44. številka. 3 nč. Izdanje za nedeljo 12. aprila 1896. (v Trata, v soboto zvečer dne 11. aprila 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" izhaja po trikrat na teden ▼ Aestili i»-danjih ob torkih, četrtkih in ■c»%>otiSll&. Zjntranju izdanje i?- Uajft ob H. uri zjutraj. večerno pn ob 7, uri večer. — Obojno izdanje «tane : za Jen en mesec . f. 1.—, izren Amrijn f. 1.50 ta tri trnuec. . „ 3 — . , „ 4.nO zn pol leta . . „ 6.— , „ ».— za vs* lero . . „ , „ , 1«.— Naročnino jo plačevati naprej na naročbe brez priložene naročnine se uprava a« ozira. Posamične številke ne dobivajo v pi u« dajalnlcah tobaka v lmtu po S nvć., tzTt«n Trita po 4 DINOST Oblati ne račune po tarifo v petitu; za naslov* z debelimi črkami »o plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslena. osmrtnico in jarne zahvale, domači oplr.rti itd. ae računajo po pogodbi. Vni dopisi naj se pošiljajo uredništvu arfca Casenui »t. 13. Vsako pimno mora (mi frankorano. kor uefrankovanu bo ne Utprejamajo. Rokopisi te ne vračajo. »Naročnino, reklamacije in oglase spro-joma u}>ritviiiit.ro ulica Molino pic-rolo hšt. II. nadut. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama eije ao proate poštnine. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko* „t uMnmaU J* mm" Na z d a r! Danes je menda zaključena pravda ob vpra-šauju, da-li so društva potrebna za narod, ki se Še le razvija in ki še le gradi temelje svoji bodočnosti. Ne, že davno je zaključena ta pravda pred sodnim atolom vseh kulturnih narodov, ki so se razvijali pred nami in po katerih jasnih vzgledih se moramo ravnati tudi mi Siovenci, ako hočemo dospeti do svojega cilja. Mi se moramo neprestano učiti iz spisov te pravde. Pravda je torej dognana že davno. A ker se je v poslednjih dobah jelo nekam čudno sukati življenje v nas Slovencih in so se jeli oglašati, možje golega zanikanja vsega, kar je bilo potrebno drugim narodom za njih razvoj, tako so se jeli oglašati glasovi, ki so vsako nepristojnost, dogodi všo se morda v kojem pojedinem društvu, hitro generalizovali, hoteči uporabiti isto kakor ostro orožje proti narodnim društvom sploh. In tako se je obsojalo vsevprek in postavljalo na indeks. In če ni našla milosti naša miljenka, družba sv. Cirila in Metoda, ta čuvarica verskega čutstvovanja, pospeševateljica vzgoje v zmislu krščanske mor&le in zaščitnica naši mladini po obmejnih pokrajinah, kjer preti našemu narodu moralna in narodna poguba, ako je prišla na indeks celo naša miljenka, potem se ni Čuditi, da je zadel „anathema sit" tudi naše — sokolstvo! Ali rekli smo že, da je pravda o potrebi narodnih društev že dognana pred soduim stolom drugih kulturnih narodov in kdor se noče ukloniti tej razsodbi, ta ni — d o b r e v o 1 i e, ker noče privoščiti narodu onih sredstev, koje narod treba ne le za borbo proti vnanjim nasprotnikom, ampak tudi v to, da v svoji sredi vzbiya zavest in zmisel za lastne potrebe. In tako vzgajanje v lastnem taboru je za prvi začetek skoro da nujneje, nego pa pozitivna borba proti vnanjim nasprotnikom. Kdo bi hodil na lov, dokler nima puške ? Najprej puško, potem lov; najprej narodnih bojevnikov, potem narodno borbo. A narodnih bojevnikov nam vzgajajo v prvi vrsti društva. PODLISTEK. Narodna društva so nam torej neizogibno potrebna, aki si hočemo Slovenci ustvariti jamstvo za življenje kakor — narodi In vendar so se našli med nami ljudje, ki so v novejših dobah zapričeli borbo proti temu dejstvu, ljudje, ki niso hoteli pripeznati že izrečeno razsodbe in so zahtevali nekako, naj se pravda-reasumira, obnovi. Toda na čast našemu narodu moramo kon-statovati, da je isti tudi ob tej nečuveni zahtevi pokazal, da spoštuje ne le razsodbe c. kr. oblasti, ampak tudi razsodbe kulturne Evrope. Narod je odklonil nečuveno zahtevo. Prokletstvo, izrečeno proti narodnim društvom, je zgrešilo svoj učinek pri ogromni veČini naroda. Sesebno nas navdaja s ponosom, da so vsa naša tržaška društva ostala visoko vzvišena nad penečim valovjem, provzroče-nim od ljudij, ki niso dobre volje. Naša društva se razvijajo, hvala Bogu, prej ko slej in ta solid-nost v sestavi naših društev, ta udanost do narodne stvari, ki je naravnost ganljiva, ako jo opazujemo na priprostih in siromašnih ljudeh, to splošno uverjenje o potrebi naših narodnih društev : to je malone jedina svitla točka v naših pretužnih razmerah. Le poglejmo jih naša društva jedno za drugo: slovanska čitalnica naša, to središče našega razumništva in zato prva in vrhovna pred-staviteljica našega življa v Trstu, ki je bila jela nekako hirati pred par leti, oživela je zopet vzlic vojni proti narodnim društvom in je sosebno v novejši čas vrlo vršila svojo nalogo v socijalnem življenju slovanstva tržaškega; obe naši podporni društvi se jačita od leta do leta in zbirata skrbno v svoje kroge naš pošteni delavski stan, delč med naše delavce dušne brane in v dobi stiske tudi gmotne podpore; naSa hranilnica se razvija kaj lepo, sosebno v poslednji čas pod razumnim vodstvom razumnih mož, tako, da je opravičena nada, da se v par letih prerije v prvo vrsto med sličnimi zavodi slovenskimi; in tako se trudijo vsa druga društva, da po možnosti in v razmerju se svojimi sredstvi vrše svojo nalogo ka- li) Novela; hrvatski spisal Jenio Sisolski. iVetel M. C—i. t(DalJa). Ustal sem, jo objel in pritisnil na svoja prsa. Ustnici ati se nama združili v prvi, vroči in trajni poljub. Marija je zajeČala bolestno, rekši: — Oj, tu me nekaj boli! Položila si je roko na srce, prebledela naglo, oči so je postale zopet motne, solza za solzo je kapala niz prekrasno lice. — Duša moja, nikar ne pretakaj solz l jel sem jo tolažiti in v isti hip so se naglo odprla vrata. Njena mati je stopila v sobo ter obstala presenečen.. Marija je sčla, zakrivaje si lice. Mati je pogledovala sedaj ineue, sedaj hčerko. — Gospa 1... izustil sem v zadregi. — Prosim vas, gospod, kdo ste vi, s kom inir.m čast ?.....vprašala je mati, pogledši me strogo. — Dragimir N.... gospa, sem odvrnil. — No, kaj to pomeni ? Marija, ti jočeš 1 — Mati ? — Prosim vas, gospod, povejte mi, kaj seje dogodilo P Zakaj joče moja Marija ? — Ne bi mogel vedeti, gospa, bil jej je odgovor. — Čudne stvari!. .. Ne uinejem ! Marija, reci, zakaj jočeš ? Deklica ni odgovorila ničesar. — Gospa, nočem se opravičevati, ali prosim vas, ne čudite se, da me vidite v tej sobi. Jaz sem potoval z vami od Trsta do Spljeta — Da, vaše lice mi je nekako znano, posegla mi je gospa v besedo — Pred nekoliko dnevi, nadaljeval sem, videl aem vas in gospodičino v Soliuu. Jaz stanujem v tej gostilni, pa sem st slučajno spoznal z gospodičino. Donesel sem gospodioini neko knjigo. — A kedaj ste se spoznali z Marijo ? — vprašala me je mati nezaupljivo. — Daues. Mialil sem, gospa, da ste doma.. Priznavam, da sem pogrešil____Oprostite! — Marija, povej vendar enkrat, zakaj jočeš ? — Mati, nič mi ni. Gospa me je pogledala zaresuo. Jaz sem zganil z rameni v svoje opravičenje. kor členi naše narodne organizacije. Ni rečeno s tem, da bi bilo vse uzorno v naših društvih in da ne bi bilo hib nikjer; ali to smemo reči, d a v s i napori izvestnih krogov niso mogli omajati prepričanja o potrebi narodnih društev!!! Gori smo bili rekli, da je »anathema sit* zadel sosebno naše sokolstvo. Sokolska srajca se je hotela proglasiti znakom — saj še sami ne vemo prav, kako bi rekli! — vsega slabega: znakom brezbožnosti, znakom upornosti in nelojalnosti. In vendar: koli važna je naloga, kojo je vršiti uprav sokolstvu med slovanskimi narodi avstrijskimi ! Sokolstvu je naloga, da se mladina ohrani zdrava na duši in na telesu, da si ohrani ono svežost, ono agilnost, ki usposoblja človeka za resno borbo, a ker se narod sestavljajo iz posamičnih ljudij, tudi — narode! Kakor v vsem, tako se moramo vzgledovati tudi v tem pogledu na narodu češkem. Ne radi zabave, ne v demonstracijske svrhe žrtvuje ta narod ogromne za razvoj sokolstva, za dušno in fizično utrjenje svoje mladine, ampak ker ve, daje sokolstvo najprimerneja organizacija v ta namen, da se v mladih glavah bistri razumevanje za potrebe naroda, da se v mladih prsih jeklenč značaji, da se v mladih srcih vnema in neti domovinska ljubav ter da se v zdravih telesih utrja ona krepka volja, ki ne pozna nuhkobnega svetoialja, omahovanja in malodušja, ampak, ki se ne plaši remega hoja za svoj cilj. Pokojni Miroslav T y r š, oče sokolstva češkega, čigar spomin obožuje ves narod češki, je prisodil sokolstvu nalogo, ,da ohrani narod pri oni vsestranski čilosti, ki ne (U poginiti naiodom, pri oni stalni in sveži moči, pri onem zdravju telesnem, dušnem in nravstvenem, ki ne dopušča ni-kake gnilobe, nobenega zastanka, nobenega nazad-njaštve.* Sokolstvu je naloga, da nam vzgoja čil Barod, kakoršnega, kakor pravi isti Tyrš, n e more uničiti nobena moč, nobena materijalna sila. Nikdar še ni izumrl čil, če tudi mal narod, ampak narodi, ki so propali, so bili gotovo pokvarjeni telesno in duševno. — Razumem, gospod, rekla je mati ginjeno, naklonivši se mi lahno. — Gospa, oprostite! .... Gospodičina !.... izustil sem ter izišel. Na pragu »obe sem se obrnil ter pogledal na Marijo. Nasmehnila se mi je tužno ter naslonila glavo na podvzglavje divana. V tem trenotku se je nje mati približala k oknu. Gledajoča v morje pritiskala si je oči z robcem---- Ne morem se spomniti, kako sem došel v svojo sobo in kaj sem storil v prvem trenotku. Meni se je zdelo kakor da sanjam, ter nisem mogel verjeti, da je bila krasna Marija v mojem uaročju, da mi je počivala na prsih, da sem jej poljubljal topli in rdeči ustuici. Silovito sem občutil žar prve, čiste ljubezni, ter vso moč in vso sladko bol tega skrivnostnega čutstva. Srce mi je drhtelo vzvišene radosti, pred mojim vodljivim duhom razmikali so se prostori, v prsih so se mi valovili nepoznani občutki. g>Jo mi je bilo suho ; vzdihal sem teško, teško, i» globoko. Vedel sem, da sem srečeu, ali razumeti nisem mogel svoje sreče. Naglo, lahko, kakor na krilih stopal sem po sobi, gledal v morje, smejal se, a oči so mi bile vlažne, zroče v veseli svet..., Vrgši se v naslonjač sem Šepnil: — Ona me ljubi, ona me ljubi! (Dalje prihodnjič.) Naš narod ostani čil! To je vsa vsebina sokolske ideje! Smelo in držno bi bilo, ako bi hoteli trditi, da je nase sokolstvo že na višini te svoje naloge. Ne, ni, in na ve zadnje se tudi ne smemo čuditi, da ni! Mi ustajamo še le ! A kolikor je še hib na našem sokolstvu, so iste le naravna posledica dejstva, da v nas še ni popolnoma prodrlo pravo razumevanje sokolske ideje! Ne razume je še prav mladina, ki bi se morala kai t rumom a zbirati okoli sokolske zastave, a ne razume je tu pa tam niti starejša inteligencija, ki vidi često le igračo, kjer je zaresno delo. A ta nedostatek nas ne sine plašiti, marveč bodi v vspodbujo vsem onim, ki so se že oklenili sokolske ideje, da z vsem svojim srcem širijo pravo razumevanje iste na vse strani. Zadovoljstvom beležimo, da se i v našem »Tržaškem Sokolu" širi bolj in bolj spoznanje o nalogi sokolstva, spoznanje, da sokolstvo ni igrača, ampak resno delo; zlasti pa nas veseli, da prodira spozuanje, da glavna naloga sokolskim društvom ni nastopanje na rasnih »Javnostih, ampak — v telovadnici, kjer mora kraljevati telesna gibčnost in kjer se mora spajati duh odločnosti z duhom bratstva. Akademija, ki bode dne 3. prili. meseca, dokaže nam, da je naS .Trž. Sokol* t minolem letu zaresno vršil svojo nalogo, o čemer se čitatelji lahko prepričajo iz notice, ki jo prijavljamo danes na drugem mestu. In le pravično je, da se na tem mestu spominjamo zaslug, ki si jih je ste-klo sedanje načelništvo za razvoj uašega .Sokola", v prvi vrsti pa neumorni starosta, ki nam je pravi vzgled vztrajnosti in strpljivosti. V to ime, da bi se bolj in bolj širilo med nami pravo razumevanje sokolske ideje in da bi postal naš .Sokol' pri-pomočjo vseh rodoljubov trdna vez v naši narodni organizaciji, v to ime kličemo vsem krepak in bratski „Na zdar !•' DOPISI. S Krasa. (Izv. dop ) — Zopet se je oglasil g. dopisnik iz .okraja koperskega" aH bolje rečeno D—. v cenjeni »Edinosti". Takih dopisov je bilo poslednji čas mnogo, a, žal, le malo spravljivih, tem več pa zbadljivih! Gospod dopisnik „Nis Vodoran II.' je v cenjeni „Edinosti11 42. številki spletel sicer lep venec iz pravih .resnic-cvetlic", a ni si menda mogel kaj, da ne bi upletel tudi žgoče koprive! Morda je g. dop. menil, da se ista ne opazi — toda, kopriva ostane le kopriva, če tudi jo usadiš v najlepši vrt. Gosp. dopisnik se zaganja v nas Kraševce, ker se želimo ločiti od županije dolinske. Pregrešna je b^je misel, da bi se za Kras ustanovila lastua županija! Nepotrebno bi bilo dokazovanje, v koliki meri je opravičena naša želja — saj smo ločeni že po naravi, po legi in vsled te, po gospodarskih opravilih. Kdo ne uvidi, da se marsikaj, kar koristi onim, ki po „dolinah* obrezujejo svojo trto, ne da prilagoditi nam, ki tukaj „gori v oblakih* kopljemo svojo zemljo. Naše potrebe niso vsporedne z Vašimi — dakle: ne dad6 se vsporediti i pota! »Ubogi naš narod!" usklika g. dopisnik; da, ubogi Kraševec! Niti tvoji sosedje ti ne privoščijo, da bi si kaj opomogel! Menda Vara je vendar znano, g. dopisnik, od kedaj že moledujemo za samostalnost — gotovo tudi veste, kje, koga smo prosili in komu smo se priporočili — če pa ne veste, osvedočite se prej. Neumevno nam je, kako ste mogli z našo prošnjo zvezati trditev: .Povsod je pa najti v narodu našem takili mož, ki se hlinijo našim narodnim nasprotnikom in to radi svoje neumnosti ali pa dobičkažeJjnosti". V narodu našem je res najti takih mož, verujemo, a, za ta slučaj je ta trditev predrzna, skoro da obrekovanje, koje zavračamo se slovesnim protestom! Gotovo je, da smo že zdavnaj uložili svojo prošnjo, bržkone, predenj je mogel g. dop. kon-statovati preobrat v taktiki naših narodnih nasprotnikov. Znano je tudi, da se nismo hlinili .večini* dež. zbora istrskega, pač pa smo istej, kakor tudi „manjšini", razložili potrebo, prisiljeni po nezakonitem ravnanji, po nasilju v dolinski županiji. Jasno je torej, da radi t prodali svoje narodnosti, ker vemo, da nas« .manjšina", nima nič skupnega v narodnostnem obziru z nasprotno „večino*. — Poln sočutja tarna p. dopisnik da se baje ne bo mogla ludrževati županija na ubogem našem Krasu. Treba bo najmanj 70^ naložiti na davke. To je res hudo, da! Če županija ne dobi potrebnega drobiža, pride konečno še naš — kamen na boben! Pa čudno, kako se ta božji svet vrti in preobrača. Pred nekaj časom je nekdo pravil tu kaj okoli, da bo treba b0% — no, zdaj nam je že treba 707»; če pa to ne pomaga — kar je najbolj kočljiva stvar, kaj ne ? — no, potem se pa lahko poviša tudi na 907. ali na 100%, kakor bo potreba, kaj ?! Skrbite le za svoje dohodke in stroške, naše gospodarstvo pa prepustite nam in „vso skrb zvrnite na nas*. Poleg vsega „bndega", koje se naloži z novo županijo ubogim Kraševcem — in celo Brežanom, pokazal nam je g. dop. jedino .dobro", katero pa — žal — doleti le .kojega gostilničarja ali pro-dajalničarja v Klancu*. — Kaj hočete? Vsak se •i porodil pod tisto srečno zvezdo! Ne hudujte •e, da tudi tisti „gostilničar ali prodajaltiičar" ne •topa z Vami. Pustite tudi drugim svoje menenje, ter ne mislite, da je le to „pribito", kar trdite Vi in Vaša družba. „Svaka sila do vremena*, tako smo tudi mi mislili, pa vedno pikanje nas je vendar prisililo do tega odgovora. Politiftke vesti. V TRSTU, dne 11. aprila 1896. Na deželni vladi v Galiciji imajo baje krizo. Že dlje časa se širi namreč govorica, da nameruje odstopiti namestnik, knez Sanguszko. Nekat«ri listi hotč vedeti, da se knez Sanguszko ne počuti dobro v uniformi uradnika ter hrepeni po prejšnji svobodi. Njemu da bolj prija vršenje državljanskih, nego pa uradniških dolžnosti. Prepričan pa da je tudi, da je vzel preveliko breme na 8 v oje rame, da ni kos veliki nalogi upravitelja toli razsežne pokrajine. Dasi se uradno oporeka tem govoricam, vendar se iste vzdržujejo trdovratno. „Nova Reforma" hoče vedeti cel6, kdo bode namestnik Sanguszku Imenuje namreč sedanjega predsednik«, poljskemu klubu, Zaloškega. Madjarska lojalnost. V današnjem zjutra-njern izdanju smo pisali o vladni stranki na Oger-skem: .Mi seveda smo tega meneuja, da bi morali govoriti le o sreči, ako razpade ta hinavska in nelojalna stranka, ki se na jedno stran imenuje vladuo ter podpirateljico svetovalcev krone, na drugi strani pa ne le da mirno dopušča, ampak še neti in povspešnje divjo agitacijo proti ukupnosti monarhije in proti dinastiji, kojo agitacijo tirajo o belem dnevu, brez str ah u in srama dediči politiške ostali ne pok. revolucijo-narca Košut a". — Kakor navlašč v potrjenje naših nazorov čitamo v dunajskih listih o nekem govoru madjarskega posl. Eotvesa, v kojem je isti rekel med drugim: .Oger ima neznansko dober spomin in se spominja na 350 do 370 let nazaj! (Takrat je prišla Ogerska pod habsburško dinastijo). Da bi se le ne morali spominjati ua teh 350 let! Toda naj ostanem pri dobri volji! Toda jaz ne poznam Ogra (Madjara je hotel reči), ki bi bil dobre volje, ko se spominja na teh 350 let.....Toda jaz menim, da ni tako teška naloga spraviti v soglasje Cutstva dinastije s čutstvi naroda, kakor misli Fran Košut.....Trebale nabrati 350 oborožencev — čemu, to se pove potem, ko bodo že tu (Klic: Proti bakonj-skemu gorovju dunajskemu!) in kmalu se zasnuje od 350 let sem vedno kaljena, polovičarska in tenka harmonija. Storite le narod močan in ugle-deu in potem, o tem sme biti prepričan vsakdo, bode krona vedno soglašala z nami, kajti hitela bode vsakokrat, da soglaša z nami ... . 1741, 1790. in začetkom 1848. je bil narod močan, a vladar osl«bl)en". Ako ni to očitno pozivanje na upor, na dejansko silo nasproti dinastiji, potem bi morali priznati, da res ne vemo, kje je meja med lojaluostjo in nelojalnostjo. In v očigled takemu veleizdaj-skeinu početju molči vladna stranka, molči vlada, molčč svetovalci krone. Do sedaj vsaj še ni nikdo reagoval proti izvajanjem Eotviisa, kojih izvajanj nikdo ne more razumeti drugače, nego da poživljajo Madjare na borbo za popolno samostojnost države sv. Štefana ! Vladna stranka na Ogerakem molči v očigled takim pojavom, ker z jedne strani nima poguma, da bi govorila, z druge strani pa soglaša v svojem srcu s tem, kar je govoril EotviJ«. Vedeli smo to, tudi če ne bi bil g. Eotvos zatrdil izrecno, da spomin Košutov proslavljajo vsi Ma-djari „brez razlike ua strank o". In zato smo rekli po vsej pravici, da je nelojalna tudi vladna stranka na Ogerskem. O ta inadjarska lojalnost ! Ne pravica, ampak dolžnost je avstrijski vladi in našemu parlamentu, da povodom obnovljenja pogodbe nadeneta nekoliko uzde tej, po svojih pojavih že usodepolni preobjestnosti in nesramnosti oboževateljev Košutovili! Pismo Menelika na kralja Urnberta. Nek angleški list objavil je te dni pismo abesinskega cesarja na italijanskega kralja. To pismo, koje nima datuma, bilo je izvestno pisano še pred bitko pri Aba Garimi. Poslal je to pismo v prepisu na Angleško neki protestantski misijonar iz Abe-sinije. Ker pismo priča o globokem verskem čutu Menelika in o njegovi ljubezni do miru, prinašamo je tu v celoti. Posneli smo je po italijanskem prevodu. Pismo slove : »Menelik, kralj vseh kraljev v Abesiniji Umbertu I., kralju Italije. Dragi brat, kak6 se počutite ? Jaz sem zdra? in baš tako tudi moja vojska in moj narod. Vaš odposlanik mi je povedal, da Vi in Vaša vojska namerujete zasesti mojo deželo do jezera Ašangi in do Takaceja. Vprašam Vas: čemu hočete storiti to ? Kaj naj Vam moja zemlja in moje ljudstvo ? Vaš odposlanik mi je rekel, da hočete dati obdelovati mojo zemljo. To pa delamo tudi mi iu z Božjo pomočjo bi to storili boljše, ako ne bi bili Vaši vojaki v vojni proti nam. Bog nam je dal našo zemljo in mi smo jo branili z Njegovo pomočjo vsikdar pred tujci. Zakaj hočete Vi postopati proti Njegovi volji? Ako Vaši pastirji iu Vaši kmetovalci nimajo zemlje, naj pridejo semkaj. Jaz jim ne morem braniti, da orjejo zemljo ali da pasejo svojo goved skupno z mojimi podaniki. Toda, nikakor ne morein dovoliti, ne da bi izdal Boga, da moj narod postane suženj kojemu drugemu narodu iu da koji drugi kralj postane kraljem, kjer sem kralj jaz. Vem, da Evropejci znajo mnogih stvarij in da so iznašli mnogo bistroumnih priprav. Naj jih pri-neso semkaj, da jih moreva uživati in jih rabiti tudi jaz in moje ljudstvo. Plačati hočemo, kolikor so vredne. Jaz želim miru, a Tvoji gubernerji ga ne marajo. Ja* hočem, da mojemu ljudstvu ne vlada drugi, nego oni, ki je rojen med njim, a oni ne-čejo tega. Bog veli: ne slepari, a oni sleparijo; Bog veli: ne ubijaj, a oni morć; Bog veli: ne kradi, a oui se prisvajao naše zemlje. Koga bode ščitil Bog ? Mojo vojsko, ali Vašo? Jaz ne dvomim na Njegovi pomoči in Devica Marija, Njegova mati, prosila bode za-me ter blagoslovi matere mojih vojakov. Jaz sem bil velikodušen z Vami in z Vašimi vojaki. Dal sem blagosloviti Vaše mrliče, vrniti Vam hočem tudi ujetnike, ki sem jih zajel. Vi ukažite, da se Vaši vojaki umaknejo iz Tigreja do Asinare: kraljestvo Agam6 je moje in jaz ostanem Vaš prijatelj ter pokrovitelj Vaših podložnih. Toliko sem že povedal Vašemu odposlancu in isto ponavljam Vam. Bog Vam ohrani vid in sluh. M e n e 1 i k". In takemu človeku, ki piše tak6, hočejo Italijani usiliti svojo .kulturo" ker ga smatrajo .barbarjem"? Ubogi zaslepljenci! Različne vesti. Imenovanje. Začasui glavni učitelj na učiteljišču v Kopru, C i b o r r a, imenovan je stalnim učiteljem na državnem gimnaziju v Zadru. Jezikovna graduvacija pri Južni železnici. Iz Trsta nam pišejo: Te dni me je veter zopet jeden-krat zanesel na kršni Kras. Čas mi ni dopuščal, da bi poizvedoval, kak3iojuvk«i in veiti iimiimpoita. Pfieuiea je«en 7.01—7,02 4'snni * 7» upornimi 1«96 «.76 dr> 6.7/. Oves za spomlad 6.81— H.83 Uft spornimi 6.41 6.43 Koruza za juli-avgust 4.21—4 22 -— inaj-juni 1886 4.-4.01- PAuhioi* nova uit kil. f. B-90-7'05 od 79 kit { 7'---7.10., o.l 81) kil. i. 7.06- 7.15 od 8l.kil. 7-10 — 7-20, ml 82 kil. for. —.--lečtuen 5-bO__.— proso 5'30—560. Pšenica: silne ponudbe, povpraievanje ugodno. Prodaja 40.000 mt. «tot. —Trg stalen - Vr«me: lopo. Praga. Nerariuiraui sladkor lor. 16.10, oktober-december 14.70. Praga, Centrifuga! novi, puutavljue v Trst a curino vred udpoAiljatev prečoj 1, 33-76—84. Com-asse »6.---• Cutvorm 87'---- -- V ijlavah (sodili) 88-25 tfarro. K uvu Hnutod gumi MVtirtigu za april 81"™, i* avgust 78.75. jihiHturt?. Santon kuoiI av«■ •ftOJJABtlOp tuoap ptiunoioj '^vjj rs 1210 JI POHIŠTVA Trst in Dunaj- Via Torrente it. 32, 1. wtr„ vštric gledališču Armonia. Im a zaloga j ohištva, za delavce uradnike, zares dobro blago, neverjetno nizke cene. Postelje od gld. 18 do 14, omarje gld, 14 50, ponočne omarice, fino, 6 in 8; chifoniers, na jedna vrata, lini, gld. 18. Umivaln ki gld. 12 svete podobe in slike krajev, jako fino delo, po gld. 3.—; ogledala, stoli, slama, lesovje, indijsko trsje. Bogat izbor pohištva in tapetarij za gosposka stanovanja: spalnice, sobo za obed, za vsprejemanje, kabineti, po najniži ceni. Za Istro in Dalmacijo se ne računa ambalaia. NOVO RASTLINJE ZA KRM01 Lathyrus silvestrU Wagnerl (Wagnerjev plošnjati gozdni grah). Zelo oplemenjen, prost vseh škodljivih grenkih snovij t Vspeva tudi na najpustejilh vratih tal, eelo na paka, grušči, itd. itd. Najveća redllna vrednost je -25 - SO"/, proteHna (detelja ima le 13-5%) Vstrajen — ipira se vsaki suii. && Brošura zastonj Polygonum saclialinense (Sachalinov koren). Vspeva povsodl vstrajno, tudi na vlainlh, llovlh, In močvirnih tleh. Visoka reailna vrednost. Ima v sebi 18.97*/, proteina. „Internationale SaatutelleLundvirtliachaitliclie Oesell-»chafl mit beschriinkter Haftung. Klrcheira u. Teck, WUrttemberg. Glavni zastopnik za Trst, Primorje, Istro in p Dalmacijo Jakob pok, C- Priater, Trat. || •i « ( i i i t l ^iflf- ffnaiai fflnafcm šaja^ji. m m^tm JAKOB ŠTRUKELJ - TRST via Caserma Štev. 16 uhod piazza della Caserma. (nuHjiruti i*HU rujatnici/, prodaja po neverojetnih uizkih cenah vsakovrstna angleška KOLESA (bicykle) __* Zastopstvo kolon iz tovarne „Rale^h I ^ Cycle C° L.nl. Nottlr.gham Angleško" in koles j) ^ Adler- i7. tovarne H. Klcyor Frankfurt. * Kolesa „Baleigh" in Adler ro f-vetovno jtnana, W 0 poslednja rabijo so v nomški vojski. £ đ Kolnsa pošilja so na deželo in na vso kraje i a brez vseh utroškov. 9 d 8 p r c i e m a se p o p r a v a vsakovrstnih no- ^ M vih in starih k o I u s in šivalnih strojev. . J V zalogi nahajajo se vsakovrstna orodja in pri- P Q prave za kolesa. % | Zahtevajo nnj ceniki! k af 'vvip ^ >>ay w^ffv • 4L Balzamski petoralski prah ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni kutar, dobiva so v odlikovani lekarni BAXMARER „fti due Mori" Trst, veliki trg. Postne pošiljatvo izvršujejo neutegoma, * 1 Važno za vse lastnike v6z! I. Dunajsko-novomeška čUtiluica smole in terpentina, tovarna za izdelovanje produktov iz kfltrana in inuutil Fran pl. Furtenfaaoh v Dunajskem Novemmeslu. v« tf s? ♦v o« Ne za-| mrzne, sel ne razgreje, ne| odteka. — Neob hodno potrebna za Izra-1 bljene osi. — Primerna tudi odper te tovorne 'V^^o a i. More ae vporabiti pri vsako-jakih inazilnih napravah. — Kemično preiskana ! Praktično izkušena ! Brez kisline. Brez vode. Brez siuole. Razpošilja se le v pristnih limastili škatljah po 5 kilogr. — O e n a a k a t, 1 j i :' za Avstro-Ogersko, franko kojakoli poStna postaja f. 2 BO — za Bosno In Hercegovino franko kojakoli poštna postaja f. 2.75 —za inozemstvo od pošiljalne postaje Dmi.-Nnvo-mesto f. 2.25 „Tržaška posojilnica in hranilnica" (registrovana zadruga z omejenim poroštvom) v TRSTU, Via Mol in piccolo St. 1, I. nadstropje. (blise notmgo poitntga poulopjm) Dajo posojila na vknjižbo po »'/»"/..i monjieo po G»/u,zastave po »'/»*/.• Sprejema hranilne vlogo in jo obrestuje po #*/«• - Uradne ure so: Vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludm in od 3. do 5. popoludno, ob nodeljah in praznikih od 10—12 dop. Izplačuje ko vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludno, in vsaki četrtek od 3. do 4. ure popoludno. Glavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni deleži s« lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znaša vsaki dolež 10 gld. Vse stroje za poljedelstvo in vinogradstvo CENE Z NOVA ZNIŽANE Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestava stiskalnic ima največo pritiskujočo moč izmed vsehdrugih, kakoršnih - koli stiskalnic. Stiskalnice ze masline, hidravliške stiskalnice, brizgaljke proti peronosperi, Vermorelove sestave. Te' moje brizgaljkc so znane kakor najboljše ter najcenejše; avtomatične brizgaljke, tlafiloice s pripravo za tlačiti jagode, stiskalnice za sono, trierc itd. v najboljšem proizvod«. Ig. Heller, Dunaj II/a, Praterstrasse 49. Cenike in spričevala zastonj ! Iščem zastopnikov! Čuvati seje ponarejanj! r.fi. ..mi^udB Lannuk politično drnntvo „Edinosti1. Izdavili in o.lt/ov.trni iimdnik : Julii Mi kota. — Tiskarna I)<>Ihih> v Trstu.