Št. 581.
V Ljubljani, ponedeljek dne 9. oktobra 1911.
Leto H.
: Posamezna številka 6 vinaijev :
JUTRO* Mu]« vsak dan — tudi ob nedeljab In paznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. do-9»ldae. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravniStvu netočno K UK), z dostavljanjem na dom K1-50; a poSto celoletno K 20 -, polletno K 10—, četrtletno K 5-—, —K l-70. Za lnoeemstvo celoletno K 30-—. i	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev s
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. i Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se no vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko.
:	Telefon	številka	303.	:
ItaUJansbo-tnr&ka vojna.
Nič posebnega
t6 S	zadnje	dni o italijansko-
tiirski vojni, ali je važna izjava nekega turskega državnika, da se Turčija ne do hotela sploh pogajati toliko časa, dokler ne odstopi Italija od okupacije Tripolisa in da niti misliti ni na to, Turčija hotela prodati Tripolis Italiji, radi česar
pričakovati mirnega poravnanja trlpollškega konflikta.
. Da mladoturki ne marajo niti govoriti o prodaji Tripolisa, je že zdavnaj znano, ali značilno je vendar, da vstraja proti prodaji Tripolisa cela jurska javnost brez izjeme, iz česar je j«no razvidno, da Turčija ne bo drsala križem rok, ampak namerava nastopiti proti Italiji z vsemi sredstvi, ki J* stojijo na razpolago. Eno takih sredstev je
,zgon Italijanskih državljanov
‘V^kega ozemlja, kar se je že za-12vrševati, radi česar bo uničenih ki lg° l^zistenc, ker italijanski trgovci, so ? nahaM° v Turčiji, bodo, oziroma
—	Ča m?.ral> zapreti svoje trgovine in tr„ i J‘m Pla^a odškodnino za veli-ansko izgubo, ki jo bodo morali pri pretrpeti ? Nihče 1 — Vsekakor je zelo huda kazen za okupacijo Tripolisa od strani Italije, ali Turki se ne zadovoljuje samo s tem oni so proglasili še
bojkot italijanske trgovine in industrije,
°d katerega bo imela Italija velikan* ®?° škodo, ker je Turčija najboljši nJen zunanji trg, ki ga Italija lahko Popolnoma izgubi. Avstro-Ogrska trgo-vina je bila na Turškem bojkotirana samo nekaj časa in škoda je bila to-‘*ka in tako občutna, da Avstro-ogrska gotovo nikdar več ne bo poskušala izzvati vnovič takega bojkota.
Turki so zelo iznajdljivi; ker so militarno preslabi, da bi začeli vojno v61.'.110,8*1©, ki jim stori kako tesmčno ali pa samo dozdevno krivico, so se začeli posluževati gospodarskega bojkota, kot izredno uspešnega bojnega sredstva, ki se ga oni lahko poslužujejo, ker v evropskih državah več kupujejo kot prodajajo, hi .° .^odo izvajali Turki bojkot D1aga italijanske provenijence z vso strogostjo in doslednostjo pride Italija
na rob gospodarskega propada, ali bo pa morala napasti in premagati to poslednje nebi bila ravno lahka reč —r Turčijo kot tako, v njeni celoti 10 ne samo v posameznih njenih delih.
Zanimivo je, da se obračajo mu-slimanci s prošnjami za pomoč
na angleškega kralja,
kot vladarja velikega dela muslimanov. Seveda ostanejo te prošnje najbrže brezuspešne, ker je malo verjetno, da •1 ®.e "n8]ji.a hotela vmešati v itali-konflikt. Anglija bi mogla podpirati Turčijo samo diplomatično,
pa tudi od te pomoči ne bi imela Turčija ničesar, ker ako ostane ona na dosedanjem stališču, da Tripolisa Italijanom ne prepusti, se Italija sploh ne bi hotela pogajati in bi resignirala na Tripolis samo ako bi bila v to prisiljena z izgubljeno bitko, s svojim porazom na bojnem polju, če prav se pa — vsaj pri sedanjem splošnem evropskem položaju, ne more pričakovati.
Z raznih bojišč
ni posebnih poročil, ker je vpeljana na obeh straneh najstrožja cenzura poročil, tako, da evropska javnost sploh ni dovolj informirana o dogodkih na bojiščih — govorimo v množini, ker je bojišč več — in evropsko časopisje se nahaja res v težkem položaju: rado bi izpolnjevalo svojo dolžnost in obveščalo svoje čitatelje z dogodki — pa so mu zaprta vrata do virov, iz katerih bi moglo poročila dobivati.
Na Balkanu
najbrže ne pride radi italijansko-tur-škega konflikta do nobenih komplikacij, ker so vse balkanske države proglasile svojo nevtralnost, ponehali so pa tudi glasovi o avstro-ogrski intervenciji, oz. o vmešavanju avstro-ogrske v balkanske razmere, t. j. o njenem prodiranju v novopazarski sandžak in Albanijo. Najbrže so na dunajskem Ballplatzu bolj razsodni od klerikalne iKriegspartei*, ki bi hotela imeti na vsak način vojno.
Mirovna pogajanja.
Carigrad, 8. oktobra. Ministrski svet je v svoji današnji seji sklenil, obrniti se s posebno noto na velevlasti radi posredovanja med Italijo in Turčijo in prenehanja krvoprelitja.
Črnagora in Bolgarska ne mobilizirata.
Carigrad, 8. oktobra. Črnogorska in Bolgarska sta podali carigrajski vladi izjavo, da dosedaj še nista izvršili ntkake mobilizacije, ker ne smatrata to za potrebno.
Arabci proti Italijanom.
Carigrad, 8. oktobra. Arabci v Ci-renajhi so napravili že celo vrsto kolon za boj proti Italijanom. Sploh se nameravajo Arabci braniti do skajnosti.
Rešid paša demlsljonlral.j
Carigrad, 8. oktobra. Bivši turški poslanik na dunajskem dvoru in sedanji turški zunanji minister Rešid paša, je podal danes svojo demisijo. Stališče kabineta se je radi tega sedaj zopet poslabšalo.
»Tanin* hujska proti Italijanom.
Carigrad, 8. oktobra. »Tanin* po-: življa vlado, da je treba v boju proti Italijanom uporabiti vsa sredstva.
Mobilizacija turške armade.
Solun, 8. oktobra. Vali iz Janine poroča, da je v vijaletu Janina in Bitoli mobiliziranih dosedaj sedem divizij turških- vojakov.
Na napačnih potih.
Trst je bil nam Slovencem, posebno na Kranjskem, sakrosasanktna zemlja, zaupali smo delu tržaškega ljudstva, odobravali smo vodstvo in taktiko političnih voditeljev, dasi se marsikdaj nismo strinjali z njo, a delali smo to iz enostavnega vzroka, mislili smo si pač, da mora biti tako, da zahtevajo razmere tako delo in to taktiko. Bili smo pa ob enem prepričani, da je tržaško narodno delo obenem tudi napredno* ker pojma narodnost in naprednost sta nerazdruž-ljiva, kakor ne more biti klerikalec narodnjak, tako tudi naprednjaka ni misliti brez odločnega - naprednega prepričanja.
In toliko bolj nas je potrjevalo v tem prepričanju dejstvo, da poznamo dobro tržaško slovensko ljudstvo iz mesta in okolice, kot odločno in energično napredno in protiklerikalno.
A dogodki zadnjih tednov so nam začeli vzbujati sumnje ne v zavednost, narodnost in naprednost tržaškega prebivalstva, začeli smo dvomiti nad onimi faktorji, ki si jih je tržaško ljudstvo izvolilo iz sebe kot svoje voditelje.
Dogodki v prvih dnevih poletnega zasedanja državnega zbora so naenkrat predramili vso slovensko javnost Doživeli smo nekaj nenavadnega senzacionalnega, kakor je pisala »Edinost* sama; bilo bi danes odveč govoriti o teh političnih dogodkih, ki so razburili vso napredno slovensko javnost kajti danes so popravljeni, in prepričani smo, da se ne bo zgodilo več kaj takega 1 Zato pa je bilo skrajno neokusno od Rybžra, da je pogreval na svojem tržaškem shodu te svoje napake, a se obenem prav po nepo-! trebnem zapletel v konflikt z napred-. nima strankama na Kranjskem in Goriškem! Dobil je svoj odgovor: na zaupnem shodu kranjskih zaupnikov mu . je odgovoril kratko predsednik stranke dr. Tavčar in	mu povedal
resno in odločno, da slovenska napredna stranka na Kranjskem zavrača napad dr. Ryb£fa, ker	ima ravno ta
stranka največ zaslug za razvitek Slovenstva v Trstu, ker napredni element vzdržuje tržaško šolstvo. Za goriško napredno stranko je pa odgovorila nje glasilo »Soča*. Sumujičenja, ki jih je spregovoril na svojem shodu dr. RybšF ne morejo in ne smejo ostati od slovenske napredne	stranke brez
odgovora, kajti dr. Rybž? je vzel v roko, ljubljansko glasilo mednarodnih klerikalcev »Slovenca*	in slovenski
napredni javnosti na	Goriškem in
Kranjskem očital to, kar ponavlja dan ha dan ta klerikalni organ! »So<j:a“ je odgovorila na to sumničenje in pov-darila, da po takih dogodkih in izjavah ne more verovati v politično resnost in zrelost dr. Rybdfa.
Najnevarnejše pa je vprašanje, ki se tiče slovenske napredne javnosti, ki ga nam je zabrusil jako netaktno v obraz dr. Ryb&f po ..Slovencu*. Toda lahko se malo zamislimo in poiščemo nagibov iz povoda, ki silijo dr. R y-
bara do preloma s slovensko napredna javnostjo.
Dolgo časa je bila prazna tržaška škofijska stolica, slovenski klerikalci so mešetarili z vlado, in ko je vzsle-dilo imenovanje Karlina, udarili so se klerikalci ponosno na prsi in klicali: Trstu smo izvojevali slovenskega škofa! Ali to je bila samo omamljiva tančica ne baš lepe resnice 1 Kranjski klerikalci so spoznali, da je klerikalno gibanje vsled odločnega protiklerikalnega prepričanja tržaškega prebivalstva v Trstu nemogoče, ker niso imeli postojanke odkoder bi razširjali svoje ideje. Treba je bilo mesta, visokega, vplivnega, treba je bilo moža, inteligentnega, previdnega, ki naj bi začel v Trstu klerikalno gibanje.
In klerikalci so izmešetarili in pridobili oboje, na tržaško škofijsko stolico so spravili ljubljanskega Karlina, previdnega, taktnega politika, finega družabnika . . . Narodnostni nagibi niso odločevali pri Karlinovem imenovanju, merodajni so bili le strankarski nagibi, kranjski klerikalci so hoteli edinole razdora v Trstu, kranjski klerikalci so hoteli s klerikalnim gibanjem v Trstu ubiti in udušiti napredek Slovenstva!
In sedaj pride dr. Rybšr in očita kranjskim naprednjakom, da so hoteli v Trstu razdora, ako to ni netaktno, potem preneha vse!
Ko je bil imenovan Karlin tržaškim škofom, je rekel odličen kranjski klerikalec: Pri občinskih volitvah v Ljubljani dobimo Ljubljano, a Karlin nam pridobi Trst. Te avtentične besede jasno označujejo klerikalno taktiko in klerikalne načrte v Trstu!
To klerikalno taktiko je tudi jasno označevalo pisanje klerikalnega časopisja, ki je z izvanredno prijazno in simpatično pisavo zasledovalo tržaške dogodke, »Slovenec* je z veliko navdušenostjo citiral »Edinost*, ono »Edinost*, ki jo je svoječasno imenoval feldbebelski žurnal, a naenkrat mu je postal odličen dnevnik . . .
In zato ni nič kaj prevelik skok, ako sklepamo iz Karlinovega bivanja v Trstu, na preobrat v vodstvu tržaškega političnega gibanja! Pisalo in govorilo se je o konferencah dr. Ryb&ra s Karlinom, in mi bi iz teh govoric lahko izrekli sumničenje, enako onemu, ki ga je izrekel Rybdf na svojem shodu proti slovenski napredni javnosti.
A mi se iz spoštovanja pred delom, naprednostjo i'n narodnostjo tržaškega Slovenskega prebivalstva fiočemo povspeti do take trditve in takega sumničenja, k e t preveč zaupamo v žilavost in politično zrelost tržaškega ljudstva, kar pa po žalostnih skušnjah
zadnjih dogodkov o tržaških voditeljih ne moremo trditi!
Znana so nam mnenja tržaške okolice, odbor političnega društva »Edinost* naj se samo spomni na debato, ko se je sklepala zaupnica dr. Rybž?u, kako je bilo takrat razpoloženje med obkoličanskimi zaupniki.
Tržaški voditelji niso odgovorni za delo samo tržaškemu ^ljudstvu, ki jih je dvignilo na ščit, odgovorni so vsemu Slovenstvu, ker vse, zlasti napredno Slovenstvo skrbi s tako ogromnimi žrtvami za najvažnejši faktor tržaškega Slovenstva — za tržaško slovensko šolstvo I
Zato moramo z največjo odločnostjo zavrniti Rybšfeva sumničenja, in to tembolj ker vemo iz verodostojnih virov, da celo odlični tržaški krogi obsojajo Rybšfev izpad na napredni stranki na Kranjskem in Goriškem !
Zadnji dogodki so nas pa tudi v polni meri uverili, da nam je bilo slepo odobravanje politike tržaških voditeljev bolj v škodo nego v korist. Pa ne samo nam, tudi tržaškemu ljudstvu, ki ni imelo prilike, da bi slišalo kritike o postopanju svojih voditeljev, ti dogodki nas silijo, da odslej pazno zasledujemo postopanje tržaških voditeljev in tako pravočasno zaustavimo korak, ki vodi naravnost v nasprotno smer in strujo, ki jo zastopa tržaško prebivalstvo! Trst je tako važna postojanka ne samo v slovenskem ampak tudi v jugoslovanskem svetu, da ne moremo mirno gledati odtujevanja istega ostalim slovenskim provincam! Zato pa ne gre, da bi sedaj delali tržaški politiki politiko na svojo roko, ker se zna to še kruto maščevati nad nami.
Nikakor si pa ne pustimo odrekati pravicc, da bi ne vodili računa o Trstu in tamošnji politiki, ker to je naša dolžnost. Položaj se je v Trstu s Karlinovim prihodom jako zresnil, zato je kontrola neobhodno potrebna, ker razkol v Trstu bi bil za tamošnje Slovenstvo usodepolnl
Preprečiti moramo krivo pot tržaških voditeljev, predno pride čas, da bi tržaški Slovenci sami obračunali z njimi 1
Iz slovenskih krajev.
Iz 11. Bistrice. (II. Bistriški 1 o v). Kako malo smo mi Slovenci dosledni in kako malo spoštujemo sami sebe, nam pač dokazujejo najbolje 11. Bistriški zakupniki lova, Človek bi mislil, da bi morali biti vsaj na svojih tleh mi gospodarji a nismo vredni, da si tudi to ohranimo. Z vso silo tiščimo pod peto tujca, našega najhujšega sovražnika, ki nas za dobrote klofuta,
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.
Rez. zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron. Obrestuje hranilne vloge po čistih 4 V»°/, brez odhitka rentnega davka.
LISTEK.
•UCHEL ZEVACO:	-
Ljubimca beneška.
duša!
—	Potem aretiram vas samega! Halo, straža 1 Stran, podla
Foskari je skočil proti Džennaru in preteče dvignil pest.
— Visokost, je naglo dejal policijski načelnik s tihim gla-
l0,n, malo mi je do tega, če sem aretiran ali če celo poginem! £oda če se dotaknete Altierija danes, je vse izgubljeno . . , H°slušajte me, za božjo voljo! . . .
čela	stoP*I nazai ‘n s‘ potegnil z rokami preko
In ko je palačna straža pritekla in planila v sobano, je z m°gočnim naporom volje napravil ravnodušen obraz.
— No, gospod, je dejal oficirju, ki je bil pritekel na njegovo klicanje, kaj pa je? . . .
— Oprostite, visokost, zdelo se mi je, da slišim . . .
Slabo ste slišali . . . Dajte mi mir!
Straža se je umaknila v popolni osuplosti.
—■ Govorite zdaj, je rekel Foskari policijskemu načelniku, j — Visokost, je dejal Džennero, povedati vam moram, da v roki vse niti zarote. Znano mi je, da je generalni ka-ij f1 njen načelnik. In vi sami poznate Altierija dovolj, da veste, s- Je bila spričo važnosti podjetja njegova prva skrb, zagotoviti k vdanost lokostrelcev in arkebuzirjev. Samo Malepartirska Dom morda ni njegova; toda zarotniško vojaštvo bi jo Altie •• kakor veter raztreseno slamo. Zdaj pa: ako aretirate ako i* danes — iaz za sv°j° osebo sem pripravljen to storiti, vn?	P0novite ukaz — imate v par urah na vratu strašno
lačo	rev°lto. Osvobodili bodo Altierija, navalili na vašo pa-
•	■ • in vrag sam ve, kaj se bo zgodilo potem!
~~ Izgubljen sera! je dejal Foskari. s. . . N*sprotno pa, visokost, je nadaljeval Džennaro, delaje v	2* ni sIi5a* tega vzklika, je lahka reč, pustiti zarotnike
da tl “rezskrbnosti in ukreniti med tem vse, kar je potrebno,
se zarota neusmiljeno zaduši.
Dožu je pomalem odleglo; temen plamen se je vnel v njegovih očeh; žar bližnjega boja mu je bičal kri; kajti, kakor večina pustolovcev tiste nasilne dobe, je bil Foskari sicer brez tistega, kar bi imenovali dandanašnji moralno čuvstvo, toda obdarjen z nenavadno fizično hrabrostjo.
— Če mi dovolite kak nasvet ... je povzel Džennaro.
— Govorite,( saj veste, da mi izkazujete danes uslugo, ki vam daje pravico govoriti.
— Torej, visokost, jaz na vašem mestu bi najprej izpustil vse, ki so bili aretirani po listah, ki vam jih je predložil Al-tieri.
Dož se je nekaj časa obotavljal z odgovorom.
— Ne, je dejal naposled z mračnim glasom. Kdor je bil doslej v ječi, naj tudi ostane, to je gotovejše.
— Toda ti nesrečneži so bili večinoma vaši pristaši.
— Postali so moji sovražniki, odkar jih je udarila moja roka; če zadobe svobodo, bi se pridružili zarotnikom; kadar zmagam, jih bom lahko izpuščal drugega za drugim, in takrat bo veljalo za velikodušnost, kar bi se razlagalo v tem trenotku kot slabost.
Džennarp se je naklonil, hoteč nemara skriti grimaso nezadovoljstva, ki se je pojavila na. njegovem obrazu.
— Občudujem bistrovidnost vaše visokosti, je dejal.
— Dobro, ali imate zapisnik ljudi, ki so se zarotili v Alti-erijem?
— Zapisnik še ni popolen, visokost, a ga neprestano, izpo-polnujem.
— Le semkaj ž njim, je dejal dož z nasmehom, ki je bil tako čuden, da je izpretela policijskega načelnika kurja polt.
Džennaro je narekoval kakih trideset imen.
Dož jih je zapisoval lastnoročno, ne da bi se kazal kakorkoli presenečenega ali razburjenega.
— Kaj pa hočejo? je vprašal nazadnje.	(
— To, kar hočejo po navadi vsi ljudje, ki razrušijo eno vlado, da zasedejo njeno mesto: časti, ddstojanstev, visokih služb, ki dajejo lepe dokodke — to je treba omeniti še posebej.
— In Altieri I
— On hoče postati to, kar ste vi, visokosti
Dož je ostal dolgo časa zamišljen.
— Kako in kdaj ste zasledili vse to?
— Kdaj? ravno sinoči, visokost, ker vam danes prinašam svoj raport. Kako? Z domnevanji in s sklepanjem po raznih znakih, ki so me napeljali nazadnje do tega, da sem neopažen prisostvoval zborovanju zarotnikov.
— Kje to?
— Na krovu admiralske ladije.
— Krasno! Izvrstno! Ah, jim bomo že pomagali! In kateri dan so določili?
— Dan 1. februarja, visokost!,
— To je dan, ki mi ga je Altieri priporočil, češ, da je najprikladnejši ...
— Nekaj dni nam še preostaja, da izjalovimo to podlo zaroto častihlepnih in dobičkaželjnih duš. Visokost, ker me odlikujete z dovoljenjem, da smem govoriti odkrito — jaz na vašem mestu bi napravil stvar takole: dne 1. februarja zjutraj ,bi poslal lokostrelsko in arkebuzirsko kompanijo na admiralsko ladijo, ki je določena za slavnostni namen. Dve drugi ladiji, ki jih izberem jaz in ki bosta zasedeni z meni vdanimi ljudmi, priploveta v pripravnem trenotku k admiralski ladiji, z grožnjo, da jo potopita. Vi, visokost, pa pojdite obdani od svojih gard in halepartirjev do Lida, kjer se vkrcate. Toda na nabrežju dam jaz prijeti Altierija in zarotnike, ki bodo okrog vas. Brez čet se ne bodo mogli upirati, in vam se bo treba samo vrniti v svojo palačo, da skličete Desetorico in postavite krivce brez odlašanja pred sodbo. Dotlej pa je treba najstrožjega molčanja z naše strani in največje brezskrbnosti za zarotnike. Tak je moj načrt.
— Sprejet je, je rekel dož.
Džennaro se je vzravnal.
— In, visokost, je dejal, kadar se vrnete v doževsko palačo in bodo stali obtoženci pred Desetorico, kdo bo čital obtožnico? Kdo bo ugotovil krivdo?
— Veliki inkvizitor; to je njegov posel.
— Saj nimate velikega inkvizitorja.
— Tisti dan ga bomo imeli, Džennaro. Prvo, kar storim, ko se vrnem v palačo, a šele, ko se vrnem vanjo, bo to, da imenujem Dandolovega naslednika. Mislim, da mi ni. treba po-vdarjati, koga.
P i tar m a - UNIVBRS Ah* ag*n tur*
WL MULLIY :
M«, »reli i* zal** « ii*t »•»•l*i * logaški
a f \	A	za Mumjah*, BMeiko, 9f4. 9it#ittho I* Primorsko.
AUKbhAK Važno za iuserente.
da nam naša neumnost kar pred očmi pleše. Da je temu tako, nam dokazuje ravno lov v naši 11. Bistrici. Tu vidiš ob vsaki priliki s puško na rami se šopiriti reške in vološke Italijane, tiste ljudi, ki na Reki takorekoč uničujejo s sebi prirojeno divjostjo vse, kar le malo diši po slovenskem ali hrvaškem, ljudi, ki, ako vidijo slovanske barve pobesnijo, kakor obstreljeni tur in se zakade z vso besnostjo v nedolžno slovensko paro zato, ker si je dozvolila javno pokazati svojo barvo, kar so gotovo tudi II. Bistričani poskusili. Ti ljudje imajo, vsled dovoljenja faktorjev lova v II. Bistrici in naokolu že tako absolutno pravico do lova, da se Hrvatu iz Voloske-Opatije ali okolice ki je tako predrzen, da prosi v II. Bistrici za lovsko karto, odgovori, da se mora za isto potruditi k dru. F. Costantiniju v Volosko, to je obrniti se mora na človeka, ki bi v eni minuti v eni žlici vode vtopil tudi
II.	Bistriške Slovence. Ali ni to značilno in žalostno. II. Bistriška gospoda pita z medom ljudi, ki nas, njih rojake, pobijajo s kolmi zato, ker smo rojeni Slovenci in to še slučajno v II. Bistrici. Poglejmo n. pr. lov na otoku Cresu, katerega imajo Italijani v zakupu in se razteza po celem otoku, kjer stanujejo izključivo sami Hrvati. Pa mi naj eden pove ime enega Hrvata, kateremu bi oni dovolili loviti. Naj gre od gospodov lovcev iz II. Bistrice eden tja in naj prosi za lov, pa bo vesel, če bo odnesel zdrave pete poleg tega, da mu bodo zmetali vse »ščave* na glavo, A v II. Bistrici se ta ista gospoda šopiri, in kriči posebno ;ob nedeljah po cesti, kakor bi se nahajala v sredini razvpite in za Slovane skrajno nevarne Reke, in se smeje neumni obzirnosti in dobroti ščavov in neumnih Cragnolinov. Ni pa to seveda nič čudnega, če se vzame v ozir fakt, da najhujši italijanski šovinist dr/ Constantini razpolaga z dovoljenjem II. Bistričanov z lovom v našem lepem kraju; a še manj čudno bi bilo, če bi si mi morali misliti, da naši rojaki v II. Bistrici gostijo z vsemi dobrotami ljudi, ki nas v Reki bijejo in uničujejo. V Istri se hvala zavednosti tamkajšnih Hrvatov in Slovencev tej sodrgi tako korenito klin z klinom izbija, da se sploh ne upajo tja in so se raje obrnili na bližnjo Ilirsko Bistrico, kjer so jih z odprtimi rokami sprejeli. Ne mislim, da naj se gosta iz mesta spodi, če pride tja in se pristojno ponaša. Nasprotno, naj se mu postreže z vso našo gostoljubnostjo, ali delati jim kakšne koncesije, ali pa še celo dopustiti, da žalijo naš slovenski značaj, o tem pa ne sme biti niti govora.
T ripolitanija.
Tripolitanija se imenuje dosedanji turški vilajet, med Egiptom in Tunisom in seza s svojimi oazami- daleč v puščavo Saharo. Pod Tripolitanijo razumemo na zapadu Tripolis, na vzhodu Cirenajiko, na jugu Fezzan. Dežela je ravna, proti jugu pa se znatno vzdiguje in tvori pogorje, odkoder teče mnogo perijodičnih potokov in rek, ki za časa deževja narastejo in namakajo ravnino; zemlja ima značaj stepe.
Tripolitanija je približno dvakrat tako velika kakor Avstrija. V starem veku, ko so tam gospodovali Kartaža-ni in pozneje Rimljani in v srednjem, veku, kd so vladali Arabci,* je Tripo-litanija cvetela* bila je gosto obljudena, imela je dobra pristanišča, odkoder so hodile karavane do sredine
MAII LISTEK.
i	  x	*
Jaures o portugalskih razmerah.
Francoski socialistični poslanec Jean Jaures (izg. Žan Žores) piše v »Humanitč":
Treba je biti le dva ali tri dni na Portugalskem, da se človek prepriča, kako zelo vara reakcijonarno in laži-liberalno časopisje vseh dežela javno mnenje. Venomer pripoveduje, da narašča na Portugalskem in da vlada tam permanentna anarhija. Republikanski režim da je oslabljen in diskreditiran, da ga bo monarhija ob svojem povratku zopet prekucnila in da se monarhisti v resnici pripravljajo, da pridejo zopet na krmilo. Vse to je neresnično. Dežela je mirna in delavna ter dobro uspeva. Bogate, plodovite portugalske poljane, na katerih se spaja radodarnost zemlje z umnim človeškim delom, nudijo sliko živahnega delovanja.
V	sami Lizboni se komaj opaža v gospodarskem življenju, da so se z zlatom obloženi parasiti starega režima izselili. Prebivalstvo ve prav dobro, da je njihova vročeljubij ena dežela polna velikih prirodnih bogastev. Oni vedo, da se ob pametni, pravični in varčni vladi lahko izogne neprilikam, ki jih je bila pustila za seboj monarhija, in so hvaležni ljudem, katerim se po revoluciji poverili
Afrike, promet in trgovina sta bila zelo živahna. Razvaline, ki jih srečujemo povsod, nam dokazujejo, da je tu bilo nekdaj bujno življenje in da je kultura bila na visoki stopnji. Toda
1.	1551. je padla Tripolitanija v roke Turkom in od tistih dob stalno propada, tako da je danes v tej deželi ki je bila včasih gosto naseljena, samo nekaj nad en milijon prebivalcev. In čeprav je Tripolitanija tako blizu Italije, in je njen položaj ob Sredozemskem morju nad vse ugoden, vendar je malo znana in trgovina slabo razvita. Lahko se trdi, da je tripolitansko obrežje najmanj obiskovano izmed vseh dežel ob sredozemskem morju. Te zapuščenosti pa je kriva turška u-prava in skrajni mohamedanski fanatizem prebivalstva, Jedro tega prebivalstva tvorijo Berberi, ki so nekak prehod k afriškim zamorcem. Z mohamedansko vero so sprejeli tudi arabski jezik. Med njimi žive pa tudi v velikem številu Židje, ki so pa večinoma revni, izmed Evropejcev je največ Mal-tezov. Grkov in Italijanov. Tripolitanija je danes zavetišče najbolj fanatičnih mohamedanskih sekt. Glavni vir dohodkov prebivalstva je pridelovanje pšenice, ječmena in dateljnov v dolinah in vazah, posebno v veliki oazi Fezzan. Ob morju se bavi prebivalstvo z ribarstvom in izdelovanjem sira.
Glavni vir tripolitanskega blagostanja pa je karavanska trgovina z bogatimi deželami v notranjosti Afrike: z Vadajem, Darforjem in dr. V najnovejši dobi, odkar so Francozi uredili svoje kolonije v Afriki, ki sezajo od atlanskih obal pa do mej Egipta, je karavanska trgovina v Tripolitaniji zelo trpela, ker sev produkti notranje A-frike iz krajev Čadskega jezera izvažajo na zapad na oceanske obale. Tudi ni več tistih dragocenih produktov kakor so bili v prejšnjih časih. Nojevo perje zdaj dobivajo na ta način, da te ptice gojijo, kar se dela v angleški južni Afriki, v Sudanu pa je dandanes noj že skoro čisto iztrebljen. Ista usoda pa čaka prav kmalu tudi afriškega slona in dragoceno slonovo kost.
Po svoji ugodni pomorski legi in srečni razdelitvi v oaz, od katerih se lahko pride k Čadskemu jezeru, je Tripolis zelo ugoden, da postane izhodišče bodoče transafriške železnice, ki bi vezala Sredozemsko morje z ozemljem Čadskega jezera in z državo Kongo.
Želja Italije, da dobi Tripolis, je tako stara kakor ideja zjedinjene Italije. Mazzini je že pred 73 leti nagla-šal potrebo, da se osvoji Tripolis kot glavno nalogo zjedinjene Italije. Za Italijo je Tripolitanija velikega pomena in važnosti, zato je razumljivo veliko navdušenje za okupacijo v Italiji in energična akcija italijanske vlade.
DNEVNE VESTI,
Volilni shod narodno napredne stranke se je vršil v soboto zvečer v »Mestnem domu". Udeležba je bila zelo pičla. Shod je otvoril g. dr. Ivan Tavčar in je podal besedo g. Adolfu Ribnikarju, kot kandidatu narodno-na-predne stranke za prihodnjo nado-ipestno deželnozborsko volitev v Ljubljani. Govornik najprej kritizira napredku, šolstvu in kulturi sovražno delovanje slovenskih klerikalcev in nato razvije svoj program, ki ga misli zasledovati v deželnem zboru, če bo izvoljen. Vpošteval bo prav posebno, da je zastopnik, Ljubljane. —-'Slednjič je izpregovoril Še g. dr. Ivan Tavčar poudarjajoč, da je kandidatura g. Adolfa
vlado, za trud, ki so ga imeli za notranjo reformo in organizacijo.
Republikanska čutila so skozinskoz ohranila živahnost prvih dni, je utrdila in razvijala dalje. Dne 14. julija je vladalo v Lizboni čudovito navdušenje. Množice so se valile pred francosko poslaništvo in so slavile obenem portugalsko in francosko vlado.
Ko je začela vlada mobilizirati rezerve, da bi pokazale monarhističnim zarotnikom, ki §o se zbirali na španski meji, svojo moč in obrambno sposobnost, so se rezervisti navdušeno odzvali pozivu in mislim, da bi vsak, tudi najmanjši napad protirevolucije naletel na silovit odpor nacionalnih sil.
Zagotavlja se, da so emigranti, kakor naši 1.1792., polni iluzij. Kupujejo si za denar puške In smodnik. Pred kratkim so jim zaplenili transport orožja. Zarotniki nameravajo baje udariti semkaj čez mejo iz španske pokrajine Galicije in potegniti za seboj več vasi na severu, kjer je verski fanatizem večji, kakor po ostalem Portugalskem. Potem hočejo počasi pridobivati revoluciji širnejša tla, zasesti Oporto in ga proglasiti za glavno mesto portugalske monarhije. Boj med Oporto in Lizbono bi potem odločil usodo dežele.
Ali to so prazne sanje. Če bi bil upor mogoč, bi se bil dogodil tisti dan, ko je bila proglašena ločitev cerkve od države, kar je politični moči od cerkve zadalo najtežji udarec. Vse je ostalo takrat mirno, kajti portugalsko
Ribnikarja izraz harmonije med t. zv. „mladini“ in »starini" v narodno-na-predni stranki in je dal kandidaturo na glasovanje. Sprejeta je bila soglasno, nakar je g. dr. Tavčar zaključil shod.
Goriška »Soča" se je zopet enkrat pošteno razkoračila. Nikakor ji ni prav, da smo ponatisnili njen članek »Dr. Rybar in narodno-napredna stranka na Goriškem". Iz tega članka je namreč razvidno, da gospodje okoli »Soče" niso samostojni in da sploh ne vedo, kako stališče naj zavzamejo napram politiki dr. Rybara in dr. Gregorina. Ko sta dr. Rybar in dr. Gregorin vstopila v Šušteršičev klub, je »Soča" spočetka očitno pokazala svojo nejevoljo nad njiju korakom. Toda kmalu je prišel migljaj od zgoraj. „Soča„ se je nenadoma izpreobrnila. Zagovarjala je koiak dr. Rybara in dr. Gregorina in ju posebno branila pred »Jutrom". Toda omenjena poslanca sta kljub kričanju »Edinosti" in »Soče" vendar izstopila iz Sušteršičevega kluba. To je namreč velevala ljudska volja, čeprav sta »Edinost" in »Soča" umetnim potom ustvarjala drugačno jasno mnenje. Pa pustimo to pri miru. Nas je zanimal predvsem zadnji članek »Soče*: Dr. Rybar in narodno-napredna stranka na Goriškem. Tu bere namreč ista »Soča", ki je pred kratkim na vse mogoče načine branila in zagovarjala dr. Rybafevo politiko, dr. Rybaru poštene levite. Zatrjuje tudi, naj v Trstu ne tlačijo dr. Gregorina v svojo malho, ker je dr. Gregorin državni poslanec goriških naprednjakov. Če sedaj »Soči" ni prav, da smo jo malo spomnili nazaj na pisavo zadnjih mesecev, nas to prav nič ne briga. Mi smo hoteli samo konstatirati, kako nedosledni so gospodje okoli »Soče". Kar se pa tiče trditve »Soče", da je hujskanje našega lista proti dr. Gregorinu le škodilo napredni stvari, o tem se ne bomo s »Sočo" pričkali. Za nami je stala vsa napredna javnost, četudi gotovim gospodom to ni bilo prav. To je najboljše spričevalo za nas.
Nogometna tekma v Trstu. Pri
včerajšnji nogometni tekmi med ljub-bljanskim »Hermesom" in »Blacksta-rom" v Trstu so zmagali Slovenci z 2:1. Navdušenje med Slovenci je bilo zelo veliko. Igra je bila jako interesantna. Obe moštvi sta bili izvrstno izvežbani.
Avijatlčni teden na Dunaju. Včeraj je bil zadnji dan avijatičnega tedna na Dunaju. Avijatik Bier je dosegel s svojim zrakoplovom višino 2300 m in je ostal v zraku štiri ure in pet minut.
Kuharska in gospodinjska šola. Upravni odbor društva »Mladike" je v svoji zadnji seji med drugim sklenil, da društvo otvori dne 1. novembra t. 1. od c. kr. vlade že dovoljeno kuharsko in gospodinjsko šolo. Na ustna in pismena vprašanja daje v zadevi sprejema in pogojev pojasnila uprav-ništvo internata v Šubičevi ulici št. 9.
V novem internatu se nudi bivšim gojenkam raznih šol tudi prilika, da se teoretsko in praktično izpopolne v posameznih predmetih, kjer jim po njih nadziranji še nedostaje potrebne zmožnosti.
Iz pisarne slovenskega deželnega gledališča. Ker se je gospa Otšhalova prehladila, je pela sinoči namesto , nje zopet gospa markiza de Strozzi, ki gostuje jutri, v torek zadnjič, v ulogi Gilde. Jutri je torej opera »Rlgoletto* (za nepar-abonente), ki je že trikrat napolnila gledališče. —
V četrtek se uprizori prvič opereta
ljudstvo ni klerikalno in temni fanatizem mu je tuj. Veseli ga življenje v smejoči se in prijazni naravi njegove dežele, katero veselje mu je predolgo časa kalila nespametna in neprijazna vlada. Kmetje so veseli dneva in junaški spomini na pomorske doživljaje preteklih časov ohranujejo portugalskemu ljudstvu plemenito zaupanje v človeškega duha in plemenski ponos, ki je spojen z ljubeznivo prijaznostjo. Ne verjamem, da bi mogli duhovniki in redovniki kaj doseči; klerikalizem ni pognal tako čvrstih korenin.
Vsi Portugalci, ki sem jih izpraševal o monarhističnih grožnjah, so o njih z zaničevanjem govorili. Ali govorili so o njih tudi z jezo. To jih ne
Elaši, ampak jih razburja. Draži jih, er so prisiljeni paziti na sumljive sestanke, na skrivne pošiljatve orožja in ker morajo biti takorekoč v ved-nem vojnem stanju. To jim povzroča mnogo stroškov, ki so še tembolj neprijetni, ker jim je monarhija zapustila proračun, ki je najžalostnejši v celi Evropi.
Predvsem jim je pa težko uzdati svoje ogorčenje, ako pomislimo na to, da jih hoče nesposobna in zapravljiva dinastija, katero sta strla splošno sovraštvo in splošno zaničevanje, ovirati, da zopet povzdignejo deželo, katero je tako nesramo izkoriščala.
Oni vedo dobro, da bo treba dolgotrajnega napornega dela, preden se zopet popravijo napake preteklega časa, urede uprava in finance in razvijejo pomožne sile v deželi; zato so
»Sramežljiva Suzana". (Predstava se vrši izven abonenta; za lože par.)-
V	nedeljo popoldne burka z godbo in petjem „Taltsman“. Opozarjamo občinstvo na to burko, ki je prvič jako ugajala in se je od več strani izrekla želja, naj se ponovi. Burka je primerna tudi za mladino vseh starosti. — Dramsko osobje pripravlja Rudolfa Straussa izvrstno komedijo »Skledoliz-niki", satiro na politične in mozalične razmere v republiki Luzitaniji. — Prva klasična drama bo Grillparzerjeva »Sappho". — Operno osobje pripravlja Smetanovo opero »Prodana nevesta". — Ravnateljstvo odklanja vsakršno odgovornost za časopisne kritike predstav »Ljudskega odra", ker ni s temi kritikami v prav nikakršni zvezi ali dotiki. Zato pa zavrača tudi vsako ost »Slovenčevih" replik kot docela zgrešeno zadiranje. To velja enkrat za vselej!
Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu avgustu 1911. je 301 strank vložilo 144.743 K 05 vin., 253 strank dvignilo 73.065 K 04 vin., 6 strankam se je izplačalo posojil 15.100 K. stanje hranilnih vlog brez kapitalizovanih vložnih obresti 5,041.755 K 33 vin., stanje hipotečnih posojil 3,207.155 K
14	vin., stanje občinskih posojil 480.186 K 84 vin., denarni promet 495 236 K 20 vin.
Za »Sokolski dom" na Vrhniki nabralo se je po nabiralnikih v sledečih gostilnah: pri »Jurci" K 12, pri »Kočevarju" K 720, pri »Korenčanu" K 8, pri »Ign. Oblaku" K 15’—, pri »Mantovi" K 16.60. Dalje je daroval v isti namen neimenovani tarokist K
2.	Vsem darovalcem najiskreneja zahvala. Na zdar!
Ljubljanski Zvon. (Oktobrova številka) A. Debeljak: Spev zemlje ob suši. — R. Murnik: Hči grofa Blagaja.
—	Fr. Albrecht: Najino slovo. — Dr. J. Lokar : Naš narodni boj v nemškem slovstvu. — Josip Hrastar: Iz življenja Tomaža Križaja. — Davorin Majcen: Donesek k življenju Janeza Trdine. — Marica: Z naših poljan. — Književna poročila. — Slovstveni zapiski.
Volilo Iz Amerike. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela 10 K, katere jej je volil g. Fr. Trkaj, ki je umrl dne 11. aprila t. 1. v Sheboyganu Wis., Amerika. Časten mu spomin!
Popravljamo. Za mesec avgust izkazali 3 K 70 vin. pridelek nabiralnika v gostilni pri Jurju na Poljanski cesti 11. Zapisali smo takrat 6 K premalo, tako, da se glasi pravilno: 9 K 70 vin.
Vydrova kava, mešana s Kolinsko kavino primesjo, nadomešča drago naravno kavo in je posebno tečna hrana za otroke. Stalni prispevki od Kolinske kavine primesi in prostovoljni darovi Vydrovi v korist družbi sv. Cirila in Metoda priporočajo to oboje slovansko podjetje tudi s stališča slovenske narodne obrambe in prosvete. Vydrova tovarna je poslala družbi sv. Cirila in Metoda zopet 100 K, za kar jej izrekamo prav lepo zahvalo.
Burlan. So v človeškem življenju dogodki, ki jih ne pozabiš, in prav tako so umetniški užitki, ki se ti zapišejo v dušo za večno. Tak užitek je bil zame nastop Karla Buriana v češki operi »Psoglavci", v kateri je pel Kozino, kmeta junaka-mučenika. Sedela sva v parterju Narodnega di-vadla — jaz in Verovšek ter strmela. Tako peti in tako igrati še nisva videla in slišala opernega pevca. Srce mi je trepetalo, vsak živec mi je vibriral in solze, solze so mi tekle po
silno ogorčeni, da jim hočejo tisti, ki so narodu toliko hudega storili, ugrabiti še duševno svobodo, kakor strupene muhe, ki brenčijo okoli sadu.
Emigranti, ki se igrajo s protirevolucijo, igrajo potemtakem zločinsko in nevarno igro. Svojo igro bodo žalostno izgubili, ali mogli bi ugrabiti portugalski republiki tisti lepi in da-lekosežni mir, ki je zdaj tamkaj zavladal. Še več kot to; kakor je zbudilo zbiranje portugalskih zarotnikov na španskih tleh nezaupanje celega portugalskega naroda napram španski monarhiji, tako bi utegnila zavzeti kriza dimenzije, kakor jih napram portugalski republiki le preneprijazna in nezaupna Evropa niti ne sluti.
Dijaški almanah za leto 1911-1912 je izšel. Izdala ga je spet ekse-kutiva narodno - radikalnega dijaštva, uredil pa ga je I. H. Z. Obsega pa
v primeri s prejšnjimi letniki več informativne in praktične vsebine pa samo en članek. Koledarju, ki obsega mesto nepotrebnih svetnikov spominske dneve, ki so pa vnovič revidirani in izpopolnjeni, slede razne tabele, statistike, podatki itd. (poštne pristojbine, kolkove pristojbine, primera različnih mer in utežov, različne hitrosti, prim; tabela denarjev, razmerje ver na zemlji in v Evropi, razmerje narodov v Avstro-Ogrski, vojaške sile v raznih državah, statistika šolstva in pouka itd,) Dalje slede razne matematične formule, ki bodo posebno posebno
licu, kakor otroku. Ženirale so me te solze: preveč sem že imel opraviti z gledališkimi efekti in preveč sem že slišal na solze delujočih oper. In vendar! Ko se ozrem, vidim, da je tudi Verovšek ves solzen. In po gledališču je plakalo vse. Krasno izšolani, a že po naravi biserni glas tega tenorista je fenomenalen pojav, ki ima med pevci le prav malo enakih. Caruso, Slez&k in Burian so triperesna tenorska deteljica v Evropi brez tekmecev. Nikdar ne pozabim izrednega užitka v Pragi, ko sem poslušal Buriana Kozino. A zdaj prihaja ta veliki umetnik v Ljubljano. Slovenci naj tega užitka — dasi v »Unionu" — nikar ne zamude! Burian je le eden, in v Ljubljano Bu-riani ne hodijo I V reklamskih noticah se ni omenjalo, da je Burian Čeh, doma iz Roudnic pri Melniku. Absol-viral je gimnazijo in bil na praški univerzi jurist, zaradi svojega izredno krasnega glasu pa se je posvetil pevski umetnosti. Pel je v Rigi, v Lip-skem, v Pragi, v Pešti, Vratislavi in Draždanih. Postal je kralj, komorni tenor, kar je najvišja odlika za pevca, Opetovano je pel v Metropolitanskem gledališču v New Yorku z velikanskim uspehom. Zdaj je zopet angažiran v New Ycrk, kjer pojo le največji umetniki sveta. Naj tudi Ljubljana pokaže, da ljubi umetnosti 1. K.
Junijska revolucija v Srbiji 1.1903.
(Spomini aktivnega udeleženca.)
Ker se je vse tako končalo, kakor je bilo zamišljeno, sem bil popolnoma pomirjen in niti na misel mi ni prišlo, da še ni bila odstranjena nevarnost, da bi ne prišlo do velikega prelivanja krvi. O vsem tem sem izvedel šele kasneje.
Takratni divizijonar Dimitrij Nikolič je slišal streljanje in hrup. Videč, da mu je hiša obkoljena, je skrivaj preskočil vrtno ograjo ter pohitel na Banjico, da privede tamkaj taborečo vojsko v Belgrad v obrambo kralja Aleksandra.
In ako -bi se ne bil slučajno srečal z dvema oficirjema zarotnikoma, kdo ve, kaj bi se bilo še tistega dne ugodilo.
Ta dva sta sicer preprečila Nikoličev načrt, toda oba sta to plačala s svojim življenjem, zakaj Dimitrij Nikolič je streljal na njima in oba smrtno zadel.
Ko sem prišel domov, sem tamkaj že našel svojo rodbino, ki se je med tem v veliki razburjenosti že vrnila iz vinograda. Moji ljudje so mi očitali brezbrižnost, ker jim nisem ničesar sporočil. Zavrnil sem jih, da sem imel nujnejše posle, ter odšel zopet z doma.
Napotil sem se v hotel »Pariz" ter ukazal, naj se nastavi sod piva v pogoščenje vojske. To se je zgodilo, toda kmalu se je izkazalo, da nimajo v hotelu dovolj pijače za toliko množico. Za to sem angaževal še vse sosedne gostilne in kavarne, da so pogostile vojake s pijačo in jedjo.
Tako je bila pogoščena vsa vojska, ki je stala na ulici, in vsakdo, ki se je hotel poslužiti jedi in pijače.
Razume se samoobsebi, da sem odredil, da se pogoste tudi v trdnjavi, na Banjici in v taborišču na Topči- 1 derskem Brdu.
Priznati pa moram, da nisem trošil svojega denarja. Denar za pogostitev mi je dal na razpolago Haazi Toma.
srednješolcem dobro došle in pa eno letnim prostovoljcem neobhodno potrebne informacije o vojaški dolžnosti. Oddelek »Visoke šole" seznanja z uredbami na univerzi, tehniki, živino-zdravniški visoki šoli, eksportni akademiji itd. V rubniki »Srednje in strokovne šole“ najdemo podatke o gimnaziji, realki, učiteljišču, trgovski akademiji, ženskem srednjem šolstvu in gospodarskem šolstvu na Slovenskem. Prav koristen je tu pregled za izbero stanu po dovršeni ljudski, meščanski ali srednji šoli. Za tem so priobčeni podatki o narodno-radikal-nih, liberalnih in klerikalnih akade-mičnih društvih, o slovenski dijaški žurnalistiki ter statistika slov. srednješolskega dijaštva leta 1910/11. In slednjič so kratki podatki o slovenskih dijaških podpornih društvih. — Cia* nek je — kakor že rečeno — saifl° eden, in sicer: VI. Levstka: »Leposlovje in samonaobrazba", ki ne bo koristen samo srednje- ali visokošol-cu, ampak ne bo škodil niti kakemu inteligentu, ki je že zapustil srednješolske klopi in visokošolske sobane, če ga prebere. — Kratkomalo: noben slovenski naprednjak bi ne smel biti brez tega edinega naprednega slovenskega »Dijaškega almanaha". Oprema je prav lična, da, elegantna, praznega papirja za notice mnogo, cena pa nizka — samo 1 K 20 vin. Samo pe vrčkov piva manj, pa je v žepu lahKo knjižica trajne vrednosti!
In tako je potekel ta dan povsem mirno.
Toda proti večeru je Genčič izvedel, da gotovi krogi ne verujejo, da bi bila armada proglasila za kralja kneza Petra Karagjorgjeviča in da se z gotove strani deluje ne to, da bi se proglasila republika. Za to se je baje najbolj trudil Voja Veljkovič.
Takoj sem odhitel v vojašnico ter o tem obvestil Petra Mišiča v svrho, da se častniki dogovore in sporazumejo tudi za to eventualnost.
Kaj so nato oni storili v tem oziru m kako so se dogovorili glede te eventualnosti, mi ni zuano, ker nisem imel takrat časa, da bi se o tem informiral.
Okrog 10. ure ponoči je došel k nam v hišo Stojan Ribarac z Vojom Veljkovičem.
Ker se Genčič še ni vrnil iz vojašnice in ker sem jaz imel opraviti j* z raznimi posli, sta gospoda čakala na nas ter se razgovarjala z mojo hčerko o dnevnih dogodkih.
Slovenske deželno gledališče.
IPrnK 8‘ ^rama v treh dejanjih. Češko spisal nilbert. Prvič na slovenskem odru v soboto 6. t. m.
1 1c^r‘vc*a se je igrala prvič v Pragi *• 1896. Dosegla je velik uspeh in se Je večkrat ponavljala. Preložena je bila mdi na druge jezike. Isti uspeh, kakor Qrugod, je dosegla .Krivda" tudi pri nas, v čemer so seveda pripomogle nase izborne dramatične sile. .Krivda" je salonska drama, v treh dejanjih. Ne potrebuje več kot pet oseb in le eno scenerijo. Problem, ki ga obdeluje, je deloma socijalen, deloma psihologičen, po končni razrešitvi pa prehaja že v psihopatologijo. Kaj je Krivda? Gospodična Mina se uda kot 16 letna deklica u lahkomiselnosti študentu, ki jo ljubi. Študent, sin opernega pevca, ki je bil znanec Minine matere, potem odide v svet. V Mino se zaljubi literat in se imata prav rada V kratkem se imata poročiti. Toda tu se vrne oni prvi (sedaj je tovarnar) in hoče Mine zase. Ker Mina neče postati njegova žena ~~ poročil bi jo namreč iz dolgega casa, ker ni srečal druge boljše — pove vse njenemu ženinu — ta pa v prvem trenutku ne more premagati svojih čustev — ne odpusti Mini nje krivde in odide. Mini se zdi, da je literat ni ljubil in se oklene svojega prvega ljubčka. ^Toda literat se vrne
—	m Mina stoji v težkem duševnem boju. Telesno spada enemu — zato hoče biti njegova žena — duševno pa je last drugega — zato ga hoče ljubiti. Toda težko je tako življenje v obupu, ker se ne more odločiti skoči Mina z okna.
V tem se drama konča, žrtev krivde je padla. .Krivda ima krasne, tuintam pretresljive trenutke in je dovolj efektna. Toda življenje ima v sebi mnogo takih krivd in ni vselej enakih žrtev — zato se človeku zdi pri vsem mnogo narejenega, ako bi pisatelj ne podal krivdi okolnosti, ki privedejo tak konec. Zato je mogla igra imeti uspeh.
Vloge so bile srečno razdeljene. Gdčna. Wintrova je izborno podala mlado žensko drešo* ki se bori z ljudmi in razmerami;, da bi rešila, kar je ostalo — in poravnala krivdo 7“ žiyljenje pa zahteva žrtev. Enako je bila na mestu gospa Bukšekova, kakor vselej. Naša drama ima v nji zelo porabno silo.
V moških ulogah sta se odlikovala g. Nučič in g. Skrbinšek, vsak po svoji posebni interpretaciji podanih tipov. G. Simaček je igral literata nekoliko trdo, kar se morebiti v tej ulogi ni tako pokazalo, kakor ob kaki drugi priliki, kjer bo treba nekoliko več prožnosti.
Gledališče je bilo na polovico polno, kakor navadno pri drami. V prevodu se nam je zdelo, da je neki »docela" preveden z .do vrha", namesto celo. Veseliti nas mora vsekako, da smo dobili tudi krivdo na slovenski oder.
Včerej zvečer se je igral Rigo-jetto. Peia je zopet ga. Strozzijeva. Pelo se je izborno, kakor preje dvakrat. Gledališče je bilo razprodano.
Razne vesti.
*	Nove avstrijske bojne ladje.
Avstrijska vojna mornarica zahteva poleg dreadnoughtov tudi še tri križarke, ki jih zgradijo v najkrajšem času. Pravijo, da edina brzovozna križarka .Admiral Spaun* ne zadostuje.
V	prihodnjem zasedanju delegacij bo torej vojna mornarica zahtevala novih •d0 milijonov za zgradbo omenjenih weh križark. Eno zgradijo v tržaški ladjedelnici, dve v ladjedelnici „Da-nubius* na Reki. Z graditvijo začnejo *e preje, predno bo dovoljen denar. Nove križarke bodo dolge 125 metrov, široke 12*8 metrov in od vodne črte dalje globoke 4’6 metrov. Imele bodo troje za 20.000 konjskih sil in bodo
vozile s hitrostjo 26 milj na uro. Na ladjah bo po 7 brzostrelnih topov z 10 cm kalibra in po dve 37 mm mitraljezi. Moštva bo štela vsaka ladja po 350 mož. Torej zopet 30 milijonov novih stroškov za vojaštvo! Kaj še ni dosti, da breme neprestanega oboroževanja že tako pritiska na davkoplačevalce, da že skoraj dihati ne morejo več, in potem pa še vedno: daj in dajl In če več ne moreš, te rubimo! Najlepše na vsej stvari je pa to, da že kar začno graditi, ne da bi imeli denar. Je pač res potrpežljivost davkoplačevalcev velika, toda kaj bo, če jim enkrat vendar-le poide?!
* Osveta stare device. V Eastonu v Zjedinjenih državah se bo zagovarjala te dni stara devica Harriet Dewitt, ki je obtožena, da je po pošti pošiljala cele kupe lažnjivih in zlobnih pisem, samo da bi povzročila zakonske razprtije in družinske prepire; to je delala ker ji je bilo to v zadoščenje in užitek. Zakaj bi drugi bili srečni in zadovoljni, ko je pa ona izgrešila cilj življenja in ostala neomožena ? Državna oblast ima v rokah nad 300 pisem, ki so vsa pisana z isto roko. Končno je sum padel na bogato staro devico Dewitt. Ta slučaj je psiholo-gično zelo zanimiv, ker kaže, kako sreča in zadovoljnost zakonskih izziva v bitju, ki ni ljubljeno, zavist in sovraštvo. — Celih devet let so iskali najboljši policijski agenti, da bi našli, kdo je pisal vsa zlobna pisma. Zdaj šele po devetih letih so odkrili to nesrečno staro devico. Poklicanih je za začetek petnajst znanih oseb za priče, da se izjavijo o onih pismih, ki so jih prejeli. Med temi osebami so duhovniki, odvetniki, zdravniki, bankirji, trgovci in žene iz najboljših rodbin. V mnogih slučajih so pisma stare device dosegla svoj cilj, veliko zakonov se je ločilo vsled teh pisem, v mnogih družinah je nastal razpor in nezaupljivost. Mnoge zaroke so se razdrle, mnoga ljubezen je ugasnila — vse vsled teh klevetniških pisem.
* Kolera v Evropi. Niti sto let ni odkar je kolera znana tudi v Evropi. Od nekdaj je doma v Indiji; širiti se in romati po svetu je začela šele leta 1847. Kitajska, Perzija, azijska Rusija so trpele 20 let na tej epidemiji. Leta 1829-30 je stopila kolera prvikrat na evropsko ozemlje, na Ru-sko-Poljskem, leta 1831. v Nemčiji. Ruska vlada je bila leta 1829. razpisala nagrado 75.000 frankov za najboljše zdravilo proti koleri. Leta 1832. je divjala kolera po Francoskem in Angleškem^ od tam je bila prenešena v Ameriko. Zdravili so ljudi takrat proti koleri tako, da so jim puščali kri ter jim kuhali čaj; dajali so jim tudi opium.
* Nemški Ust v Bosni. V Sarajevu se je osnoval konsorcij trgovcev in obrtnikov, ki začne meseca decembra izdajati nov nemški list .Deutsche Wacht fttr Bosnien."
* Pomorska bitka pri Buda-peštl. Iz Budimpešte poročajo sledeči zanimivi dogodek: Na parniku »Geza" je vprizoril pijani kurjač Jurij Guz-svoy take škandale, da ga je moral kapitan postaviti pod kap. Kurjač je sklenil se maščevati in je naslednjega dne ponoči z nekim malim čolničkom napadel ladijo. Kurjač je imel s seboj samokres, močen nož in s smodnikom nabasan možnar. Toda policija je .pomorskemu* junaku kmalu ohladila kri in ga vtaknila v luknjo.
* Hofrlchterjeva soproga je vložila tožbo za ločitev zakona proti svojemu možu, bivšemu poročniku Adolfu Hofrichterju, ki je bil zaradi znane afere s strupenimi pilulami obsojen na 20 let ječe. Hofrichterju so namero njegove soproge naznanili, ali on v ločitev neče privoliti, kar pa nikakor ne more zadržati procesa. Hofrichterju se je te dni posrečilo iz ječe poslati pismo neki bivši učiteljici njegove soproge. V pismu prosi učiteljico, naj vpliva na njegovo ženo, da bi se ne dala ločiti od njega, češ da je popolnoma nedolžen.
* Čebele v vojaški službi. Arne-nkanski generalni štab dela zdaj obsežne poizkuse, kako bi se dale rabiti čebele v vojaški službi za dostavi janje vesti. Vzlic temu namreč, da so uvedli brzojav brez žice, treba namreč računati z raznimi težavami in nevarnostmi, zato so prišli na misel, kako bi uporabili ono lastnost čebele, da ona tudi iz velikih daljav najde spet svoj čebelnjak. — Nastalo pa je vprašanje, v kakčni obliki da bi mogle majhne živalice kakor so čebele prenašati vojaške vesti. Pa tudi to vprašanje so rešili. Šifrirana vest se fotografira kolikor mogoče zmanjšana na krila čebele. Oni, ki sprejme čebelo, lahko potem ono vest prečita z zelo močnim povečevalnim steklom. Kakšne zaveznike bo neki še našel človek, da mu pomagajo uničevati bližnje?
* Žrtev kozakova. Nekega hrabrega ruskega kozaka je dohitel na potu strahovit vihar. V sili je' kozak klical boga na pomoč in molil: .Sv. Nikolaj, veliki sv. Nikolaj, moj sladki patron, ako me rešiš iz nevarnosti, prodam konja in kupim za ta denar sveče za tvoj altar. Sv. Nikolaj se je kozaka usmilil. Prihodnji dan je vzel
kozak iz kurnika petelina, iz hleva konja in odšel tako na trg. Za petelina je zahteval 200 rubljev, za konja pa 40 vinarjev. Res se je našel trgovec, ki je kupil oboje skupaj. Ves vesel odide kozak domov in kupi sv. Nikolaju na čast, kot izkupiček za konja za 40 vinarjev sveč in jih položi na njegov altar.
* O smrti In umiranju. Povodom vseučiliške slavnosti v Berolinu je predaval profesor Fridrik Kraus o smrti in umiranju. Njegov govor je bil globoko zamišljen in pretresujoč. Profesor Kraus se je postavil na stran onih, ki vidijo v smrti in umiranju notranje or-ganične procese in pravijo, da je vse življenje neprestano umiranje in neprestano nastajanje. Tvarina iz katere se zgradi organizem, se neprestano tvori in razkraja. K sklepu svojega govora je omenil: Prijazna je smrt le, ko je pobesila bakljo, prej nima nič estetičnega. Tudi kjer je smrt tolažnica, naleti izpočetka na gluha ušesa, ali pa jo pozdravijo s trepetom. Marsikoga sem že pripeljal pred temna vrata, močne in slabe, videl sem, kako so se izgubljale njih vprašujoče oči v zijočem brezdnu in navadno mi je lažje pri srcu, ko sem videl, kako so se pogrezali v megli, ki je legla na bolečine in jim zakrivala vse, tudi takozvani drugi svet.
* Čudeži mraza. Profesor Raoul Pichet, eden prvih raziskovalcev mraza, je v Londonu predaval o tej znanstveni panogi. Posebno zanimivo je, kako deluje mraz na telo in na način življenja. Žive ribe n. pr. se morejo samo do
15	stopinj pod ničlo shladiti. V takem stanju so podobne storžu, ki se da na drobne koščke lomiti. Ako se jih zopet malo ogreje, tedaj prične veselo plavanje po vodi. Žabe vzdrže 28 stopinj mraza, nekatere kače 25, stonoge do 20, infuzorije do 60, a polži celo do 120 stopinj, ne da bi kak mraz škodoval njihovemu življenju. Seveda ne smejo biti predolgo izpostavljeni mrazu v mnogih slučajih ne čez eno uro. Jako občutljiva za mraz so jajca vseh ptic, temperatura nižja od ene stopinje uniči jih vse brez izjeme. Najhujši sovražniki človeštva pa, kakor mikrobe, bakterije, bacili itd., so za mraz nedovzetni.
* Kuharski izpit neveste. Iz Kri-stjanije poročajo: Norveški parlament, ki slovi zaradi svoje naprednosti v ženskih vprašanjih, se je večkrat pečal s tem, da bi bilo sklenjenje zakona odvisno od mnogih predpogojev. Sedaj se pečajo norveški poslanci z načrtom, uvesti posebne izpite, ki jih morajo položiti neveste, predno se po-roče. Vsaka nevesta, ki hoče stopiti pred altar, mora dokazati državi, da zna šivati, prati in kuhati. Tozadevno preizkušnjo mora napraviti nevesta pred posebnim državnim uradom ne glede na starost in stan. Predvsem polagajo norveški državni poslanci važnost na kuhinlo, kajti brez dobre hrane je težko mogoča zakonska harmonija.
* V levovi kletki. V francosko mesto Beaucair je prišel zverinjak, katerega največja atrakcija je bil vendar lev Cezar in njegov krotilec. Krotilec je med predstavo proglasil, da takoj izplača stotisoč frankov tistemu, ki gre namesto njega v levovo kletko. Najprej se ni nihče oglasil, toda stotisoč frankov je lep denar. Naenkrat vstane v zadnjih vrstah neki mož in pravi, da bi si rad prislužil to lepo svoto. Krotitelj se je pa precej prestrašil tega neljubega konkurenta. Mislil je, da ima pred seboj tovariša, ki se je nalaš preoblekel v kmetsko obleko in ki mu hoče delati umazano konkurenco. Mrzel pot je stopil krotitelj u na čelo. — V resnici hočete v kletko? — ga je vprašal in glas se mu je tresel.
* Danes meni, jutri tebi. Znani londonski gledališki ravnatelj George Edwards, ki je vodja gledališča Gayety, je nekoč rekel pri skušnji lepi, a nekoliko nerodni igralki: ,Vi plešete kot slon, pojdite raje domov". O tej malo uljudni kritiki je čul tudi milijonar Frank Gould. Posledica vsega je bila, da je muhasti milijonar lepo igralko poročil. Kot poročno darilo pa je pripravil svoji nevesti lepo presenečenje. Na tihem je namreč pokupil vse akcije gledališča Gayety, ter jih podaril mladi ženi, ki lahko sedaj strogemu ravna telju diktira svoje želje. George Ed wards je moral pač svojo odpoved vzeti nazaj, in vbodoče bo nastopila v gledališču mlada umetnica, čeprav pleše po mnenju ravnatelja, »kot slon*.
* Mesto žensk. Nedaleč od Pariza je malo provincijalno gnezdo, v katerem ima ženski spol med prebivalstvom toliko pretežno večino, da moški skoro v poštev ne prioejo. To je namreč mestece Froissy v depart-mentu Oise, v katerem skoro vse uradniške posle od magistratnega tajnika do pismonoše upravljajo ženske. Poštarica v Froissyju je bila tudi ena pri predlanskem štrajku poštnih in telefonskih uradnikov, ki je kljub vsem dogodkom vztrajala v službi. Brzojavno službo upravljajo v tem kraju tri dekleta. Na kolodvoru upravlja neka ženska slažbo postajenačelnika ter posluje tudi kot železničarska blagajni-
čarka in čuvajka. Tudi mesto občinskega sluge je zasedeno od ženske. Nadalje upravlja posle javnega klicarja ki med ropotanjem bobna naznanjuje na uličnih vogalih imena novoporo-čenih parov, tudi ženska Da vodijo razne obrti v mestu ženske, večinoma vdove, je popolnoma naravno. V tem mestu so volili tudi žensko občinsko upravo, a je prefekt volitve na podlagi obstoječih zakonov proglasil za neveljavne. Proti ženski vladeželjnosti se pojavlja med moško manjšino huda reakcija, ki se je pred kratkim pokazala celo v bojkotu brivnice z ženskim osobjem. Ko pa je umna lastnica brivnice naročila iz Pariza brivskega umetnika, v čegar rokah je britev postala krvavi operacijski inštrument, so se ubogi moški udali in sedaj jih zopet brijejo nežne ženske roke.
* Avstrijska ekspedicija v Saharo. Dunajski preiskovalec Afrike Oton Cezar Arthauer se je v šestič napotil, da odkrije še nepreiskane kraje srednje Afrike znanosti. Ves učenjaški svet obrača pozorno oči v tega moža, kajti odločil se je za delo, pred katerim je že marsikomu upadel pogum, odločil se je, da pojde v saharske planjave, kamor še ni stopola noga nobenega Evropejca. Računajoč na njegovo znanje, neustrašenost in na prirojeno mu zaupnost do ljudi, pričakujejo mnogo od njega. Vse doosedanje ekspedicije je podvzemal tiho in na svoje stroške po jasno začrtanem programu. Za zadnjo ekspedicijo pa so se zavzeli tudi širši učenjaški in trgovski krogi, ki so oskr-beni njegovo ekspedicijo z vsemi potrebnimi predmeti, zlasti pa z živežem in zamenjalno robo s tamošnjimi domačini. Spremlja ga učenjak Reiter. Vkrcal se je dne 14. julija na parnik
Andrassy", in je odpotoval čez Malto v Tripolis.
* Prebivalci brlogov v Beludži-stanu. Po vseh krajih sveta so bili časi, ko so ljudje rabili naravne brloge ali pa umetne zemeljske in skalnate votline za svoja bivališča. V Evropi se je ta navada opustila najbrž kmalu po veliki ledeni dobi ali pa vsaj pred začetkom takozvane zgodovinske dobe.
V	izjemnih slučajih so se dobila stanovanja pač tudi še veliko pozneje, tako n. pr. še pred dvajsetimi leti v severnem predgorji Harca na Nemškem. Predzgodovinski človek je rabil
votline, ker se je v njih najbolj za' varoval pred divjimi zverinami in pred sovražniki in pa ker se še ni bil naučil graditi umetna bivališča. Ali tudi pozneje, ko je prišel že na visoko kulturno stopnjo, so posamezniki iz posebnih razlogov iskali taka stanovanja, zlasti ker so smatrali puščav-ništvo za pogoj posebno svetega življenja. Glasovih so brlogi budhističnih menihov in puščavnikov v Tibetu. Zdaj pa je dr. Erih Zugmayer našel take votline v Beludžistanu, v mali kneževini Las Bela. Po nekaterih stenah so cele vrste in takorekoč cela nadstropja takih izdolbin, ki so že davno zapuščene od ljudi. Najbrže so tudi po njih prebivali budhistični menihi, ki pa so se morali že pred 1200 leti umakniti izlamu.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Pint.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani
MaD oglasi
Beseda 5 vin. Najmanjši znesek 50 vin. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji lnscrenti v znamkah.
Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Š vlije vajenke se takoj sprejme. — Kje, pove Prva anončna pisarna.	590	7—5
Učenke za žensko krojaštvo sprejme Ana Drofenik na Rimski cesti 33.	601/3—3
Lovci pozor! 10 tednov stare fermače, prava nemška pasma, ceno proda po dogovoru Nato Klinar, p. uradnik v Ribnici. 439/3—3
M. RAVTAR
delikatesna trgovina in vinarna
Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo veliko zalogo raznih
jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca.
Eksport kranjskih klobas.
Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo.
Številka telefona 293.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka IWIKO
H. StJTTNEB, Ljubljana
Mestni trg. — FIL1ALKA: Sv. Petra cesta. — Telefon št. 273.
Brzojavni naslov: BAJEC, Ljubljana.
ANT. BAJEC
IIIIMMMM
MIMMMOa
cvetlični salon
Ljubljana, Pod Trančo št 2.
TeUka zaloga sutuhrencev
Izdelovanje šopkov in veftcev, trakov z napisi itd. Znnanja naročila izvršuje točno.
Vrtnarija je na Tržaški cesti.
JUTR0“ se prodaja v Ljubljani
po O vinarjev
'v 3D_sisl©<injila. t©ToeJsex:ra.ei±l:
Wlsiak, Gosposka ulica.
Kuštrin, Breg.
Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pichler, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzllkar, Sodna ulica Šu£ic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišleijeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg Sušnik, Rimska cesta. Ušenlčnik, židovska ulica. Peinstein, Jurčičev trg. Križa), Sp. Šiška.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica Blaznik, Stari trg. Nagodč Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra^cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Bernžgar, Zelena jama Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Jezeršek, Zaloška cesta. Likar, Glinoe.
Strkovič, Dunajska cesta. Klančnik, Tržaška cesta.
'limiti
nnmn
Največje podjetje konfekcijske stroke je ogromna trgovina
0. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg 5
katera ima, ž;e začetkom s©z3je
nad 30.000 komadov svežega blaga po najnižjih cenah ==
in to
nad 5000	kom.	najfinejših oblek za gospode	nad 2000	kom. posamez. hlač in telovnikov
, 2000	n	najfinejših površnikov, šport-	„ 3000	„	oblek za dečke in otroke
nih in zimskih sukenj	„ 15000	,	najmodernejše konfekcije
„ 3000	„	pelerin	za dame in deklice.
Solidna postrežba.	Priznano	nizke	cene.
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v,Jutru4
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 13, (v hiši g. Moharja) nasproti cerkve,
•prejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd.
Uradne ure od 2.-5. popoldne.
slov. izumiteljev
Kezervni m In m ir	i	g	•	•	g	•	Stanje	hranilnih
nad pol miljma KlllCtskcl pOSOJlltllCS vlog dvajset
==	=|_ ljubljanske okolice =N^n0T kron
reglatroTana zadruga i neomejeno mt*m
t lastnem zadružnem domu y LJUBLJANI Dunajska cesta štev. IS I	obrestuje	hranilne	vloge	po	čistih	\	i
Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar.
(Repertoarna igra češkega »Nar. divadla" v Pragi.)
Pet moških, dve ženski vlogi.
Cena 60 vinarjev.
Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani.
F roda se iz proste roke v večjem trgu na Spodnjem Štajerskem, mx .	v kateri je že okoli
UlvA 30 let dobro idoča I liun gostilna, ter zraven
spadajoče gospodarsko poslopje, vrt, mesarija In tovarna za sodavico s koncesijo. — Gostilna je prva v istem kraju in bi bilo zelo pripravno za kakega mesarja, ker tam je dosedaj le ena mesarija. Plačilni pogoji zelo ugodni.
Natančnejša pojasnila daje iz prijaznosti
Eskomptuje
Eskomptu
trgovske menice.
trgovske menice,
Ustanovljena E5 leta 1882. =E
Denarni promet v leta 1910
k loojmjm-—
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,560.000*—
trgovsko zastopstvo, v Ljubljeni Stari trg štev. 32.
nasproti cerkve Sv. Florijana s šestimi stanovanji in koncesijo za vinotoč, se zaradi družinskih razmer proda. Poizve se ravnotam.
Temeljito poučevanje
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št 8«
-■ t; ir.s,it::-..::.,,ij regfotrovana zadruga Z omejenim jamstvom	r-v;-	.*'s
priporoča avejo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva ki druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v t* tkaako ta litografsko streho spadajoča dela ter pl izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov
Ijsustno srni cvftn TjStv o.	2>Tej3=Q.odLear2n©5še	čx2ce...
Metoda najboljša. Pri pridni vaji uspeh zagotovljen. Več na Cojzovi cesti št. 9 pritličje desno.
Patent HATSCH E3C
Najboljše pokrivanje streh
General, zastop: V. Janach & Co.,Trst.
GHavna zaloga:
T. Kora, Ljubljana.
Najprimernejša igra za manjše odre je enodejanka
K 8,000.000. ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica štev. 3, (lastna hiša) priporoča promese dunajskih, komunalnih srečk za žrebanje dne 2. novembra 11. Glavni dobitek £ 300.000'—. Gena K 18’
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarsjevu in Gorici.
Rez. fond nad K 800.000.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4VI