudi mi mislili, pa vedno pikanje nas je vendar prisililo do tega odgovora.
Politiftke vesti.
V TRSTU, dne 11. aprila 1896.
Na deželni vladi v Galiciji imajo baje krizo. Že dlje časa se širi namreč govorica, da nameruje odstopiti namestnik, knez Sanguszko. Nekat«ri listi hotč vedeti, da se knez Sanguszko ne počuti dobro v uniformi uradnika ter hrepeni po prejšnji svobodi. Njemu da bolj prija vršenje državljanskih, nego pa uradniških dolžnosti. Prepričan pa da je tudi, da je vzel preveliko breme na 8 v oje rame, da ni kos veliki nalogi upravitelja toli razsežne pokrajine. Dasi se uradno oporeka tem govoricam, vendar se iste vzdržujejo trdovratno. „Nova Reforma" hoče vedeti cel6, kdo bode namestnik Sanguszku Imenuje namreč sedanjega predsednik«, poljskemu klubu, Zaloškega.
Madjarska lojalnost. V današnjem zjutra-njern izdanju smo pisali o vladni stranki na Oger-skem: .Mi seveda smo tega meneuja, da bi morali govoriti le o sreči, ako razpade ta hinavska in nelojalna stranka, ki se na jedno stran imenuje vladuo ter podpirateljico svetovalcev krone, na drugi strani pa ne le da mirno dopušča, ampak še neti in povspešnje divjo agitacijo proti ukupnosti monarhije in proti dinastiji, kojo agitacijo tirajo o belem dnevu, brez str ah u in srama dediči politiške ostali ne pok. revolucijo-narca Košut a". — Kakor navlašč v potrjenje naših nazorov čitamo v dunajskih listih o nekem govoru madjarskega posl. Eotvesa, v kojem je isti rekel med drugim: .Oger ima neznansko dober spomin in se spominja na 350 do 370 let nazaj! (Takrat je prišla Ogerska pod habsburško dinastijo). Da bi se le ne morali spominjati ua teh 350 let! Toda naj ostanem pri dobri volji! Toda jaz ne poznam Ogra (Madjara je hotel reči), ki bi bil dobre volje, ko se spominja na teh 350 let.....Toda jaz menim, da ni tako teška naloga spraviti v soglasje Cutstva dinastije s čutstvi
naroda, kakor misli Fran Košut.....Trebale
nabrati 350 oborožencev — čemu, to se pove potem, ko bodo že tu (Klic: Proti bakonj-skemu gorovju dunajskemu!) in kmalu se zasnuje od 350 let sem vedno kaljena, polovičarska in tenka harmonija. Storite le narod močan in ugle-deu in potem, o tem sme biti prepričan vsakdo, bode krona vedno soglašala z nami, kajti hitela bode vsakokrat, da soglaša z nami ... . 1741, 1790. in začetkom 1848. je bil narod močan, a vladar osl«bl)en".
Ako ni to očitno pozivanje na upor, na dejansko silo nasproti dinastiji, potem bi morali priznati, da res ne vemo, kje je meja med lojaluostjo in nelojalnostjo. In v očigled takemu veleizdaj-skeinu početju molči vladna stranka, molči vlada,
molčč svetovalci krone. Do sedaj vsaj še ni nikdo reagoval proti izvajanjem Eotviisa, kojih izvajanj nikdo ne more razumeti drugače, nego da poživljajo Madjare na borbo za popolno samostojnost države sv. Štefana ! Vladna stranka na Ogerakem molči v očigled takim pojavom, ker z jedne strani nima poguma, da bi govorila, z druge strani pa soglaša v svojem srcu s tem, kar je govoril EotviJ«. Vedeli smo to, tudi če ne bi bil g. Eotvos zatrdil izrecno, da spomin Košutov proslavljajo vsi Ma-djari „brez razlike ua strank o". In zato smo rekli po vsej pravici, da je nelojalna tudi vladna stranka na Ogerskem. O ta inadjarska lojalnost ! Ne pravica, ampak dolžnost je avstrijski vladi in našemu parlamentu, da povodom obnovljenja pogodbe nadeneta nekoliko uzde tej, po svojih pojavih že usodepolni preobjestnosti in nesramnosti oboževateljev Košutovili!
Pismo Menelika na kralja Urnberta. Nek angleški list objavil je te dni pismo abesinskega cesarja na italijanskega kralja. To pismo, koje nima datuma, bilo je izvestno pisano še pred bitko pri Aba Garimi. Poslal je to pismo v prepisu na Angleško neki protestantski misijonar iz Abe-sinije. Ker pismo priča o globokem verskem čutu Menelika in o njegovi ljubezni do miru, prinašamo je tu v celoti. Posneli smo je po italijanskem prevodu. Pismo slove :
»Menelik, kralj vseh kraljev v Abesiniji Umbertu I., kralju Italije.
Dragi brat, kak6 se počutite ? Jaz sem zdra? in baš tako tudi moja vojska in moj narod.
Vaš odposlanik mi je povedal, da Vi in Vaša vojska namerujete zasesti mojo deželo do jezera Ašangi in do Takaceja. Vprašam Vas: čemu hočete storiti to ? Kaj naj Vam moja zemlja in moje ljudstvo ?
Vaš odposlanik mi je rekel, da hočete dati obdelovati mojo zemljo. To pa delamo tudi mi iu z Božjo pomočjo bi to storili boljše, ako ne bi bili Vaši vojaki v vojni proti nam.
Bog nam je dal našo zemljo in mi smo jo branili z Njegovo pomočjo vsikdar pred tujci. Zakaj hočete Vi postopati proti Njegovi volji?
Ako Vaši pastirji iu Vaši kmetovalci nimajo zemlje, naj pridejo semkaj. Jaz jim ne morem braniti, da orjejo zemljo ali da pasejo svojo goved skupno z mojimi podaniki.
Toda, nikakor ne morein dovoliti, ne da bi izdal Boga, da moj narod postane suženj kojemu drugemu narodu iu da koji drugi kralj postane kraljem, kjer sem kralj jaz.
Vem, da Evropejci znajo mnogih stvarij in da so iznašli mnogo bistroumnih priprav. Naj jih pri-neso semkaj, da jih moreva uživati in jih rabiti tudi jaz in moje ljudstvo. Plačati hočemo, kolikor so vredne.
Jaz želim miru, a Tvoji gubernerji ga ne marajo. Ja* hočem, da mojemu ljudstvu ne vlada drugi, nego oni, ki je rojen med njim, a oni ne-čejo tega. Bog veli: ne slepari, a oni sleparijo; Bog veli: ne ubijaj, a oni morć; Bog veli: ne kradi, a oui se prisvajao naše zemlje.
Koga bode ščitil Bog ? Mojo vojsko, ali Vašo?
Jaz ne dvomim na Njegovi pomoči in Devica Marija, Njegova mati, prosila bode za-me ter blagoslovi matere mojih vojakov.
Jaz sem bil velikodušen z Vami in z Vašimi vojaki. Dal sem blagosloviti Vaše mrliče, vrniti Vam hočem tudi ujetnike, ki sem jih zajel.
Vi ukažite, da se Vaši vojaki umaknejo iz Tigreja do Asinare: kraljestvo Agam6 je moje in jaz ostanem Vaš prijatelj ter pokrovitelj Vaših podložnih.
Toliko sem že povedal Vašemu odposlancu in isto ponavljam Vam. Bog Vam ohrani vid in sluh.
M e n e 1 i k".
In takemu človeku, ki piše tak6, hočejo Italijani usiliti svojo .kulturo" ker ga smatrajo .barbarjem"? Ubogi zaslepljenci!
Različne vesti.
Imenovanje. Začasui glavni učitelj na učiteljišču v Kopru, C i b o r r a, imenovan je stalnim učiteljem na državnem gimnaziju v Zadru.
Jezikovna graduvacija pri Južni železnici. Iz
Trsta nam pišejo: Te dni me je veter zopet jeden-krat zanesel na kršni Kras. Čas mi ni dopuščal, da bi poizvedoval, kak<i kaj napredujejo ljudje v narodnem pogledu, kajti moral sem se požuriti na
železnico, da ne zamudim vlaka. Jedva sem torej opravil svoje posle, udaril sem jo na Nabrežinski kolodvor. Dunajskega brzovlaka, ki naj bi me peljal v Trst, ni še bilo. Pohajal sem torej po peronu, čakaje na vlak. Kakor navadno, imel je ta brzo vlak tudi ta večer 20 minut „zamude'. Kajti vedite, gospod urednik, dunajsk1 brzovlak ima po prilici 363krat v letu zamudo. Na isto pa nikakor ne smete računati, kakor nekaj samo ob sebi u-mevnega, neizogibnega, ker se vara lahko pripeti, da .po naključju" vlak baš takrat ne bode imel svoje običajne zamude, ko ste se zanašali na to. Seveda morate imeti za tako nezgodo takozvano „smolo", kakoršne imam n. pr. jaz v obilici.
Pohajkoval sem torej po Nabrežinskem kolodvoru. Prošlo je med tem onih „obligatnih" 20 minut, dodanih v nameček voznemu redu. V tem je zazvenel zvon: .bin - bin - bin - bin - bin !* Tropa mož je tekala v temini po progi gori in doli, liki črne pošasti, a vsaka imela je gugajočo se rdečo žarečo svetiljko v roki. Hkrati zaori močan glas: „A 11 e n z i o n e Signori!* „O b-aht g e b'n !• in zopet .Attenzione Signori!« ,Obaht geb'n lu in isti vsklik v tretjič. Začudil sem se. Toda ne morda radi tega, ker je v istem trenotku pripuhal vlak ropotom in šumenjem, ampak radi tega, ker se ne bi bil nikdar mislil, kak6 fino zna osebje privilegovane južne železnice razlikovati italijansko uarodnost, to je nositeljico „fcvite eolture", od »barbarske« nemške. Le pomislite gosp. urednik, kako uljudno zveni klic .Attenzione Signori 1", pozor gospođa! in kako osorno oni „Obaht gebn 1« .pazite !* V srcu sem bil prav hvaležen v očigled tej graduvaciji, da privile-govana južna železnica prezira slovenščino na s'o venski zemlji, dasi menda nima svojega privilegija izključno ie v ta namen. In znate, zakaj sem bil hvaležen, da mož ni klical svojega svarila Slovencem na kolodvoru v »narodni* Nabrežini v slovenskem jeziku? Zato, ker sem se bal, da bi utegnil tisti mož prevesti svoj uljudni laški „Attenzione Signori* na slovenski jezik z: .V s t r a n š č a v i I* To domnevanje je popolnoma opravičeno, ako pomislite, da je uljudni i talijanski poziv preveden v nemški komando; za Slovence pa, ki so itak .inferijorno" pleme, moral bi se glasiti poziv izvestno manj uljudno, nega na Nemce, katerih v Nabrežini itak ni, izvzemši morda gostilničarja na kolodvorski restavraciji. Le-ta pa zna sam, da mora v svoji stroki dovoljno „Obaht geb'n*, da ga ne sleparijo. Njemu torej ni potrebno posebnega svarila. Ostanimo zatorej rajše izključno pri italijanščini. Saj ista zveni tako milo, takd blagoglasno! In vi trdi Kraševci, ki jo morda še ne znate, učite se temu sladkemu jeziku. Čemu pa imate Legino šolo na Krasu ? ?
Rumunska kraljevska dvojica v Trstu? .Trie-ster Tagblatt" je izvedel, da kralj Karol Rumunski in soproga mu kraljica Elizabeta v kratkem obiščeta Pulj in zatem Trst. Veličanstvi da bodeti potovali v najstrožjem inkognito.
Nove železnice v Istri. Z Dunaja poročajo: V kratkem pride na dan zakonski načrt glede koncesije za zgradnjo železniške proge Trst-Kan-fanar. Ta proga naj bi šla preko Pirana, Motovuna in Poreča ter naj bi bila zvezana s progo Divača-Pulj. Isto velja o zakonskem načrtu za progo Milje-Sv. Rok, podaljšano do Tržaškega tehniškega zavoda. — Troški za lokalno železniško progo Tist-Poreč so prevdarjeni na 5,640.000 gld.; za progo Poreč-Kanfanar na 928 000 gld. in za progo Trst-Milje-Sv. Rok na 271.500 gld.
Iz „Trž. Sokola*. Ako .se prav spominjamo, nastopil je bil naš „Sokol" pred 6 leti v Mallyjevi dvorani z 16 telovadci in 14 gojenci, ki so izvajali proste vaje iti vaje na bradlji. To je bil prvi poskus javne telovadbe, omenili pa smo ga, da bodo čitaielji mogli primerjati ta poskus z vspehi letošnje akademije, ki bode dne 3. prih. m., ter da jiui stopi tem živeje pred oči, kako se je razvijalo in razširjalo življenje v našem .Sokolu" od leta do leta. A ker je .Sokolu" glavni namen telovadba, soditi moramo torej po uastopuih podatkih, ali in v koliko je napredoval naš „Sokol".
Ze leta 1894. se je uveril tedanji odbor, da v tesni telovadnici se ne more razvijati telovadba, da torej .Sokol* ne more primerno vršiti svoje prve naloge. Jel je torej premišljati, kako bi bilo odpomoči temu nedostatku. Slednjič se je bil odločil najeti sedanjo telovadnico, dasi je vedel, da9
je društvo prevzelo s tem velike dolžnosti. Danes se nam ni kesati, daje tako ukrenil tedanji odbor, kajti od istega časa je telovadba napredovala stalno.
Evo vam nekoliko statistike o telovadbi v letu 1894—1895. V tej dobije telovadilo povprečno 50 telovadcev in gojencev ter na novo ustanovljeni I. ženski oddelek, ki si je že na lanski akademiji stekel lavor-venec. Po lanski akademiji je naraščalo zanimanje čim dalje bolj, tako, da se je v letu 1895-189«. ustanovil II. ženski oddelek in zajedno tudi oddelek starih telovadcev. Tako imamo sedaj 37 t e 1 o v a d k 1. in II. oddelka. Od 47 starejih in mlajših telovadcev I. in II. oddelka prihajalo jih je redno k vajam 29. Gojencev in otrok je prihajalo k vajam 38, redno 22. A le ti so bili večinoma slovenski otroci iz nemških in laških šol; iz šole družbe sv. Cirila in Metoda sta prihajala Je dva. Koliko bi imeli lahko gojencev, ako bi vsi naši stariši uvaževali važnost telovadbe za telesni razvoj otrok ! V tem letu je bilo torej ukupno 37 telovadk, 85 telovadcev, gojencev in otrok, a 744 ur telovadbe. Te številke kažejo, da naš „Sokol* resno goji telovadbo in da ni baš zadnji med slovenskimi sokolskimi društvi. Po pravici pa se smemo ponašati z našim ženstvom in zavestno kličemo že danes: ženske roke in ženska srca morajo dovesti sokolsko idejo do — zmage!
Zadnja „Šota" nam je došla v slavnostni obliki na šestih straneh. Prinaša raznih člankov iz življenja lista od leta 1871 do 1896. Naše čitatelje utegne pa še posebno zanimati članek g. Prana Podgornika: „Soča* leta 1880-1882. Kar pripoveduje gosp. Podgornik, je zel<5 poučno zlasti za one, ki kaj radi primerjajo nekdanje gibanje med tržaškimi .Slovenci" se sedanjim gibanjem, in sicer s tem namenom, da bi vrgli po-lence pod noge sedaj delujočim osebam. Iz opisa Podgornikovega je jasno razvidno, daje vira zlu, na kojem hira naša okolica, iskati veliko globlje nego
si misli marsikdo —---toda: De mortuis
nil nisi bene. Kdor se hoče bolje obvestiti, naj le čita zadnjo .Sočo" ! Zaključuje te le vrstice ponavljamo še enkrat svoje čestitke, že izražene goriški „Soči* povodom 25-letnice!
Javno dobrotvorstvo v Trstu. Tekom marca meseca razdelilo je glavno ravnateljstvo za javno dobrotvorstvo v Trstu potoni tukajšnje mestne ubožnice: 2094 gld. na rednih mesečnih podporah ubožnim rodbinam in za delo nesposobnim posa-mičnikom, 1038 gld. na izrednih podporah, nadalje 29.950 porcij juhe, 89 parov čevljev, 4 volnene odeje, jedno žimnico, 42 različnih komadov obleke in 7 povsem novih oblačil.
Med dalmatinskimi in čožotskimi ribiči došlo je dn6 5. t. do hudih sporov na otoku Pag v Dalmaciji. Ranjenih je bilo baje II Čožotov. Zaprli so 21 oseb. Razume se ob sebi, da je obžalovati take dogodke; vendar pa bi bilo dobro, da bi nekoliko premišljala naša vlada, da-li je pri-merno urejeno ribištvo ob naših obalih Adrije, zlasti, kar se dostaje lovenja se strani italijanskih ribičev. Menimo, da je le v tej neprimernosti iskati vzroka razjarjenosti dalmatinskih ribičev. Produkcija vina propada v Dalmaciji vsled tiste nesrečne klavzule, ribištvo trpi škodo vsled konkurencije Čožotov .... premišljajte malo gospodje !
Izflinol deček. 15letni Pavel Pogačnik, stanujoči v ulici Giulia hšt. 33, šel včeraj z doma ter se ni vrnil več. Ker se je deček nedavno poskusil usmrtiti, bati se je, da je morda izvršil nesrečni svoj namen. Stariši so prijavili policiji,, da je dečka zmanjkalo.
Sodnijsko. Včeraj bila je pred tukajšnjim deželnim sodiščem razprava proti 291etnemu kurilcu Henriku Klunu iz Trsta, 321etnemu težaku Ivauu Gortanu iz Pulja, pristojnemu v Ruzet in 30letne-mu mizarju Ivanu Hussu iz Trsta, obtoženim te-škega telesnega poškodovanja. Obtožba je bila utemeljena na tem le dogodku: Dne 19. februvarja t. 1. šla je družba, sestoječa iz 8 oseb, iz Skednja po istrski cesti proti Trstu Njo je srečala druga mala družba. V tem je Henrik Klun trčil ob kot-larja Ivana Versona, ki je bil v drugi družbi. Vsled tega je navstal kratek spor in zatem pretep. Kluna so vrgli Versonovi tovariši ob tla ter ga obdelali s pestmi in petami, v tem ko so se spravili Klnnovi tovariši na Versona ter mu prizadeli ran z nožem, na raznih krajih trupla. Potem
so ga vrgli v jarek poleg ceste. Versonov sin Josip, ki je bil tudi v družbi, priskočil je sicer svojemu očetu v pomoč, tod:i moral se je umakniti, ker !*e mu je Ivan Gortan zagrozil z nožem. Rane, koje je vdobil Verson oče, bile so sicer lahke naravi, toda zvedenci izjavili so iste kakor težke z ozirom na orodje, s kojim so bile provzročene. Pri razpravi ni hotel nobeden izmed obtožencev ničesar znati o tem, kdo je ranil Versona. Po vestnem uvaženju vseli okolnostij rešilo je sodišče Kluna obtožbi:, Gortana pa je obsodilo na štiri in Hussuja na pet mesecev ječe.
Književnost. "
.Slovanska knjižnica". 48. in 49. snopič „Slovanske knjižnice* obsegata prvi del Krilanovih poezij. — Izšle so I. 1887. in so se prodajale po 1 gld. Ali zelo malo jih je šlo med svet! Vsled posebne pogodbe z lastnikom, visokor. g. Antonom K 1 o d i č e m vit. Sabladoskim, smo prevzeli vso zalogo v svojo last. In tako pošiljamo te krasne poezije svojim naročnikom za bagatelno ceno 30 kr. s poštnino vred, v razprodaji pa se bodo dobivale po 50 kr., d oči m so veljale doslej 1 gld. — Redki so naročniki, ki imajo te poezije; ali kdor jih ima, naj odda jeden iztis svojim znancem ali znankam, kajti vredne so najširšega poznanja.
Prihodnji snopič izide 15. maja, ker današnji velja za marec in april.	Založništvo.
„Knjižnice za mladinoki jo izdaje A. Ga« brščekova tiskarna v Gorici, izšel je dvojnati snopič št. 13—14, obsezajoči „Pesmi cerkve-n e in drug e, zložil Andrej P r a p r o t, n i k. Na čelu prinaša ta snopič sliko in životopis pokojnega šolskega ravnatelja in ljubitelja nežne mladine, Andreja Praprotnika. — 15. snopič prinaša „Kratke povesti za otroke".
.Pomladni glasi', posvečeni slovenski mladini. Z 8 slikami. 1896. Uredil in založil Matija P r e 1 e s n i k. (VI. zvezek.) V tem zvezka čitamo, mimo drugih drobnejili stvari v vezani in nevezani besedi, daljši zanimiv spis o potovanju po Italiji ter dolenjsko povest v verzih „Slavna zmaga Gojnika vojnika". Jezik je gladek in vnanja oblika knjižice jako prikupna. Cena: broš. 30 nč. v polplatno 40 nč., v celo platno 55 nč.; po pošti 5 nč. več. Dobiva se pri Evgenu Lampe tu, bogosloven v Ljubljani.
Najnovejše vesti«
Praga 11. O volitvi državnega poslanca za trgovinsko zbornico je bil izvoljen poslancem predsednik iste zbornice, Vohanka. Nemci se niso udeležili volitve.
Berolin 11. .Norddeutsche Allgemeine Ztgu. je izvedel i, da se nameruje osnovati v Lvovu nemški poklicni konzulat za Gailcijo in Bukovino. Trgovinske zveze Nemčije s temi deželami da zahtevajo tak konzulat.
rvnovijttuii.1« (K>3iojuvk«i in veiti
iimiimpoita. Pfieuiea je«en 7.01—7,02 4'snni * 7» upornimi 1«96 «.76 dr> 6.7/. Oves za spomlad 6.81— H.83 Uft spornimi 6.41 6.43 Koruza za juli-avgust 4.21—4 22 -— inaj-juni 1886 4.-4.01-
PAuhioi* nova uit kil. f. B-90-7'05 od 79 kit { 7'---7.10., o.l 81) kil. i. 7.06- 7.15 od 8l.kil. 7-10
—	7-20, ml 82 kil. for. —.--lečtuen 5-bO__.—
proso 5'30—560.
Pšenica: silne ponudbe, povpraievanje ugodno. Prodaja 40.000 mt. «tot. —Trg stalen - Vr«me: lopo.
Praga. Nerariuiraui sladkor lor. 16.10, oktober-december 14.70.
Praga, Centrifuga! novi, puutavljue v Trst a curino vred udpoAiljatev prečoj 1, 33-76—84. Com-asse »6.---• Cutvorm 87'---- -- V ijlavah (sodili) 88-25
tfarro. K uvu Hnutod gumi MVtirtigu za april 81"™, i* avgust 78.75.
jihiHturt?. Santon kuoiI av«<rni;ii a* maj 66.60 za aeptember H2.76 za december 5». —
Tr«t. Modra galica vedno rastoče, danes so dobi se teško angleška vrst. — katero cenijo za najbolj«, po Tor.
—■ ur
Žveplo tudi dražje — prva vrst velja f. 2'35—2-40.
K Hol vedno več zanemarjen — Kok po f. 1025, Zeleni po f. 10.—, Uohiujec po f. 10 25, itmleči po f. L)-50.
—	Beli po f. 9-50, Mešani po f. 7-50 za večje partije.
Otrobi precej stalni, Economo po f. 4-85—4 35, drobni otrobi pa zanemarjeni, ker so leto* vsted konkurencije rižove moke zlo zanemarjeni, Lavantinska roba po f. 3-85-396 po kakovosti.
Moka zelo mlačna, mlin Scherbaum i sinovi (zaloga tukaj Via della Pesa No. 4), ima sledeče cen«: N. O gld. 18 60, N. 1 gld. 12 -, N. 2 gld. 1160 N. 3 „ 11-80, N. 4 „ 10-25, N. 5 „ 9*1 N. 6 , 9-25, N. 7 „ 8-25, N. 8 * — _Oves stalno po f. 6'25—6 50.
DunKiMh m bovfea 11.
Državni dolg v papirju j	* n v Hrehru . . .
Avstrijska renta v zlatu B n * kronah , Kreditne akcij« . . , . . London 10 Lit. . .
Napoleoni........
20 mark ......
100 italj. lir.....
aprila »*-sO.
včeraj liano" 10116
101-20 122.10 10U5 884.60 1201)0 9.56 11.78 43 80
101.15 101.25
122 25 101.25 868 75 120.45 9.IS5 11.77 43.90
Bratje Sokoli!
m
Naznanjamo Vam, da bode letošnja telovadbena akademija dne 3. maja v društveni telovadnici. Opozarjamo torej brate telovadce da do 15. t. m. je zadnji termin, da prično hoditi k vajam oni, ki se mislijo udeležiti prostih vaj na akademiji. Ostale pa prosimo, da se redno udeležujejo vaj in da ne opuste nobene vaje.
Na zdar!	ODBOR.
^-J	Via Nuova na vogalu
via S. Lazzaro
Nove naročbc najmodernejšega blaga za spomladno sezono so I	t	nam užo prispele in
JS »oJ-,;! J	»o: Perkati, sateni,
17 C-aUrllK i	volnene tkanine za
gospe in gospodo. Veliki izbor ovratnikov in ovratnic vsakovrstne barve in velikosti.
Zaloga vsakovrstnih potreb za šivilje, krojače in kitničarke. Uzorci n:i zahtevo franko. Blago se razšilja poštnine prosto. Za mnogobrojni obisk tako meščanom, okoličanom in zu-najnim naročnikom se priporočata udana Alte & Zadnlk
Krasne u zore* zasebnim odjemalcem zastonj in franko. Bogato oskrbljene knjige z uzor i, kakorinih ni Se bih, za krojače nefrankovano.
Sukno za oprave.
Peruvten in Itosking za preč. duhovščino, sukno po predpisu za ujiravr c. kr. uradnikov, tudi za veterane, aatllee, telovadce, Uvrtje, sukno za bUJante in za Igralne tnfte, prerlaella votime, loden na tnoike in za ienoke, mukno ta renske, aukno, ki se more prati, ogrnjaee na popotovanje od 4—14 gld. itd.
Zares vredno, jioSteno, trajno, Sisto volneno sukno a ne cene krpe, ki so komaj vredne krojaškega dela, priporoča
I v An Stlkapovsky
Dnn (Središče avstrijske induMtrije 8 suknom) 1IW mkladliee pol mtUJmna goldinarjev.
ToTarnišlLo izde
strojev in vsakovrstnih aparatov Ivan Schindler,
Dunaj, Himben Aparati in stroji za poljedelstvo, vinarstvo, kavarne slad-Sćičarne, gostilničarje, mesarje, lifcarje, sedlarje, tapetaije,
Mor M za gospodinjstvo, po najnižih \mmM cenaL
Katalogi v slovenskem ali rastem * 300 podotai na zahtevanje zastonj in frai Ogniti se je naravnost do lastnika:
IVAN SCHINDLER
Dunaj - Hlmbevtf.
j« kot e) primes k bobovi kavi edino zdrava
kavma pijača.
m v
J
f- riauataau-i ..isafc*
Dobi •• povsod, pol kilu BU 86 kr.
Zaradi nio-vniriiiili ponarejenih i*-dolkov jo ireba pazit nu Uvirue r-avoje t imenom
Kathreiirier
Izvrstne c. kr. jedino priv.
Škropilnice proti perodos
inženirja Živica,
ri
ki so se splošno razširile zaradi svoje jednostavno st trajnosti lahki porabilo sli pri vsakem obdelovanju irtja i. t. d., prodajamo z garancijo po dosedanjih, nizkih cenah.
i družb, v Trstu
Predajamo škropilnice tudi s posodami nove vrste.
Obra ce s cenikom pošiljamo rado-voljno in franoo.
Isdeljujt-mo razprašilnike za žveplo in neprenohljtve vinske stiskalnice itd.
Liniment. Capsici comp.
a sidrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pripoznano izvrstno, bolečim: blažeče mazilo; dobiva se pe 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. pn vseh lekarnah. Zahteva nuj so blagovoljno to splošno priljubljeno domače sredstvo < a kratko kot
Rlchteijev liniment s „sita"
ter naj se previdnostno v sprejmejo 1« take stfkl«-mce kot pristne, ki imajo mano varstveno znamko .Bidro".
Richterjeva lekarna
„ Pri *late m levu" v Pragi. BHIMBHBHHHI
Brflt P Rihflrir izdelovatelji oglja v sv. Petru, 111 ai- 11'liai	priporočajo svoje zaloge v Trstu:
rta Pondare* it. 1, Piazza della Vatle 2, via Madotinina 2, Piazzrtta Cordaiuoli 2, z uhodom tudi v u lir i lorrenie po ncajnid^lla cenah. Ogljt^ I. kakovosti, karbonina, kok, drva na metre itd, Tf aročbe st- spremljejo tudi z dopisnico.
C. in kr. avstro-ogorski dvorni dobavitelj.
SgSrš? « s» so H g jj g
i i EV 2 r?" s -
lUilu
S 8 »»VS«)
o: » i ?>■
•ftOJJABtlOp
tuoap ptiunoioj '^vjj rs
1210 JI POHIŠTVA
Trst in Dunaj-
Via Torrente it. 32,
1. wtr„ vštric gledališču Armonia. Im
a zaloga j ohištva, za delavce uradnike, zares dobro blago, neverjetno nizke cene. Postelje od gld. 18 do 14, omarje gld, 14 50, ponočne omarice, fino, 6 in 8; chifoniers, na jedna vrata, lini, gld. 18. Umivaln ki gld. 12 svete podobe in slike krajev, jako fino delo, po gld. 3.—; ogledala, stoli, slama, lesovje, indijsko trsje.
Bogat izbor pohištva in tapetarij za gosposka stanovanja: spalnice, sobo za obed, za vsprejemanje, kabineti, po najniži ceni.
Za Istro in Dalmacijo se ne računa ambalaia.
NOVO RASTLINJE ZA KRM01
Lathyrus silvestrU Wagnerl (Wagnerjev plošnjati gozdni grah).
Zelo oplemenjen, prost vseh škodljivih grenkih snovij t
Vspeva tudi na najpustejilh vratih tal, eelo na paka, grušči, itd. itd. Najveća redllna vrednost
je -25 - SO"/, proteHna (detelja ima le 13-5%) Vstrajen — ipira se vsaki suii. && Brošura zastonj
Polygonum saclialinense (Sachalinov koren). Vspeva povsodl vstrajno, tudi na vlainlh, llovlh, In močvirnih tleh. Visoka reailna vrednost. Ima v sebi 18.97*/, proteina.
„Internationale SaatutelleLundvirtliachaitliclie Oesell-»chafl mit beschriinkter Haftung.
Klrcheira u. Teck, WUrttemberg.
Glavni zastopnik za Trst, Primorje, Istro in p Dalmacijo Jakob pok, C- Priater, Trat. ||

•i «
( i i
i t l
^iflf- ffnaiai fflnafcm šaja^ji. m m^tm
JAKOB ŠTRUKELJ - TRST
via Caserma Štev. 16 uhod piazza della Caserma.
(nuHjiruti i*HU rujatnici/,
prodaja po neverojetnih uizkih cenah vsakovrstna angleška
KOLESA (bicykle)
__*
Zastopstvo kolon	iz tovarne „Rale^h	I
^	Cycle C° L.nl. Nottlr.gham Angleško" in koles	j)
^	Adler- i7. tovarne H. Klcyor Frankfurt.
*	Kolesa „Baleigh" in Adler ro f-vetovno jtnana,	W
0	poslednja rabijo so v nomški vojski.	£
đ	Kolnsa pošilja so na deželo in na vso kraje	i
a	brez vseh utroškov.	9
d	8 p r c i e m a se p o p r a v a vsakovrstnih no-	^
M	vih in starih k o I u s in šivalnih strojev.	.
J	V zalogi nahajajo se vsakovrstna orodja in pri-	P
Q	prave za kolesa.	%
|	Zahtevajo nnj ceniki!	k
af 'vvip	^ >>ay w^ffv	•
4L
Balzamski petoralski prah ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni kutar, dobiva so v odlikovani lekarni
BAXMARER „fti due Mori" Trst, veliki trg.
Postne pošiljatvo izvršujejo neutegoma,
*
1
Važno za vse lastnike v6z!
I. Dunajsko-novomeška čUtiluica smole in terpentina, tovarna za izdelovanje produktov iz kfltrana in inuutil
Fran pl. Furtenfaaoh v Dunajskem Novemmeslu.


v«
tf
s?
♦v
o«


Ne za-| mrzne, sel ne razgreje, ne| odteka. — Neob hodno potrebna za Izra-1 bljene osi. — Primerna tudi odper te tovorne 'V^^o a i. More ae vporabiti pri vsako-jakih inazilnih napravah. — Kemično preiskana ! Praktično izkušena !
Brez kisline. Brez vode. Brez siuole.
Razpošilja se le v pristnih limastili škatljah
po 5 kilogr. — O e n a a k a t, 1 j i :' za Avstro-Ogersko, franko kojakoli poStna postaja f. 2 BO — za Bosno In Hercegovino franko kojakoli poštna postaja f. 2.75 —za inozemstvo od pošiljalne postaje Dmi.-Nnvo-mesto f. 2.25
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(registrovana zadruga z omejenim poroštvom) v TRSTU, Via Mol in piccolo St. 1, I. nadstropje.
(blise notmgo poitntga poulopjm)
Dajo posojila na vknjižbo po »'/»"/..i monjieo po G»/u,zastave po »'/»*/.• Sprejema hranilne vlogo in jo obrestuje po #*/«• - Uradne ure so: Vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludm in od 3. do 5. popoludno, ob nodeljah in praznikih od 10—12 dop. Izplačuje ko vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludno, in vsaki četrtek od 3. do 4. ure popoludno. Glavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni deleži s« lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znaša vsaki dolež 10 gld.
Vse stroje za poljedelstvo in vinogradstvo
CENE Z NOVA ZNIŽANE
Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestava stiskalnic ima največo pritiskujočo moč izmed vsehdrugih, kakoršnih - koli stiskalnic.
Stiskalnice ze masline, hidravliške stiskalnice, brizgaljke proti peronosperi, Vermorelove sestave.
Te' moje brizgaljkc so znane kakor najboljše ter najcenejše; avtomatične brizgaljke, tlafiloice s pripravo za tlačiti jagode, stiskalnice za sono, trierc itd. v najboljšem proizvod«.
Ig. Heller, Dunaj
II/a, Praterstrasse 49.
Cenike in spričevala zastonj !
Iščem zastopnikov! Čuvati seje ponarejanj!
r.fi. ..mi^udB
Lannuk politično drnntvo „Edinosti1. Izdavili in o.lt/ov.trni iimdnik : Julii Mi kota. — Tiskarna I)<>Ihih> v Trstu.