82
Obrtnija.
Stranski proizvodi pri dobivanju oglja.
Prejšnje čase se je les kemično porabil samo za dobivanje oglja, kotrana in pepela, pri čemer so se rabili jako priprosti načini in torej ne moremo reči, da je dotično dobivanje bilo povse umno.
Dandanes se les v kemičnem obrtu v velikem obsegu rabi. Poprej malo rabljeni stranski proizvodi iz lesa, ocetna kislina, metilni alkohol in aceton se v veliki meri rabijo v veliki industriji na pr. za napravo brezdimnega smodnika in kotranskih barv, potem se vedno bolje rabi celuoza za izdelavo papirja in se je razširila poraba lesa za napravo oksalne kisline, strojilnih in barvnih izvlečkov
Samo lesno oglje se za jedno delo več toliko ne rabi, kot se je nekdaj. Pri pridobivanju železa se sedaj rabi premog namesto lesnega oglja. Dvomiti pa ni, da se s povzdigo kemične industrije znatno povzdigne porabo lesa, tako da to zaslužuje pozornost posestnikov večjih gozdov, posebno ker se bodo dali porabiti tudi odpadki. Celo govori se, da se bodeta v bodoče kis in špirit delala samo iz lesa.
Če se razbeli les v zaprtem prostoru, se naredi več hlapečih stvarij, ostane pa olje. Hlapeči proizvodi se dado deloma zgostiti v lesni kis in kotran, ali se pa porabijo kot lesni plin za svečavo in kurjavo. Teh proizvodov se dobi več ali manj, potem, kakeršne priprave se rabijo, kolikor časa se les razgreva in pri kakeršni vročini. Največkrat se zadovoljimo s pridobivanjem oglja in kotrana, druge snovi pustimo izhlapiti. Za popolno umno porabo lesa je pa treba druzih naprav, kakeršnih posestniki malih gozdov napraviti ne morejo in bi se tudi ne izplačalo jih napravljati, ako ni lesa, ki bi se vse leto podeloval.
Čim večja je gorkota, pri kateri napravljamo oglje, tem črnejše in težje je in tem več gorkote daje pri kurjavi. Oglje, ki se napravi pri hitrem in živem ognju je ložje, kakor oglje, ki se napravi pri počasnem gorenju. Za oglje se mora rabiti le popolnoma zdrav in popolnoma na zraku posušen les.
Pri zogljenenju se pomanjša množina lesa; 100 delov lesa daje 42 do 68 delov oglja po obsegu, 20 do 26 delov pa po teži. Največ oglja se dobi iz bukovega, hrastovega, brezovega, borovčevega in smrekovega lesa. Pri stalnih kopah se več oglja dobi, kakor pri premikajočih. Vejevje daje slabše oglje, kakor deblo.
Kope, kjer se ogljeni največ jelovina, morajo se postaviti na zidano podlago, ki ima globino, [pokrito z omrežjem in preskrbljeno z odtekajočim kanalom. Ko se les zažge, se smola razgreje, da teče in se počasi pomika proti dnu. čim počasneje se kuri, tem več kotrana se dobi.
Če se rabijo za izogljenenje zaprte posode, se les vse bolje izkoristi, kajti dobi se ne samo oglje in kotran, temveč tudi lesni kis in plin. Če se počasi les ogreva dobi se oglje, lesni kis in kotran, plina pa malo, če se pa hitro les razgreje, kar se zlasti s tem doseže, da se drobno razcepljen les dene v razbeljeno rekorto, dobi se največ lesni plin in kotran, a malo lesnega kisa. Vidi se, da se mora različno postopati po tem, kar je glavni namen porabi lesa.
83