Titovo Velenje, .19. januarja 1984 HOTEL GOLDING RUBIN V ^LEC J i cena tO dinarjev F številka 2(706) ■ ■ ' ■ ' Izvršni svet Člani velenjskega amaterskega gledališča se bodo v soboto, 21. januarja ob 19 JO, v domu kulture v Titovem Velenju predstavili gledalcem s premiero Reneja Obaldia VETER V VEJAH SASAHRASA v režiji Erancija Končana. Gre za komedijo, parodijo na vesterne, ki l><> gotovo navdušila gledalce. e. ki so bili opravljeni kmalu po vojni. Za pohod v tem jubilejnem letu so se na občinski konferenci ZSMS odločili za nekatere spremembe. ki naj bi omogočile večjo udeležbo pohodnikov. 1'ako so pot. kije bite že prvi dan izredno naporna, nekoliko skrajšali, pripravili pa so tudi vrsto bolj zanimivih dejavnosti. ki bodo obogatili pa so tudi vrsto bolj zanimivih dejavnosti, ki bodo obogatile in popestrile to trodnevno druženje mladih na poti. po naši občini. Ohranimo naše okolje NA ZADNJI SEJI IZVRŠNEGA SVETA SO NAMENILI VELIKO POZORNOSTI OBRAVNAVI POROČILA O VARSTVU OKOLJA, KI GA JE PRIPRAVIL KOMITE ZA GOSPODARSTVO, PLANIRANJE IN VARSTVO OKOLJA. O TEM SMO ŽE PISALI V NAŠEM ČASU. Skrajni rok je, so menili člani izvršnega sveta, da v občini Velenje celovito spregovorimo o tem vprašanju, ki se ga sicer že ne kaj let zavedamo, vendar še ni bilo izdelanega celovitega programa, kako Ohraniti našše okolje kar najbolj neokrnjemo. Poročilo, ki ga je pripraviil komite za družbene dejavntosti, opozarja na vsa tista (dogajanja v občini, ki onesniažujejo naš prostor ter delmo nakazuje tudi rešitve. Seveeda pa je potrebno, da o prripravljenem gradivu razpravlj;a kar najširši krog občanov oziiroma delovnih organizacij, še posebej tistih, ki imajo na tem področju največ natlog. Tako so člani izvršnega ssveta predlagali, da bi orgamizirali razprave na to temo v vseh teh delovnih organizacijah (RLV, TEŠ. TU S, Viegrad, Di-nos ...) še predn© bodo o teh vprašanjih spregovorili tudi delegati velenjske občinske skupščine. Dosečii je potrebno namreč, da vpraišanja na to temo uskladimo in se jasno dogovorimo kattere naloge moramo v prihodinje opraviti. Jasno si moramo Nastaviti tudi roke, do kdaj moirajo biti posamezna vprašanj a razrešena. Seveda pa bo potrebno v prihodnje nameniti vso pozornost tudi temu, da se bodo vsi tisti, ki pose:gaio v naš prostor, okolje, resnično zavedali. da so ga dolžni tudi ustrezno obnovitii in urediti. Več pozornosti bo potrebno v občini nameniti tudi informiranju o teh vprašanjih, prav pa bi bilo, če bi več o varstvu okolja govorili tudi v osnovnih in srednjih šolah. Pri izvršnem svetu je potrebno ustanoviti komisijo za varstvo okolja, zaživeti pa mora tudi delo komisije pri skupščini občine Velenje, ki se naj nemudoma vključita v to razpravo. Še vedno preveč delavcev ozkega profila Tudi za naše učence se torej začenjajo te tako težko pričakovane zimske počitnice. Upajmo, da vreme ne bo ponagajalo in se bodo vsi naužili zimskih radosti, si odpočili utrujene glavice in še z večjim elanom stopili v drugo polletje šolskega leta. Do takrat pa torbe v kot in na bele poljane. Kljub številnim opozarjanjem zadnjih letih, da v občini Velenje zaposlovanje ni ustrezno, delovne organizacije so namreč pretežno zaposlovale nekvalificirano delovno silo, ki je v občini ni bilo dovolj in smo jo torej dobivali od drugod, smo potrebovali resnično zelo veliko časa, da se je stanje na tem področju začelo spreminjati Še vedno pa ne moramo biti povsem zadovoljni, so ugotavljali na zadnji seji izvršnega sveta, saj kljub temu, da opažamo kvalitetnejše načrtovanje zaposlovanja združeno delo občine Velenje letu 1984 še vedno potrebuje kar okoli 50 odstotkov načrtovanih zaposlitev delavcev ozkega profila Pri tem je seveda potrebno upoštevati še dejstvo, da v občini takšnih kadrov takorekoč ni, saj kar okoli 95 odstotkov osnovnošolcev nadaljuje izobraževanje. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, kako v občini zaposliti ,,naravni priliv", ki je že kar nerazumljivo visok. Ce še enkrat nanizamo podatek, da končuje v letošnjem Po poti XIV. divizije Letos 40-letnica legendarnega pohoda V noči med 5. in 6. januarjem 1944 leta je na svojo slavno pot krenilo več kot tisoč borcev XIV. divizije. V visokem snegu, ob nenehnem sovražnikovem zasledovanju in spopadih so se borci prebijali preko vzhodne Slovenije proti Graški gori, Mozirskim planinam in Pohorju. Utrujeni, lačni in pre-mraženi so borci kljub velikim izgubam iz neenakega boja s številčno močnejšim in bolje oboroženim sovražnikom izšli kot zmagovalci. Za njihovim pohodom pa se je spletla veličastna legenda, ki ni danes nič manj živa. kot je bila prva leta po vojnr. Ob štiridesetletnici tega_ legendarnega pohoda na Štajersko bomo v Sloveniji z raznimi prireditvami slovesno obeležili ta zgodovinski dogodek. Mladina iz vse Slovenije pa Občinska izobraževalna skupnost Velike težave s prostorom V občini Velenje v letošnjem letu deluje osem centralnih osnovnih šol z desetimi podružnica-rr: ter osnovna šola s prilagojenim progiamom. v šolskem letu 1983/84 obiskuje pouk skupno ■ 5325 učencev, ki so razporejeni v 205 oddelkih. Takšno stanje bo še 8_piesecev leta 1984;; z novim šolskim lelom pa se do l. sepieniuia 1984 po podatkih o vpisu pojavilo 359 novih učencev, kar predstavlja 13 novih oddelkov. Če do 1. septembra 1984 ne bo mogoče zagotoviti novih učilnic (predvidene so učilnice v novi Glasbeni šoli), bo osnovna šola Bratov Mravljakov začasno na vsej razredni stopnji iz COŠ prešla v dve izrraeni. Na vseh ostalih šolah bo ohranjena sedanja organiziranost. Celodnevno obliko) dela bodo izvajale šole Bibe Roetcka v Šoštanju s podružnicama v Belih vodah in Ravnah s skupno 19. oddelki, Vfahoviča z 22 oddelki ter a satov Mravljak ov z oddelki na predmetni stopnji — približno 14 odstotkov. Oddelkov podaljšanega bivanja bo 15,2 oddelka bosta organizirana za osnovnošolsko izobraževanje odraslih preko Delavske univerze; Glasbeno šolo bo obiskovalo do 500 otrok, v izobraževalne oblike Delavske univerze pa bo vključenih približno 4 tisoč občanov. Za uresniciiev programov bo v vzgojnoizobraževalnem ' zavodu skrbelo 505 delavcev, od tega 299 pedagoških delavcev. bo na sedaj že tradicionalni pohod po poti borcev krenila 6. februarja. Pohod je razdeljen na štiri etape. Nosilci posameznih etap so OK ZSMS laško. Celje. Velenje in Mozirje. Pot poteka od Sedlarjevega. preko Bohorja. Svetine. Stranic, Paškega Kozjaka. Gra.ške gore. Zavo-denj in Smrekovca do Ljub-nega ob Savinji. Pohod traja deset dni. V naši občini bodo mladi letos na pot slavne divizije krenili že šestnajstič. če seveda ne upoštevamo tiste prve po- Poleg mladih iz občine Velenje se bodo pohoda udeležili tudi mladi iz naših pobratenih občin ter iz Žalca, na Graški gori pa se bodo na že tradicionalnem mitingu zbrali mladi iz vse občine in prvič tudi izobčine Slovenj Gradec. Na naši etapi bodo sodelovali tudi nekateri pohodniki, ki bodo prehodli celotno pot od Sedlarjevega do Ljubnega. Predaja pohodnega prapora bo v Zavodnjah, od tu do Ljubnega pa ga bodo ponesli mladinci iz mozirske občine. Amatersko gledališče Velenje V soboto premiera šolskem letu osnovno šolo nekaj več kot 500 učencev,'v prvi razred pa jih je že sedaj vpisanih več kot 900. Po podatkih skupnosti za zaposlovanje bi morali v velenjski občini do leta 2000 zaposliti okoli 16 tisoč novih delavcev, v tem času pa se jih bo upokojilo 6000. Torej je potrebno že danes načrtovati ustrezna delovna mesta, ustrezno izobraževanje ter storiti vse, da nam dobri kadri ne bodo uhajali iz občine. V preteklih letih so delovne organizacije pri sestavi letnih planov zaposlovanja načrtovale pogosto večje zaposlitve kot je dovoljevala resolucija, pri sestavi letošnjega plana pa je mogoče videti, da se povsod dobro zavedajo omejenih možnosti zaposlovanja v tem letu. Glede na realne omejitve in načrte kadrov pa je pri zaposlovanju v letu 1984 nujno potrebno doseči vsaj 1 odstotno rast povprečne zaposlenosti glede na leto 1983, pospešiti odhode v pokoj (vsaj 1,5 odstotno rast), potrebno je zaposliti kadrovske štipendiste in po dva pripravnika za vsake tri nadomestne kadre od druge stopnje strokovne izobrazbe navzgor, izboljšati strukturo zaposlenih pri čemer naj bi bilo največ 35 odstotkov delavcev ozkega profila in 15 odstotkov delavcev VI. ali VII. stopnje strokovne izobrazbe. V negospodarstvu je potrebno doseči 95 odstotno udeležbo strokovnih kadrov, za vsa pogodbena dela v negospodarstvu, ki trajajo več kot 60 dni pa je treba objaviti razpise in zaposliti osebo, ki ima ustrezno izobrazbo. Seveda pa je potrebno uresničiti še vrsto drugih pomembnih nalog. 0KZKS Velenje 0 razmerah na Reku "m v Gorenju Konec meseca bo v Titovem Velenju 14. seja občinskega komiteja ZKS, ki seje bo predvidoma udeležil tudi predsednik slovenskih komunistov Andrej Marine. Osrednjo točko bodo namenili nalogam komunistov pri nadaljnjem uresničevanju nalog gospodarske stabilizacije. Pri tem bodo zlasti spregovorili o nalogah, ki čakajo komuniste v Gorenju in o razmerah pri nadaljnjem izvajanju sanacijskega programa. Rezultati, ki so jih v Gorenju že dosegli, so plod izrednih prizadevanj delavcev neposredni proizvodnji ter vodstva, pri tem pa niso v zadostni meri sodelovali tudi uiugi. nedvomno bo potrebno še boli učinkovito delo komunistov v osnovnih orpanizacijah, kajti sanacija Gorenja zanteva tudi višjo stopnjo Sodelovanja. Dotaknili se bodo tudi družbe-no-enonomskih odnosov v Reku in prizadevanj rudarjev in delavcev v termoelektrarnah, ki so pomagali razreševati težko energetsko stanje. Osnovni namen seje je vsekakor to. da bi postala vsebina programa ekonomske stabilizacije zavestno gibalo v slehernem okolju. Člani komiteja bodo na seji ocenili tudi izvedbo volilno-programskih konferenc v osnovnih organizacijah, predvsem z vidika v kolikšni meri so bili v posameznih okoljih sposobni, da se spopadejo s problemi in jih razrešijo. Zaposlovanje 2 stran ★ od četrtka do četrtka Titovo Velenje * 19- januarja 1984 Občinski odbor Rdečega križa Velenje Znova najuspešnejši na področju krvodajalstva Rezervne vojaške starešine Komisije dobro delajo Občinski odbor Rdečega križa Velenje že nekaj let sodi med tiste organizacije, ki vestno uresničujejo načrtovane naloge. Tudi v letu 1983 je bilo tako. Uspešni so bili tako na področju zdravstvene, socialne dejavnosti, pri delu z mladimi člani Rdečega križa, na področju krvodajalstva in splošnega ljudskega odpora. »Po svoji pridnosti še posebej izstopa komisija za krvodajalstvo pri občinskem odboru Rdečega križa, ki seje znova izkazala, saj je svoj načrt na tem področju celo presegla. Tako je velenjska občina po številu prostovoljnih darovalcev krvi uvrščena v sam vrh v republiki.« je pohvalila delo te komisije sekretarka občinskega odbora Rdečega križa Velenje Darinka Herman. Lani je odbor organiziral kar 29 krvodajalskih akcij in vse so bile dobro obiskane, na njih je darovalo najpomembnejšo življenjsko tekočino preko 4000 naših občanov. Akcij so se udeležili delavci, gospodinje, študentje, dijaki. kmetje. Kri pa so darovali za potrebe bolnišnice Slovenj Gradec, Celje, Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana. Komisija za zdravstveno dejavnost je prizadevno delala v mesecu boja proti alkoholizmu in narkomaniji, v tednu boja proti kajenju, pripravila je vrsto zdravstvenih predavanj. Ta so bila na osnovnih in srednjih šolah ter po krajevnih skupnostih. Med delovne obveznosti komisije za zdravstveno dejavnost sodi še organizacija raznih tečajev po krajevnih skupnostih velenjske občine in pri občinskem štabu civilne zaščite. Lani je članom občinskega odbora Rdečega križa uspelo rešiti veliko težavo. Skupaj z delovnimi prostori so v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja našli tudi skladišče za rabljena oblačila, obutev in posteljnino, ki so ga zbrali na akcijah. V letu 1983 so ga dobro napolnili. Vanj pa so skladiščili še kose pohištva. Kot je povedala sogovornica, potrebe po takem materialu v naši občini so. Kako uspešno pa so bile pri opravljanju svojih nalog v preteklem letu krajevne organizacije Rdečega križa? »V naši občini trenutno dela 17 krajevnih organizacij.. Delo teh je bilo nekje boljše, drugje spet manj uspešno, odvisno pač od sodelovanja z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in svetom krajevne skupnosti. Tam. kjer je bila krajevna organizacija Rdečega križa dobro povezana s krajevno konferenco SZDL in vodstvom krajevne skupnosti, je bilo tudi njeno delo dobro. Prav sedaj potekajo programsko volilne konference, na katerih člani te humanitarne organizacije ocenjujejo svoje delo«. Že nekaj let se člani občinskega odbora Rdečega križa Velenje trudijo, da bi ustanovili krajevne organizacije v samem centru mesta, vendar ta prizadevanja do sedaj še niso rodila željenih sadov. Kot kaže, jim bo to letos le uspelo. Delovni program za letos ni bistveno drugačen od lanskega. Znova so v njem zapisane razne zbiralne akcije, od papirja, rabljenih oblačil, obutve in posteljnine. razna zdravstvena predavanja. krvodajalske akcije, tečaji. Program bodo izvajali skozi celo leto. Tudi sodelovanje s splitsko humanitarno organizacijo bo še naprej tradicionalno, seveda, če bodo zbrali dovolj denarja za obisk velenjskih krvodajalcev v Splitu. Letošnje srečanje bo že sedmo po vrsti. Novost v delovnem programu občinskega odbora Rdečega križa je tekmovanje o izvajanju sosedske pomoči, ki ga pripravlja republiški odbor Rdečega križa. To bo prihodnji mesec, v njem pa bodo nastopile osnovne šole — mladi člani RK krajevne skupnosti. »Precej pozornosti smo ob koncu preteklega leta namenili tudi negi na domu. S patronažno službo zdravstvenega centra, domom za varstvo odraslih in Centrom za socialno delo. ki je nosilec te akcije. smo se dogovorili za izvajanje te pomoči preko doma za varstvo odraslih. Tu bo zaposlena za to dejavnost posebna delovna moč. Občinski odbori Rdečega križa pa pripravlja 18 urne tečaje nege na domu. na katerih se usposabljajo občani za nudenje te pomoči v izrednih razmerah,«jepovedalob koncu pogovora Darinka Herman. Ena od nalog komisije za zdravstveno dejavnost je tudi organizacija tečajev in tekmovanj ekip prve pomoči Pri občinski konferenci zveze rezervnih vojaških starešin občine Velenje delujejo številne komisije. Pridno uresničujejo svoje letne delovne načrte, se povezujejo in sodelujejo s sorodnimi dejavniki, o uspešnosti svojega dela pa poročajo predsedstvu in konferenci. Delo komisij je dokaj zahtevno in odgovorno, saj so njihove naloge široko zastavljene, pri njihovem uresničevanju pa običajno sodeluje več izvajalcev. Lani so. komisije uspešno delovale in tudi za letos so sprejele obširne delovne programe. Komisija za idejno-politično izobraževanje, strokovno-vojaško in samozaščitno usposabljanje namenja največ pozornosti usposabljanju rezervnih vojaških starešin za opravljanje nalog in dolžnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Poleg tega bodo letos preverili znanje in pripravili predavanja o aktualno-političnih razmerah, gospodarskem položaju pri nas in v svetu ter o varnosti. Komisija za splošni ljudski odpor, družbeno samozaščito ter ostale družbene aktivnosti razvija in spodbuja aktivnost članov ZRVS pri graditvi sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v družbeno-političnih, specializiranih in drugih organizacijah. Pripravili bodo tudi razne pohode, sodelovali na njih in pomagali pri izvedbi podobnih aktivnosti. Komisija za kadrovske in splošne zadeve spremlja, proučevanje in obravnava kadrovska KS Center - levi breg Za boljšo obveščenost krajanov Člani sveta krajevne skupnosti Center — levi breg so na zadnjem sestanku v preteklem letu med drugim obravnavali tudi nadvse spodbudno, zlasti pa koristno zamisel o organiziranju ,,okrogle mize" po soseskah. Omenjeno zamisel, bodo pričeli uresničevati letos. Na pogovor, na katerem bodo prisostvovali predstavniki krajevne skupnosti, če bo potrebno tudi nekateri strokovnjaki tega ali onega področja, bodo povabili prebivalce sosesk, ki bodo lahko povedali kaj jih teži, predlagali konkretne rešitve na nekatera odprta vprašanja, zastavljali vprašanja o tem in onem ter podobno. Na pogovor pa bodo povabili še novinarje. Člani sveta krajevne skupnosti so še menili, da je tak načim reševanja nekaterih odprtih vprašanj in konkretno sodelovanje krajanov pri tem najprimernejša oblika približati samoupravo krajanom. B. M. Pojasnilo v zvezi z bolnišnico Slovenj Gradec V vašem časopisu je bilo objavljeno dne 26. 12. 1983 poročilo Predsedstva skupščine Zveze združenj borcev NOV Velenje, v katerem je več netočnih trditev in se nanašajo na našo bolnišnico, pa vas prosimo, da objavite naslednje pojasnilo zaradi točnega informiranja vaših bralcev. Pri tem se sklicujemo na zakon o tisku in vas prosimo, da prispevek objavite v celoti. Omenjeno poročilo govori v enem delu o predlogu, da se ukine interni oddelek v Topolšici in zmanjša število psotelj na pljučnem oddelku. V poročilu je napisano, da je ideja o tem nastala v regijskih zdravstvenih in družbenopolitičnih strukturah ter v republiškem vrhu. Za to ukinitev, pravi poročilo, da se najbolj zavzemata bolnišnici v Celju in Slovenj Gradcu ..., »ki sta dejansko prekomerno razširili bolnišnične kapacitete in povzročili težko stanje«. Naprej poročilo navaja, kako sta ti dve bolnišnici dobili za svojo izgradnjo ogromne vsote denarja od združenega dela občine Titovo Velenje. Koliko in kaj je dobila bolnišnica v Celju, bodo povedali sami Celjani. Mi pa bi želeli pojasniti vašim bralcem, kako seje razvijala bolnišnica v Slovenj Gradcu in kakšno vlogo je pri tem imela občina Velenje. Bolnišnica v Slovenj Gradcu je razvijala štiri temeljne bolnišnične oddel- KAKO V PESJEM REŠITI ŠOLO? —Podružična osnovna šola v Pesjem je v tako slabem stanju, da je v njej ogrožen že normalni pouk. Kljub temu, da si krajani te krajevne skupnosti močno prizadevajo, da bi ta pereč problem čimpreje in zadovoljivo rešili, pa vse kaže, da ga še kaj kmalu ne bodo. Na pomoč bo morala priskočiti širša družbena skupnost, kajti vsako odlašanje rešitve je lahko tudi usodno. ke, in sicer kirurškega, internega, gi-nekološko-porodnega in otroškega za potrebe prebivalcev koroških občin in deloma za prebivalce občine Velenje, kakor je to povsem jasno dogovorjeno med bolnišnico v Celju in uporabniki, ki so vseskozi doslej imeli možnost koriščenja zdravstvenih storitev v teh zavodih. Posteljne zmogljivosti na teh oddelkih so nastale v skladu z vsemi obstoječimi zakonskimi in strokovnimi normativi ter s soglasjem koroških občin in občine Titovo Velenje. Ravno to zadnje bi nekateri redki v Velenju sedaj radi pozabili. Trditve o prekomernih kapacitetah se nanašajo verjetno predvsem na interni oddelek, zato bi o izgradnji oziroma obnovi internega oddelka in njegovih kapacitetah dali bolj podrobno pojasnilo. Investicijski program obnove internega oddelka je bi! sprejet 3. 9. 1969. Njegove posteljne zmogljivosti je določil tedanji Republiški zdravstveni center na 117 postelj z odločbo št. 022-2-69 z dne 10. 11. 1969 in to na podlagi gravitacijskega območja tega oddelka, v katerega sodi tudi večji del prebivalcev Velenja. O tem je obvestil Republiški zdravstveni center vse občinske skupščine ustanoviteljice bolnišnice v Slovenj Gradcu. Med njimi je tudi skupščina občine Velenje. Želimo predvsem poudariti, da vsa investicijska izgradnja obnove naše bolnišnice od samega začetka, ko so bili sprejeti inv. programi in tekom gradnje ni tekla zaprto, da bi o tako pomembnih vprašanjih razpravljal in odločal le ozek krog ljudi, da bi lahko prišlo do zgrešenih inv. odločitev in napak kot navaja članek, temveč obratno, o vseh naših investicijah je tekla široka vsesplošna družbena, predvsem pa strokovna preveritev ter ocenitev. O tem programu sta razpravljala tudi oba zbora skupščine občine Velenje na svoji seji dne 13.6.1972 in ga sprejela. Sprejela sta tudi finančno obveznost Velenja pri obnovi internega oddelka in sicer proporcionalno številu zdravljenih bolnikov iz Velenja, kar je zneslo 26,09 % vseh sredstev. Sklep o tem je podpisal tedanji predsednik skupščine Velenje tov. Ne-stl Žgank. Preden je občinska skupščina Velenje in tudi ostale koroške občine razpravljala o investicijskem programu obnove naše bolnišnice, je bilo sklicanih več medobčinskih posvetovanj predstavnikov občinskih skupščin in drugih družbenopolitičnih organizacij, ki gravitirajo na našo bolnišnico. Na teh sestankih so podrobno razpravljali o programu obnove bolnišnice in njeni finančni konstrukciji. Teh posvetovanj se je udeleževal najbolj pogosto sam predsednik tov. Nestl Žgank. Pred njim pa prejšnji predsednik ing. Peter Kra-pež (o tem obstaja ustrezna dokumentacija). Vsi omenjeni predstavniki, tudi udeleženci iz Velenja, so se zavzemali in vsestransko podpirali, da se bolnišnica posodobi in v obsegu zastavljenega in-vestijskega programa obnovi in modernizira. To je bilo tudi prav in v tem so jim sedanji uporabniki lahko samo hvaležni, saj je v interesu vseh, tudi velenjskih občanov, da so tudi bolnišnice, kjer se zdravi večina njihovih uporabnikov, sodobne, dobro urejene in na primernem strokovnem nivoju ne glede na to, kje so te zdravstvene institucije. Pri izgradnji otroškega oddelka je na enak način dogovorjena finančna obveza občine Velenje, v zdravstveni skupnosti. V fazi sprejemanja investicijskega programa novega otroškega oddolka smo prav tako široko seznanjali družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti in tudi združeno delo Velenja. Prej smo navedli, da je republiški zdravstveni center ocenil, da je potrebno število postelj na internem oddelku v Slovenj Gradcu 117 in da bi vsako bistveno zmanjšanje števila postelj lahko pomenilo za občane, ki gravitirajo k temu internemu oddelku obenem zmanjševanje zdravstvenega varstva prebivalstva. Od 117 postelj se je oddelek povečal na 123 postelj z dodatkom 6 postelj v koronarni enoti, ki smo jih takrat šteli kot funkcionalne postelje. Interni oddelek v Topolšici je nastal mnogo pozneje in z ustanovitvijo tega oddelka na 70 posteljah je na območju obeh medobčinskih zdravstvenih skupnostih Celje in Ravne na Koroškem dejansko prišlo do predimenzio- niranja posteljnih kapacitet na internem oddelku. Zato je po sporazumu o delitvi dela v SRS interni oddelek v Slovenj Gradcu moral zmanjšati število postelj za 20 m interni oddelek v Topolšici za 24. Po strokovnih ocenah je tudi sedanje število internističnih postelj še vedno preveliko. Menimo, da je iz vsega navedenega jasno razvidno, kako so nastale predimenzionirane posteljne kapacitete na področju Medobčinske zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem. Glede »ogromnih« sredstev, ki da so šla iz združenega dela Velenje za našo bolnišnico, je prav tako na voljo ustrezna dokumentacija, ki si jo lahko vsakdo ki želi, pogleda in ustvari svojo sodbo. Če se ozremo po statističnih podatkih desetletja nazaj, ugotovimo, da koristijo bolniki iz Velenja cca 28 % vseh naših posteljnih zmogljivosti, primerjano z bolniki v ravenski regiji, glede na bolnike, ki se zdravijo pri nas tudi iz drugih območij, pa je % cca 25-26. Ker je prispevek za investicije v vseh teh letih znašal iz Velenja za vse investicije le 14,77 % vseh naložb, za katere smo se dogovorili, tudi ta trditev o ogromnih vsotah, ki so šle k nam, ni točna. Velenjskim bralcem želimo sporočiti, da smo se tudi v soglasju z Velenjčani dogovorili o modernizaciji in posodobitvi naše bolnišnice, ki je prav tako Velenjska, saj četrtino njene zmogljivosti koristijo bolniki iz Velenja in da je denar, ki so ga prispevali, dobro naložen, predvsem tudi za njih in za njihovo zdravstveno oskrbo, če jo bodo potrebovali v bolnišnici in jo bodo želeli imeti pri nas. DEIAVSKI SVET SPLOŠNE BOLNIŠNICE SLOVENJ GRADEC Center srednjih šol TITOVO VELENJE neom. sol. odgovornost TOZD EKŠ VPISUJEMO V NADALJEVALNE TEČAJE ANGLEŠČINA II in NEMŠČINA II Pričetek, 15.2.1984 ob 17. uri v pritličju stavbe II. vprašanja v občinski konferenci ZRVS, pa tudi v krajevnih organizacijah. Spremlja aktivnost članov, jih predlaga za napredovanje, odlikovanja in priznanja za sodelovanje in uspešno delo. Sodeluje tudi pri usmerjanju mladih v vojaške šole in poklice. Osrednja naloga te komisije je nenehno povezovanje z mladimi v krajevnih skupnostih, šolah in organizacijah združenega dela. Informativno-propagandna komisija skrbi predvsem za kar najboljše obveščanje članstva in širše družbene skupnosti. Pripravlja poročila in analizira razne aktivnosti. Izdaja tudi bilten in sodeluje s sredstvi javnega obveščanja in tako seznanja javnost o nalogah in delovanju svoje organizacije. Nesporno je, da so dobro pripravljeni programi dela pogoj za uspešno uresničevanje nalog, od njih pa je odvisna tudi aktivnost krajevnih organizacij ZRVS. Seveda morajo tudi te organizacije pripravljati svoje delovne programe, podlaga zato pa so prav programi organov občinske konference. B. M. 0K ZSMS Mozirje Ocena delovanja Dasnes, v četrtek 19. januarja, se bodo v prostorih družbenopolitičnih organizacij na redni seji zbrali člani predsedstva občinske konference ZSMS Mozirje. Na skupni seji s kadrovsko komisjijo bodo temeljito ocenili delo nosilcev najodgovornejših nalog v organih občinske konference za preteklo dveletno obdobje. Ob ostalih rednih točkah dnevnega reda se bodo mladi seznanili tudi v vzroki za neuspela referenduma na katerih so se delavci nazarske lesne industrije odločali o organizacijskem prestrukturiranju svoje delovne organizacije, delavci Trgovske delovne organizacije Savinja in Gostin-sko-turističnega podjetja Turist pa o združitvi v enovito delovno organizacijo. OSZSSVelenje Priprave na volilno sejo Sindikatom v tem obdobju vsekakor ne manjka dela, kar seveda velja tudi za sindikalno organizacijo v občini Mozirje. Prejšnji teden so se na seji najprej zbrali člani kadrovske komisije pri občinskem svetu ZSS. Obravnavali so priprave na volilno in programsko sejo sveta, ki bo v marcu, obenem pa so razpravljali tudi o predlogih za novo vodstvo. V petek je svet za delitev dohodka in osebnih dohodkov razpravljal o stanju na področju nagrajevanja po delu in sprejel nove naloge. V tem obdobju čaka veliko dela zlasti člane sveta za družbenoekonomske odnose in razvoj samoupravljanja, ki bodo ocenjevali potek obravnavanja zaključnih računov. S svojimi nalogami se bosta med drugim soočili tudi komisiji za ohranjanje izročila delavskega gibanja ler za šport in rekreacijo. Konec meseca bo na vrsti najprej seja predsedstva občinskega sveta, ki jo bodo namenili oblikovanja in potrditvi letošnjega delovnega načrta. V sodelovanju z delavsko univerzo bodo ob koncu meseca pripravili še seminar za predsednike izvršnih odborov. Na njem bodo spregovorili o uresničevanju programa gospodarske stabilizacije in o aktualnih nalogah osnovnih organizacij sindikata. Seminar je seveda predvsem namenjen članom novih vodstev osnovnih organizacij. Pomembna naloga v tem mesecu so tudi volilne seje konferenc osnovnih organizacij sindikata v delovnih organizacijah. »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januaija 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorili urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-ninc (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave:. Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-317,850-316. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 10 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 432 din (mesečna je 36 din) za inozemstvo 900 dinaijev). Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike pa znaša 720 din in je plačljiva vnaprej. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture. tisk in odprema: CGP Večer, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« je po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne piačuje temelj-' ni davek od prometa proizvodov. 19. januarja 1984 * Titovo Velenje v središču pozornosti nas cas * stran 3 Občina Velenje Priprave na skupščinske volitve Leta 1982 smo imeli skupščinske volitve, na katerih smo izvolili delegate temeljnih okolij ter nosilce najodgovornejših dolžnosti v občini in republiki in federaciji. Mandat za delegate je štiri leta, za nosilce najodgovornejših funkcij pa dve leti. Tem torej poteče mandat v letošnjem letu in na volitve se v tem čisu tudi v občini Velenje že temeljito pripravljamo. Volitve bodo zajemale skupščinski sistem (občino in samoupravne interesne skupnosti. Letos pa bomo volili tudi nosilce najodgovornejših dolžnosti v republiki in federaciji. Občinska konferenca SZDL, ki je nosilec priprav na volitve, pri vseh aktivnostih upošteva republiški rokovnik Zaradi enotnega postopka. Na ravni republike bomo volili predsednika in podpredsednika skupščine SR Slovenije, predsednike in podpredsednike zborov, predsednika in člana predsedstva SR Slovenije, člana predsedstva SFRJ iz Slovenije ter predsednike in podpredsednike skupščin in zborov samoupravnih interesnih skupnositi na nivoju republike. V tem času bomo izvedli tudi nadomestne volitve v družbeno politični ;zbor SR Slovenije in v delegaciijo skupščine SR Slovenije za zbor republik in pokrajin zvezne skuipščine. V občini Velenje ssmo v pripra- vah na volitve upoštevali načelo, da naj bi večina nosilcev najodgovornejših dolžnosti še naprej opravljala te dolžnosti, razen v primerih, ko to iz različnih vzrokov ni mogoče. Tu je potrebno upoštevati tudi kontinuiteto dela. Doslej so družbeno politične organizacije na ravni občine že evidentirale nosilce najodgovornejših dolžnosti pri čemer načrtujejo spremembe v skupščini občine (izvolili bomo podpredsednika ter spremembe pri zborih.) pri sestavi izvršnega sveta ter v samoupravnih interesnih skupnostih. Vzporedno s pripravami na volitve izdelujejo tudi oceno o delegatskem delovanju, ki mora biti osnova tudi pri oblikovanju predlogov za nosilce najodgovornejših dolžnosti. Prihodnji leden bo skupna seja občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta. Na tej seji naj bi izdelali predlog možnih kandidatov, ki naj bi jih nato potrdili v vseh temeljnih okoljih. Do II. februaija naj bi bile končane temeljne kandidacijske konference, na podlagi teh pa bo 17. februaija občinska te meljna kandidacijska konferenca, na katerih bodo potrdili kandidate za nosilce najodgovornejših dolžnosti, in sicer na novo evidentiranih in tistih, ki naj bi bili ponovno izvoljeni. PospeSevanje proizvodnje hrane Z intervencijskimi ukrepi do večjie kmetijske proizvodnje Za uresničevanje malog, ki so jih Slovenija in občime prevzele z družbenim planom na področju proizvodnje hrane, zagotavljajo Slovenija in občine: sredstva za intervencije v kmetijjski proizvod iyi. Namen imtervencijskih ukrepov je spodbujanje proizvajalcev za večjo tržmo kmetijsko proizvodnjo. Sklad intervenira s premijami, nadomestili in regresa. Da bi dosegli s planom sprejete cilje tržne proizvodnje bomo v občini Velenje na področju pospeševanja proizvodnje hrane težili za povečanjem staleža krav, povečali bomo reprodukcijo tdet v pitanju in plemenski reji, utrdili prinape naročene proizvodnje za znanega kupca z urejenimi medsebojnimi odnosi v cdotni reproverigi za vse vrste mesa in mleka ter zagotovili pogoje za večje pridelovanje krme na travnikih in pašnikih. Iz osnovnega programa bo zagotovljeno premiranje pitanja govedi, proizvodnje mleka, staleža osnovne črede krav, reje klavnih prvesnic, pa urejanje skupnih pašnikov in sofinanciranje pospeševalne službe. Program za leto 1984 predvideva, da bomo doma pridelali 380 ton mesa mlade pitane govedi, 70 ton pa ga bomo odkupili v drugih občinah. Rejcem pripada premija 16,36 din za kg mesa iz občinskega sklada, iz' republiškega sklada in živinorejsko popeševailne službe pa 3,64 din za kg mesa v nižinskem območju in 14,55 din za kg mesa v višinskem območju. Premije pri proizvodnji mleka uveljavljajo upravičenci v celoti pri republiškem skladu. Po litru oddanega mleka prejime združeni kmet z nižinskega območja 0,60 din in z višinskega* olbmočja 2,00 din premije. . Premije bodo zag,oovljene za 50 živali, od tega 10 v nižinskem in 40 v višinskem območju. Rejec mora skleniti pogodbo o tržni proizvodnji mleka in mesa in zadržati povečano šitevilo živali najmanj pet let. Ddež premije iz občinskega sklada je 8000 din za žival, delež republiškega sklada in živinorejsko pospeševalne službe pa 7000 din za živail vzrejeno v nižinskem območju in 22000 dinarjev za višinsko obimočje. Z ždjo, da se spodbudi reja govejega mesa, posredno pa tudi poveča osnovna čreda govedi, je uvedeno premiranje vzaeje klavnih prvesnic (prvorodnic). Premije se oddajo rejcu ob odda ji v zakol in sicer iz občinskega sklada po 5000 din na žival in iz republiškega sklada ter živinorejsko pospeševalne službe 5000 din na glavo v nižinskem območju. V letošnjem letu bodo kmetovald v občini Velenje spitali 120 prvesnic za zakol. Spodbujanje proizvodnje v hribovitih območjih vključuje tudi urejanje pašnikov. V občini Velenje bo v letošnjem letu urejena pašna površina v Zavodniah. Namenjena bo za vzrejo plemenskih telic. Pašnik bo obsegal 7 ha. Ker ni izpolnjen eden od pogojev za pridobitev republiške premije (najmanj 10 ha površin) bo občinski sklad za ureditev tega pašnika prispeval 4000 din na hektar. Dodatne premije bodo rejci pre-jdi za večjo tržno proizvodnjo mesa in mleka ter za privez telet. Med drugimi pospeševalnimi akcijami naj omenimo regresiranje plemenskih telic in brejih telic za obnovo črede ter regresiranje plemenskih bikov, svinj in merjascev. Za plemenske teličke do 120 kg, znanega porekla, iz rej v kontroli A, ki so hčere krav z mlečnostjo v standardni laktaciji najmanj 4000 oziroma 3000 kilogramov mleka bo izplačan regres v višini 17 odstotkov od nabavne cene. Za teličke katerih matere so imele v standardni laktadji najmanj 3500 oziroma 2625 kg mleka pa bo izplačan regres v višini 15 odstotkov od nabavne cene. Iz osnovnega programa bo zagotovljeno premiranje pitanja govedi, proizvodnje mleka, staleža osnovne črede krav, reje klavnih prvesnic, pa urejanja skupnih pašnikov in sofinanciranje pospeševalne službe. Program za leto 1984 predvideva, da bomo So stvari, zaradi katerih včasih tudi ne spim«, pravi, »toda u> delo imam vseeno rada iti ne bi ga zamenjala za nobeno drugo«. Narava njenega dela zahteva. daje vedno pripravljena. če jo pokličejo. Tudi. ko je doma in na dopustu, kajti Marta Krepel tudi v mirnem času je civilna /aščila izredno pomembna, predvsem ob naravnih in d rimi h nesrečah. Prav zato mora vedno povedali kje je. I udi v soboto in nedeljo. Pa ne samo to. Tudi. ko se z. družino odpravlja na dopust. mora pustili naslov in nič ne sme biti presenečena, če jo pokličejo, da se mora vrniti. »Zgodi se«, pravi in lo ji je lako samoumevno kot vstali od malice zaradi tega. ker je zazvonil telefon. Vendar je tudi njen mož veliko odsoten, zato razume njeno delo. »Vedno se je potrebno učili. Veliko zvem tudi od mladih teritorialeev. Pri delu >.c pogosto srečujemo s spremembami, še posebno zato. ker pri civilni zaščiti še ni \se povsem dodelano. Vendar pa smo lahko ponovni. daje prav naša občina livta. kt jc pri tem že zelo daleč pred ostalimi.» pripoveduje Marta Krepel. Kot enega izmed vzrokov za to navaja tudi izredno visoko /avest občanov, predvsem tistih, ki z vso resnostjo delajo v krajevnih skupnostih. »Včasih smo našo usposobljenost in izurjenost preskušali v akcijah Nič nas ne sme presenetiti. Takšne akcije pa izredno veliko stanejo, zato se jih v zadnjih letih nismo lotili. Razen lani. ko smo pripravili manjšo akcijo v KS Ciaberke.« pripoveduje. Marta Krepel je letos za svoje delo prejela priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. Sorazmerno hitro, saj na tem področju dela šele dve leti in pol. mkp 4. stran ir iz občinfe mozirje Titovo Velenje * 19. januarja '■984 Krajevna skupnost Solčava Gradili bodo male elektrarne Energetska kriza nas je z vso ostrino opomnila na nepremišljene ukrepe v preteklosti in obenem spodbudila razmišljanja o iskanju dodatnih virov. Med nje vsekakor sodijo male elektrarne, ki jih v preteklosti ni manjkalo, pa smo jih zaletavo postavili ob sramotilne stebre in uničili. Časi se spreminjajo, na napakah se učimo in jih drago plačujemo, zato ni slučaj, da je povsod naraslo zanimanje za ponovne gradnje teh objektov. Med področji, kjer so male elektrarne pravzaprav nujnost in edina pot iz elektroenergetskih zagat, je vsekakor tudi Solčava s svojo okolico. Na Solčavskem se ne otepajo zgolj z redukcijami in podobnimi nevšečnostmi. Že vrsto let jih namreč pesti zlasti izredno nizka napetost v omrežju, saj ob večerih pogosto ne morejo gledati niti televizije. da o delovanju ostalih večjih porabnikov energije v gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih sploh ne govorimo. Elektrika je zlasti na višinskih in obmejnih kmetijah vsekakor nujnost in izklopi ter nizka napetost jim zato še kako grenita življenje. Že dalj časa si v krajevni skupnosti sicer prizadevajo, da bi izboljšali napetost v omrežju, vendar so obeti kaj slabi. Izgradnja malih elektrarn je zato še toliko bolj upravičena, saj jih graditelji ne bi uporabljali le zase. ampak bi znatne viške pridobljene energije posredovali v omrežje. Razumljivo torej je. da je družbeno upravičena samo takšna gradnja. Za izboljšanje napetosti bi seveda bili potrebni še dodatni ukrepi, možnosti zanje pa vsekakor so. Stanje je torej takšno, kakršno je, in zanimanju za izgradnjo malih elektrarn se ne kaže čuditi. Tudi zato ne. ker so na tem po- Franc Grobe!nik: »Male elektrarne so nujnost« dročju v bližnji preteklosti že delovale takšne elektrarne, ki so jih zgradili očetje današnjih gospodarjev. Beseda je dala besedo in tamkajšnji prebivalci so se lotili akcije.kakor sovedeliinznali.Na pomoč so poklicali zna"nega strokovnjaka iz Podjetja za avtomatizacijo prometa iz Ljubljane, ki ima veliko izkušenj na tem področju. Pri vseh zainteresiranih je opravil potrebne meritve in izračune. akcija pa vseeno ni bila usklajena in družbeno ovrednotena. Ker je za takšne gradnje pokazala veliko mero zanimanja tudi občinska skupnost, so pred nedavnim v Solčavi pripravili sestanek, ki gaje sklical komite za gospodarstvo in planiranje občinske skupščine, sodelovali pa so tudi predstavniki občinske skupščine, obrambnih dejavnikov. vodnega gospodarstva, zadruge. sosednjih krajevnih skupnosti. Ljubljanske banke, strokovnjaki in številni prebivalci, ki jih to področje še posebej zanima. Ob tem preseneča dejstvo, da se sestanka ni udeležil nihče iz Peter Hudina: »Brez pomoči bomo težko zmogli breme« elektrogospodarstva, ki bi prav lahko razrešil marsikatero nedorečenost. ki zaradi odsotnosti ni dobila pojasnila. S pomočjo strokovnjakov so se udeleženci seznanili z vsemi možnostmi izgradnje malih elek-irarn. z možnimi nakupi potrebne opreme, s pridobivanjem soglasij, možnim vključevanjem v omrežje. kreditnimi pogoji in vsem ostalim: Bodoči graditelji bodo vsekakor potrebovali precej sredstev, zato so se večinoma odločili, da bodo gradili postopno in kasneje elektrarne dograjevali in dopolnjevali s potrebno opremo Precej straha v kosti jim je pognalo tudi pridobivanje številnih potrebnih soglasij, dovoljenj in ostalih papitjev. To »zastrašujočo papirnato vojno« bodo skušali poenostaviti in uskladiti, zimski meseci pa so pravšnji čas zato. Zagnanosti in trdne odločenosti jim ne manjka in s pomočjo širše družbene skupnosti bo nekaj malih elektrarn zagotovo kmalu zgrajenih. Velike možnosti so zlasti tam. kjer so elektrarne ne- koč že delovale in ne bo Sreba graditi vsega znova. Resnih graditeljev, ki že imajo potrebne meritve in izračune, je v tem trenutku enajst, precej pa je še takšnih. ki so se priprav lotili zelo resno. Upajmo torej, da bo tudi elektrogospodarstvo zmoglo kanček zanimanja za te gradnje, saj brez tega akcija Zagotovo ne more uspeti. FRANC GROBELN1K se pri svojem delu na terenu pogosto srečuje s problemi, ki tarejo višinske kmetije in ostale porabnike električne energije na Solčavskem. Pogovori s tamkajšnjimi prebivalci so vse bolj krepili zanimanje za te elektrarne. Beseda je dala besedo in na pomoč so poklicali strokovnjaka s Podjetja za avtomatizacijo prometa. Plod tega zanimanja je bil tudi omenjeni sestanek, ki je razrešil pre-nekatero nejasnost. »Potrebe so velike, želje tudi. pa volje ljudem tudi ne manjka. Akcija je stekla, možnosti za gradnjo je dovolj in ob pomoči širše skupnosti, mislim na banko, gozdno gospodarstvo, seveda na elektrogospodarstvo irn druge dejavnike, lahko pričakujemo, da bodo prvi objekti kaj kmalu zgrajeni. To bi bila velita spodbuda ostalim, ki se nameravajo lotiti gradnje, pa tudi listini, ki še omahujejo.« PETER HUDINA iz Solčave se je med prv imi odločil za gradnjo. »Vzroki za takšno odločitev so na dlani in s sosedom sva se lotila dela. Kaže. da se bo pridružil Še tretji in breme se bo seveda razdelilo. Trenutno urejamo potrebne »papirje« in če bo vse po sreči, se bomo tudi gradnje lahko kmalu lotili. Brez pomoči seveda ne bo šlo. sicer pa bomo gradili postopno in bomo elektrarno kasneje dopolnjevali s sodobno opremo. Upam. da bomo s skupnimi močmi le uspeli.« NOVA POMEMBNA PRIDOBITEV — Prizadevni člani nazorskega gasilskega društva so pred koncem lanskega leta slavili novo in izredno pomembno delovno zmago. S svojim delom, iznajdljivostjo in pomočjo širše družbene skupnosti so pridobili sodobna vozilo iz TAM-ove tovarne, s svojimi lastnostmi za to področje še kako pomembno. To je že drugo vozilo te vrste v mozir-ki občini, nekaj pred nazarskimi gasilci so namreč enako vozilo pridobili tudi v Lučah ob Savinji. Pospešiti zajčerejo Na Zspenjesarinjski kmetijski entemgj v >laMrja se ob vseh težavaih «« nedorečenostih, ki pestila fcss«;lijstva, »se bolj trudijo, da bi z KfčrtKŠei delom okrepili razvoj d&potnifaih dejavnosti in oaS bi ta Kičia olajšali svoj položaj. Med ije sedi tudi zajčereja. ii nu ten področja doslej ni bila •mffjfsta v Drino proizvodnjo, čtpra* otecg ljubiteljske reje zajcev si jVJ.v mjhn. V sladu z razvojnimi stremljenji bodo m zadrugi še v tem mesecu pripravili strokovno predavanje, ki bo nedvomno zanimivo tako za ljubitelje te dejavnosti, kot za vse tiste rejce, ki se nameravajo i zajčerejo pospešeno ukvarjati. V sodelovanju s priznanim strokovnjakom bodo spregovorili o izbiri zajcev za tržno proizvodnjo, o njihovi prehrani, potrebni tehnološki opremi, reprodukciji, vzrejenih boleznih in zdravljenju. Predavanje bo 27. januaija ob 17. uri v zadružnih prostorih v Lju-biji. Anton Brinjovc Kmetu ni ničesar podarjenega Na Brezju v bližini Moziija leži sodobno urejena kmetija, na kateri gospodari Anton Brinjovc. Vsekakor sodi med najbolj marljive in najnaprednejše kmetovalce daleč naokrog. Njegova kmetija obsega 12 hektaijev obdelovalne zemlje, od česar je 3 hektarje njiv, ostalo pa so travniki in pašniki. V sodobnem hlevu je 28 glav živine. Štirinajst molznic je lani na-moizio 70.000 litrov mleka, največ med njimi »Meri«, ki je k skupni količini prispevala 8.100 litrov. Ob 14 molznicah je v hlevu prav toliko plemenskih telic in telet, gospodarju v ponos pa so tudi trije konji haflinške pasme. Kmetija je seveda usmerjena v tržno proizvodnjo mleka, ponaša se s sodobnim hlevom, pravkar gradijo tudi novo stanovanjsko hišo. o strojih in kmetijski mehanizaciji seveda ne kaže posebej razpravljati. Pred kratkim je gospiodar skrčil 5 hektaijev gozdov, ki jih bo za začetek namenil za pašo in košnjo, kasneje pa bodo uporabne tudi za njive. Seveda pa Anton Brinjovc in njegovi vsega tega niso dosegli preko noči. tudi podatjenega jim ni bilo ničesar. Za takšne uspehe je pač potrebno veliko veselja do dela na kmetiji, delo brez določenega delovnega časa. pa velikokrat tudi prava mera trme in potrpljenja. Dobrim kmetovalcem zadruga pomaga po svojih močeh, vse skupaj pa seveda tarejo številne težave, proti katerim so sami največkrat brez moči. »Predvsem moraš imeti veliko, veliko veselja do kmetije, kar ta omogoča, da vztrajaš na njej. Delo je težko, trdo od jutra do večera. Ne poznamo praznikov, niti letnega oddiha, počivati ne smemo, če želimo kaj pridelati. Najpomembnejše je vsekakor veselje do kmetije, dopolnjeno z vztrajnostjo, le tako lahko nekaj dosežež. sicer je vse zaman. V veliko pomoč nam je seveda tudi Zgornjesavinjska kmetijska zadruga pri novogradnjah. nakupih strojev in mehanizacije. Zdaj so časi slabši, kar seveda velja tudi za kreditne pogoje in visoke obrestne mere. Sicer pa smo se nekateri potrudili že prej in nam je sedaj vendarle nekoliko lažje. Strokovnjaki z zadruge nam pomagajo kolikor le morejo, mislim pa. da so preobremenjeni s »pisa- Kmetija Antona Brinjovca je sodobno urejena in opremljena njem«. Administrativno delo jim vzame preveč časa. da bi lahko bili več na terenu, nam svetovali in pomagali. Največji problem v kmetijstvu so zagotovo cene. Cena mleka je v primeijavi scenami krmil in gnojil vsekakor prenizka. Drvenje cen nafte je za nas ogromen problem, pa Se ne dobiš je ne. ko jo najbolj potrebuješ. Tudi njena kakovost je slabša, kot nekoč, saj smo pred leti z enako količino naredili veliko več. kot danes. Velike težave so tudi z rezervnimi deli za traktoije in ostalo kmetijsko mehanizacijo. Povsod slišiš samo devize, devize, in tudi če kaj lahko kupiš so cene naravnost obupne. Razumemo sicer, da stabilizacija terja veliko naporov. da se pojavljajo velike težave, vemo pa tudi. da k metje moramo vztrajati in po svojih močeh prispevat! k uresničevanju stabilizacijskih nalog, čim večji pridelek hrane pa je tudi sicer naša velika obveza.« Reja zajce« je lahko prijetno razvedrilo in donosna tržna proizvodnja hkrati ZAHVALA KRVODAJALCEM — Pred vstopom v novo leto so sanje delo v preteklem obdobju ocenili tudi člani krajevnih iw»anir«rij Rdečega križa v vseh krajih mozirske občine. Obenem sm sprejeli načrte za še uspešnejše bodoče delo, krvodajalcem pu podelili priznanja za njihovo humano poslanstvo. Posnetek t spodaj) je z Rečice ob Savinji, na njem pa so najpriza-tfevnejši člani krajevne organizacije Rdečega križa te krajevne skupatpsii. 19. januaija 1984 * Titovo Velenje kultura nas cas * stran 5 Kulturni center Ivan Napotnik Obisk v lanskem letu KNJIŽNICA V letu 1983 so v vseh javnih knjižnicah v občini (Titovo Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki) na novo vpisali 880 bralcev, kar je za 51 bralcev manj kot v letu 1982. Skupno je bilo v lanskem letu 51.M5 obiskovalcev in sicer na oddelkih za mladino 43.367 in na oddelkih za odrasle 8.268. Bralci so si izposodili skupaj 100.224 knjižnih enot, od tega 32.496 leposlovnih del, 14.403 poučnih in 53.325 mladinskih. Vseh izposojenih knjigje bilo v letu 1983 za 4.848 manj kot v letu 1982,koje bil obisk rekorden in je bilo izposojenih 105.072 knjižnih enot. Na novo so kupili ali pridobili 2.634 knjig, tako. da je skupno število knjig v občini Velenje koncem lanskega leta 54.751 knjig (v letu 1982 pa 51.530). V knjižnici Titovo Velenje so organizirali tudi 26 ur pravljic in 12 knjižnih razstav. Na oddelku za odrasle so najbolj iskane knjige za obvezno domačo branje srednješolcev ter knjige za študij (kemija, energetika, varstvo okoljja). Najbolj iskani domači avtorji so Zupan, Javoršek in Svetina, najbolj iskani tudi avtorji pa Simmel, Kirst, Konsalik, Sheldoni, Clavell. muzeji Velenjski grad jje v letu 1983 obiskalo 9653 obiskovalcev od tega 5403 otrok iin 397 tujcev. Obisk se je v prim erjavi z letom 1982 zmanjšal za 2.243 obiskovalcev, kar gre priipisati omejeni porabi bencina v laanskem letu. Muzej je pridotbil novo trafo postajo in nizkonaapetostno omrežje. Obnovili ;so obrambni vhodni stolp in odlkupili Kavčni-kovo domačijo v Ziavodnjah. Nadaljevali so z urejanjem zbirke cerkvene umetnostti v grajski kapeli. Napotnikova gallerija v Šoštanju je bila obogaltena z leseno plastiko in z 2 odllitkoma. Obis- kalo jo je okrog 1000 obiskovalcev. Muzej xiv. divizije na Graški gori je obiskalo okrog 2.000 obiskovalcev, kar je za okoli pol manj, kot v predpreteklem letu. Razlog je v tem, da domači obiskovalci muzej že dobro poznajo. Muzej »kapitulacije 1945« v Topolšici je obiskalo okrog 1.500 obiskovalcev, kar je približno enako kot v letu 1982. razstave V letu 1983je bilo organiziranih 10 rednih in 2 izredni razstavi. Na 4 razstavah so sodelovali domači umetniki (A. Zornik, ročna dela, Foto klub in udeleženci rudarske likovne kolonije). Najbolj je bila obiskana retrospektivna razstava Franceta Pavlovca (okoli 3.000 obiskovalcev). Na vseh razstavah pa je bilo skupno okoli 21.000 obiskovalcev. Ob otvoritvah razstav, ki se jih je udeležilo okrog 1.200 obiskovalcev, je bilo tudi 12 kulturnih programov. Največ obiskovalcev je bilo ob otvoritvi razstave Tomaža Perka (210) in Franceta Pavlovca (190). Za stalno galerijo na gradu sta bili odkupljeni 2 sliki, 2 pa sta bili podaijeni. kulturni večeri V letu 1983 je bilo 15 kulturnih večerov, prav tako kot v letu 1982. Sem niso štete otvoritve razstav. Na 6 kulturnih večerih so nastopili domači izvajalci. Najbolj obiskana kulturna večera sta bila »Prleški večer (220) in koncert »Šentanelskil. pavrov« (180). Med temi sta bila tudi 2 literarna večera in sicer: Predstavitev knjige »Verženci« in Srečanje z lite-rati: Pavlo Rovan, Nado Gabo-rovič in Danetom Debičem. Skupno je bilo na kulturnih večerih okoli 1.200 obiskovalcev, v letu 1982 pa 1.516. prireditve Organiziranih je bilo 20 kulturnih prireditev (v letu 1982 pa 21), in sicer: 6 koncertov, 8 gledaliških del, 1 opera, 1 folklora iz tujine, 4- krat je bil organiziran obisk v Cankaijevem domu v Ljubljani. V Šoštanju sta bili 2 prireditvi, v S.nartnem ob Paki pa 1. Za osnovnošolsko mladino sta bili 2 lutkovni predstavi japonskega lutkovnega gledališča, ter 2 predstavi pantomime za srednješolce. Najbolj obiskan koncert je bil koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije z Ireno Grafenauer in Mario Graff (460), najbolj obiskana gledališka predstava pa »Sluga dveh gospodov« v izvedbi Drame Ljubljana (435). Partljičevo delo »Moj ata, socialistični kulak« je bilo izvedeno 2 krat. Na vseh prireditvah je bilo okoli 8.800 obiskovalcev, kar je 3.772 obiskovalcev manj, kot v letu 1982, to pa iz razloga, ker je bilo v letu 1983 manj predstav za mladino, pa tudi gostovanj iz tujine. Skupno število vseh, ki so iskali kulturne usluge v okviru dejavnosti Kulturnega centra »Ivan Napotnik« Velenje ali so obiskali prireditve in ustanove, je bilo v letu 1983 okoli 97.798. Vet pozornosti povezovanju z drugimi 0ZD Člani velenjskega izvršnega sveta so na zadnji seji spregovorili o motnjah v poslovanju v delovni organizaciji HPH, obravnavali pa so tudi razvojni program te delovne organizacije. Delovna organizacija HPH se je v zadnjem letu srečevala s precejšnjimi motnjami v poslovanju, saj bo lansko poslovno leto zaključeno z izgubo. Ko so v delovni organizaciji ugotavljali vzroke izgube, so na prvem mestu izpostavljali pomanjkanje dela in sezonski značaj dela. Zaradi zmanjšanja investicij in velike konkurence na področju nizkih gradenj, v lanskem letu niso imeli dovolj dela še posebej v višku sezone in bi torej morali ustvariti največ dohodka. Sezonski značaj dela vpliva na nezadostno izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti. Drugi problem, ki ga v analizi vzrokov navajajo pa so problemi z oskrbo z repromaterialom, rezervnimi deli, avtogumami in gorivom. Kljub te- mu da navajajo, da so omenjene težave glavni vzroki izgub v ukrepih za odstranitev vzrokov ni zaslediti, kako se bodo lotili razreševanja teh težav. Prav zaradi tega so člani izvršnega sveta menili, da morajo v tej delovni organizacji ukrepe dopolniti ter tako zagotovili v letošnjem letu uspešen poslovni rezultat. Direktorja delovne organizacije in vodje strokovnih služb so zadolžili, da pripravijo predloge ukrepov do konca meseca, ko bodo ponovno spregovorili o njih tudi na izvršnem svetu. Sočasno bodo obdelali tudi letni plan te delovne organizacije, ki mora med drugim vsebovati vprašanja razvrstitve režijskih in proizvodnih delavcev, družbenega standarda ter delovanja samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Posebno pozornost pa morajo nameniti povezovanju v občini in izven nje, saj jim le to, so menili člani izvršnega sveta, v sedanjih pogojih gospodarjenja zagotavlja pridobivanje dohodka. Vekos-zimska služba Sneg jih ni presenetil Snega so se bržkone najbolj razveselili otroci in ga seveda kaj hitro izkoristili za sankanje in smučanje. Manj veseli so ga bili vsekakor vozniki, s precejšnjo prizadevnostjo zimske službe Vekosove delovne enote Vzdrževanje cest, pa tudi težave na cestah niso bile prevelike. Sami smo se lahko prepričali, da je bila večina cest. trgov in pločnikov dobro in pravočasno očiščenih. Ob dosedanjih poledicah in sneženju so preko 200 ur porabili za posipanje s kamioni in pri tem uporabili 120 kubičnih metrov peska in 170 ton soli. Pri obeh večjih sneženjih so ceste plužili 300 ur. Opravljanje zimske službe v mestu je nedvomno otežko-čeno. dodatne težave pa povzročajo nekateri vozniki, ker puščajo avtomobile na mestih. kjer je sicer nujno pluže- nje. Veliko je tudi zapuščenih ! vozil, za katera nihče ne skrbi 1 in pluženje na teh mestih seveda ni možno. Problemi so tudi drugačne narave. Velikokrat namreč ne vedo kam s snegom, ki ga odrivajo dokler se pač da. ko pa se ga nakopiči preveč, ne vedo kam naj ga odložijo. Zlasti pereč problem so nekateri ožji pločniki. Odvažajnje snega je zato nujno, vse skupaj pa seveda podraži čiščenje in zavlačuje nekatere akcije. O sodelovanju z inšpekcijskimi službami in o trenutni dejavnosti je vodja Vekosove zimske službe Jule Slemenšek povedal naslednje: »Sodelovanje s temi službami je še posebej letos zelo dobro, nenehno smo povezani in sproti odpravljamo vse pomanjkljivosti in tako preprečujemo njihovo kopičenje. O nekaterih pomanjkkivostih nas obveščajo tudi občani, zato smo prepričani, da so naši pozivi zlasti po radiu prea zimo dosegli svoj namen. Zimska služba trenutno deluje naprej. S kritičnih mest odvažamo sneg. tudi dežurma služba je na svojih mestih in na terenu vseh 24 ur, nadzira ceste in po potrebi ukrepa.« B. Mugerle Odvečne količine snega s pločnikov in ulic odvažajo v jezero (levo) Titovo Velenje jih lahko vidi le na nekaterih festivalih. V programu bodo tudi kratkometražni dokumentarni in igrani filmi, ki jih v kinodvoranah sploh ne vidimo več. Iniciativni odbor se bo v začetku tesno povezal s filmsko redakcijo ŠKUC-a (Študentski kulturni center v Ljubljani), ki v zadnjem času prireja uspešne avtorske in nacionalne cikluse kinematografij, ki so v rednem sporedu po krivici zapostavljene (kot naprimer nemška). Pri tem ŠKUC v povezavi s sorodnimi centri v Zagrebu. Beogradu, Osijeku, Novem Sadu in Sarajevu pravzaprav us-tvaija alternativno distribucijsko mrežo, kije že zajela tudi nekatera slovenska mesta (Koper, Maribor. Kočevje. Novo Mesto, Jesenice ....). Obeta se nam torej nova in zanimiva kulturna »hrana«, vendar se iniciativni odbor zaveda, da vse stoji in pade s publiko. Zato ste vabljeni vsi (tudi tisti, ki ste se kinodvorane že odvadili obiskovati) na prvo projekcijo KINA 16, KI BO V SOBOTO. 21. januaija ob 18.00 V KNJIŽNICI KULTURNEGA DOMA. Na sporedu bo več avtorskih filmov iz ŠKUC-ove produkcije, z govori in odgovori na morebitna vprašanja pa bosta sodelovala tudi dva avtorja. Na koncu naj omenim še to, da bo prva projekcija KINA 16 plod sodelovanja med Kinom Velenje, Kulturnim centrom Ivan Napotnik in Kino klubom Gorenje. To je tudi razlog, da je vse skupaj povezano z zelo majhnimi materialnimi in denarnimi stroški. Vane Gošnik KINO • KINO • KINO • KINO • KINO • KINO redni kino velenje Četrtek, 19. 1. ob 18. in 20. uri SEDEM G LADI ATORJEV — zgodovinski spektakl. V gl. vi.: Dan Vadiš Petek, 20. 1. ob 10., 18. in 20. uri LJUDJE MAČKE — ameriški, srhljivka. V gl. vi.: Natassia Kinski Sobota, 21. 1. ob 16., 18. in 20. uri RESNIČNE ZGODBE — 8. DEL — nemški, seksi komedija. NEDELJA, 22. 1. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA — SREČA NA VRVICI — domači otroški. Nedelja*22.1. ob 18. in 20. uri RESNIČNE ZGODBE - 8. DEL — nemški, seksi komedija. Ponedeljek, 23. 1. ob 18. in 20. uri NACIONALNI LOV — španski, politična satira. V. gl. vi.: Rafael Alonso Torek, 24. 1. ob 18. in 20. uri BILITIS — francoski, erotski. V gl. vi.: Patti D'Arbenwille Sreda in četrtek , 25., 26. 1. ob 18. in 20. uri ONA V KASARNI — italijanski, s^si komedija, V gl. vi.: Edwige Fenech filmsko gledališče Ponedeljek, 23.1. ob 20. uri BILITIS — francoski, erotski, drama. V gl. vi.: Patti D'Arbenwille,Bernard Giraudeau Režija: David Hamilton Bilitis je eden izmed serije Hamiltonovih filmov, ki si je pridobil svetovni ugled, ker v svojih filmih seksualne teme obdeluje na umetniškem nivoju in jih tako naredil sprejemljive za vsakega gledalca. Bilitis je ime deklice, ki je na pragu seksualnega življenja in ki ve in čuti, da se pred njo odpira nov svet. Vendar mlada in neizkušena ne more izpolniti svojih želja in potreb. kino dom kulture velenje Četrtek, 19.1. ob 20. uri LJUDJE MAČKE — ameriški, srhljivka. V gl. vi.: Nasstasia Kinski, Malcolm McDovvell Režija: Paul Schrader Nasstasia Kinski proglašena za najboljšo igralko leta 1981, dobitnica Zlatega globusa. Irena in njen brat Paul sta bila po skrivnostnem samomoru njunih staršev dolgo ločena. Po mnogih letih pa sta se srečala in brat je sestri pojasnil nenavadno družinsko nasledstvo. Ljubezen, ki se razvije med njima postane tako močna, da se praktično spreminjata in indetificirata s panterjem. Sanje, domišljija in legenda se stalno prepletajo s stvarnostjo. Nedelja, 22. 1. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - SREČA NA VRVICI - domači, otroški. kino Šoštanj Sobota, 21. 1. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - SREČA NA VRVICI — domači, otroški. Sobota, 21. 1. ob 19.30 uri NACIONALNI LOV - španski, satira. Nedelja, 22. 1. ob 17.30 in 19.30 uri LJUDJE MAČKE — ameriški, srhljivka. Ponedeljek, 23. 1. ob 19.30 uri RESNIČNE ZGODBE - 8. del - nemški, seksi komedija. Sreda, 25. 1. ob 19.30 uri SEDEM GLADIATORJEV - zgodovinski spektakl. KINO DOLIČ Petek, 20. l.ob 19. uri RESNIČNE ZGODBE — 8. DEL — nemški, seksi komedija. Torek, 24. 1. ob 19. uri SEDEM GLADIATORJEV — zgodovinski, spektakl. KINO BRASLOVČE Nedelja, 22. l.ob 18. uri SEDEM GLADIATORJEV - zgodovinski spektakl. Sreda, 25. l.ob 19. uri LJUDJE MAČKE - ameriški, srhljivka. Kino 16 Kakovost filmskega programa je v našem mestu večkrat predmet pogovorov, predvsem pa kritičnih pripomb. Toda ne le kavarniških —o tej temi so v zadnjem času bolj ali manj poglobljeno razpravljali na več pomembnih mestih (SZDL, občinska skupščina, izvršni svet. kulturna skupnost ....). Kino podjetje Velenje sicer ima družbeno-svetovalni organ, vendar se je ta (Programski svet) ob sicer dobronamernih pripombah na kvaliteto izbranih filmov redno znašel v škripcih in precepu — Kino podjetje namreč deluje (posluje) na čistih dohodkovnih osnovah, brez dotacij širše skupnosti. To pa pri prevladujoči strukturi filmske publike pomeni veliko motiviranost za vrtenje manj kvalitetnih vendar komercialno uspešnih filmov. Tako je kvalitetnejši filmski program ob ponedeljkih in četrtkih v Kulturnem domu redno slabše obiskan kot predstave v rednem kinu. In še več: zgodi se tudi, da predstava zaradi slabega obiska enostavno odpade. Težko je biti v takšni situaciji pameten in poiskati za vse ustrezen izhod. Programski svet išče rešitve, zbira predloge, kar naj bi se izteklo v celovit predlog razvoja tega področja. Eden poizkusov v tej smeri je tudi KINO 16. Gre za skupen načrt Kina Velenje, Kino kluba Gorenje in Kulturnega centra Ivan Napotnik, ki naj bi obogatil filmski program oziroma filmsko »ponudbo« v občini. KINO 16 bo predstavljal amaterske, eksperimentalne in druge filme, ki jih distributerji zaradi pričakovane nekomercialnosti ne odkupujejo, izbrana publika pa 6. stran * nas CSS_ naši kraji in ljudje __Titovo Velenje ★ 19. januarja 1984 ANKETA* ANKETA Smučanje je drag Novo leto nam je prineslo sneg! Razveselili smo se ga vsi, še najbolj pa otroci. V teh dneh se sankajo, smučajo, kepajo, da je veselje. Prav jim pride vsak zasnežen hribček. Kaj pa odrasli? Njihovo veselje na snegu pa v teh časih precej stane. Poleg zelo drage opreme za smučanje je treba tudi zelo globoko seči v žep za smuko samo. Že zdavnaj so minili časi, ko so se vrli Slovenci množično odpravljali na tuja smučišča. Danes mora vsak že krepko premisliti, kako priti do domačih. Kaj so nam povedali sogovorniki v naši ..smučarski" anketi? NADA SIRO- T1Č: „Od zim-. | skih športov imam še najraje drsanje. Tudi zato, ker je še najceneje. Smučanje je danes zelo drag šport, ki si ga lahko privoščijo le redki. Ni dovolj, da zbereš celo premoženje za opremo, veliko moraš imeti še potem, da jo sploh lahko uporabiš! Zato s prijatelji in fantom smučam le tu in tam. Pa še takrat se odpravimo na bližnja smučišča. Večkrat pa sem zato na drsališču v Celju. Ceneje je in prav tako prijetno. To pa je za moj dijaški žep, ki ne prenese velikih stroškov, še kako pomembno." GVIDO SPEH: .^ ,,V naši družini /jL smo štirje in vsi „ m % fp smučarji. Smu- s i* S čarski paketi, ki " ^ ristične agencijeJffl so za nas predra- j|Mk JfMmm gi. Zato smo se fmtm iKlUsS letos odločili, da skupaj s prijatelji najamemo bungalov na Rogli. To bo precej ceneje, saj bomo za hrano poskrbeli sami. Teden dni sproščenega dopusta v naravi bo kar dovolj, če pa bo veliko snega, se bomo za kakšen dan odpravili tudi na bližnja smučišča, na Golte in na Kope." ANTON KLAUS: „Kot vse kaže, z letošnjim smučanjem ne bo nič. Poleg tega, da mi nagaja zdravje, so tudi cene za teden dni tega veselja preveč zasoljene. Za našo tričlansko družino so stroški odločno previsoki. Če se bo sneh obdržal, potem si bomo privoščili kakšen smučarski dan na bližnjih Golteh, če pa ne, potem . . . Dobro pa bi bilo, da bi uredili progo v Aa-leku.. To smučišče marsikateremu Velenjčanu v teh stabilizacijskih časih še najbolj ustreza." DRAZENKA vet let in hodim Komaj sem ča- kJL kala, da zapade Jj tu. Smučam se ■HBMHk. na hribčku pred blokom, kjer stanujem. Včasih pa se z bratoma odpravimo tudi na grad. Tudi brata smučata. To se imamo lepo! Tudi očka je rekel, da si bo kupil smučke. Potem se bomo skupaj hodili smučat." SUZANA PE- - -— TEK: ,,Obiskujem tekstilno tehnično šolo v Celju. Letos s smučanjem slabo kaže pred- JM^T" vsem zaradi te- i ga, ker moram f - i 1 5 med počitnicami opraviti obvezno prakso. Sicer pa je moje zimsko veselje odvisno od tega, koliko mi zanj odmerijo starši. Odpravila pa se bom na bližnja smučišča. Predvsem na Golte in na Kope. Med počitnicami pričakujemo boljše avtobusne zveze do teh smučišč. Ob sobotah ali nedeljah pa se z rednim avtobusom odpeljem do Slovenj Gradca, od tam pa s smučarskim avtobusom naprej. mkp, T. P. Mladi modelarji so pri svojem delu zelo uspešni. Letos pa se bodo ukvarjali še z zahtevnejšimi modeli letal in čolnov na daljinsko vodenje. Prgišče misli Vsako oblikovanje je boj. brez katerega ne more nastati nič nazorno jasnega. j. vidmar Srečen je. kdor premaga nemirno željo po sreči. m. maeterlinck Družba, ki ne pozna svobodnih kmet o v in pesniko v, je stalinistična, obenem pa telesno in duhovno lačna. b. Stih Spolnost je ključ, spolna obsedenost pa zid. l. pauvvels Temeljna organizacija slušno prizadetih Krajevna skupnost Pesje Zadovoljni z dosežki V krajevni skupnosti Pesje so nadvse zadovoljni z rezultati, ki so jih dosegli v preteklem letu. Uresničili so dokaj obširne delovne načrte, čeprav so jih ves čas pestile tudi denarne težave. Seveda velja ob tem poudariti, da je napredek tega kraja, ki je viden na vsakem koraku, predvsem plod uspešnega vključevanja vseh krajevnih dejavnikov in krajanov. Vodstvo krajevne skupnosti Pesje med drugim ugotavJja, da je lani porasla aktivnost na vseh področjih, zlasti opazen pa je napredek na področju kulture. Pričelo je delovati Delavsko prosvetno društvo Svoboda, v katerem deluje tudi tamburaški orkester, prav tako zelo uspešen pri svojem delu. Tudi na področju rekreacije so precej napredovali. Omeniti velja tudi društvo prijateljev mladine, ki že nekaj let uspešno deluje in pri tem dokazuje, da je v kraju zares med najbolj aktivnimi. Seveda si-v krajevni skupnosti iskreno želijo, da bi tudi letos zabeležili enake, ali še boljše rezultate, kot v lanskem letu. Že uvodoma smo zapisali, da je bilo preteklo leto za krajane Pesje uspešno, saj so opravili veliko pomembnih in potrebnih del. Pričeli so pridobivati dokumentacijo, sklepati pogodbe in naročati material za izgradnjo primarnega in sekundarnega telefonskega omrežja za celotno naselje na Podgorje. Lotili so se zazidave zemljišča nad Litijsko cesto za potrebe mirne obrti in v sodelovanju z rudnikom tudi za rudarske oškodovance. Obnovili so cesto v Podgorju, skupaj s smučarskim klubom iz Titovega Velenja pa so položili plastično prevleko na dve skakalnici. Napeljali so toplovod v dom krajevne skupnosti in pričeli urejevati dokumentacijo za gradnjo osrednjega centra, v katerem bodo med drugim zbrali tudi vsa spominska obeležja o NOB v tem kraju. V Pesju so se veliko u-kvarjali tudi s problematiko onesnaževanja okolja ter s predstavitvijo nekaterih rudarskih objektov, kar velja za klasirnico, skladišče premoga s trakovi in industrijske tire. Pri reševanju teh vprašanj uspešno sodelujejo s rudnikom in termoelektrarno, z obema pa tudi sicer že več let uspešno sodelujejo. Lani so želeli razrešiti tudi vprašanje podružnične osnovne šole, vendar pa je njena obnova za krajane prevelik zalogaj. V Pesjem upajo, da bodo problem šole letos zadovoljivo rešili, seveda pa bo potrebna pomoč širše družbene skupnosti. Kakšni pa so načrti krajevne skupnosti za letos? Kljub smelosti je delovni program za letošnje leto nekoliko skromnejši od lanskega. Vzrokov zato ni potrebno posebej razčlenjati, saj je znano, da je denarja vsako leto manj in tudi letos ne kaže na bolie. ,,Najprej želimo končati obnavljanje cest v naši krajevni skupnosti in nadaljevati z izgradnjo telefonskega omrežja v celotnem naselju in v Podgorju. Pridobiti bomo morali vso dokumentacijo za osrednji center in za gasilski dom. Slednji stoji na mestu, kjer so predvideni novi nadomestni rudniški objekti. Nujno torej postaviti nov dom v okviru načrtovanega centra na nasprotni strani železniških tirov. Poleg tega bomo v letošnjem letu največ pozornosti . namenili krepitvi krajevne samouprave, zlasti delegatskega sistema. Čeprav je naš delovni program nekoliko skromnejši, pa to ne pomeni, da nas ne čaka veliko dela. Seveda se bomo na vso moč trudili, da bomo načrte tudi uresničili," je med drugim povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Pesje Pavel Planine. B. Mugerle ijset let uspešnega deta Šoštanjska temeljna organizacija slušno prizadetih, ki šteje nekaj manj kot 300 članov, vanjo pa so vključeni slušno prizadeti velenjske in mozirske občine, praznuje letos 20-letnico uspešnega delovanja. Kljub rezultatom, ki so jih dosegli v teh letih, je delo organizacije bilo doslej v precejšnji meri anonimno ter amatersko. Tudi zato, ker v tej humanitarni organizaciji do letošnjega leta niso imeli redno zaposlene tajnice, ki bi skrbela za sprotno delo in povezavo med slušno prizadetimi. Sedaj, ko so to vprašanje uspešno rešili, je delo vidno oživelo, marljivost pa je čutiti na vsakem koraku. Sicer pa velja poudariti, da je delo temeljne organizacije slušno prizadetih dokaj raznoliko in zahtevno. Predvsem pomaga svojim članom pri zadovoljevanju njihovih vsakodnevnih potreb. Oskrbuje slušno prizadete z baterijami, akumulatorji in drugimi potrebnimi rezervnimi deli za slušne aparate. S tem jim prihrani seveda pot v Ljubljano. Pomagajo jim poiskati primerno zaposletev, ustrezno njihovi izobrazbi. Nekatere delovne organizacije imajo pri tem . veliko razumevanja in brez težav zaposlijo slušno prizadete. Temeljna organizacija slušno prizadetih pomaga svojim članom še pri sporazumevanju, kajti nekateri gluhi ljudje se namreč nikoli ne naučijo govoriti. Sporazumevajo se le s kretalnim govorom. Ti ljudje sicer govor razumejo, če berejo sogovorniku z ust. Da pa lahko kaj povedo, mora njihov gesto-vni govor prevesti prevajalec. Toda žal, šoštanjska temeljna organizacija nima prevajalca, ki bi slušno prizadetim lahko pomagal pri sporazumevanju, zlasti na sodišču, zdravstvenem domu, občini in še kje. V ta namen se prav sedaj dve članici usposabljata na seminarju v Celju. Ob tem pa velja zapisati, da je temeljna organizacija pred pričetkom omenjenega seminarja povabila nekatere delovne organizacije ter ustanove, da na seminar pošljejo svojega predstavnika, ki bi se usposobil za prevajalca slušno prizadetih. Razen enega negativnega odgovora se ostalim niti ni zdelo vredno odgovoriti. Ta primer lepo kaže, kako je nekaterim malo. mar, da bi pomagali ljudem, ki so v življenju prikrajšani za sluh. Precejšnja težava temeljne organizacije slušno prizadetih je tudi neustrezni oziroma premajhen prostor, ki ga imajo na voljo v Šoštanju. Meri le dobrih sedemnajst kvadratnih metrov. Predvsem pa je omenjeni prostor zagotovo premajhen, ko se vsako sredo v tednu V lanskem letu je temeljna organizacija slušno prizadetih iz Šoštanja proslavila 20-letnico uspešnega delovanja. Najpriza-devnejši člani te temeljne organizacije so sodelovali tudi v programu na proslavi ob Dnevu republike, med njimi tudi najaktivnejši članici Nevenka Ocepekin Darinka Meh. zberejo v njem številni slušno prizadeti člani, ki se med seboj pogovarjajo o težavah, jih skušajo skupno reševati, načrtujejo delo za naprej, igrajo šah in tako naprej. Kaj več pa je v tem prostoru že težko organizirati. Čeprav si močno želijo razširiti dejavnost, zlasti na družabne igre in ročna dela. Ob vsakotedenskih srečanjih slušno prizadeti najbolj pogrešajo stik z ljudmi, saj se mnogi izmed njih težko pogovarjajo s slišečimi. Slednji pa se tudi premalo potrudijo, da bi slušno prizadete bolje oziroma lažje razumeli. Temeljna organizacija vsako leto organizira za svoje člane izlet, redno pa se udeležujejo tudi vsakoletnega mednarodnega srečanja slušno prizadetih. Srečanje je vsakokrat v drugem kraju, letos je bilo v Novi Gorici. Prihodnje leto pa ga bo organizirala šoštanjska temeljna organizacija. Tudi za prihodnje leto si je temeljna organizacija slušno prizadetih zastavila smel in pester delovni program. O tem tajnica te organizacije Darinka Meh takole pripoveduje: ,,Naši člani so po starosti zelo različni, saj so v vrstah otroci in upokojenci. Tudi izobrazbena struktura je raznolika, večina jih ima poklicno šolo, manjše število pa ima srednjo izobrazbo. Zato je razumljivo, da moramo zaradi take raznolikosti članstva imeti tudi svojstven delovni program. Pripravili bomo spoznavni dan staršev slušno prizadetih otrok. Nekaj teh otrok se šola v centru za korekcijo sluha in govora. Drugi pa so vključeni v redne osnovne šole. Priporočljivo bi bilo, da bi starši takih otrok povedali s kakšnimi težavami se srečujejo, mi pa jim bomo svetovali ter skušali pomagati. Organizirali bomo krajša predavanja za člane o samoupravljanju, dogajanju znotraj združenega dela, varstva pri delu in s področja zdravstva. Za začetek pa smo izbrali temo o slušni prizadetosti in dednosti. V prihodnjem letu želimo vsem našim članom urediti tudi status invalida. Načrtujemo tudi nekaj kulturnih prireditev ob različnih praznikih. Vse javne prireditve so vezane zgolj na govorjeno besedo in so zato za slušno prizadete nerazumljive. Proslave, ki jih bomo pripravili sami, razumljivo s sodelovanjem drugih, bodo dojemljive za vse, ker jih bo prevajalec s kretalnim govorom prevajal. Tak primer je bil letos, ko smo v Šoštanju prvo takšno prireditev pri nas izvedli v počastitev Dneva republike in ob dvajseti obletnici delovanja naše temeljne organizacije, še naprej se bomo udeleževali seminarjev, ki jih prireja zveza slušno prizadetih Slovenije. Na teh seminarjih zvemo kaj je novega na področju izobraževanja pri nas in v svetu, kaj prinaša tehnika in še vrsto drugih zanimivosti izvemo ob tej priložnosti. Seveda pa je naša največja želja in upamo, da se bo v prihodnjem letu uresničila, da dobimo primernejše, zlasti večje, prostore, kjer bomo lahko uspešno delovni program tudi uresničili. Vsekakor pa si želimo tudi to, da bi se ustrezno uredilo finansiranje te humanitarne organizacije, ki je posebnega družbenega pomena." B. Mugerle Ljudska tehnika Šmartno ob Paki Brez materialov je težko delati Organizacije za tehnično kulturo imajo pri razvoju tehnike pomembno mesto. V Šmartnem ob Paki uspešno, eno leto bolj, drugo malo manj, deluje Ljudska tehnika. Letos slavi ta organizacija za tehnično kulturo majhen jubilej — 35. letnico delovanja. Pred iztekom leta 1983 so se člani sešli na razširjeni seji, na kateri so ocenili delo v preteklem letu in sprejeli delovni program za letos. Menili so, da so organizacije za tehnično kulturo v naši občini so zapisane samo na papirju, saj njihova dejavnost nazaduje. Poleg finančnih težav, še vedno nimajo prave družbene podpore. Ustvarjalnost in razvoj tehnike sta naši celotni družbeni skupnosti še kako potrebna. Organizacije za tehnično kulturo pa so gotovo pravo mesto za razvijanje tega. »Vse bolj in bolj opažamo, da se mladi ne navdušujejo za to zvrst dejavnosti. čeprav je koristna in zanimiva. Treba je precej trdega in natančnega dela. Le to prinaša uspehe. Mladi pa prehitro obupajo in že po prvem neuspehu »vržejo puško v koruzo«. Tiste, ki smo znali pritegniti v prejšnjih letih, so še danes prizadevni. Nekateri med njimi so pravi strokovnjaki. Clani"organiza-cije za tehnično kulturo ne potrebujemo le predavateljev in knjig, ampak tudi tehnična sredstva. Ta so zelo draga, pa še iz uvoza. Precej preglavic nam povzroča material, potreben za različne dejavnosti tehnične kulture,« poudarjajo člani šmarške Ljudske tehnike. Kljub nekaterim pomanjkljivostim in ne najboljšim delovnim pogojem, je ta 200 članska šmarška organizacija pri opravljanju svojega »poslanstva« še kar uspešna. Na raznih tekmovanjih in seveda pri razvijanju dejavnosti same, dosegajo člani lepe uspehe. V Ljudski tehniki deluje poleg Avto moto društva in sekcije za športno dejavnost še pet krožkov. Njihovi delovni programi pa so tudi za letošnje leto pestri in bogati. Tako bodo člani Avto-moto društva, ki deluje v okviru šmarške Ljudske tehnike, pripravili več strokovnih predavanj, po nekajletnem premoru pa bodo lahko vsi člani pripeljali svoje železne konjičke na brezplačno testiranje, seveda pa jim bodo na voljo tudi ostale ugodnosti. Avio in brodomodelarji bodo izdelali povsem nove, zah- tevnejše modele letal in čolnov na daljinsko vodenje, te modele pa bodo poskusili izdelovati v kombinaciji s poliestrskimi materiali. Rake-tarji-modelarji pripravljajo razstavo svojih izdelkov, »startali« pa bodo tudi z novimi modeli in prvimi poskusi starta na cilj. Poleg naštetih delujeta v šmarški Ljudski tehniki še začetni in nadaljevalni modelarski krožek. Zelo prizadevni pri svojem delu so foto in kinoamaterji, starejša in mladinska skupina. Njihova glavna skrb je namenjena »zapisovanju« vseh pomembnejših dogodkov v krajevni skupnosti. Vodijo pa tudi že nekaj let svojo arhivo. Vsak teden se člani teh sekcij zberejo na tako imenovanih filmskih večerih, pregledajo posnete trakove ali fotografije. Že vseh 35. let Ljudska tehnika tesno sodeluje s šmarško osnovno šolo. Ob 150. letnici bodo skupaj z učenci popestrili razstavo s svqji.mi zanimivimi fotografijami iz arhive, prikazali del dejavnosti in modele. Kot pravijo člani, bo letos še najmanj naredila sekcija za športno dejavnost, saj je kar nekaj članov odšlo v JLA. ______ HHI^^HHH^HIHIIHHHHKflHHHI^HHII^HHIHHHHHHIHIHHHBflHHHHH^HHHHHIHIHiHH ^HBBHl^H^HHHH^^^H^^HI^H^IHHi^^^HHI^HH^lH^^BH^^^^H^H^^HHI^^HHHl^^^^^^^^^B 19. januarja 1984 ★ Titovo Velenje__ZANIMIVOSTI _ V*iaŠ CaS ★ stran 7 Najstarejša fotografija SSHI Objavljamo pa tudi zanimivo fotografijo (desno zgoraj) ki nam jo je prinesla Anica Trinkaus iz Jurčičeve 3 v Titovem Velenju. Na njej je njena mati. ko je bila stara 25 let. Takrat je imela okoli 150 cm dolge lase. zanimivo pa je. daje pri osemnajstih letih izgubila vse lase. Nato so ji zrasli novi. ki si jih ni več strigla. Ko smo fotografijo dobili je imela še vedno 115 cm dolge lase. čepravje imela že častitljivo starost 85 let ■ Dir. Jože Vošnjak-Spominski zapis ob 150-letnici rojstva PiSe: prof. Jože Hudales ZEDINJENA SLOVENIJA ,,Zedinjena Slovenija! To je tisti ideal, po katerem smo stremeli takrat in stremimo še danes. " S temi besedami je dr. Jože Vošnjak v Spominih označil jedro svojih političnih prizadevanj v prvi polovici svoje politične kariere. Program zedinjene Slovenije je bil po Kardeljevih besedah tudi ,,poskusni kamen naše notranje politike" in najpomembnejša dediščina slovenske meščanske politike v prejšnjem Stoletju. Prvič se je pojavil v revolucij-skem letu 1848, ko je bil eden njegovih najvnetejših zagovornikov naš rojak iz Skal dr. Josip Krajnc, ki je zedinjeno Slovenijo zagovarjal tudi v dunajskem parlamentu. V času Bachovega absolutizma je bil tak političen program nemogoč, ponovno pa se je pojavil v začetku šestdesetih let,, ob začetku Vošnjakove politične kariere. Sprva se je omejeval le na zahteve po uvedbi slovenskega jezika v upravo, šole itd. in nia zahtevo po enakopravnosti narodov. Njegova podlaga je bilo po vzgledu Čehov in Hrvatov zgodovinsko pravo, ki pa Slovencem ni moglo pomeniti osnove za rešitev nacionalnega vprašanja. Slovenci v svoji zgodovin.; namreč nismo inneli prav nosnega realnega zgled a na katerega bi ta program lahko oiprli. Poraz Avstrije prorti Prusiji in Italiji leta 1866 je vsej Evropi pokazal moč narodnosttnega načela, ki so ga zdaj v svoj ipolitični program sprejeli tudi Slovenci. Pri tem je zlasti vidno vlogo igrala napredna skupina štajerskih Slovencev, med katerimii si je v tem času že ustvarjal*vodillno vlogo dr. Jože Vošnjak. Ravno on je pisal najobširneje o narodlnostnem načelu. Najprej v člankiu za celovški politični časnik Slovtenec, v letu 1867 pa je izšla tudi injegova bro- šura ,.Slovenci kaj č'emo?". Brošura predstavlja najobširnejšo razčlembo slovenskih političnih zahtev do tega časa. V njej je Vošnjak zahteval popolnoma slovenske osnovne šole in nižje razrede srednjih šol, medtem ko naj bi na višjih stopnjah v slovenščini poučevali vsaj polovico predmetov. Nekateri slovenski predmeti naj bi se uvedli tudi na graški univerzi. Hkrati se je zavzemal tudi za uvedbo slovenščine v uradniško poslovanje, vsem uradnikom, notarjemk advokatom itd., ki, ,,niso zmožni slovenščine" pa naj bi se določil rok do katerega morajo začeti s slovenskim ura-dovanjem. Osrednji del njegove brošure predstavlja idejo o združitvi vseh dežel ali njihovih delov s slovenskim prebivalstvom v eno politično enoto z deželnim zborom in deželno vlado v Ljubljani. Če Avstrija narodnostnega načela ne bo upoštevala, bo po Vošnjako-vem mnenju razpadla, kar pogumno izpove takole: ,, ... kaj nam je hasnila ta trdi skali enaka, nepremakljiva zvestoba in udanost (Avstriji — op. J. H.)! Ali naši avstrijski državniki res ne spoznajo ..., da tako postopanje vodi h gotovemu razpadu naše države? Pa kaj pravimo AVSTRIJSKI državniki, nesrečna NEMŠKA politika naših državnikov, komu je mar za to, da propade Avstrija." V tej brošuri najdemo še odločnejše, skoraj že ,,veleizdajalske besede; ,,Avstrijo, ktera je pravična vsem svojim narodom in tako dopolnjuje svojo nalogo, da je zavetje vsem pod slavno habsburško krono združenim narodnostim, TO AVSTRIJO BODEMO KAKOR DOZDAJ TUDI ZANAPREJ BRANILI." Cenzura seveda ni dovoljevala da bi Vošnjakov stavek končal z mislijo, da je avstrijska narodnostna politika takšna, da Slovenci Avstrije ne mislijo več braniti. _ Vošnjak je sicer za vsako tako prevratniško mislijo hitel zagotavljati, da smo Slovenci ,,zvesti presvitlemu cesarju", da ne ,,mislimo na prekucije in revolucije", in da ne ,,silimo iz avstrijske zveze". Avstrija tako za Vošnjaka, kot tudi še za nekatere druge mla-doslovence, ostaja le še ena od možnosti državnopravne ureditve za Slovence. Takšno njegove misli potrjuje tudi zaključek brošure v katerem nakazuje, da bo slovensko narodno vprašanje rešeno le v času vojne, ali revolucije. To formulira takole: ,,Vendar ne obupajmo! Naj nas tolaži misel, da NOBENA IDEJA tudi narodnost ne, ni-in ne more zmagati brez močnih pretresov in silnih spopadov razdraženega človeštva . . .• Tedaj bodo tudi Slovencem milše zvezde, kakor zdaj sijale." Po letu 1867 je Vošnjak idejo zedinjene Slovenije še uspešneje uveljavljal. Tega leta je bil namreč izvoljen za deželnega poslanca v štajerski deželni zbor in tu se je prvič po letu 1848 ideja zedinjene Slovenije spet pojavila v avstrijskem parlamentarnem življenju. To je bilo toliko pomembneje, ker si slovenski poslanci v ostalih deželnih zborih in v državnem zboru z idejo zedinjene Slovenije niso upali odkrito nastopiti. Vošnjak v štajerskem deželnem zboru za idejo zedinjene Slovenije sicer ni nastopal sam, vsekakor pa si je ravno s temi nastopi priboril sloves najaktivnejšega in najradi-kalnejšega slovenskega poslanca in si priboril vodstvo v štajerski skupini slovenskih rodoljubov. Od leta 1869 dalje so Vošnjaka vse večkrat omenjali tudi kot vodjo mladosovenske stranke. V začetku sedemdesetih let je bila ideja zedinjene Slovenije nekoliko potisnjena v ozadje. V tem času sp bila že bolj v ospredju slovenska klerikalno-liberalna nasprotja. Glede zedinjene Slovenije pa sta obe struji slovenskega narodnega gibanja že ugotavljali, da je trenutno neuresničljiva zaradi stabilizacije avstrijskega režima in dejstva, da propada Avstrije v tem času ni bilo več mogoče pričakovati. Slovenska politika se je preusmerila v bolj praktične, ,,drobtin-čarske" vode in zapadla v oportu-nizem. Ne glede na to, pa je bila borba za združitev Slovencev v eno politično skupnost, v kateri je Vošnjak odigral zelo vidno vlogo, najpomembnejši dosežek slovenske meščanske politike v drugi polovici 19. stoletja. Za slovenski narodni preporod je ta borba pomenila velik moralni in politični kapital, ki se je obrestoval še daleč v prihodnost. Vošnjakov rojstni kraj na začetku dvajsetega stoletja No. temu ni bilo tako. saj jih nekaj še imamo. Na tesnem smo bili le s prostorom. Seveda vas tudi v prihodnje vabimo. da sodelujete z nami in da skušamo skupno poiskati na starejši posnetek, ki prikazuje naše kraje, ljudi ali običaje. Šaljiva fotografija Znova vabimo k sodelovanju vse, ki se ljubiteljsko ukvarjate s fotografijo. Verjetno imate med različnimi posnetki, ki ste jih ujeli — ali jih še boste — skozi objektiv tudi kakšnega nadvse šaljivega. Pošljite nam ga, mi pa ga bomo objavili in ustrezno honorirali. Da bo naša ideja laže stekla, objavljamo fotografijo, ki jo je naredil Stane Vovk v Erinem hlevu v Šmartnem ob Paki. Takole se bik včasih nasmehne na poziv vodje hleva. Smeh je gotovo še bolj pristen, če sliši kakšen gospodarski vic. Po krajšem pre;moru zopet odpiramo našo stsalno rubriko Iščemo najstarejššo fotografijo. Morda ste p>omislili. da nam je zmanjkalio fotografij. s. stran ★ nas cas RAZISKOVALNA DEJAVNOST Titovo Velenje ★ 19. januarja 1984 Mladi raziskovalci za razvoj Velenja V želji, da bi postala znanost sestavni del našega življenja in dela, si v občini Velenje prizadevamo, da v to dejavnost pritegnemo že mladega človeka. Raziskovalna dejavnost učencev ima namreč vzgojen, za organizacije združenega dela pa tudi uporaben oziroma koristen pomen. Ob njej se učenci seznanijo z meto- dologijo znanstvenega raziskovanja, v njih se drami ustvarjalnost in njihova potencialna, raziskovalna in inventivna sposobnost na konkretnem delovnem področju. Spoznajo, daje pot do uspeha, do novega, pogosto trda, a vendar vredna truda. Ne nazadnje pa so rezultati raziskovalnega dela mladih lahko koristni in uporabni tudi za organizacije združenega dela. Posebno vrednost pri tem ima skupinsko raziskovalno delo. V lanskem letu je bilo sprejetih vrsto aktivnosti, da bi vzpostavili ustrezne povezave med združenim delom in šolami za pridobivanje kvalitetnih kadrov. Ugotavljamo namreč, da nam zaradi slabe kadrovske politike v preteklosti uhaja veliko talentiranih učencev iz občine. Nadarjeni učenci pa imajo tudi v šolah premalo spodbud za razvijanje svoje nadarjenosti, kar lahko izjemno negativno vpliva na njihov nadaljnji razvoj. Prav zaradi tega je potrebno nameniti vso pozornost nadarjenim in študentom iz občine Velenje od 7. VABILO za vključitev v sekcije za vzgojo mladih raziskovalcev v okviru gibanja ,,Mladi raziskovalci za razvoj Velenja" Sekcije 1. Zgodovina in sociologija 2. Slovenski jezik in književnost 3. Geografija in etnologija 4. Fizika 5. Kemija 6. Biologija 7. Računalništvo 8. Procesna elektronika in NC tehnologija . r Članstvo v sekcijah, oblike in metode dela V sekcije se lahko vključijo učenci osnovnih šol od 7. razreda dalje, učenci srednjih šol in študentje. Organizacijsko so vse sekcije vezane na Center srednjih šol in se bodo po potrebi delile na skupine po nivojih zahtevnosti in ožjih interesnih pod; ročjih. Namen dela v sekcijah je uvajanje mladih v metodologijo razvojno-raziskovalnega dela, usmerjanje in pomoč pri izdelavi raziskovalnih nalog v okviru gibanja ,,Mladi raziskovalci za razvoj Velenja" in gibanja ,,Znanost mladini". Prijave Prijave sprejema Center srednjih šol (glavno tajništvo), Titov trg 3, 63320 Titovo Velenje do 10. 2. 1984 (osebno ali pismeno). Informacije Tov. Irena Pilih, tel. 850-422. Naslovi nalog, ki so jih predložile OZD Tematska področja Tematska področja niso uokvirjena v klasične šolske predmete (npr. fizika, kemija, zgodovina, sociologija), temveč so zasnovana interdisciplinarno in usmerjena v življenjsko in tehnološko problematiko. Osnovne vsebinske usmeritve so naslednje: a. elektronika v regulaciji in krmiljenju b. hidravlika in pneumatika v regulaciji in krmiljenju c. računalnik v informatiki d. računalnik v tehnologiji e. računalnik v izobraževanju f. zbiranje in uporaba sekundarnih surovin g. posegi človeka v naravno okolje h. racionalizacija v rabi energije i. industrijsko oblikovanje j. človek, delo, zdravje k. človek in odločanje I. človek in prosti čas m. urejanje prostora in kulturna dediščina n. ostalo (zlasti v zvezi s projektom ..Velenje 2000") a. Elektronika v regulaciji ifi krmiljenju 1. Razvoj digitalnega servoregula-torja za regulacijo pozicije in hitrosti elektrohidravličnih sistemov (Gorenje, možni mentor Marjan BOLClNA, dipl. ing.) b. Hidravlika in pnevmatika v regulaciji in krmiljenju 1. Študij in raziskava možnosti vmesnega pozicioniranja pnevmatskih brezbatničnih cilindrov (Gorenje, , možni mentor Boris KREVZEL dipl. ing.) 2. Razvoj hidravličnega nihajnega motorja ustreznih karakteristik (Gorenje, možni mentor Boris KREVZEL, dipl. ing.) 3. Hidravlično napenjanje gumijastih in verižnih transporterjev 4. Izdelava krmilnih sistemov za SHP (nalogi 3 + 4; REK DO ESO, možni mentorji Anton DRAŽ, dipl. ing. Tomaž STRAMCAR, dipl. ing., Zvone ZIMIC, dipl. ing.) c. Računalnik v informatiki 1. Povezava računalniških centrov v občini Velenje (Gorenje, tudi občinski interes). 2. Razvoj programskih paketov za osebni računalnik Gorenja (Gorenje, Center srednjih šol) d. Računalnik v tehnologiji 1. Testiranje in vključevanje VLSI vezij vzhodnega porekla v terminal TP 101 (Gorenje) 2. Izdelava programskih paketov za računalniško testiranje karakteristik terminalov oziroma njihovih predsklopov (Gorenje) 3. Izdelava programskih paketov za računalniško testiranje posameznih elementov (integriranih vezij) v vhodni kontroli (Gorenje) 4. Pregled NC strojev v OZD Šaleške doline (Center srednjih šol, mentorstvo aktiv učiteljev strojništva) 5. Programiranje NC stroja za ele-ktroerozijo v orodjarni TGO Gorenje (Center srednjih šol, mentorstvo aktiv učiteljev strojništva) IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VELENJE OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST VELENJE To prijavnico pošljite na naslov: Center srednjih šol Trg mladosti 3 63320 Titovo Velenje do 15. 2. 1984 I. RAZPIS „ML"ADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ VELENJA" PRIJAVNICA Ime in priimek Poklic _ roj. datum Sola in razred oz. OZD Naslov bivališča_ . p. št. Tematsko področje (obkroži): elektronika hidravlika in pneumatika računalnik v informatiki računalnik v tehnologiji računalnik v izobraževanju sekundarne surovine posegi človeka v.okolje h. racionalizacija v rabi energije i. industrijsko oblikovanje j. človek, delo, zdravje k. človek in odločanje I. človek in prosti čas m. urejanje prostora in kult. dediščina n. ostalo Kratek načrt vsebine naloge: e. Računalnik v izobraževanju 1. Analiza možnosti za vodenje pedagoške dokumentacije na mi-kroračunalniških sistemih (Center srednjih šol Titovo Velenje) 2. Oprema in metode za pouk računalništva v osnovnih šolah (Center srednjih šol, Titovo Velenje) f. Zbiranje in uporaba sekundarnih surovin 1. Elektrofilterski pepel kot sekundarna surovina 2. Spremljanje kakovosti ef-pepe-la v DO EFE 3. Izboljšave pri zidakih iz elektro-filterskega pepela 4. Izboljšave pri maltah iz elektro-filterskega pepela 5. Uporaba deponiranega elektro-filterskega pepela (vse REK DO EFE, ožni mentor Ivan Ribič, dipl. ing.) 6. Zbiranje in uporaba plastične . mase (REK DO Sipak, možni mentor Franc ŠKULJ) g. Posegi človeka v naravno okolje 1. Vpliv izcednih vod z deponije komunalnih odpadkov za kvaliteto vode turističnega jezera (predlagatelj Gorenje, interes občinski) 2. Revitalizacija hribovitega prostora v občini Velenje (Zavod za urbanizem Velenje) 3. Odlagališča odpadkov v velenjski občini kot degradacijski element pokrajine (Zavod za urbanizem Velenje) h. Racionalizacija v rabi energije 1. Analiza možnosti prihranka energije pri kuhanju na električnem štedilniku pri različnih po-goiih (Gorenje, možni mentor Alojz ŠTOR, dipl. ing.) 2. Zasnova in oprema stanovanjskega bloka, Iti ob čim večjem občutku ugodja stanovalcev čim manj onesnažuje okolje in rabi čim manj energije (Gorenje, možni mentor Oorde ATANACKOV dipl. fizik) 3. Ogrevanje sanitarne vode (Gorenje, možni mentor Drago MERVA, dip. fizik) 4. Ogrevanje stanovanjskih prostorov (Gorenje, možni mentor Drago MERVA, dipl. fizik) 5. Primerjava izkoristkov različnih programov pralnega stroja (Gorenje, možna mentorja ing. Andrej Resman, Marjan Greševnik, ing.) k. Človek m odločanje 1. Zakaj mladi v Centru srednjih šol ne uresničujejo vseh svojih samoupravnih pravic in obveznosti. (Center srednjih šol Titovo Velenje) m. Urejanje prostora in kulturna dediščina 1. Izdelava dokumentacije o že proglašenem kulturnem in zgodovinskem spomeniku (Kulturna skupnost občine Velenje, možni mentor Jože HUDALES, prof.) 2. Topografska obdelava spomeniških vrednot (zanimivosti! za dolinsko strnjeno naselje ali del (Kulturna skupnost občine Velenje, možni mentor Jože HUDALES, prof.) 3. Vprašanje razvoja podeželskih naselij v občini Velenje 4. Zemljiška razdrobljenost kot zaviralni faktor posodabljanja kmetijstva v občini Velenje 5. Vloga in funkcionalnost zaščitenih kmetij v občini Velenje 6. Trgovina in obrt kot dejavnika centralnosti naselij (naloge 3—6: Zavod za urbanizem Velenje možni mentor Mira Sajko dipl. geogr.) n. Ostalo 1. Perspektive turističnega razvoja Šaleške doline (Zavod za urbanizem Velenje) 2. Stanovanjska problematika priseljenih delavcev v Titovem Velenju (Zavod za urbanizem Velenje) razreda osnovne šole do konca študija na univerzi s ciljem, da se razvijejo njihove potencialne raziskovalne in inovativne sposobnosti in da se te sposobnosti že v času šolanja usmerijo v reševanje družbeno koristnih raziskovalnih, razvojnih, tehnoloških in socioloških problemov. Delo z mladimi talenti ne sme biti okvirjeno v šolske predmete, temveč usmerje- no interdisciplinarno v življenjsko in tehnološko problematiko. Pred nami je razpis občinske raziskovalne skupnosti in izvršnega sveta Skupščine občine Velenje, ki so ga pripravili skupaj z delovnimi organizacijami in skupnostmi naše občine. Vabijo mlade, da se v kar največjem številu »spopadejo« z razpisanimi temami. Občinska raziskovalna skupnost Velenje in Izvršni svet Skupščine občine Velenje objavljata RAZPIS „Mladi raziskovalci za razvoj Velenja" Namen Spodbujanje učencev srednjih šol, študentov višjih in visokih šol ter ostale mladine k i tvarjanju inovacijskih dosežkov in k raziskovalnemu delu. Naloge A. Tehnične in druge inovacije, referati, seminarske, diplomske in raziskovalne naloge, ki jih predloži udeleženec razpisa po lastni presoji iz tematskih področij, ki so navedena v prilogi 1, izjemoma pa tudi iz drugih področij. B. Odziv na naloge, ki so jih predložile OZD in druge institucije občine Velenje in so v prilogi 2. Pravica prijave Za naloge pod A: Učenci in študentje srednjih, višjih in visokih šol, mladinci iz delavskih in kmečkih vrst, ki imajo stalno bivališče v občini Velenje. Za naloge pod B: Vsi občani SFRJ, ki še niso dopolnili 27 let starosti in imajo možnost za izdelavo raziskovalne naloge v skladu z zahtevami predlagatelja ter niso registrirani raziskovalci. Prijavijo se lahko posamezniki ali skupine. Izdelki — Inovacijski predlogi morajo biti opremljeni z načrtom, opisom postopka ali s predstavitvijo izdelka. — Raziskovalne naloge morajo biti izdelane v skladu z navodili, kakršna veljajo za izdelavo v okviru republiškega gibanja ,.Znanost mladini". Kandidati dobijo ta navodila na Centru srednjih šol po oddaji prijavnice. Nagrade Najboljši inovacijski predlogi in raziskovalne naloge bodo nagrajene z denarnimi nagradami od 5.000 do 15.000 din ali z zagotovitvijo možnosti za študijsko izpopolnjevanje v ustrezni znanstveni instituciji doma ali v tujini. Nagrajene in druge predložene naloge pod A (predložene po lastni presoji avtorjev), so last predlagateljev in jih lahko ponudijo v odkup OZD ali drugim interesentom. Pri nalogah pod B (ki jih predlagajo OZD), velja za avtorske pravice pisni dogovor, ki ga ob začetku izvajanja naloge skleneta OZD in izvajalec naloge; če dogovora ni, so avtorske pravice last izvajalca. Po en primerek vsake izdelane naloge se hrani v knjižnici Centra srednjih šol. Kriteriji Naloge ocenjuje posebna komisija, ki deluje po pravilniku Pri ocenjevanju nalog se upoštevajo predvsem: 1. Pomembnost 2. Izvirnost 3. Uporabnost 4. Pogoji nastajanja Roki — Rok za prijavo na razpis je 15. 2. 1984 -Rok za oddajo naloge je 15. 5. 1984 (pri obsežnejši nalogi delni rezultati) — Rezultati razpisa bodo objavljeni v okviru praznovanja dneva mladosti, 25. maja 1984 Prijave Prijave na priloženem obrazcu sprejema: Center srednjih šol, Trg mladosti 3, 63320 TITOVO VELENJE 19. januarja 1984 * Titovo Velenje STRAN MLADIH nas cas * atran 9 Pozdravljeni! Tudi to leto preživi jamo petošoici osnovne šole Antona Aškerca zimske dneve v šoli v naravi na Slemenu. Snega je dovolj, na smučišču pa so vsak dan naši prijatelji topli sončni žarki. Letos imamo poleg alpskega smučanja organiziran tudi tek na smučeh. To je pravi užitek! Sicer pa preberite naše prispevke! Učenci S. a in S. b OŠ Antona Aškerca ■ g--- ramna petošoicev (po melodiji: Na planini je živel) Na Sleme smo prišli zadovoljni, zdravi vsi. Smučamo se kol za slavo, mai' zares in mal'za šalo. Učitelji so srečni vsi. če so v naši družbici. »disco jockerji* postali smo po vrsti prav vsi. Na Slemenu je lepo. saj brezskrbni smo lahko in zato si želimo še takšnih dni Mi veseli smo vsi. da v šolo treba ni. saj je tukaj snežni smčh. ki nas spremlja po poteh. Na Slemenu je vse živo, . sliši se sam vrišč iin smeh. sonce sije prav miočno in naša lica rdeč ca so. Na Slemenu je le?po. saj brezskrbni stmo lahko in zato si želimo še takšnih dni. Na smučišču Na smučišču i smo razdel jeni v več skupin. V prvvi skupini so najboljši smučarji, 1 v drugi in tretji nekoliko slabši, v četrti in peti skupini pa tisti,, ki so prvič na smučeh. Jaz semi v četrti skupini. Smučati nas uči tovariš Tone Jereb-. Je zelo prijazzen. Rad se pošali in zato ga imanKo vsi radi. Vsaka skupina ima tudli ime, ki so ga izbrali tovariši, aili pa skupina sa-■hl Naši četrti skupini je ime izbral tovariš. Imenu jemo se FR — FRU. Večkrat, ko gremo na smučišče, ki je i odtod oddaljeno pribiužno 20 rminut. zapojemo: „ Rdeča jagoda malini šepeta: „FRU-FRU, FRtU-FRU." Ob tej pesmi je hoja krajjša in prijetnejša. Ko prispemo ma smučišče, si nadenemo smučarske čevlje, pripnemo smučke: in se postavimo v vrsto. Nato priičnemo z vajami: vozimo plug, zaivoj v desno ali levo. Večkrat, k;o vozimo plug, nekateri padejo kiot snop. Tovariš Bojan nas je žte veliko naučil. Smučanje je res zelo zabaven šport, pa čeprav zjgleda na televiziji dolgočasen. Tanjja Šinkovec, S. a Bau-bauvsohi Ko je bil čas za spanje, smo se utrujeni oblekli v pižame in zlezli v postelje. Tovariš ica nam je ugasnila luč in ko smo že hotdi zaspati, so se odprla vrata. V sobo je vzstopflo nekaj belega in začelo z globokim glasom govorite „Bau bau .. ." Pričeli smo neznosno kričati in Bau — bau se je prestraši! in zbežal. Bili smo veseli, da smo pregnali to strašilo. Aleš Jelen 5. b Tekmovati smo Sem v prvi skupini. Imenujemo se Smrtni vozači. Uči nas Franci Tajnik. V skupini nas je 11 veselih smučarjev. S ttovarišem smo zadovoljni. Večkrat se pošalimo. Kadar kdo pade, se mu smejemo. Tudi jaz sem večkrat padla. Najbolj pa mi je (ostal v spominu včerajšnji padec: tovariš je postavil progo za slalom. Prišla sem na vrsto in ker sem imcela preveliko hitrost, me je zanesllo spijt» cd sneg. Bila sem vsa Ibeia. Tovariši so se mi smejali. Tottea, komaj sem se pobrala, se je zaletida vame Sonja, ki je peljala za mamo. Obe sva padli in bili beli kot snejUaka. Od srca sva se pričdi smejati. Nia srečo se je vse dobro končalo. ISonja Časi, 5. a Predavanje o lovu Na Slemenu nas je obiskal tudi lovec. Prisluhnili smo tovarišu Jožetu Svetini, ki je predaval o lovu. Jože Svetina se ukvarja še s slikarstvom, po poklicu pa je uči-tdj. Predaval je o nižinskih, srednje-gorskih in visokogorskih loviščih. V nižinskih in srednjegorskih loviščih prevladuje bolezen steklina, v gorskih pa slepota, ki je prišla iz Italije in garjavost. S seboj je prinesel tudi kože srednjegorskih živali. Na kuninih kožah nam je pokazal razliko med kuno belico in kuno zlatico. Na zajčji kaži pa nam je pokazal barvo kože pozimi in poleti. Zraven je imel še rogove jelenov in srnjakov. Na kaseti pa je imel posneto rjovenje jelenov in kikirikanje divjih petdinov. To predavanje mi je bilo zelo všeč in z velikim zanimanjem sem poslušala. Mojca Camloh, 5. a Kuiturno-družabnš večer Ura je bila 20. Nestrpno smo čakali zvonec. Pozvonil je. Vsi smo se vsuli na stopnišče kot čreda ovac. Končno smo se v jedilnici i umirili in program se je začeL Napovedovala sta Bojan Jevšnik in Katja Marin. V prvi točki je nastopila naša soba — rokavice. Program je bil lepo sestavljen, zato smo si pridobili prvo mesto. Kmalu nato se je pričel ples, ki je trajal uro in pol. Plesali smo kot najboljši plesala, a kmalu je bilo konec. Ob 21.30 smo odšli v sobe in se pripravili na spanje. Ta večer je bil zame najlepši. Gordana Stojiljkovič, S. a Zimsko veselje Pionirji iz Velenja otoricom Satvadorja Zunaj padajo snežinke, prave bele potepinke. Vedno več in več jih je. nes so hrib prekrile že. Otroci se že vesele, na polja, travnike hite. S seboj nosijo sani. smuči, da po zadnji plati smučati treba ni. Smučajo se. sankajo, padajo in vstajajo, a nikomur na jok ne gre. saj za to sploh časa ni. Mateja Matvoz. 5. b Dogodivščine v sobi V sobi se imamo lepo. Zvečer t bedimo do 23. ure. Boštjana je j nosila luna. Lezel je čez mene. V j sobi nas je pet. Zjutraj bi še spali, ; pa moramo vstati. Ko zvečer ugasnemo luč, se streljamo. Dani strelja s flešem. Gremo se Ksilone in Galaktiko. Aleš Skoberne, 2. b Naša soba-smučarska kapa Naša soba je v prvem nadstropju. Imenuje se smučarska kapa. V njej smo štiri: Marjeta, Sonja, Petra in jaz. Vodja je Sonja. Med seboj se razumemo. Ko smo prvič stopile v sobo, smo bile razočarane. Biia je neurejena. A ko smo jo uredile, jo je bilo veselje pogledati. Ob postdji stoji nočna omarica. Vanjo smo spravile zvezke in peresnice ter bonbone in čokolade. V sobi je tudi umivalnik, nad njim pa ogledalo. Za sobo lepo skrbimo. Vedno jo prezračimo in pospravimo. Želimo si, da bi bila najlepša. Mateja Matvoz, 5. b V okviru tedna solidarnosti so m; pionirji spomnili otrok borcev osvobodilnega gibanja FARA-BUNDO MARTI iz Salvadoija. Z otroško poezijo, s prozo, grafikoin risbo so izrazili svoj odnos in solidarnost do osvobodilnega gibanja v Salvadorju. Najboljše misli in želje izražene v besedi in sliki, so pionirji iz vseh šol poslali na Občinsko zvezo prijateljev mladine Velenje. Komisija je pregledala prispevke in najboljše poslala v Ljubljano. Zveza prijateljev mladine Slovenije bo zbrala prispevke iž vse Slovenije in jih zvezane v album poslala otrokom Salvadorja. Misli in želje, ki so jih ob tej prikižnosti zbrali pioniiji naše «>bčine: Dragi otroci Salvadoija? Verujemo v vašo lepšo prihodnost. Zavedajte se. da ste tudi vi graditelji nove. svetlejše prihodnjosti vaše izmučene domovine! Pioniiji OS XIV. divizije. Titovo Velenje Rada bi. da se otroci sveta, beli in čmi. primejo za roke kot prijatelji io zapojejo pesem miru. Marija Pintarič. OŠ Veljko Vlahovič Kruha, svobode. A kaj. ko prešibke roke so moje* Bilo mi je tesno pri srcu Begunsko taborišče otrok v Salvadorju sem videl na televizijskem ekranu. Velike rjave oči nemirno, vprašujoče gledajo v kamero. Žalostne so oči tega otroka. Ne jočejo več! Bojijo se pušk! Te oči so gledale smrt očeta, matere in, tistih, ki so jih imele ■ rade. Ob teh prizorih mi je bilo tesno pri srcu. Prepričan sem, da bi bile rjave oči pod črnimi, razku-štranimi lasmi drugačne, če bi imele to, kar imamo otroci svobodne Jugoslavije. Tomaž Tanjšek, 3. a COS Veljko Vlahovič Ko bi se vsi ljudje nasvetu odločili za mir Ko bi se vsi ljudje na svetu odločili za mir! Ne bi bilo vojn, oboroževalnih tekem! Lepo bi bilo. Manj bi bilo lakote, ljudi brez doma, otrok brez staršev. Ne bi nam bilo treba razmišljati o propadu sveta, proti kateremu drvimo. Sprašujem se, zakaj se ne odlomijo za novega predsednika ZDA. Saj le Reagan najbolj drvi v oboroževalno tekmo. Kaj bo le s tem svetom!? Bo svet zajela vojna, uničenje? Ne vem, zakaj to sploh pišem. Morda zato, ker ne morem prenašati lakote, ki dobesedno mori otroke revnih dežel. Res lepo bi bilo, ko bi se vsi ljudje na svetu odločili za mir, svobodo in medsebojno pomoč. Andreja Črešnovar, 7. a OS Karek Destovnik-Kajuh, Šoštanj Zakaj so še vojne? Rudnik lignita Velenje n. sol. o., Titovo Velenje RUDNIK LIGNITA VELENJE Kadrovsko-splošni sektor Delavski svet TOZD Priprave RAZPISUJE dela in naloge: VODJA TOZD PRIPRAVE Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — najmanj sredna strokovna izobrazba rudarske smeri — strokovni izpit za delo v metanski jami — najmanj 3 leta delovnih izkušenj — sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela v TOZD i Kandidati naj pošljejo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dnefi po objavi razpisa na naslov Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 10, Titovo Velenje z oznako „za razpisno komisijo". Izbran delavec bo imenovan za 4 leta." Prijavljene kandidate bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Srečno! Bojana Drev Koliko otrok na svetu nima otroštva? Težko razumem, da otrok ne more Sveti po otroško. Težko mi je ob misli, da morajo otrod še sedaj doživljati vojne grozote. Mnogi od njih so sirote. Kako morajo biti od ras E tako brez srca, da pustijo umirati otroke, da jim je vseeno, da otroci trpijo. Le , zakaj so potrebne vojne? Vse orožje bi morali uničili, zapreti tovarne, ki ga izdelujejo. Drug drugemu bi morali pomagati in vsem bi bilo lepo. Vse države bi se morale zavzemati za mir na svetu. Salvadorskim otrokom želimo otroštvo brez gorja, lakote in trpljenja. Mojca JevJnik, 5. a OS Miha Pintar-Toiedo Nazaj v planinski svet \azaj v planinski sret, kjer ptice veselo žrrgole. kjer potoki radostno žubore. ntizaj v planinski sret. Cvet dehteč, cvet nežen, ljubeč, ljubko se skriva za strmo skalo, pa tam nekdo ga odvrgel je preč. oh tem mi je hudo. Ozri se kvišku, planika. Se modro nebo te občudu/e. . Zlalorog. ker lepši ni. se žalostno ogleduje, utrgati te. vsakdo si želi. Planika. kaj r zeleno jezero upiraš pogled? Te moti blišč, ki seva iz globine, te ganila preprostost je. preprostost, ki nikdar ne mine.' I časih nežen vetrv te poboža, mogočni te orel obleti; siimo jaz sem kralj, ne ti. ti le mala planinska si roža. Nataša Terbovšek S planinskim krožkom OŠ KD Kajak Šoštanj Pismo otrokom vojn Nž poznam te in tudi ti ne poznaš mene. Daleč narazen sva. Vseeno pa sva vsak po svoje z mislimi skupaj. Ti v mojem, jaz pa v tvojem svetu, ki sta si zdo različna. Ne vem, kakšne imaš oči, lase, obraz, a vseeno se te lahko predstavljam kot otroka — OTROKA VOJN, ki trpiš zaradi lakote, požiganja in rušenja domov in ubijanja svojega naroda. Najbrž se vsak dan bolj kot mi sprašuješ, kdaj bo konec vojne in trpljenja. Te vojne pa so začeli ljudje, ki nimajo ljubezni do soljudi, otrok in svoje domovine. Ti narodi se ne zavedajo, da uničujejo sami sebe, svoj svet in otroke — PRIHODNOST SVETA. iščeš hrano kajti tvoja usta so prazna in tek) izčrpano. Če je kaj najdeš, se tvoje oči zaiskrijo kot dve majhni zvezdid sredi pekla. Pomikaš se med ruševinami in iščeš zaklonišče, kamor bi se lahko skril pred sovražniki in tam dočakal svobodo — BOLJSl SVET. Želim si, da bi postali ljudje pri-zanesljivejši in razumevajoči, da bi lahko uredili vse po mirni potLj_ Vojne, v katerih je mrtvih na mi-ljone ljudi, porušenih mnogo mest in veliko trpečih ljudi, ne prizane-sejo narodom, ki so že tako revni. _ Nihče ne ve, kdaj bo konec tega ubijanja, streljanja, lakote, rušenja in trpljenja. Želim si, da bi se to hitro končalo, tako da bi lahko vsi otrod na svetu uživali MIR in SVOBODO. In da bi mi mladi skupaj gradili nov, lepši in boljši svet. Prijatdj iz Jugoslavije. Matjaž Cernovšek, 7.a COS Vdjko Vlahovič Titovo Velenje Titovi mornarji Sonce meče svoje prve jutranje žarke v razburkano morje, ki se blešči kot zlatorumeno klasje. Rahla sapica vetra se poigrava s krošnjo dreves. Nad morjem kroži jata belih ptic — galebov ... Na obzorju se prikaže ladja. Bele pike skačejo sem in tja ter se pripravljajo na pristanelc. Mornar — gospodar morja! Kam te vodi pot? Ti poznaš sadove morja, poznaš njegovo milino in grenkobo. Zaljubljen si v morje in nanj za vedno priklenjen. Zavedaš se, da je to morje tvoja domovina, za katero so nekoč prelivali kri. Veš, da jo moraš varovati, da moraš čuvati ta kotiček domovine, ker je tvoj, naš, Titov. Ob tem spoznavali da ni lahko biti mornar. Vendar se zavedaš svojega poklica, ko zreš le v modro morje, ki ti nenehno odkriva svoje lepote. Na tej poti pa se krepi tovarištvo. dobrota in ljubezen do tvoje grude. Vsak dan te čaka ista naloga. Tvoja vsakdanja skrb je varovanje globin, vsak dan okušaš sadove morja . . . Zasliši se pisk, kmalu nato pa ladja reže valove in nadaljuje pot po morju, ki pozna tvojo ljubezen. In večno šume valovi ob obalah morja in šepečejo o skrivnostih mornarjev ter njihovem življenju. Hrumijo skozi viharje nemira in bolesti, umirjeni pa se zopet vračajo in pojo pesem o dobroti, tovarištvu, in o ljubezni do domovine, ki je močnejša kot smrt, lepša in" svetlejša kot biser, na morskem dnu . . . ljubezen, ki nikoli ne mine. Darja Gaber, 8. b COS, bratov Mravljakov Titovo Velenje Ej, novoletne že|ef hitite, hitite in mi prinesite ... veliko lepih ocen v redoval-nicah. Tina Dolinar, 5. d ... vesele počitnice. Alenka Kumer. 5.c ... reč prostega časa preživetega s starši. Rok Perger, 5. c ... še večjo ljubezen do staršev. Sonja Glažer, 5. b ... še veliko srečnih in zdravih dni v naši družini. Kajta Marin. 5.a VSEM OTROKOM SVETA PA PRINESITE . . . .. . veter svobode, ki bo zavel med njih in jim prinesel kruh. obleko, topel. dom. ljubezen; odnesel pa vojno, strah, žalost, lakoto. Mateja Matvoz, S.b . . . vsaj en dan. v katerem naj bi občutili besede: mir. ljubezen, svobodo, tope! dom. Hdena Hojnik. 5.c veg. Ni ina Hren, S.d ... čudežno palico, s katero bi vse orožje spremenili v otroške igrače. Rok Perger. 5.c Na svetu so še otoci Na svetu so še otroci, ki trpijo lakoto in bedo: na drugi strani sveta pa ni vojn. ne lakote, ne bede. Na svetu so še ljudje, ki za otroke ni jim mar; na drugi strani sveta pa otroci so pozornosti središče. Na svetu so še krivice, ki bolijo prav do dna srca; na drugi strani sveta pa je sreča vedno pravi čas doma. Urška Štajner, OŠ Anton ASkerc m utf i gradnjo praiMnii obtaktov In hor-UkulCuro p.o. HPH VELENJE Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge 1. vodje avtostrojnega parka in vzdrževanja 2. vodje operative 3. vodje gradbišča I. in II. 4. delovodje I. in II. Pogoji: pod 1. visoka ali višja šola tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri, 3. oz. 5 let delovnih izkušenj. pod 2. visoka ali višja šola gradbene smeri, 4 oz. S let delovnih izkušenj, strokovni izpit. pod 3. I. visoka, višja ali srednja šola gradbene smeri, 3 oz. 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit. pod 3. II. visoka, višja ali srednja šola gradbene smeri, 3, 4. oz. 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit. pod 4. I. srednja šola gradbene smeri. 4 leta delovnih izkušenj, detovodska šola gradbene smeri, 5 let delovnih izkušenj. pod 4. II. srednja šola gradbene smeri, 3 leta delovnih izkušenj, delovodska šola gcadbene smeri, 4 leta delovnih izkušenj. * Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljeio v 15 dneh po objavi na naslov: HPH Velenje, Žarova 18, TITOVO VELENJE. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. 10. stran * od tu in tam Titovo Velenje * 19. januarja 1984 £ -I DPM KS Edvarda Kardelja Pester delovni program V krajevni skupnosti Edvarda Kardelja deluje društvo prijateljev mladine sicer šele leto dni, pa vendar so v tem (asu uresničili že zelo veliko nalog. Predvsem se lahko pohvalijo, da so v različne aktivnosti, ki jih organizirajo, vključili kar precejšnje število najmlajših prebivalcev te krajevne skupnosti. Ob ustanovitvi, si je društvo zadalo izredno obsežen program dela. Večji del so ga tudi uresničili, pri nekaterih nalogah pa so ugotovili, da v kraju ni pravega zanimanja. Velik poudarek so namenili različnim interesnim dejavnostim. Tako so ustanovili številne krožke. Delo je še posebej uspešno zaživelo pri folklori, dramskem krožku, nekaj časa je dobro delal tudi krožek ročnih del in kiparski krožek in še nekateri drugi. Krožki so seveda namenjeni predvsem šolskim otrokom, ki pa so vključeni v interesne dejavnosti že v šolah. Nadvse uspešno so zaživele eicibanove urice, ki so jih lani organizirali v vrtcu Lučka. Nanje so vabili predvsem tiste predšolske otroke, ki ne obiskujejo vzgojno varstvenih ustanov. Interes je bil res velik, tako da so se dogovorili, da bodo letos organizirali to obliko dejavnosti v več skupinah. Najbolj so gotovo uspeli izleti in različna srečanja otrok in odraslih te krajevne skupnosti. Tako so lani med drugim organizirali prijateljsko srečanje z društvom prijateljev mladine na Konovem, izlete na Kozjak, v Šentjanž, na Jakca, v Skorno itd. Dobro pa je uspela tudi prireditev Ziv žav, ki so jo organizirali na zelenici, kjer naj bi uredili otroško igrišče. Pri tej prireditvi je sodelovalo več kot 100 otrok, aktivirali pa so tudi precejšnje število njihovih staršev. Ena pomembnih nalog, ki si jo je društvo zadalo, je bila tudi ustanovitev pionirskih aktivov, ki naj bi zaživeli v vsakem stanovanj- skem bloku. Doslej so jih ustanovili že osem. vendar povsod niihovo delo še ni zaživelo tako kot bi želeli. Pionirski aktivi naj bi namreč bili načrtovalci in organizatorji vseh aktivnosti, ki bi jih organizirali. Seveda je njihovo delo v veliki meri odvisno od mentorjev, ki pa jih je zelo težko pridobiti za delo. Ravno to je tudi največja težava pri delovanju društva prijateljev mladine v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja. „Se vse premalo se starši zavedajo," poudarja predsednica Anica šuligoj, „kako pomembno je, da so otroci vključeni v organizirane aktivnosti. Tu ne gre le zato, da ga na ta način vzgajamo v dobrega samoupravljalca, saj bo gotovo sleherni, ki sodeluje pri delu krajevne skupnosti že kot član pionirskega aktiva, deloval v organih krajevne skupnosti tudi kasneje. Otroci, ki so vključeni v aktivnosti, bodo prosti čas prijetno in koristno preživljali in ne bodo imeli časa za različne nepravilnosti, ki jih počenjajo, če nimajo kaj delati. Odrasli pogosto pozabljamo, da smo za to odgovorni prav mi. Naš otroci namreč nekaj morajo početi. Če jim ne ponudimo organiziranega dela, najdejo pač kakšno drugo zabavo. Zato bi bilo prav, da bi odrasli o teh zadevah več razmišljali in da bi v ta namen žrtvovali tudi kakšno prosto urico. Prav vsaka se bogato obrestuje." Tudi za letos načrtujejo v tej krajevni skupnosti zelo obsežen program dela. Se več pozornosti pa bodo namenili raznim srečanjem in izletom. Organizirali bodo tudi nekaj aktivnosti za odrasle in seveda nadaljevali z delom v krožkih. Sedaj, ko se bližajo zimske počitnice, v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja niso pozabili na otroke. Organizirali bodo skupne oglede vseh prireditev, ki bodo v tem času organizirane v Titovem Vdenju. Sami pa bodo pripravili organizirano delo z otroki v telovadnici osnovne šole Veljka Vlahoviča, na snegu, v tem času pa bodo tudi krožki delovali večkrat tedensko. Povsod tam, kjer že delujejo pionirski aktivi, pa bodo tudi ti pripravili svoje programe. V času zimskih počitnic bodo pripravili tudi na snega organizirano delo z otroki. Če bo snega dovolj, bodo pripravili tudi tekmovanje v smučanju in sankanju. Šoštanj Priznala za cvetje in urejeno okolje Turistično olepševalno društvo Šoštanj je na nedavni priložnostni slovesnosti v Kajuhovem domu v Šoštanju podelilo gojiteljicam okrasnega cvetja lepa priznanja za uspehe, dosežene v lanskem letu. Za uvod v slovesnost je najprej zapel nekaj pesmi mešani pevski zbor društva upokojencev Šoštanj, pod vodstvom Alojza Satlerja. Nato pa so bila podeljena priznanja, ki so jih prejele gojitdjke: Pepca Arzenšek, Jožica Stropnik, Justi Hriberšek, Zofija Petejan, Silva Kaligaro, Marija Gagolič, Julijana Balant, Tatjana Drcv, Viktorija Rogelšck in Danica Ce-rar. Za dolga leta lepo urejen vrt in balkone pa je prejela posebno priznanje gospodinja Cinta Praznik, ki izredno lepo skrbi za urejeno okolje hiše na Slandrovi poti, ki jo poleti Se zlasti občudujejo tisti, ki hodijo na šoštanjski grad. V. K. Šaleški študentski klub Priprave na Akademski ples Šaleški študentski klub je bil ustanovljen pred triindvajsetimi leti. Njegova dejavnost beleži vzpone in padce, vedno pa ostaja isto dejstvo, da od skupnega števila študentov občine Velenje (zadnja leta okoli petsto) »čuti-Tfio« le kakšno petino. Resnično prizadevnih pa je še mnogo manj. Ker se vsako leto članstvo v »najmlajših« vrstah zamenja, so mnoge akcije kluba tradicionalne, tako naprimer bicik'1 rally. bru-covanje. nekatera predavanja, obrambni dan . .. Tradicionalna je tudi največja akcija šaleškega študentskega kluba — to je Akademski ples. To je prav gotovo ime, ki je avtomatsko povezano z imenom Šaleški študentski klub. Namen Akademskega plesa — poleg zabavnega seveda — je prikaz delovanja kluba navzven, ter pridobitev dohodka za nadaljne delo in kritje stroškov. Ples ima bolj ali manj stalne obiskovalce, med drugim so to profesorji, bivši študentje. starši študentov, ki vedo, da se sredi januarja pojavijo po mestu plakati — vabilo na ples. Zgoraj je omenjen pridobitniš-ki motiv. Šaleški študentski klub s tem res ne dobi večji del svojih finančnih sredstev, ampak dobi največ z zbiranjem prispevkov od delovnih organizacij, zadnja leta pa se vse več obračamo po pomoč k obrtnikom, ki jim v zahvalo reklamiramo njihove izdelke. Del zaslužka pa »prinese« tudi »študentski šank«. kjer strežemo sami in tako ves promet ostane v naši blagajni. Seveda pa se zavedamo, da denarja ne moremo (in ne smemo) pridobiti samo zglasbo in pijačo, zato že v začetkir*šolskega leta ustanovimo komisijo, ki je zadolžena samo za organizacijo plesa. Poleg tega sodi k njenemu delu še program, ki naj bi ples popestril, prikazal naše delo. napake. pa tudi karikiral večje dogodke v občini. Letošnji Akademski ples bo zadnje dni januaija, natančneje 28. tega meseca v prostorih restavracije Name v Titovem Velenju. Pokrovitelj je Rudnik lignita Velenje. Obiskovalce pa bo zabaval ansambel Utrip. Karte za Akademski ples že lahko kupite v Mladinski knjigi in v delovnih organizacijah. Pričel pa se bo ob 19 JO uri. Informativna komisija ŠŠK GD Šoštanj Stopetizbor Prizadevni šoštanjski gasilci bodo imeli v soboto 21. januaija ob 17. uri v gasilskem domu svoj redni letni občni zbor, že 105. po vrsti. Poročilo o delovanju društva bo podal njegov predsednik Ivan Stvarnik ter drugi funkcionarji tega društva, ki spada med najagilnejše v Šoštanju in okolici. Občnega zbora se bo udeležila tudi delegacija pobratenega gasilskega društva izCazme na Hrvaškem. V. K. Dopistjte v Naš čas Gasilsko društvo Paška vas Premalo denarja za vso dejavnost Običaj je pač, da v začetku leta ocenijo svoje delo v preteklem letu društva ali organizacije. Tudi paški gasilci so se preteklo soboto sešli na rednem občnem zboru, na katerem so, tako kot vedno, pregledali delo društva in sprejeli delovni program za letos^ V razpravi so poudarili, da so bili kljub pomanjkljivostim, nekoliko zastareli opremi, uspešni. Po svojih močeh so v sušnem obdobju pomagali krajanom, uspešno so pogasili tudi požar na svojem območju. Vso pozornost pa So poleg preventive pred požari namenili izgradnji gasilskega doma. ,,Vlečejo" jo že od leta 1979. Kot kaže, marljivost in prizadevnost članov na prostovoljnih delovnih akcijah nista dovolj. Denarja imajo za svojo dejavnost vedno premalo. Treba je še narediti to in ono, da bodo dom končno lahko predali svojemu namenu. To naj bi se zgodilo meseca avgusta letos, seveda, kot so poudarili, če bodo dobili pomoč od samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari. Drugače dom letos 3Se ne bo služil svojemu namenu. Delo desetin je bflo v gasilskem društvo Paška vas živahno. Za tekmovanja in nastope so pridno vadile vse desetine, članska in ženska, še najbolj prizadevni so bili pionirji, ki so tudi na tekmovanjih dosegali najboljše rezultate. Prav bi bilo, če bi v tem letu znova pričeli delati veterani in tpladinska desetina. Največja pridobitev v preteklem letu je bila za paške gasilce gasilska avtocistema, ki jim jo je podarila delovna organizacija Gorenje iz Titovega Velenja. S to pridobitvijo se jim je uresničila dolgoletna želja, vendar jim je nakopala nove težave — zanjo jim namreč primanjkuje še nekaj opreme. Delovni'načrt za leto 1984 obsega le štiri točke, in sicer urjenje in usposabljanje operativnih enot, dimnikarski pregledi, dograditev in otvoritev doma ter pridobivanje novih, predvsem mlajših članov. Nujno pa bi potrebovali tudi nov orodni voz. Vendar o njem raje ne razmišljajo, saj nimajo dovolj denarja niti za nakup vse potrebne opreme. Ob koncu rednega občnega zbora so podelili najzaslužnejšim čla- nom priznanja ter izvolili novo vodstvo. Na čelu gasilskega društva Paška vas bo sedaj Franc Drofelrilk. Ve? kot loTet pa je to društvo uspešno vodil Rudi Ježovnik. Nagradna križanka NAGRADNA KRIŽANKA - REŠITVE - Na uredništvo Našega časa je prispelo 30 pravilno rešenih križank, nagradne križanke z dne 24. 11. 1983. Žreb je izžrebal tele srečne nagrajence: 1. nagrada:500,00din BORIS KALIŠEK, Mali vrh 14 a Šmartno ob Paki 2. nagrada: 300,00 din IVANKA TREIBENREIF Mozirje 275 3. do 5 nagrada: 200,00 din: AMBROŽ PODKORITN1K, Jenkova 15 TITOVO VELENJE TILKA MEVC, Primorska 3 a ŠOŠTANJ SONJA KRUH, Stan Log 23, PRAGERSKO Lojzetu Srebretu v spomin Po težki operaciji je 8. januarja v celjski bolnišnici umrl borec Sercerjeve brigade, kvalificiran usnjar, požrtvovalen gasilec' ter vsestranski družbeni in kulturni delavec Lojze Srebre iz Lokovice pri Šoštanju. Rodi! seje 20. januarja leta 1925 v družini usnjarja in že kot 17-leten mladenič je bil ob okupaciji poklican na obvezno delo v Nemčijo, odtod pa k vojakom m na rusko fronto, od koder je bil premeščen v Francijo. Tu ga je leta 1943 vojaško sodišče obsodilo na smrt, vendar mu je uspelo pobegniti v domovino, kjer se je pridružil borcem XIV. divizije. Bil je v brigadi Ljube Sercerja, kjer je za svoje junaštvo preje! odTikovanje za hrabrost in nalo še Red zasluge za narod ter spomenico brigade Ljube Sercerja in čin Dodoficiria. Po demobilizaciji leta 1946 se je, veren družinski tradiciji, tudi on zaposlil v tovarni usnja ta- opravil izpit za kvalificiranega usnjarja. Tu je bil zaposlen polnih 30 let, ko so ga vsled bolezni leta 1977 invalidsko upokojili V času svojega življenja je zelo agilno deloval na raznih področjih našega družbenega življenja, tako v usnjami kakor tudi v domači krajevni skupnosti Lokovica. Bil je član industrijskega gasilskega društva v tovarni usnja, po upokojitvi pa gasilskega društva v Lokovici. Se zlasti pa je bil aktiven kot godbenik delavse godbe Zarja, kakor tudi pri pevskem oktetu v Lokovici in kasneje v pevskem zboru društva upokojencev Šoštanj. Za dolgoletno neumorno delovanje pri godbi in pevcih je prejel Gallusovo srebrno odličje, leta 1983 pa je od občinske kulturne skupnosti Velenje prejel Napotnikovo priznanje za posebne zasluge na področju kulturne dejavnosti. V. Kojc TITOVO o & cr & <5T * & o0 s> A S / jP ^ / W BLUZ • SRAJC • ČEVLJEV I PLETEIMIN KONFEKCIJE °/t O nama 19. januarja 19841 ★ Titovo Velenje naš obveščevalec nas cas ★ stran n KOLEDAR ČETRTEK 19. januaija — MARIJ PETEK, 20. januarja — BOŠTJAN SOBOTA, 21. januarja — NEŽA NEDELJA, 22. januarja — CENE PONEDELJEK, 23. januarja — RAJ KO TOREK, 24. januarja - FE-LICIJAN SREDA, 25. januarja — DARKO MALI OGLAS! KUPIM starejšo hišo z gospodarskim poslopjem ali brez, z najmanj 1000 kv. metri zemlje okrog hiše, oziroma ugodno za obratovanje obrtne delavnice v bližini okolice Titovega Velenja ali Mozirja. Pisne ponudbe z opisom in ceno pošljite na naslov: Mehmed Šabič Rasima Saftiča 22, 78430 PRN-JAVOR. Sem resen kupec. ZAKONSKI PAR z dvema otrokoma išče stanovanje v Šoštanju ali Titovem Velenju. Naslov v uredništvu. PRODAM KOMPLET SPALNICO skoraj novo. Stane Pirtovšek, Kidričeva 23. Titovo Velenje. PRODAM FIAT — 750 LC, letnik 80 (julij). Štefan Kac, Sercerjeva 4, Šoštanj. PRODAM PEGEOT 104, letnik 77, informacije v petek. Koroška 31 Titovo Velenje. PRODAM REZERVNE DELE z R-12 TL. Telefon 850-926, Graškogorska 4, TITOVO VELENJE. POCENI PRODAM osebni avto GS, po zelo ugodni ceni. Iv£ Zabukovnik, škalska 7 Konovo, Titovo Velenje. KUPIM KARAMBOLIRAN FIAT — 126. Jaslov v uredništvu. KUPIM OTROŠKI SMUČARSKI KOMPLET št. 6 in prodam moško obleko št. 4/76. Telefon 840-131. VZAMEM V NAJEM PROSTOR ZA SKLADIŠČE PVC IZDELKOV, cca 30 kv. metrov, v Titovem Velenju ali okolici. Telefon 851-127, Benos. PROTEKTOR GUMI-NOVI 16 x 600, zimski profil prodam. Ledi-nek, Florjan 125, Šoštanj. STILNO JEDILNICO Komplet ugodno prodam zaradi selitve. Baron, Tovarniška pot 2 c, Šoštanj. PRODAM ZASTAVO 101. Telefon 831-492. GIP ..VEGRAID", n. sol. o. Titovo Velenje Gradbeno industrijsko podjetje 63320 Titovo Velenje, Prešernova 9a Na osnovi skleppa komisije za delovna razmerja TOZD Mehanizacija objavijanmo prosta dela in naloge VODENJE OBIRATA KLJUČAVNIČARSTVO Za opravljanje oobjavljenih del in nalog zahtevamo: — visokošolsko i izobrazbo strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj oziroma i z delom pridobljene delovne zmožnosti — sposobnost wodenja — moralno etičrne vrline Pismene prijave pošljite v kadrovsko službo v 15 dneh od objave oglasa. Z izbranim kanndidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas zz obveznim poskusnim delom. Vse prijavljene kkandidate bomo pismeno obvestili o izbiri v 30 dneh po opravljeeni izbiri. MONTAŽNA GRADNJA ..SMREKA" Giornji grad — """"" p. o. KOMISIJA ZAk DELOVNA RAZMERJA Na podlagi 8. čllena pravilnika o delovnih razmerjih objavlja komisija za deloivna razmerja prosta dela in naloge: 1. VAROVANJE DELOVNE ORGANIZACIJE (vratar) - 2 izvajalca Pogoji: — zahteva se II. stopnja znanja in tečaj za vratarja — poskusna doba 60 dni — 1 mesec deloivnih izkušenj Osebni dohodek za zgoraj navedeno delo znaša okoli 17.000 din 2. CEPLJENJE ŽAGANEGA LESA IN PODELOVANJE OKRAJKOV NA CEPILNI TRAČNI :.AGI - 1 izvajalec Pogoji:— zahteva se II. stopnja znanj lesarske usmeritve — delovne izkušnje 2 meseca — poskusno dello 30 dni Osebni dohodek za navedeno delo znaša okoli 14.000 din DELA V SORTIIRNICI ŽAGANEGA LESA - 1 izvajalec Pogoji: — zahteva se I. stopnja znanj — delovne izkušinje 1 mesec Osebni dohodekc za navedeno delovno mesto znaša okoli 12.000 din DELA NA SKL/ADIŠČU HLODOVINE - 2 izvajalca Pogoji: — zahteva se I. stopnja znanj — delovne izkušinje 1 mesec Osebni dohodek za navedeno delo znaša okoli 13.000 din Delovno' razmerjes bo z izbranimi kandidati sklenjeno za nedoločen čas. Rok zia zbiranje prijav je 8 dni od dneva objave. Kandidati naj svfoje prošnje v oojavnem roku 8 dni pošljejo na naslov: MG ,,SMREKA" Gornji grad, za ,,Komisijo za delovna razmerjai". POMIVALNI STROJ ISKRA zelo ugodno prodam. Telefon 851-975. IŠČEM NK DELAVCA za rezanje lesa in zbijanje palet. Telefon 884-192. PRODAM ALI ZAMENJAM elektromotor 15 kw za 4 kw z istimi obrati (1400). Jakob Mik-lavžina, Ravne 124, Šoštanj ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE Z RODOVNIKOM, stare 8 tednov prodam. Rojnik, Zgornje Grušovlje, Šempeter, Telefon 701-269. ENO IN POLSOBNO STANOVANJE S CENTRALNO v Šoštanju, menjam za garsonjero v Titovem Velenju. Informacije vsak dan od 17. do 18. ure po telefonu 850-829. PRODAM POVECEVALNIK M-5 in ves pribor za izdelavo amaterske fotografije. Ivan Cesar, Kajuhova 3, Šoštanj. PRODAM AKVARIJSKE RIBICE mlade: rdeči meček, črni plat in gupi. Ivan Cesar, Kajuhova 3, Šoštanj. CENJENE STRANKE OBVEŠČAM da bo v bodoče frizerski salon ,,Zlata" Splitska 38 odprt tudi dopoldan, in sicer ob torkih in četrtkih od 7. ure do 20. ure. HI—FI GLASBENI CENTER Gorenje prodam za 3,9 M, star 3 leta. Telefon 852-528. PRODAM CELINSKO VIOLINO staro leto in pol. Telefon 888-112, cena 12.000,00 din. UGODNO PRODAM dobro ohranjeno pohištvo: 2 omari, 2 kavča in mizo z dvema foteljema, informacije po telefonu 850-001. ZASTAVA 750 po delih ali komplet, prodam. Telefon 851-686, int. 44 po 19. uri. IŠČEM STANOVANJE, ali sobo s souporabo sanitarij v Titovem Velenju. Pisne ponudbe pošljite na upravo Našega časa pod šifro ,,Reden plačnik" OSEBNI AVTOMOBIL Moskvič letnik 1980, prevoženih 19.000 km, prodam. Cretnik, Mozirje 366 PRODAM URO THEBEN za nočno izmenični tok. Telefon 851-561. UGODNO PRODAM zgornji del otroškega vozička-košaro-zibko in stolček. Informacije, tel. 831-071, od 16—18 ure. DEŽURSTVA DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: ČETRTEK, 19. januarja dnevni dr. Pustovrh. nočni dr. Župančič PETEK, 20. januarja dnevni dr. Kunej, nočni dr. Kunej SOBOTA, 21. januarja Glavni dr. Pustovrh. notranji dr. Gluši- čeva NEDELJA, 22. januarja glavni dr. Pustovrh. notranji dr. Gluši-čeva PONEDELJEK, 23. januarja dnevni dr. Žičkar. nočni dr. Leš-nikova DEŽURNI ZDRAVNIKI ZDRAVSTVENI DOM V ŠOŠTANJU: ČETRTEK 19. januarja dr. Lazar PETEK, SOBOTA IN NEDELJA 20. 21. 22. januarja dr. Pirtovšek PONEDELJAK, TOREK 23. in 24. januarja, dr. Stupar SREDA. ČETRTEK, 25. in 26. januarja, dr. Pirtovšek DEŽURNI VETERINAR: 20. 1. do 27. januarja FRANC BLATNIK dipl. veterinar Prešernova 22e TITOVO VELENJE Telefon 852-253 DO RUDNIK LIGNITA VELENJE TOZD ZUNANJA DEJAVNOST PRODA osnovno sredstvo traktor IMT 558 s kopačem Carlo-Pesci EC-6. Licitacija bo v soboto, 28. januarja 1984, ob 10. uri v DO RLV—TOZD- ZUNANJA DEJAVNOST. Izklicna cena znaša 100.000,00 dinarjev. Prednost pri licitaciji imajo organizacije združenega dela Streljanje Društvo invalidov Titovo Velenje je na strelišču »Mrož« izvedlo drugo področno tekmovanje v streljanju. Tekmovanju so se odzvali invalidi Žalca. Slovenj Gradca in Titovega Velenja. Največ uspeha so imeli invalidi Velenja. V B skupini je zmagal Hinko Bola s 180 krogi pred Brankom Dobnikom. Slovenj Gradec. V C skupini Peler .lovanovič 175. v D I ranjo Zučko. 181 pred Dragom Safaričem 175 in Dušanom Saleznikom 174. Slovenj Gradec. HOTEL OOLDMGMJMN V v Hotel Golding Rubin Žalec Hotel Golding Rubin iz Žalca se priporoča za obisk tudi v mesecu januarju. V restavraciji hotela lahko vsak dan ob prijetni glasbi izbirate med številnimi specialitetami srbske kuhinje. Lahko se zabavate tudi v disko klubu hotela, ki je odprt od 21. do 03. ure. Sprejemamo t udi naročila za poslovna kosila in druge svečane priložnosti. Čaka vas pristna Rubinova Ružica. Miličniki so zapisali Kršili so javni red in mir — V kegljišču hotela Paka so 12. januarja nekaj pred polnočjo povzročali nemir N. Dž., M. L. in B. M. Posredovati so morali miličniki, ki so nameravali B. M., ki je najbolj razgrajal odpeljati na Postajo milice. N. Dž. jim je skušal to preprečiti in ker je bil močno vinjen ter je tako vSe kazalo, da bo z nemiri nadaljeval, so ga odpeljali na Postajo milice, kjer je ostal do iztreznitve. Seveda pa bo moral še k sodniku za prekrške. — V Kavarni slaščičarni center je od dopoldanskih ur 15. januarja letos popivali. H. Ko je okoli 17. ure popoldne nastopila očitna vinjenost, mu natakarica ni več postregla alkoholnih pijač. Pričel je razbijati, pijačo pa dobival od svojih prijateljev, ki so bili v lokalu. Posredovali so miličniki, ki so storilca odpeljali na Postajo milice, poleg njega pa se bo pri sodniku za prekrške morala zagovarjati tudi natakarica, saj je prepozno ugotovila, da je I. H. vinjen. — Prav tako 15. januarja okoli 13. ure je prišel v družbeno prehrano REK B. Dž. Naletel je na starega ,,prijatelja", ki sta imela še neporavnane račune. Sprla sta se, B. Dž. pa je nato prišel tudi fizično obračunavati. Vpil je ter metal kozarce in steklenice s točilne mize. Posredovati so morali miličniki. Zavore niso delale Malo pred osmo uro 13. januarja letos seje zgodila prometna nesreča v križišču Koroške in Tomšičeve ceste. Voznik osebnega avtomobila Zdravko Beljajič je v križišču zavijal levo in izsilil prednost službenemu vozilu Postaje milice Velenje. Pri nesreči se je sopotnik v Beljajičevem avtomobilu Mirko Labus telesno poškodoval, poškodoval pa se je tudi sopotnik v službenem vozilu miličnik Janko Ceru. Ugotovili so, da zavore na Beljajičevem avtomobilu niso delale. Ukradel avtomobil V noči na 16. januar letos je neznani storilec ukradel osebni avtomobil Zastava 101, CE 161—779 s parkirišča na Cankarjevi 2 a v Titovem Velenju. Delavci Postaje milice prosijo občane, ki bi videli to vozilo, da jim to sporočijo. Čigavi sta kolesi? Delavci velenjske Postaje milice so pred dnevi odkrili E. S. in S. R., ki sta jeseni leta 1982 v nočnih urah izpred Name ukradla moško kolo ROG in moško dirkalno kolo ROG. Ker sta oškodovanca neznana, ju vabijo, da se oglasita na Postaji milice. ZAHVALA V 59. letu starosti nas je nenadoma, mnogo prezgodaj, za vedno zapustil naš dragi mož. oče. oti. brat Alojz Srebre iz Lokovice Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste v teh težkih in žalostnih trenutkih sočustvovali z nami. mu darovali cvetje in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vaščanom KS Lokovica. gasilskemu društvu, tovarišu Mi- ., vsem govornikom za poslovilne besede, pevcem, godbenikom in g. duhovniku. Žalujoči: žena Silva s sinom Simonom, hčerki Martina in Polona z družinama, sestre Pavla, Ivica, Krista in Tone z družinami. »Pod hladno, mirno tu gomilo, počiva trudno ti srce, saj dokler moglo je, nosilo človeštva vsega je gorje!« V ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta. V 70. letu starosti je za vedno odšel od nas IvanOštir upokojeni rudar iz Skal iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih in žalostnih trenutkih sočustvovali z nami, mu darovali vence in cvetje, ki gaje nadvse ljubil in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti Posebno zahvalo izrekamo družini Hriberšek. Mici Ožek. DO REK, DO EKO, govornikom, pevcem in rudarski godbi. Žalujoči: žena Marica, sin Bogdan z ženo Sonjo in Gelčka. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, ata. starega ata. brata Antona Silovška iz Skal se iskreno zahvaljujemo vsem lovcem, gasilcem, govornikom. ZB. pevcem, duhovniku in vsem, ki sle nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, mu darovali cvetje in se od njega zadnjič poslovili. Hvala dr Reberniku za zdravljenje v času njegove bolezni. VSI NJEGOVI ■BHBnB^BBBi Titovo Velenje Pozdrav olimpijskim igram Še 18 dni nas loči od olimpijskih iger v Sarajevu, le še 10 dni pa od dne, ko bodo iz Aten, zibelke olimpijskih iger, z letalom pripeljali olimpijski ogenj v našo državo. Od tam bodo olimpijsko plemenito ponesli po naši državi po dveh smereh — vzhodni in zahodni. Olimpijski ogenj zahodne smeri bomo sprejeli tudi v Titovem Velenju. Na ta izjemen dogodek so v občini že dalj časa pripravljamo, priprave pa vodi poseben odbor za sprejem olimpijskega ognja pri OK SZDL. Kot zanimivost naj povemo, da bodo od mesta do mesta vozili ogenj s posebnim avtomobilom japonske firme Mitsubishi in ogenj bo seveda gorel ves čas prevoza oziroma prihoda v Sarajevo, kjer se bodo 7. februarja začele igre. Prihodu ognja pripravljamo v Titovem Velenju nadvse slovesen sprejem pod geslom. »POZDRAV OLIMPIJSKIM IGRAM V SARAJEVU«. Ogenj bodo pripeljali v Titovo Velenje iz smeri Domžale, Žalec, Vinska gora na Celjsko cesto ob 1430. Od tam ga bo 10 velenjskih športnikov poneslo na prostor pod skakalnice pri ve- Šdi med pionirji Velika mera znanja pi ui Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je 14. januarja pripravila pionirsko občinsko šahovsko prvenstvo, na katerem je nastopilo 100 mladih šahistov osmih osnovnih šol. Pionirji in pionirke so na prvenstvu prikazali ve-iko mero šahovskega znanja, zato so bili boji zanimivi in enakovredni. Zlasti to velja za starejše pionirke, saj je prvakinjo moral določiti žreb. Sreča je bila naklonjena Heleni Šumah (COŠ Bibe Ročka). Ekipno je bila prva ekipa OŠ Karla Destovnika—Kajuha, pred COS Biba Ročka in COŠ Bratov Mravljakov. Najboljšfstarejši pionirje bil Bojan Brešar (COŠ Veljka Vlahoviča). ekipno pa je zmagala ekipa OŠ Miha Pin-tarja —Toleda, pred COŠ Bibe Ročka in COŠ Bratov Mravljakov. Pri mlajših pionirkah so se najbolj izkazale tekmovalke COŠ Ravne, saj je bila tudi med posameznicami najboljša članica te ekipe Jožica Medved. Na drugo mesto so se uvrstile pionirke COS Veljka Vlahoviča, na tretje pa mlade šahistke OŠ Mihe Pintarja—Toleda. Največ zmag pri mlajših pionirjih je zabeležil Boštjan Božič (COS Veljka Vlahoviča). Moštveno so zmagali mlajši pionirji iz Raven, druga je bila ekipa COŠ Bibe Ročka, tretji pa pionirji OŠ Gustava Šiliha. Najboljši posamezniki so prejeli knjižna darila, najboljše ekipe šahovske ure, prvouvrščene ekipe pa še diplome. Starejše pionirke OŠ Karla Destovnika—Kajuha in starejši pionirji OŠ Mihe Pintarja—Toleda se bodo udeležili moštvenega medobčinskega prvenstva. Mali nogomet Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje je tudi letos pripravila občinsko rekreacijsko ligo v malem noaome.lu. Nogometaši leraio ob nedeljah dopoldne v Rdeči dvorani, za tekmovanje pa seje prijavilo 21 ekip. Prvo kolo so odigrali B. januarja, naslednje pa bo na vrsti predvidoma lo nedeljo. Skupina A: Avtoprevoz: Madl 1:3, Lajše—Modri salon 3:2, Konovo ll:Vograd 3:0. b. b., Šentilj:Kavče 0:3, Vinska gora:Pesje 1. 0:6, Ekipa Smole je bila prosta. Skupina B: Šoštanj: Samski dom 2:1. Karoca:Konovo 1 7:0. Levi breg: Veterani Š/P 2:0. TISK Vlaiič:Pesje II 2:2, Desni breg: Era 0:2. TUS je bil prost. lenjskem gradu, kjer bo osrednja slovesnost. Tu bo nato 20- minutni priložnostni program, že pred tem, približno ob 13. uri, pa se bo začela revija smučarskih skokov. Prva bo sprejela olimpijski ogenj rokometašica Albina Bo-lja, do prireditvenega prostora pa ga bodo nato nosili še Franc Oštir, Katja Oman, Henrik Bila, na tribuno pod skakalnicami pa jo bo prinesel skakalec Iztok Golob in jo izročil športnici leta 1983 občine Velenja Nataši Krenker, ki ji je pripadla čast, da bo držalo baklo ves čas prireditve. Ob 14.50 bo Rezika Franko-vič, zaslužna telesnokulturna delavka, odnesla olimpijski ogenj s prireditvenega prostora, na to bodo Jakob Lahovnik, Saša Silovšek in MIlan Čepelnik nosili ogenj do Šaleka, za predorom pa ga bodo nato z avtomobilom popeljali naprej proti Slovenj Gradcu. Organizacijski odbor vabi vse občane, da se v kar največjem številu udeležijo sprejema olimpijskega ognja in tako skupaj pozdravimo in zaželimo kar največ uspeha športnikom na doslej največjem športnem dogodku v naši državi. Vsi občani, ki imajo zelene kartončke trim akcij za leto 1983, morajo te do konca meseca januarja potrditi na ZTKO občine Velenje, Foitova 2, Titovo Velenje. Uspešno tekmovalno leto Tekmovalci kegljaškega kluba ZKZ Mozirje so uspešno sklenili lansko tekmovalno sezono. Zelo dobro so se odrezali v prvi regijski ligi, v kateri so nastopali prvič, pripravili pa tudi vrsto drugih tekmovanj, prvenstev in prireditev. Zlasti pestro je bilo pred novoletnimi prazniki. Bife Kegljišče v Mozirju, kjer se pripravljajo in tekmujejo člani kluba ZKZ, je tudi letos pripravil turnir za novoletni pokal. Na tekmovanju so sodelovali tudi tekmovalci in tekmovalke Šoštanja in Prebolda. Nastopilo je 24 moških in 9 žensk. V moški konkurenci je bil daleč najboljši Sivka (ZKZ). kije podrl 1.840 kegljev, za njim pa so se uvrstili P. Kranjc (ZKZ), Jovanovič (Šoštanj), Jakopovič. Tavčar itd. Pri ženskah je bil vrstni red naslednji: 1. Fatič, 2. Koren, 3. Remic, 4 Jerovčnik. 5. Polčnik itd. Poleg lega so pripravili tudi občinsko prvenstvo za ekipe in posameznike. Med ekipami je presenetljivo slavilo Ljubno, za njim pa so se razvrstile ekipe Gornjega grada. Mozirja, Na-zarij. Rečice. Smartnega in Kokarij. Med člani je slavil Kramer pred Tavčarjem (oba Ljubno) in P. Kranjcem (G. grad), pri članicah pa Jerovčnikova (Nazarje), pred Fatičevo (Mozirje) in Korenovo (Kokarje). Tekmovanje so vzorno pripravili člani Kegljaškega kluba ZKZ, organizator in pokrovitelj pa je bila ZTKO Mozirje. Igralke Reka vodijo Končno je jesenski del tekmovanja v ženski rekreacijski ligi za odbojkarice. Tekmovalo je deset ekip, po prvem delu pa je v vodstvu prva ekipa Reka. Na naslednja mesta so se uvrstile ekipe Topolšice. VVZ. TGO, TEŠ itd. Izletnik Celje Posebna proga za Golte Poslovna enota celjskega Izletnika v Titovem Velenju je za smučarje pripravila posebno progo iz Velenja do spodnje postaje gondolske žičnice v Zekovcu. Ski-bus bo ob sobotah in nedeljah ter v času zimskih počitnic odpeljal ob 730, iz Šoštanja pa ob 7.45. Iz t Žekovca se bo vrnil ob 1630. Povratna vozovnica velia 150 di-narjev, vozovnica s smučarsko karto za odrasle velja 360 dinaijev, za otroke do 15 let pa 300. Karte lahko kupite v Izletnikovi turistični pisarni, kjer nudijo tudi ostale informacije, ali pa na avtobusu, ki bo posebej označen. g Adi Hudarin, novi trener Tudi velenjski rokometni klub se je na začetku tega leta znašel v kar precejšnjih finančnih težavah. Prav zato so se na seji izvršilnega odbora odločili, da bodo morali skrajno varčevati na vseh straneh. Sprejeli so tudi nekaj ukrepov, ki naj bi propomogli, da bi klub spet normalno deloval. Priprave na spomladanski del je prva ekipa začela 9. januarja, dogovorili pa so se, da bodo, ko bodo zato ustrezne razmere, skušali čimveč treninga opraviti na prostem. Za klub so namreč treningi v Rdeči dvorani predragi, saj morajo zanje in za tekme v njej odšteti kar 50 milijonov starih dinarjev. Tudi med potovanji na tekme bodo kar najbolj varčevali. Eden najpomembnejših ukrepov pa je bila zamenjava trenerja. Prvo moštvo je štiri leta treniral — kot so dejali na seji — zelo uspešno — Anton Bašič. Ker seje vozil v Titovo Velenje praktično vsak dan iz Ljubljane, je to pomenilo za klub precejšnje stroške. Namesto njega je treninge prevzel domači trener Adi Hudarin. ki bo skušal z ekipo obdržati sedanje šesto mesto. Rudar v sklepnem delu Na regijskem prvenstvu za pokal nogometne zveze Slovenije v malem nogometu sta v nedeljo v Rdeči dvorani v Titovem Velenju nastopili dve skupini. V prvi so prvo mesto osvojili nogometaši Proletarca iz Zagorja, ki so premagali ekipo Kladivarja, s 4:1, in Brežice s 4:3. V drugi skupini pa je prvo mesto osvojila ekipa Rudarja i, za katero so igrali Verboten, Mišetič. Buškovič. Džurič, Zirdum, Selič, in Boškovič, ki je bil z 12 zadetki tudi najboljši strelec turnirja. Ti igralci so v sklepnem delu svoje skupine premagali Kovinarja s 4:0. drugo ekipo Rudarja pa kar z 12:0. V tej skupini je igrala tudi združena ekipa Usnjar-Smarmo, ki pa je s Fužinarjem izgubila 3:0 in tako izpadla iz nadaljnjega kola. Vrstni red v tej skupini je bil: 1. Rudar I, 2. Rudar II, 3. Fužinar. Zenimiv plesni turnir Velenjski plesni klub slavi letos 15-letnico delovanja. Svoje jubilejno leto so začeli med drugim z organizacijo zanimivega plesnega kvalificijskega turnirja. Ta je bil preteklo soboto v Rdeči dvorani, na njem pa je nastopilo 39 plesnih parov iz Nove Gorice, Novega mesta, Ljubljane, Trbovelj in Velenja. Vsa prva niesta so osvojili pari iz plesnega kluba Hne Rožanc in Športnega plesnega kluba iz Ljubljane. Na tekmovanju pa so dobro plesali tudi velenjski plesni pari, saj so se med 12 najboljših v četrtem razredu v la-tinskoameriških plesih uvrstili trije pari, dva pa v finale. Tu sta Zdenka Ferenčak in Matej Ba-lažič zasedla drugo mesto. Samo Cestnik in Nadja Koželj pa sta bila šesta. Gledalcem so se predstavili tudi mladi plesni pari iz osnovnih šol, nastopila pa je tudi velenjska plesna skupina Kaos. Plesni klubje prireditev odlično izvedel, škoda je le, da si je ni ogledalo še več gledalcev, (s. v.) Zdenka Ferenčak in Matej Balažič sta bila druga OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE VELENJE PROGRAM DEJAVNOSTI ZA POČITNICE Datum Ura Dejavnost Kraj Izvajalec Vstopnina ŠPORTNE DEJAVNOSTI 23.1. do 4.2. 23. I. -27.1. 23.1,-3. 2. 23. -27.1. 23., 24., 26., 27., 30., 31.1 in 2.2.ter 3.2. 10. — 1630 Smučanje (vlečnica) 9.— 12.00 Sučanje (vlečnica) 9. - 1630 8. - 12.00 9. - 1030 Smučarski teki Rokometna šola Atletska šola 23.. 25. 9,- 12.00 Odbojka in 27.1. 23,- 9,- 12.00 Košarka 27.1. 23.- 9,— 12.00 Splošna vadba 27.1. 2.2. 13,- -1530 Sprejem olimpijskega ognja Hrib Pergl — za bencin, črpalko v Šaleku Smučišče Šalek pri Pirhu v Šentilju in pri Gas. dom v Topolšici Rdeča dvorana Rdeča dvorana Telovadnica Anton Aškerc Telovadnica Veljko Vlahovič Telovadnica Gustav Šilih Skakalnica pod gradom ZTKO Velenje VIZ, ZTKO, RTC Golte Tekaška sekcija Smučarskega kluba Rokometni klub S., ŠŠD Biba Ročk Š. AK Velenje — ZTKO ŠŠD A. A. in KDK ŠŠD Veljko Vlahovič ŠŠD Gustav Šilih Organizacijski odbor poldnevna 100,00 din, dnevna 150,00 din FILMI, RISANKE, LUTKOVNE PRIREDITVE 23. in 10.00 Film »Deček in violina« 24.1. 25., 26., 10.00 Film »Kala« 30., 31.1. 25.1. 16.00 Film »Kala« 1.2. in 10.00 Film »Dolina miru« 4.2. 1.2. 16.00 Film »Dolina miru« 23. in 16.00 Film »Deček in violina« 24.1. 30. in 16.00 Film »Kala« 31. 1. 2. in 16.00 Film »Dolina miru« 3. 2. 21.1. 10.00 Glasbena pravljica »Gradič«, lutke » Medvedek Pu« 28.1. 10.00 Lutke »Nasvidenje pri- hodnje leto«, igra »Volk in 7 kozličkov« 4. 2. 10.00 Lutke »Nasvidenje pri- hodnje leto«. igra »Volk in 7 kozi.« 25.1. 16.00 Ura pravljica in 1.2. 24.. 16.00 Barvne risanke 26., 30. in 31.1. 25.1, 1.2. 27.1. in 3.2. 16.00 16.00 Barvne risanke Barvne risanke Kinodvorana — Koroška 44 Koroška 44 Dvorana Kulturnega doma Kinodvorana — Kor. 44 Dvorana Kulturnega doma Kulturni dom Šoštanj Kulturni dom Šoštanj Kulturni dom Šoštanj Velika dvorana Doma kulture Šoštanj Kulturni dom T. Vel. Kulturni dom Titovo Velenje Knjižnica Titovo Velenje Mala dvorana Kulturnega doma Titovo Velenje V prostoru KS Edvarda Kardelja — Kardeljev trg 3 V prostoru KS Šoštanj Za otroke predš. otroci, šol. otr. 1. — 4. r. 3.-8. razred 3. — 8.razred 1. — 8. razred 1. — 8. razred 5. — 8. razred 5. — 8. razred 4. — 8. razred VVZ, OŠ, CSŠ DO Kino Velenje 10.00 din OŠ, CSŠ DO Kino Velenje 10,00 din OŠ, CSŠ DO Kino Velenje 10.00 din OŠ, CSŠ DO Kino Velenje 10,00 din OŠ, CSŠ DO Kino Velenje 10,00 din OŠ, CSŠ DO Kino Velenje 10,00 din OŠ, CSŠ DO Kino Velenje 10,00 din OŠ, CSŠ DO Kino Velenje 10,00 din OŠ, CSŠ OŠ Bratov Letonje, Amat. gled. Velenje 10,00 din predšol. otroci, š. otr. 1. — 4. r. OŠ Gustav Šilih VVZ Velenje 10,00 din predš. otroci, š. otr. 1. —4. r. OŠ Gustav Šilih, VVZ Velenje 10,00 din š. otr. 1. — 4. r. Kulturni center »Ivan Napotnik« Kino klub Gorenje 10,00 din predšol. otroci, š. otr. 1. in 2. r. š. otr. 1. in 2. r. š. otr. 1. —4. r. Kino klub gorenje 10,00 din š. otr. 1, —4. r. Kino klub gorenje 10,00 din š. otr. 1. — 4. r.