■ primorski 1JL 1 230 dnevnik Cena 650 lir - Leto XLII. št. 1 (12.326) V J- Trst, četrtek, 2. januarja 198 a- -i Vi C O' XÌ ► Vi o o c 2 o h iM 33 r c5 5? ? v - S ii s: O O 33 i-—: ” C_ $C2>X C Cena 650 lir - Leto XLII. št. 1 (12.326) Trst, četrtek, 2. januarja 198 /Voi; dokaz spremenjenega ozračja med velesilama V SZ Reaganova in v ZDA Gorbačovova novoletna televizijska poslanica WASHINGTON, MOSKVA — V novoletnih televizijskih poslanicah, ki nimata primera v zgodovini medblo-kovskih odnosov, sta Ronald Reagan Sovjetom, Mihail Gorbačov pa Američanom včeraj zagotovila, da ne bosta v letu 1986 varčevala s skupnimi napori za zagotovitev mirnega sožitja in razorožitve. Obe poslanici sta si podobni tako glede optimizma kot izraženih želja in obljub, a sta obenem v marsičem različni. Medtem ko se je Gorbačov omejil predvsem na splošne ugotovitve o nenadomestljivosti miru, sožitja in sodelovanja ter je le med vrsticami omenil razhajanja, pa je bil Reagan konkretnejši, saj je »omiljeno« navedel tudi glavne težave v odnosih med državama. Če se je Gorbačov omejil na izjavo, da je treba ohraniti mir v vesolju, je Reagan vztrajal na svojih tezah o vesoljskem obrambnem ščitu, ko je dejal, da bo tehnološki napredek v obrambi izničil jedrska orožja. Prav tako je ameriški predsednik o-menil človeške pravice, ne da bi navedel posameznih primerov, ko je poudaril, da bi napredek pri reševanju humanitarnih vprašanj lahko pozitivno vplival na razvoj medblokov-skih odnosov, saj so ta vprašanja A-meričanom pri srcu. Ronald Reagan pa je spregovoril tudi o regionalnih spopadih in je, ne da bi omenil Afganistana, navedel svoje korake pri reševanju teh kriznih žarišč. ■ Kljub vsemu temu pa je v oceni ženevskega vrha v svoji novoletni poslanici Reagan jasno povedal, da je bil začetek dober, da je zagotovil boljše medsebojno razumevanje, obenem pa se je predsednik ZDA obvezal, da bo nadaljeval po začeti poti. S precejšnjim poudarkom je tudi navedel, da je treba krepiti medsebojno zaupanje predvsem z boljšim spoznavanjem, s kulturnimi izmenjavami in z vsem, kar približuje ljudi obeh držav. Za generalnega sekretarja KP SZ Mihaila Gorbačova pa je bila Ženeva »dober obet« in znamenje premika v odnosih med obema državama. Sovjetski voditelj je tudi poudaril nujo premostitve medsebojnega nezaupanja in zaželel večjih stikov. Kljub temu da obstajajo precejšnje razlike in da bo gradnja mostu v medsebojnih odnosih težavna^ pa je po besedah Mihaila Gorbačova Ženeva dokazala, da je to mogoče. Gorbačov je tudi spregovoril o številnih pismih Američanov, o srečanjih z ameriškimi senatorji, poslanci, znanstveniki in poslovneži, ki so ga prepričali, da se tudi ZDA zavedajo nesmiselnosti vojne med obema velesilama, ki bi bila tragedija za vse človeštvo. Tako Ronald Reagan kot Mihail Gorbačov sta seveda zaželela Sovjetom in A-meričanom srečo, mir in veselje v letu 1986. Ob tem bežnem pregledu novoletnih poslanic nesporno izhaja, da predvsem pri Američanih ne prihaja do bistvenih premikov ob ključnih razorožitvenih vprašanjih. ■ »Vojna zvezd« je za Reagana še vedno nedotakljiva, razhajanja pa precejšnja, a dialog nenadomestljiv. In prav tu je glavna pozitivna značilnost obeh poslanic. Reagan in Gorbačov se namreč dobro zavedata, da plujeta na skupni ladji, ki bi jo jedrski spopad z gotovostjo potopil. Leto 1986 bo torej moralo dokazati, da duh Ženeve ni propadel, da bodo pozitivne nagibe uresničili tudi v praksi. Tržaški župan in Slovenci »Dozorevanje« ali samo alibi? Tržaški župan Franco Richetti je ob izteku leta dal tukajšnjemu italijanskemu dnevniku intervju, v katerem ocenjuje minulo leto ter izraža obete za 1986. Vreden omembe se nam zdi odgovor, ki ga je dal na vprašanje o odnosih med večino in manjšino: »Rad bi poudaril — je dejal župan — da je danes mesto ob tem vozlu manj deljeno kot v preteklosti. Obstaja nujnost, da ti odnosi dobijo juridično potrditev brez izsiljevanj glede na občutljivost in stopnjo dozorevanja mesta. Menim, da mora vlada predložiti besedilo, v katerem bi našle organsko ureditev že obstoječe situacije.« To stališče ni novo: manjšini ne pripada nič več kot to, kar že ima, karkoli več bi bilo v nasprotju s »stop-njo dozorevanja mesta«. Moti nas le občutek, da si župan ne prizadeva preveč, da bi to »dozorevanje« pospešil, ko pa jo izkorišča kot alibi za negacijo ustavnih načel o zaščiti manjšin. Toda še bolj nas je zbodel drugi del odgovora na isto vprašanje o odnosih med večino in manjšino: »Po drugi strani — je namreč nadaljeval Richetti — ne smemo pozabiti, da se je prav v letu 1985 na ravni civilnih pravic in ponovnega premisleka o lastni zgodovini Trst uradno spomnil žrtev fojb, in to ne v smislu ponovnega odprtja dramatičnih ran, pač pa kot zavest in nato sprejetje lastnih zgodovinskih prigod, kar je nujen element za gradnjo sedanjosti in prihodnosti ob spoznanju in spoštovanju lastne identitete«. Popolnoma se strinjamo, da so fojbe del tržaške preteklosti — tako kot Rižarna, ki pa je župan ni smatral vredno omeniti — ne vidimo pa neposredne povezave med tem vprašanjem in problemom uresničitve ustavnega določila o zaščiti manjšin. Razen, da niso fojbe za Richettija, prej kot del tržaške zgodovine, propagandistično in strumentalno sredstvo za negacijo pravic manjšine. In če je to dolco, potem se moramo strinjati z županovo trditvijo, da mora mesto še »dozoreti«, in še posebno njegov župan. T. M. Medtem ko preiskava o Fiumicini! le počasi napreduje ZDA ne izključujejo možnosti vojaškega posega proti Libiji RIM — Preiskovalni sodnik Sica bo danes verjetno spet zaslišal Mohameda Sahrama, edinega preživelega iz štiričlanske teroristične skupine, ki je odgovorna za pokol na letališču pri Fiumicinu. Od 19-letnega Palestinca iz Šatile v Libanonu, ki leži ranjen v vojaški bolnišnici Celio, hoče odgovor na vprašanja, kdo je atentatorjem dal brzostrelke in ročne bombe, kdo jim je pred napadom vzel potne liste (dva maroška) in, kakšen je bil pravi namen akcije, ki se je končala s pokolom. O orožju je Sahram enkrat dejal, da ga je dobavil neki Evropejec, drugič pa je omenil nekega Libanonca. Prvo verzijo utegne potrditi razplet preiskave v zvezi s septembrskim atentatom na rimsko izpostavo družbe Bri-tish Airwais: storilec, Palestinec Hasan Aatab, je povedal, da mu je bombe izročil visok plavolasec, poznan kot »Belgijec«. No, belgijski varnostniki so v Hasseltu včeraj aretirali dva Arabca, ki sta v soboto priletela v Bruselj iz Aten, in domačega prestopnika D. E., ki jima je dal zatočišče in imel na zalogi 11 kilogramov trotila, več granat, detonatorjev, pištol, pušk in nožev, mitraljez in veliko streliva. Mož, ki so mu zaplenili tudi zaupne listine in notes z naslovi in telefonskimi številkami sumljivih ljudi, utegne biti prav »Belgijec«. Zaradi tega bo Sica morda odpotoval v Belgijo. Glede narave zločinskega napada preiskovalci menijo, da ni bila samomorilska: prvič, ker bi za pokol za- dostovala akcija enega samega človeka, in drugič, ker so kamikazejevske operacije značilne za Homeinove pri-vržende. Verjetno, pravijo, je četverica hotela pobegniti s talci, sicer ne bi pustila v dveh torbah ročnih bomb,, ki so jih našli po napadu agenti. Kaj pa potni listi? Sahram trdi, da so jih teroristi sami uničili pred atentatom, Sica pa domneva, da so jih izročili pribočniku, morda prav »Belgijcu«. Medtem ko v Italiji in tujini poostrujejo varnostne ukrepe na letališčih, se zaostruje tudi diplomatska vojna proti Abu Nidalu, Gadafiju in Arafatu. Čeprav so Libijci znova zanikali kakršnokoli odgovornost za napada pri Rimu in Dunaju ter označili hvalnico agencije Jana teroristom kot čisto zasebno pobudo njenega urednika, ameriški generali stvarno mislijo na oborožene represalije proti Libiji z letali VI. brodovja na Sredozemlju, kjer sicer ni opaziti novosti. Sam Gadafi je včeraj izjavil novinarjem, da bi takšen napad bil začetek konca, saj bi Libija »v Sredozemlju in na vsem Bližnjem vzhodu sprožila , vojno, ki ji ne bi bilo videti konca«. Predsednik izraelske vlade Peres je ponovil, da mednarodni terorizem financira Libija, da z njo sodelujeta Abu Nidal in Iran, ter da je PLO glavna teroristična organizacija, Arafat pa je pozval svet k razlikovanju med »zakonitim oboroženim bojem« Palestincev in »slepim terorizmom«, (dg) Ct odloč terorizmu RIM — Nobenega razumevanja: nasprotno, ostra obsodba krvavega atentata palestinskih teroristov na letališču v Fiumicinu in na Dunaju. To je osrednji del poslanice predsednika republike Francesca Cossige državljanom ob novem letu, prve poslanice, odkar je Cossiga prevzel mesto predsednika republike. Opozorilo zaradi nevarnosti terorizma pa je izzvenelo tudi kot neposredno svarilo političnemu vodstvu v državi. »Naša obsodba državljanov omikane države, naša obsodba ljudi,« je dejal Cossiga. »je zelo odločna, brez pridržkov, brez priziva in brez možnosti kakršnegakoli izkrivljenega poskusa, da bi dogodke razložili ali razumeli. Italija in Avstrija sta, kljub različni mednarodni kolokaciji, vedno dokazali veliko razumevanje za narode, ki se borijo za svobodo in za neodvisnost, tudi za palestinski narod. Tudi zaradi tega so nezaslišana nasilna dejanja za nas razlog za zagrenjenost. Razumevanje nekega pravičnega boja ne pomeni nikakršne odpovedi odločni obsodbi in boju proti terorizmu,« je poudaril Cossiga, ki je nato pozval vse, naj se borijo, »tako kot smo se združeni bordi proti notranjemu terorizmu, z isto moralno in državljansko odločnostjo, z vzpodbujanjem pravnih, sodnih in operativnih sporazumov med državami, na Vzhodu in na Zahodu, da se zoperstavimo in da premagamo to temačno grožnjo miru in miroljubnemu sožitju med narodi.« Z drugimi besedami, predsednik republike je dal razumeti, da je v boju proti mednarodnemu terorizmu nujno potrebna angažiranost obeh politično-vojaških blokov, Vzhoda in Zahoda. Obenem je tudi opozoril na pozitivni znak pomiritve na mednarodni sceni z ženevskim srečanjem med Reaganom in Gorbačovom, Cossigi je nemudoma odgovoril o-brambni minister Spadolini. Za globalni odgovor terorizmu je potrebno tudi prizadevanje Sovjetske zveze, pravi Spadolini, ki v intervjuju za tednik L’Europeo dodaja, da je zelo verjetno, da bi lahko zadejali terorizmu hud udarec, ko bi Sovjetska zveza »ne imela več potrebe, da neutralizira pretežno ameriški vpliv na Bližnjem vzhodu.« Tajnik republikanske stranke nadalje pravi, da nasprotuje »politiki držav, ki popuščajo pred terorizmom« ter v zvezi s tem navaja Francijo in Grčijo. Vendar je kaj lahko razumeti, da je njegova pripomba uperjena tudi v državo samo. Tako verjetno ni naključje, da se v istem intervjuju pritožuje, da niso bile rešene tri bistvene točke sporazuma, ki je v novembru omogočil premostitev vladne krize po zadevi Achille Lauro: kako preprečiti zlorabljanje diplomatske imunitete, revidirati sporazume o ekstradiciji in kako prisiliti države k izročanju teroristov. Načelnik socialistične skupine v senatu Fabbri pa odgovarja, da je za uspešen boj proti terorizmu potrebna predvsem »miroljubna rešitev palestinskega vprašanja. G. R. Primož Ulaga spet v vodstvu Z včerajšnjim 3. mestom na novoletni turneji v Garmischu (1. PIoc, 2. Vettori) je Primož Ulaga spet prvi na lestvici za SP v smučarskih skokih NA 10. STRANI Papežev poziv za mir v svetu VATIKAN — Papež Janez Pavel II. je med včerajšnjo novoletno mašo posvečeno miru izrazil solidarnost Cerkve vsem tistim, ki se trudijo, da bi uresničili ta cilj. Ob navajanju, da je OZN proglasila leto 1986 za »mednarodno leto miru«, je poglavar rimskokatoliške Cerkve obnovil poziv o enotnosti človeštva in obsodil vsa tista dejanja in miselnost, ki povzroča delitve in izkoriščanje. Pri uresničevanju miru morajo kristjani po papeževih besedah premostiti ideološke in sistemske prepreke, da bi tako vzpostavili dialog z vsemi ljudmi dobre volje in uresničili nove odnose in nove oblike solidarnosti. Na Silvestrovo pa je med zahvalnim »Te Deum« papež spregovoril o obvezi staršev, da pošiljajo otroke k verouku, in o nasilju ter o drami na letališču Fiumicino. V novo leto v znamenju miru Včeraj popoldne je bila v Trstu enotna novoletna manifestacija za mir in proti lakoti v svetu, ki se je je udeležilo kakih 3 tisoč ljudi. V imenu številnih prirediteljev je v italijanščini in slovenščini govoril Livij Valenčič, udeležence pa je nagovoril tudi škof Bellomi. NA 5. STRANI Kako so ljudje v Italiji in na tujem dočakali zasuk starega leta v novo SREDI POKANJA PETARD IN STOKANJA RANJENIH TUDI SKRB ZA MIR IN PRAVIČNOST NA SVETU RIM — Prvo letošnjo mvorojenko v Montegiorgiu (Ascoli Piceno) sta oče Giuseppe Ferri in mati Rossana Gregari poimenovala po soprogi Mi-haila Gorbačova. »Nisva komunista«, sta rekla radovednežem, »za ime Raisa sva se odločila v upanju, da to ime prispeva k trajnemu miru na svetu.« Za odpravo jedrskega orožja, lakote, rasizma in nasilja sploh so včeraj in v torek nastopili v Palermu (kardinal Pappalardo je posvaril krajevne oblasti, da javno upravljanje ni le domena večinske koalicije, ampak tudi manjšinske opozicije), v Rimu (pred južnoafriško ambasado), v Turinu (izkupiček javnega silvestrskega banketa so namenili žrtvam potresa v Mehiki) in v Comisu, kjer se je pred ameriško raketno bazo zbralo 32 pacifistov, kolikor je tam raket emise. Novo leto (za nas 1986, za Arabce 1347 in za Žide 5746) so v Italiji pričakali veselo in brezskrbno, s pojedinami in brušenjem pet, doma ali v restavraciji, v vasi in mestu, v zasneženih planinah in ob morju. Marsikaj je bilo zanimivega, marsikaj pa neprijetnega in tudi tragičnega. Bo-lonjčani so opolnoči na glavnem trgu sežgali lutko-starca, simbol starega leta. V Samemu je kakih 20 mladincev uprizorilo plavalno tekmo, v Firencah so se med seboj pomerili kanuisti, a nad Pizo smučarski mojstri z baklami, medtem ko je skupina bolonjskih jamarjev nazdravila novemu letu 700 metrov globoko v toskanskih Alpah. Z rimskega mostu Cavour je poleg slovitih Spartaca Bandinija in Alda Corrierija skočil v Tibero še 24-letni Abas Rasljanin, profesor telesne kulture iz Novega Pazarja v Srbiji, ki so mu na železniški postaji Termini ukradli denarnico. Med novoletnimi gosti v Selvi Gardeni na Južnem Tirolskem se je pojavil Pertini, v Me-ranu pa Andreotti. V San Paolu Albanese (Potema) je vseh 555 članov albanske skupnosti šlo k maši po vzhodnem obredu, tam blizu je pa bistroumni Giuseppe Sansone odmašil šampanjec z zobmi in zdaj molči, ker so mu ustno nebo zakrpali z osmimi šivi. Obmolknil je tudi vulkan Etna. Nasprotno pa so bile v vsej Italiji hudo bučne petarde in podobne vragolije. Tokrat ni mrtvih in tudi ranjenih je manj (459), a posledice so mučne (na sliki prizor iz neapeljske bolnišnice): moška iz pokrajine Campobasso sta ostala vsak brez ene roke, tretji (Milan) je bil ob oko, neki drug je na tem, da delno oslepi. Več oseb je bilo huje ranjenih tudi s strelnim orožjem! Kaj pa na tujem? Za osrečitev mnogih Američanov v novem letu je poskrbel motociklist, ki se mu je med drvenjem po hitri cesti sredi Los Angelesa razparala meča z 10.000 dolarji (170 milijoni lir): ljudje so pobrali, kolikor so le mogli, in policija pravi, da skoraj vse. Najdražji silvestrski party je bil v newyorškem Essex House Hotel: 2.000 dolarjev po osebi za koncert Julia Iglesiasa, razne mste kaviara in za foie gras z rusko in poljsko vodko, petobročno pojedino, šampanjec pa še prenočitev v luksusnem apartmanu. Francosko policijo je spravila s tira steklenica izmstnega šampanjca, priložnostno lepo ovita v okrasen papir, ki jo je pozabljivec pustil na prtljažni mreži kupeja na vlaku, ko je z njega stopil v Chantillyju. Prestrašen potnik je brž poklical policijo, češ da utegnejo biti bomba, naposled pa je ekipa za razstavljanje peklenskih strojev uvidela, za kaj gre in razglasila, da je preplah odveč. Policisti so javili, da pozabljivi potnik šampanjec lahko dvigne pri njih, saj ni prišel navzkriž s pravico. V Londonu so stopili na prste lastniku gostišča, ki je purane za božič in novoletni banket hranil kar v mrt-vašniških zmrzovalnih zabojih: občinski možje so povedali, da to seveda ni bilo prav, da pa tistim, ki so purane jedli, ni treba biti v skrbeh za zdravje. Dvanajst udarcev Big Bena je na Trgu Trafalgar square kljub strupenemu mrazu pričakalo 60.000 oseb: petje, pitje, prerivanje, nazadnje pa 300 ranjenih in 124 aretiranih. (dg) Do konca oktobra akontacija na občinski davek TASCO Nekatere so že v veljavi, druge po bodo začele veljati v prihodnjih dneh Z novim letom vrsta podražitev skoraj vseh javnih storitev RIM — Z novim letom bo stopila v veljavo vrsta podražitev javnih storitev v Italiji. Nekatere podražitve, veljajo že od včeraj, druge pa bodo u-vedli v prihodnjih dveh mesecih, takoj po odobritvi finančnega zakona. S 1. januarjem se je podražila poštnina za tujino. Na pismo je treba nalepiti znamko za 650 lir, na razglednico pa znamko za 450 lir. V kratkem je predvidena tudi podražitev notranjih poštnih storitev. Odlok, ki podaljšuje ugodnosti zakona Formica za nakup prve hiše vsebuje tudi določila o podražitvi e-lektričnega toka. Točneje, podražil se bo termični dodatek na električno energijo in sicer povprečno za 8,4 odstotka. Na področju prevozov je treba predvsem omeniti podražitev mestnih prevozov s prvim februarjem. V mestih z manj kot 500 tisoč prebivalci bo vozovnica znašala 500 Ur. Posredna podražitev je tudi v ukinitvi popustov na železnici, ki bodo v veljavi samo še do 15. januarja. Gre za celo vrsto popustov, med katerimi tudi popust za državne uslužbence. Medministrski odbor za cene je tudi odobril nekatere druge podražitve, med temi podražitve telefonskih naročnin. Podražitev bo znašala 3,5 odstotka in bo zadevala tako naročnino kot tudi plačilo pogovorov preko pr- vih 40 pogovorov mesečno. Cena vsakega pogovora bo tako lahko dosegla 134 lir za naročnike z več kot 133 govornimi enotami mesečno, metem ko je bila doslej najvišja predvidena vsota 129 Ur. Cena žetona ostane za enkrat nespremenjena. S finančnim zakonom se bodo znatno podražile tudi nekatere druge storitve, ki zadevajo širok krog državljanov. Med temi je treba omeniti šolske takse in tickete za zdravstvo. S 1. juUjem 1986 bo začel veljati nov način obračunavanja porabe plina, ki bo seveda prav tako predvideval po- dražitve. Za davkoplačevalce z nižjo obdavčljivo osnovo se bo tudi podražil davek ILOR, ki bo znašal 16,2 odstotka obdavčljive osnove za vse davkoplačevalce. Nekatere posredne podražitve zadevajo tudi plačevanje socialnih dajatev. Ne glede na podražitve pa je treba še opozoriti, da bodo1 morali državljani plačati takso za avto do konca januarja, kupiti kolek za vozniško dovoljenje do 11. februarja in plačati do konca januarja televizijsko naročnino. RIM — Do 31. oktobra tega kita bodo morah državljani plačati prvi predujem na novi davek na občinske storitve TASCO. Tako določa vladni o-dlok, s katerim je vlada ustanovila tn novi davek, ki bo nadomestil občinski davek na odvažanje smeti in občinski davek na pse. Državljani bodo morali do 31. oktobra plačati predujem davka za prvih 9 mesecev letošnjega leta, medtem ko bodo morah preostali del plačati do 31. marca 1987. Davek TASCO bodo moraU določiti občinski sveti najkasneje v 40 dneh po objavi odloka, torej do 1. marca. Davek bo bremenil lastnike oziroma uporabnike nepremičnin na ozemlju občine in višina je pač odvisna od vrste nepremičnin in od kakovosti storitev, ki jih občina nudi občanom. Predvidene so štiri kakovostne stopnje teh storitev, medtem ko so nepremičnine razdeljene v sedem skupin. Za lokal s pribUžno 100 kvadratnimi metri površine bo davek nihal med 90 in 350 tisoč Urami lettno. Kar zadeva kakovosti bodo najnižji davek plačali tam, kjer občina posreduje občanom največ dve od naslednjih storitev: občinske ceste, razsvetr Ijava, odvažanje smeti, vodovod, ka-nahzacija. Najvišji davek pa bodo pla-čevah občani v tistih občinah, ki p za nerede, ki so jih organizirali v tujini. Goljuf za zapahi BOČEN — PoUcija je aretirala 46-letnega Ivana Vecchi ja, direktorja turistične agencije Round trip travel, ki je baje ogoljufal kakih tisoč ljudi, ki so vplačali približno milijardo lir za novoletne izlete, ki so obstajali samo na papirju. Policija ga je izsledila v Brixnu, obtožba, pod katero so ga zaprli pa govori o združevanju v zločinske namene in goljufiji. Milanska turistična agencija Round trip travel je delovala le nekaj mesecev. Ponujala je izredno zanimive izlete v New York, Mombaso, London in Pariz. Najbolj zanimivo je bilo seveda to, da je bila cena teh novoletnih potovanj poprečno za pol milijona do milijon lir nižja od podobnih potovanj, ki so jih ponujale druge turistične agencije. Kakih tisoč ljudi je prebrisanim goljufam nasedlo, ko pa so pred novim letom prišli na letahšče, so z razočaranjem u-i gotovih, da ni bilo posebnih poletov, da ni bilo nobenih rezervacij, da soi jih skratka povlekh za nos. Policija na letališču je imela polne roke dela, ko so prijave na račun turistične agencije kar deževale. Druge turistične agencije pa pravijo, da je bilo od vsega začetka jasno, da nekaj ni v redu, saj so bile cene odločno prenizke? Postavlja se vprašanje,- zakaj ni potemtakem nihče opozoril policije o vsej zadevi še pred začetkom potovanj. DRŽAVNI BRUTO PROIZVOD POKAZATELJ GOSPODARSKEGA ZDRAVJA NEKE DRŽAVE že večkrat smo na teh straneh komentirali dogajanja v svetovni e-konomiji. Skušali smo na enostaven način obrazložiti razne pojave v gospodarstvu, ali pa vsaj pojasniti, kako si jih razlagajo slavni svetovni ekonomisti. Kljub temu se zavedamo, da je gospodarska problematika za večino bralcev še vedno nedostopna, saj je povsem razumljivo, da kdor nima specifične izobrazbe ne more v celoti dojeti problema, ki ga obravnavamo. Zato se ne bomo tokrat zaustavili pri specifičnem dogodku, ampak bomo na kratek in enostaven način skušali razložiti, ka] je državni bruto proizvod (italijansko: prodotto nazio-nale lordo), ki ga na teh straneh večkrat omenjamo. Na kratko bi lahko definirali državni bruto proizvod kot kosmato vrednost (ocenjeno po tržnih cenah) vseh dobrin in storitev, ki jih je državno gospodarstvo proizvedlo v določenem obdobju. Ta definicija nam seveda še ne pove vsega; prvo vprašanje, ki si ga lahko postavimo, je nedvomno naslednje: zakaj »kosmata« ali »bruto« vrednost? Odgovor je enostaven: ker ne upoštevamo odbitkov od te vrednosti za kapital (tu so mišljeni stroji, naprave, razna oprema itd.), ki se je v tem obdobju obrabil (te odbitke imenujemo z drugo besedo od- pisi). Drugo in mogoče še pomembnejše vprašanje, ki si ga lahko postavimo, pa je naslednje: katere so te dobrine in storitve, ki jih državno gospodarstvo proizvede v določenem obdobju? To so enostavno dobrine in storitve, ki si jih v tem obdobju nabavijo ali priskrbijo zasebniki, podjetja, državna uprava ali ostali svet. Oglejmo si torej bolj podrobno vsako od teh skupin. 1. zasebniki (družine): zasebna potrošnja presega v Italiji polovico državnega bruto proizvoda; največ porabijo zasebniki za hrano, od drugih stroškov pa bi omenili še oblačila in obutev, stroške za stanovanje, za higieno in zdravstvo, za prevoze in komunikacije, za razvedrilo in kulturne dejavnosti ter za tobak; 2. podjetja: tu lahko ločimo investicije v osnovna sredstva (dobrine, katerih koristnost traja več let), kot so zgradbe, stroji, naprave itd. in povečanje vrednosti zalog (blaga, surovin, proizvodov itd.) v skladišču; oboje skupaj dosega okrog četrtino državnega bruto proizvoda; 3. ostali svet: tu upoštevamo čiste izvoze, t.j. razliko med izvozi in uvozi» to pomeni, da bi ta komponenta bila lahko tudi negativna, seveda v primeru, da bi bili izvozi manjši od uvozov; 4. državna uprava: tu upoštevamo samo čisto vrednost vseh dobrin in storitev, ki jih državna uprava odkupi od zasebnikov, podjetij in ostalega sveta (drugih stroškov ne upoštevamo). Iz gornjih podatkov je torej razvidno, da je državni bruto proizvod važen pokazatelj stanja nekega državnega gospodarstva. V ekonomsko zdravi državi bo zasebna potrošnja velika, investicije podjetij prav tako, izvozi pa bodo presegali uvoze. Če bo država v krizi, bodo državljani potrosili bolj malo, podjetja ne bodo investirala veliko v nova sredstva, uvozi bodo večji od izvozov. Tu smo seveda le navedli nekaj primerov, ni pa nujno, da so vsi ti pogoji obenem prisotni, da lahko govorimo o zdravi ekonomiji ali pa o kriznem stanju. Globalno gledano pa je državni bruto proizvod mogoče najbolj značilen pokazatelj gospodarskega stanja neke države. Predvsem je pomembno, ali se državni bruto proizvod v odstotkih veča ali manjša: če se je na primer notranji bruto proizvod v neki državi v enem letu povečal za deset odstotkov, pomeni, da je gospodarstvo tu v rasti; če se je v istem obdobju zmanjšal, pomeni, da smo verjetno pred gospodarsko krizo ali pa, da se je gospodarska rast ustavila. To je razvidno tudi iz analize podatkov o državnem bruto proizvodu v raznih državah. V zadnjih letih je namreč opaziti visok odstotni porast tega pokazatelja v državah, kjer je gospodarski razvoj najbolj nagel: Japonski, Združenih državah Amerike in Zvezni republiki Nemčiji; nekoliko manjši pa je v Italiji, kjer se gospodarstvo razvija nekoliko bolj počasi; v državah tretjega sveta pa je mnogokje opaziti celo upadanje, kar priča o gospodarski krizi, ki jo doživljajo te države. MARKO oblak Tokrat v Avditoriju šole »De Rubeis« v Čedadu Slovenske organizacije vabijo na tradicionalni Dan emigranta ČEDAD — V sivem življenju beneškega, kot tudi vsakega drugega izsedjenca, vsaj enkrat na leto posije sonce, ko se, čeprav za malo dni, vme domov. Vrača se ob praznikih, ob božiču in novem letu in prav v tem času, ko so mu belgijski rudniki, francoski ali švicarski industrijski obrati tako daleč, se beneški izseljenec sreča s kolegi na »Dnevu emigranta«. Tradicija dneva emigranta v Čedadu je že od nekdaj ustaljena in iz leta v leto zbira v svoji sredi prijatelje in znance vseh, ki so šli za kosom kruha v tujino. Dan emigranta ohranja svoje vrednote tudi danes, ko se je fenomen izseljenstva v Benečiji nekoliko spremenil, ko se vse manj mladine podaja na tuje in je delo, kolikor je pač mogoče, priskrbljeno tudi v dolini. Njegov pomen združevanja prebivalcev beneških dolin ne more zamreti. Na Dnevu emigranta se vsaj enkrat na leto sreča Terska dolina z Nadiško, pa tudi z Rezijo in Kanalsko dolino. Srečajo se ob velikem, skupnem, kulturnem prazniku, ki bo letos v nedeljo, 5. decembra, izjemoma v Avditoriju srednje šole »De Rubeis«, v bližini kraja »II Gallo« v Čedadu. Gledališče »Ristori«, ki je bil od vedno sedež kulturnega programa, so namreč začasno zaprli za predvidena splošna popravila. Z upanjem, da bo čez leto dni praznik emigranta ponovno v prostorih »Ristorija«, so morali tokrat organizatorji Dneva emigranta 1986 bistveno zamenjati kulturni program in ga prikrojiti sicer znatno manjši dvorani. Kljub temu, vse kaže, da ne bo kvaliteta sporeda utrpela veliko škode zaradi zamenjave. Nastopali bodo namreč gosti iz Loč na Koroškem, člani tamb.uraškega ansambla »Jepa-Baško jezero«, ženska pevska skupina »Stu kdi« iz Trsta, dekliški pevski zbor »Sovodenjska dekleta« iz Sovodenj, ter domači pevski zbor »Trepetički« iz Lies. Slovenske organizacije videmske pokrajine, ki so tudi letos organi zinale Dan emigranta so priskrbele tudi dva slavnostna govornika, ki bosta pozdravila udeležence srečanja. V imenu slovenskih organizacij bo prevzel besedo msgr. prof. Marino Qualizza, še pred njim pa sen. adv. Franco Castiglioni, podpredsednik senatne komisije za proračun. dan emigranta giornata dell'emigrante CKOAi) uvm.41 S.l I9SÓ ,»!> Audi|..i iuro , »e itubeis , Zbornik sanitetne službe NOV Sekcija za partizansko saniteto Slovenskega zdravniškega društva se je že leta 1981 lotila dela, ki je bilo sila odgovorno in zahtevno. Na razpolago so imeli 419 dokumentov, ki so jih uredili v štirih knjigah z naslovom ZBORNIK DOKUMENTOV IN PODATKOV SANITETNE SLUŽBE V NARODNOOSVOBODILNI VOJNI NA SLOVENSKEM 1941-1945. V teh štirih knjigah je bil izbran najpomembnejši material sanitetne službe med NOV od leta 1941 do 1945. Ta je bil obdelan, dodani so bili komentarji, razvozlana ilegalna imena, dodani seznami kratic, kazalo osebnih imen in krajev. V zbornikih so objavljena poročila posameznih enot svojim nadrejenim, zapiski posameznih zdravnikov o dogodkih v njihovih bolnicah ter navodila nadrejenih sanitetnih organov To so dragoceni podatki, ki -kažejo na uspešno delo sanitetne službe v najhujšem času zgodovine slovenskega naroda. Istočasno je izšel faksimile Partizanskega zdravstvenega vestnika, ki je izhajal od januarja 1944 do aprila 1945. Leta 1944 je izšlo osem številk, edina dvojna številka je izšla aprila 1945. V zadnji številki je urednik pisatelj dr. Bogomir Magajna v zaključnem članku »Tmejši od brona« zapisal, da ni imel Partizanski zdravstveni vestnik namena gojiti visoke znanosti, ampak predvsem pokazati, kako je mogoče pomagati svojemu bližnjemu. J. O. Priznanje dvema Korošcema CELOVEC — Priznanje za pionirsko delo na občinski ravni sta prejšnji teden prejela bivša občinska odbornika dr. Luka Sienčnik iz Dobrle vasi in Janez Korenjak iz Šmarjete v Rožu. Letošnji občni zbor Kluba občinskih odbornikov je sklenil, da KSOO podeli obema priznanje častnega članstva. Minuli potek sta slavljenca v gostilni Juena v čepičah prejela to priznanje v okviru slavnostne seje KSOO iz rok predsednika Erica Kumra. Predsednik nadzornega odbora KSOO mag. Filip Warasch je v svoji utemeljitvi poudaril pdonirsko vlogo dr. Luke Sienčnika pri ustanovitvi kluba leta 1973 ter predstavil njegovo življenjsko pot kot živinozdravnik, prosvetni delavec, občinski odbornik, odbornik Posojilnice. Prav tako je izpostavil narodno delo bivšega občinskega odbornika, podžupana, poslovodje Posojilnice in čebelarja Janeza Korenjaka iz Šmarjete v Rožu. Tudi predstavnika NSKS in ZSO dr. Matevž Grilc in Franci Kukoviča ter globaški podžupan Janez Hudi so poudarili zasluge obeh slavljencev za skupno delovanje slovenskih občinskih struktur. Dr. Luka Sienčnik pa se je v zahvalnem govoru med drugim spomnil predvsem prvih povojnih poizkusov združiti vse občinske odbornike, neglede pri kateri stranki kandidirajo. Pred zaprtimi vrati V izolski knjižnici je do 15, t.m. odprta zanimiva fotografska razstava Dore Benčič »Istrski motivi«. Avtorica se predstavlja s fotografijami, ki jih je posnela v slovenski in hrvaški Istri Tudi v novem letu utrjevanje zavesti italijanske manjšine v Jugoslaviji PIRAN — Ob novem letu je čas za obračun opravljenega dela in novih načrtov, tudi za pripjadnike italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Zanje in za Unijo je bilo 1985. izredno delovno leto. Obračun o-pravljenega pa dober in tako pjorok in spwdbuda za nove načrte. Tak korak bodo zastavili na že utečeni poti v skrbi za ppoložaj, razvoj in napredek narodnosti v želji, da bi kar najbolje uresničevali usmeritve in pričakovanja zadnje konference italijanske Unije, ki je bila pretekli mesec v Piranu. Še vedno zajemajo podružbljenje problematike narodnosti večjo skrb za njene šole, za celovito kadrovsko politiko, ki odločilno sooblikuje sedanji in jutrišnji dan italijanske narodnosti v Jugoslaviji. In nenazadnje ne gre pozabiti na nujnost urejenega finansiranja narodnostnih institucij, saj se nekatere še otepajo z denarnimi težavami. Pripjadniki italijanske narodnosti so si vedno prizadevali za odprto mejo, za dobre sosedske odnose med državami. Zato boder le še utrjevali vezi z matičnim narodom in z vsemi demokratičnimi silami v Italiji, ki jim je za sodelovanje medsebojno razumevanje in sp»štova-nje. Taki odnosi so lastni tudi obema narodoma, slovenski manjšini v Italiji in italijanski v Jugoslaviji, ki sta nosilki celovitega gospodarskega, kulturnega in jezikov nega sodelovanja med državama ob meji. Pri tej, oziroma taki izmenjavi, si italijanska Unija želi nadaljevanje že dvajsetletnega sodelovanja z Ljudsko univerzo v Trstu. 1986. bo torej pomembno leto. Pripadnike italijanske narodnosti in celotno skupnost čakajo volitve in kongresi. Še pred tem pa bo v slovenski skupščini obravnava 5-letnega uresničevanja pwsebnih pravic pripadnikov obeh narodnosti v republiki. Obravnava, ki bo služila tudi za nove delovne usmeritve na tem pomembnem področju. Verjetno ne bo odveč trditev, da tiči bistvo spoštovanja in uresničevanje pwsebnih pravic pripadnikov narodnosti v človeku. V vsakem posameznem in vseh skupiaj. Z večjo politično voljo, z boljšim poznavanjem in razumevanjem posebnosti narodnostno mešanega prostora je moč zagotoviti narodnosti skupnosti enako in enakopravno mesto z večino. MIRJAM MUŽENIČ Koroški koledar 1986 SPZ iz Celovca CELOVEC ■— V okviru tiskovne konference je Založba Drava v kulturni tabemi Pri Joklnu predstavila knjiž ni dar Slovenske prosvetne zveze za leto 1986. S tem Založba Drava in Slovenska prosvetna zveza bralcem spet ponujata bogat izbor kvalitetnega čtiva. V šestih knjigah, kolikor jih zajema letošnja knjižna zbirka, gre za dela domačih avtorjev oziroma za knjigo, ki govori o koroškem glasbeniku. Tako je tudi tokrat uspelo v knjižno zbirko vključiti domače koroške pesnike in pisatelje, kar znova potrjuje močno ustvarjalno silo slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji. Koroški koledar 1986, Sla po svobodi. Pel je za vse, Ali veš? Ali znaš? V lunini senci in Vprašanja koroškega otroka 'so naslovi knjig letošnjega knjižnega daru, katerega Založba Drava skupno s Slovensko prosvetno zvezo te dni razpečavata med bralce širom po naši deželi. Skoraj neverjetno, vendar je vseh šest knjig kupcem na voljo za 298 šilingov. Torej po ceni, ki je dejansko darilo za vsakega, ki bo zbirko kupil. Razen koledarja je vse knjige opremil Cveto Jeraša, ki je zbirki dal enotno podobo, a vsaki knjigi dal svojstveno podobo v barvi in vsebini. ---- Marko Waitritsch ---- ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI 27. Zadeva z nakupom zemljišča za novo šolsko stavbo s strani društva Šolski dom pa je potekala tako: 18. januarja 1904 je društvo Šolski dom kupilo v Ulici Bertolini dve parceli, last Štefana Kofola in soproge Katarine roj. Kuk. Šlo je za zemljišče, na katerem sta še danes stavbi Novega in Malega doma. Kupnina je bila določena na 936 kron in 26 vinarjev, ki jih je društvo takoj plačalo. Pogodba je bila podpisana pred notarjem dr. Marijem Pascolettom. Istega dne je bila pred istim notarjem podpisana še druga kupna pogodba za drugi dve parceli na vogalu Ul. Bertolini in Tržaške ceste (danes Ul. Duca d’Aosta). Šlo je v tem primeru za zemljišče, kjer je danes dvorišče tega šolskega kompleksa. To zemljišče je bilo ocenjeno na 8.868 kron in 40 vinarjev. Lhstnik je bil trgovec Ignacij Kovač iz Ajdovščine (prej omenjena zakonca Kofol sta bivala v Gorici, v Ulici Goldoni), sicer tudi drugače znana oseba v slovenskem javnem in trgovskem življenju na Goriškem. 2.068 kron in 40 vinarjev je društvo Šolski dom Ko- vaču takoj izplačalo, preostalih 6.800 kron pa se je obvezalo plačati v petih letih s petodstotnimi obrestmi. Poleg prodajalcev so pred notarjem pogodbi v imenu društva Šolski dom podpisali dr. Anton Gregorčič, Franc Vodopivec in prof. Ivan Berbuč. Že nekaj dni potem, 28. januarja 1904, je gradbenik Franc Mozetič; bivajoč v sosedni Ulici Mattioli, poslal županstvu prošnjo za gradnjo nove stavbe na omenjeni parceli in priložil tudi ustrezni načrt. Na prošnji je Mozetič napisal da gre za stanovanjsko stavbo. 15. februarja 1904 je bil redni občni zbor članov društva Šolski dom. Predsedoval je dr. Anton Gregorčič. Tajnik Franc Vodopivec je podal poročilo o društvenem delu v prejšnjih dveh letih. Ugotovil je, da so se, potem ko je bila odprta v letu 1898 stavba Šolskega doma v Križni ulici, ustanovile razne šole, da je prišlo do več zamenjav med učiteljstvom, da si je odbor prizadeval, da bi bili dobili več podpor. Pojavila se je potreba po dodatnih prostorih, zato je odbor sklenil zgraditi mali šolski dom. Povedal je tudi, da je neimenovana goriška gospa podarila društvu šolsko zastavo. Občni zbor je potrdil kupčijo za nabavo zemljišča v Ul. Bertolini. Sprejet je bil tudi sklep, da vzamejo posojilo za gradnjo stavbe pri kakem premožnem zasebniku ali denarnem zavodu. V blagajniškem poročilu je prof. Ivan Berbuč zapisal, da so imeli v letu 1903 26.683,56 kron dohodkov. Največ je bilo prispevkov in podpor, in sicer 11.660 kron. Za šolnino so dobili le 2.687,39 kron. Za članarino so iztržili 2.730,60 kron. Ostalo so dobili od najemnine prostorov, volil, denarja nabranega na veselicah (2.500,60 kron), aktivnih obresti itd. Za upravljanje stavbe Šolskega doma v Križni ulici so v tem letu porabili 19.095,10 kron. Največ tega so porabili za plače: v ta namen so dali 14.280,15 kron. Za kurjavo in svečavo so porabili 394,40 kron, za postrežbo in snaženje pa 557,44 kron. Stavbeniku so v tem letu plačali tudi del dolga in sicer 1.954,10 kron, za dopolnilna dela na stavbi so plačali 48,40 kron. Društvena uprava je stala 256,14 kron. Porabili pa so denar še v druge namene, nekaj denarja (1.422,33 kron) pa so imeli v gotovini. Učenke 4. razreda soriškega Šolskega doma ob priliki 1. sv. obhajila v letu 1910. Slikane so na dvorišču Šolskega doma. V prvi vrsti v sredi, s krono na glavi, učenka Hinka Stepančič. Ob strani na desni katehet o. Joahin in učiteljica Berbuč, na levi katehet o. Vilibald in učiteljica Makuc Mrzel odhod starega leta je tržaške probleme prepustil novemu Nazdravili smo še enemu letu obetov za končno uresničitev starih želja Tako kot božič, je tudi SDvester na Tržaškem minil brez večjih vznemirjenj, kar nekam zaspano in manj bučno kot pretekla leta. Razigranost in dobra volja sta se še bolj umaknili za tople stene domov ali med obložene restavracijske mize za tiste, ki so rojstvo novega leta pričakali v domačem mestu. Oni, ki so si privoščili Silvestra v zasneženih hribih ali v toplih krajih daleč od doma — in resnici na ljubo jih med Tržačani ni bilo malo — pa so verjetno praznovali bolj bučno. Leto 1985 se je poslovilo z mrazom in sivim dnevom, oblakov, iz katerih je prišlo nekaj med dežjem in snegom, odvisno pač od temperature, pa ni uspela pregnati niti precej močna burja s sunki, ki so prešli ICO kilometrov na uro. Strupen mraz je ceste na kraški planoti spremenil v prava drsališča, avtomobile pa vklenil v tanek leden oklep. Nič čudnega, če so ljudje pohiteli na toplo, potem ko so v torek opravili še zadnje nakupe in si priskrbeli vse potrebno za čim prijetnejše pričakovanje mladega leta. Trgovci, ki so tudi v ponedeljek in torek delali s polno paro, se res ne bi smeli pritoževati. Večerna oblačila so šla odlično v promet, saj je letošnja moda za slovesne priložnosti hudo zahtevna. Obvezno črnino je razsvetljevala poplava bleščic, briljantov in svetlečih se o-kraskov, pa ne samo na oblekah, temveč tudi na čevljih, nogavicah in modnih dodatkih. Tudi moški sc spoštovali klasično eleganco, v lokalih so kraljevali smokingi in metuljčki, pa-pdlloni, ki so zlasti med mladeniči naleteli na množični odziv. Nič manj zadovoljni niso trgovci z jestvinami. Kdor se ni odločil za silvestrovanje v hotelih in restavracijah, si je pač priskrbel vsega, česar silvestrska miza ne more pogrešati. Žlahtnega in penečega vina, dragega tropskega in suhega sadja, lososa in izbranih pedv. Mnogi so se raje odločili za tradicionalni silvestrski menu z domačimi in manj dra- gimi dobrotami, zlasti tisti, ki so silvestrovali po naših društvih, prihod novega leta pa so seveda prav vsi pozdravili s pokom zamaška na steklenici penečega vina. Trenutek za voščila, za želje in pričakovanja v jutru porajajočega se leta. Kakšno bo to 1986. leto, bo lepše, srečnejše od preteklega? Vsakih 365 dni se sprašujemo po tem in z novim upanjem pričakujemo prihodnost. Čisto človeška slabost, ki črpa svoj čar iz tradicije in iz človeške potrebe po zaupanju v boljšo usodo. »Letošnje leto se obeta boljše, ker se začenja v sredo,« je na novoletno jutro izjavil amaterski astrolog, neznana gospa pa je kot svojo največjo željo izrazila upanje, da bi zadela na loteriji. Večina pa si nas vendarle želi predvsem zdravja in tihe, umirjene sreče, še kako dobrodošle v teh nič kaj prijetnih časih. TVst se jo v sivo novoletno dopoldne prebudil natanko tak, kakršen se je poslovil od starega leta. Dremav in hirajoč, nezadovoljen in kaj malo slovesen, praznični osvetljavi in o-krašenosti navkljub. Svoje probleme je varno prenesel še preko enega novoletnega praga, saj se mu lepi obeti nikakor nočejo uresničifi. Delovnih mest je še manj, kot jih je bilo pred letom, že predlani obljubljen »paket« še vedno potuje po parlamentarnih dvoranah, cenejšega bencina tudi letos ne bomo dobili, usoda temeljnih gospodarskih vozlov Tržaškega, vključno z odprtim problemom žaveljske rafinerije, pa je »srečno« in povsem nerešena priromala v novo leto. Včerajšnji daljši spanec nam je pred domačimi televizorji pregnal tradicionalni dunajski novoletni koncert, ipopoldne pa se je meščanski Trst množično podal v gledališče Rossetti na prav tako tradicionalni novoletni dobrodelni koncert godbe gledališča Verdi, ki ga prireja tržaška zveza trgovcev — Unione commercianti. Tokrat se je glasbenemu dogodku pridružila še slovesnost pobratenja med tržaško zvezo trgovcev in tisto iz liguri j ske Imperie, ki je ženski del tržaškega občinstva obdarila s 600 orhidejami. V našem Kulturnem domu pa bo novoletni koncert jutri zvečer — kot že poročamo na drugem mestu — in to bo še ena slovesna priložnost, da si izmenjamo voščila in dobre obete za našo skupnost, ki prav tako z obnovljenim upanjem gleda v to 1986. leto z željo, da bi nam vendarle prineslo pravični zaščitni zakon. Izrekamo jo tudi mi, iz uredništva, vsem našim bralcem, ki jim seveda prida-jamo še kup voščil za osebno srečo. Košuta in Devetak jutri v Galeriji Tergesteo Glasbene prireditve, ki jih je organizirala tržaška občina ob božičnih in novoletnih praznikih, se počasi iztekajo. Med pobudami, ki bodo na sporedu še jutri in v soboto, velja zabeležiti »minikoncert«, ki bo pojutrišnjem ob 18. uri v Galeriji Tergesteo in na katerem bosta nastopila slovenska glasbenika Miran Košuta (klavir) in Boris Devetak (violina), ki bosta predstavila nekaj svojih skladb. V istem koncertu pa bosta nastopila še Franco Vaiassi (klarinet) in Corrado Gulin (klavir) z Debussyjevimi skladbami. Jutrišnji spored predvideva ob 18. uri v Galeriji Tergesteo nastop pianista Mattea Fannija, sobotni pa poleg že omenjenega nastopa še koncert godbe rekreatorijev Gentilli-Toti v domu za ostarele v Ul. Pascoli z začetkom ob 16.30. Ob zaključku prazničnih prireditev se je tržaška občina zahvalila družini Zampolli iz Gabrovce, ki je podarila božične jelke za zelenico pri cerkvi Santa Maria Maggiore, za sedež gasilcev na Trgu Niccolini in za sedež 1T1S v Ul. Pascoli. Slovensko kulturno društvo Tabor je tudi letos poskrbelo za prijetno silvestrsko vzdušje v Prosvetnem domu Prizor s silvestrovanja v KD Barkovlje V KD F. Venturini pri Domju so pričakali novo leto ob zvokih ansambla Taims V Barkovljah tudi letos tradicionalni skok v vodo »Novo leto brez toča sploh ni novo leto« — tako pravi 40-letni občinski uslužbenec Mario Cigar, ki je tudi letos proslavil prihod novega leta z že tradicionalnim skokom v morje. Ob številni gruči radovednežev in fotografov se je pognal v vodo pred barkovljansko obalo nekaj pred poldnem. Lani je opravil svoj »toč« nekoliko prej, a ga je moral na željo »zamudnikov« ponoviti. Tokrat mu je en toč zadostoval: v slogu pravega skakalca v vodo se je pognal v morje (temperatura morja je znašala 10,2 stopinje Celzija), z nekaj močnimi zamahi zaplaval za kakih deset metrov, nato pa se vrnil na suho. Potem ko se je za silo obrisal, je povedal, da njemu taki toči ne škodijo, ker se je že privadil na nizke temperature ter dodal, da je pri tem bistveno biti zaverovan v svoje zdravje. Zatem jo je jadrno odmahal domov, da se je lahko pravočasno »ogrel« ob zvokih tradicionalnega dunajskega novoletnega koncerta. Na sliki: Mario Cigar med svojim novoletnim plavanjem pred barkovljansko obalo. • V pričakovanju, da bo deželno od bomištvo za prevoze izdalo nov organski normativ glede prevozov, je tržaški občinski odbor sklenil izjemoma podaljšati še za mesec januar ay- iilF.. tobusne abonmaja za »privilegirane kategorije«. Občinska uprava poudar ja, da gre za izjemen finančni napor glede na nove naloge krajevne ustanove na področju skrbstva. 0 Zaradi del ACEGA so zaprli za promet Ul. del Porta pred hišno številko 107. Prepoved velja le ob delavnikih med 8. in 17. uro. Novo leto v porodnišnici bolnice Burlo Garofolo Prvi letos fantek, zadnja lani deklica Prvi tržaški novorojenček v letu 1986 je fantek, prav tako fantek pa je tudi drugi, ki je letos v otroški bolnišnici Burlo Garofolo, privekal na svet. Po drugi strani je bila zadnja, ki je zaokrožila lanskoi, že spet ne preveč obilno bero tržaških novorojenčkov, deklica. Zdravniki in drugo osebje bolnišnice Burlo Garofolo so bili tudi na dan novega leta na svojih delovnih položajih. Resnici na ljubo je treba povedati, da v prvih urah novega kta niso imeli pretiranega dela. Do prvega poroda v novem letu so morali namreč počakati kar do petih zjutraj. Ob 5.08 se je namreč rodil prvi letošnji Tržačan. Ime mu je Francesco Mauro. Dobro uro zatem se mu je pridružil še drugi, Vincenzo' Caliuso. Zdravstveno osebje je bilo v popoldanskih urah že spet v »pripravnem stanju«, saj so bili obeti za nove okrepitve tržaškega prebivalstva dokajšnji. Če je bil prvi dan leta v Burlu dokaj umirjen, pa je na Silvestrovo »vse gorelo«. 31. decembra 1985 se je namreč rodilo v tržaški porodnišnici sedem novorojenčkov, kar je za tržaške razmere že lep »dosežek«. Štiri od teh so bile deklice, trije pa fantki. Zadnja v letu 1985 je zagledala luč sveta Francesca RonceUi. Prive-kala je točno ob 18.35 in s svojim prihodom osrečila mamico Donatello in očka Elia. Na slikah: zgoraj Francesco Mauro, prvorojeni v letu 1986; spodaj Francesca Roncelli (skupaj z mamico Donatello), ki se je rodila zadnja v letu 1985. • Občinski odbornik Calandruccio je v prejšnjih dneh podpisal nabavo posojila v višini 250 milijonov lir, ki jih bo občina namenila za izredna vzdrževalna dela v osnovnih šolah Suvich in Battistig, v bazoviškem župnišču in v javni pralnici in umivalnici na Opčinah. Izmenjava voščil in daril na mejnih prehodih Na italijansko-jugoslovanskih mejnih prehodih so si tudi letos karabinjerji, finančni stražniki, miličniki in cariniki izmenjali že tradicionalna novoletna voščila. Osebje z obeh strani meje si je zaželelo čimvcč delovnih uspehov v novem letu, po že večletnem običaju pa so si zaposleni na mejnih prehodih tudi izmenjali priložnostna darila. Osebje mejnega prehoda pri Fernetičih je imelo včeraj v svoji sredi izjemnega gosta. Mejni prehod je namreč obiskal tržaški škof Lorenzo Bello-mi (slika levo), ki je zaželel italijanskim in jugoslovanskim mejnim organom v italijanščini in v slovenščini srečno in uspešno leto 1986. Na desni izmenjava daril na mejnem prehodu pri Škofijah. Pohoda po mestnih ulicah se je včeraj popoldne udeležilo okrog tri tisoč ljudi Novoletna enotna manifestacija za mir in proti lakoti v svetu Leto 1986, ki ga je Organizacija združenih narodov posvetila miru, se je tudi v našem mestu pričelo v znamenju prijateljskega sožitja in sodelovanja med ljudmi ter narodi. Kljub mrzlemu vremenu in prazničnemu dnevu, ki ga večina po razposajeni silvestrski noči najraje preživi v domačem krogu, se je včeraj podvečer kakih 3 tisoč ljudi udeležilo pohoda po mestnem središču v prid miru in proti lakoti v svetu. Ljudje so se začeli zbirati okrog 16. ure na Trgu Unità. Na začetku je kazalo, da udeležba ne bo posebno velika. Ko pa je sprevod krenil po Korzu proti Trgu Goldoni, se mu je začelo pridruževati vse več ljudi. Na čelu sprevoda je bil transparent, ki je za vsakega, tudi površnega poznavalca tržaške družbene in narodnostne resničnosti, posebno pomenljiv. Nosilo ga je pol ducata starejših oseb, napis na njem pa je bil dobesedno tale: »I pensionati per la pace. Upokojenci za mir.« Manifestacije po mestnih ulicah pa se niso udeležili samo oziroma večinoma starejši. Ljudje so bili vseh starosti, tudi mladih je bilo mnogo. Veliko je bilo vidnih predstavnikov sindikalnih, političnih, verskih ter drugih organizacij in ustanov. Pohod so priredili: ÀGLI, Agesci, Kato- liška akcija, Center L. Milani, pokrajinska sindikalna zveza CGIL, CI SL in UIL, Škofijska konferenca »lu-stitia et pax«, Pastoralna škofijska komisija za delo, valdeška in metodistična skupnost, KD, ZKMI - FGCI, FUGI, MIR, Mani tese, Movimento focolari, KRI, PSI, PR in SKGZ. Med političnimi osebnostmi smo med drugimi na manifestaciji opazili senatorko Gerbčevo, poslanca Colonija in Cuffara, župane skorajda vseh občin tržaške pokrajine. Napisi na transparentih in gesla, ki so jih vzklikali manifestantje, so pozivali na pomoč lačnim (vsako leto umre od gladu okrog 50 milijonov ljudi) in k mirnemu sožitju, ki naj se uveljavi od Severa do Juga in òd Vzhoda do Zahoda. Posebno viden je bil dvojezični napis, ki je pozival k takojšnji pomiritvi na Bližnjem vzhodu. S Trga Goldoni je sprevod krenil po ulicah Carducci, Valdirivo in Roma do trga ob Rusem mostu, kjer je bil zaključni del manifestacije. V imenu vseh organizacij in ustanov, ki so dale zanjo pobudo, je govoril Li vi j Valenčič v italijanščini in slovenščini, krajši nagovor pa je imel še tržaški škof Lorenzo Bellomi. Valenčič je najprej podčrtal, da je bila včerajšnja manifestacija prva, na kateri so se zbrali pripadniki različnih narodnostnih, družbenih, verskih in političnih komponent tržaške resničnosti, da bi skupno izrazili svojo zavzetost za mir in za odpravo lakote v svetu. V ta namen bi morala italijanski parlament in vlada povečati svoje napore. Čimprej bi moralo priti do odobritve zakona za kontrolo in zajezitev mednarodne tr- govine z orožjem, v kateri Italija zaseda eno izmed prvih mest na svetu. Pomembno vlogo pa lahko odigrajo tudi druge politične ustanove, zlasti dežele, z včerajšnje manifestacije je izšel tudi poziv deželi Furlaniji - Julijski krajini, naj odobri zakonske ukrepe v prid kulturi miru in mednarodnega sodelovanja, posebno z državami v razvoju. Valenčič je tudi omenil posebne probleme, ki se zastavljajo uveljavljanju kulture miru v naših krajih, kjer živimo drug poleg drugega pripadniki različnih narodov. »Upamo,« je dejal govornik, »da bo duh prijateljstva, ki ga je bilo čutiti na pohodu od Trga Unità do sem in ves čas tudi na tem trgu, prevladal tudi v mislih, predvsem pa v odločitvah ljudi, ki v Trstu in Rimu odločajo o zakonu za globalno zaščito slovenske narodne skupnosti.« Škof Bellomi je izrazil zadovoljstvo, da je bila manifestacija enotna. Ko bi tega značaja ne imela, bi bilo v njej nekaj globoko narobe. »Mir ne prenaša pridevnikov,« je dejal, »saj bi ga vsaka posebna oznaka tako ali drugače omejevala in hkrati povzročila ločitve med ljudmi. S tem pa bi bili načeti sami temelji pravega miru, ki zahteva pristanek vseh.« škof Bellomi je poudaril, da to ne pomeni odprave različnosti med ljudmi. Medtem ko se bomo katoličani po manifestaciji zbrali pri maši v cerkvi sv. Antona, je dejal, bodo drugi odšli domov. Važno pa je, da ob vrednotah, kot je mir, ki so vsem skupne, najdemo skupno govorico in da skupno delujemo za njeno čedalje popolnejšo uveljavitev. (mb) Na manifestaciji sta govorila škof Bellomi in Livij Valenčič (na skrajni levi) Repentabrski otroci na zimovanju v Logatcu IZMENJAVE MED OBČINAMA REPENTABOR IN LOGATEC Vabilo slovenskih denarnih zavodov na Novoletni koncert V tržaškem Kulturnem domu bo jutri zvečer Novoletni koncert Komornega orkestra Radiotelevizije Ljubljana, ki ga bo vodil mladi tržaški dirigent Stojan Kuret. Koncert, ki ga bodo v soboto ponovili v goriškem Kulturnem domu, omogočajo slovenski denarni zavodi. Pobuda je prav gotovo vredna vse pozornosti širše javnosti. Brezplačna vabila za oba koncerta so na voljo v tajništvih naših denarnih zavodov na Tržaškem in Goriškem. • Tržaška občina obvešča, da z današnjim dnem sprejema prošnje za nabiranje gob za leto 1986. Prošnje sprejemajo od 8. ure dalje na generalnem protokolu tržaške občine. • Ob pločniku na strani lihih številk so v Ul. Rossetti na odseku med Ul. Battisti in Drevoredom XX. septembra uvedb novo parkitišče za motoma kolesa. Pomembno srečanje o vprašanjih Trsta Na sam konec leta je podtajnik ministrskega sveta Amato poslal v ponedeljek deželnim in pokrajinskim tajništvom CGIL - CISL -UIL in drugim družbenim silam vabilo na sestanek, ki bo v soboto, 7. januarja, in na katerem naj bi obravnavah vprašanje v zvezi s tržaškim področjem. Na njem bo govor tudi o odnosih z družbo IRI in o vprašanju zaprtja čistilnice Aquila. V okviru izmenjav in prijateljskih odnosov med pobratenima občinama Repentabor in Logatec, je KD Kraški dom v sodelovanju z obema občinama letos prvič organiziralo zimovanje v Logatcu. Devet repentabrskih otrok se je na Štefanovo v spremstvu staršev odpeljalo v Logatec. V prtljažnike so naložih smuči in sanke, v srcih pa so nosih upanje, da bo prej ali slej le zasnežilo logaške hribe, kajti zaradi odjuge zadnjih dni je skopnela skoro vsa bela odeja. V gostišču Krpan so otroke in starše pričakali upravitelji z županom Rudijem Lipovcem na čelu, ki je gostom izrekel dobrodošlico. Po sprejemu pa je cela skupina odšla v tovarno Klij, kjer jih je inž. Oblak, pomočnik generalnega direktorja, vodil po vseh oddelkih. Tako so lahko tudi otroci sledili celotnemu poteku izdelovanja oken in stolov, od žaganja hlodov do embalaže. Ogledu Klija je sledilo kosilo v tovarniški menzi, nato pa prevoz nestrpnih otrok v planinski dom v Novem svetu. V . tem gozdnem okolju, ki se razteza ob cesti Kalce - Godovič, so otroci preživeli pet dni. Že ob prihodu so ugotovili, da jim ne bo manjkalo gostoljubnosti, družabnosti, svežega zraka in kmečke idile, v komaj preurejeni stari domačiji s še delujočo zidano pečjo. Navdušenje, ki je sijalo z njihovih obrazov, je bilo' veliko, še zlasti ko so se ulegli na topel zapeček v pričakovanju snega. Poleg za smučanje so gostitelji poskrbeli za oglede zanimivosti logaške občine in Ljubljane ter za srečanje z vrstniki. Obiskal jih je tudi dedek mraz. Na zadnji dan leta so se repen- tabrski otroci vrnili na svoje domove navdušenj nad zimovanjem v pobrateni občini, želja repentabrskih občanov pa je, da bi bili tudi logaški otroci v prihodnje gostje KD Kraški dom. (S. Š.) Natečaj o zadružništvu za višje srednje šole Deželno ravnateljstvo za obrtništvo in zadružništvo je razpisalo natečaj za dijake višjih srednjih šol v deželi Furlaniji - Julijski krajini na temo zadružništva. Predvidenih je 15 denarnih nagrad (po 460 tisoč lir vsaka) in 15 priznanj za posebno prizadevnost. Prejeli jih bodo dijaki, ki bodo napisali najboljše naloge o zadružništvu. Predvidena je tudi podelitev treh plaket trem šolam, ki bodo poslale največ pismenih prispevkov. Rok za izročitev nalog zapade 30. januarja. Za podrobnejše informacije se šole lahko obrnejo na omenjeno deželno ravnateljstvo za obrtništvo in zadružništvo. A Svojemu dolgoletnemu kolegu in dragocenemu sodelavcu STANKU ANDOLŠKU čestita z najboljšimi voščili ob njegovi 80-letnici uredništvo Primorskega dnevnika in kolektiv Z T T Upokojenec več ur ležal mrtev na svojem domu Na Silvestrovo popoldne je 67-letna Vittoria Biffi iz Ul. Ginnastica 65 poklicala policijo, ker se je zbala za usodo svojega soseda, 69-letnega u-pokojenca Guerrina Ava. Sume, da z njim nehaj ni v redu, ji je vzbudilo dejstvo, da ga že nekaj dni ni videla in da je bila v stanovanju popolna tišina. Agenti so s pomočjo gasilcev vdrli v stanovanje in sumi so se izkazali za utemeljene: mož je ležal na stopnišču v mlaki krvi in ni več kazal znakov življenja. Zdravnik rdečega križa je podpisal potrdilo o smrti, ki je verjetno nastopila veliho ur prej. Njene vzroke pa bo ugotovila obdukcija trupla. Po vsej verjetnosti je bolehni Ava nerodno padel in s temenom udaril ob rop stopnice, kjer je obležal. Petarde uničile platneno streho V novo leto je lastnik lokala »La bora« pri Sv. Jakobu stopil s precejšnjo nejevoljo, saj mu je praznično vzdušje stanovalcev v višjih nadstropjih povzročilo precejšnjo škodo. Ena izmed petard, ki so jih zelo radodarno metali na cesto, je namreč šla svojo pot in namesto pločnika zadela v platneno streho, ki jo je lastnik lokala dal razpeti pred vhodom. V trenutku se je vnel požar, ki je kljub hitremu gašenju skoraj povsem uničil dekorativno platno. Škoda znaša 700 tisoč lir. Tatovi na delu Skoraj čudno bi se zdelo, da bi tatovi ostali na Silvestrovo križem rok. Priložnost je za dolgoprstneže odlična, saj lahko računajo na odsotnost gospodarjev in tudi na njihovo zmanjšano previdnost. Na Tržaškem je njihova prva žrtev bil 45-letni Corrado Cancian, ki stanuje v Ulici Grego 18/1. Od doma je odšel okrog 21. u-re, po silvestrovanju pa se je vrnil zjutraj ob 4. uri. Na svoje veliko presenečenje je ugotovil, da je medtem nekdo temeljito preiskal vse hišne prostore. Povsod je vladal velik nered, kar pa je najbolj pomembno, je bilo dejstvo, da je za tatovi izginilo veliko dragocenega nakita in čekovna knjižica. Neznanci so vdrli skozi terasna vrata, potem ko so razbili šipo. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Dekliški zbor Devin, Fantje izpod Grmade in otroški zbor iz štivana vabijo na KONCERT BOŽIČNIH PESMI v župni cerkvi v Štivanu v soboto, 4. januarja, ob 20.30. koncerti Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 13. t. m., bo 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert PETRA MATZKA (violina) in TERESE TURNER-JONES (klavir). čestitke Danes praznuje v Bazovici 81. rojstni dan SREČKO KRIŽMANČIČ. Vse najboljše, predvsem zdravja mu želijo sin Srečko z družino ter Irma in mala Karin. VZPI-ANPI sekcija Opčine vošči vsem članom srečno 1986. Obenem se zahvaljuje za prejete prispevke in za negovanje spomenikov NOB. Danes praznuje svoj 80. rojstni dan STANKO ANDOLŠEK. Ob življenjskem jubileju mu voščijo mnogo zdravja, sreče in še na mnoga leta Ivan, Alberto in Rado z družinami. RADO praznuje danes rojstni dan. Vse najboljše mu želita oče in mama. Lep nastop tržaške harfistke Jasne Corrado-Merlak v Trstu Glasbena dejavnost je bila v Trstu tudi v tem. prazničnem času zelo pestra, bogata, večkrat tudi na izredni kvalitetni ravni. Med takšne glasbeno pomembne dogodke lahko štejemo tudi ponedeljkov koncert mlade tržaške harfistke Jasne Corrado - Merlak, ki je nastopila v gledališču v Ul. del Collegio v Trstu, z zelo zahtevnim programom. Na večeru, ki ga je priredil Inštitut za dramsko umetnost, ob sodelovanju z glasbenim združenjem »Continuum musicae«, je ta naša, izredno nadarjena ter že dobro uveljavljena harfistka, nastopila z bogatim programom skladb, namenjenih temu izredno lepemu, a za izvedbo težkemu inštrumentu, kot je harfa. Začela je svoj nastop s skladbo razstave anonimnega skladatelja iz XVI. stoletja, ki jo je izvedla brezhibno. Sledile so skladbe: J. Galles »Sonata in do minore«, Albenizija »Sonata in re maggiore« in Pescettijevo »Sonata in do minore«. Po krajšem premoru je mlada harfistka, z veliko veščino, predvsem pa z velikim posluhom za podajanje, izvedla še skladbe J. de la Prešle »Le jardin movillè«, M. Grandjanya »Fantasia su un tema di Haydn«, Viozzi-jevo »Calmo appassionato« in N. Rote »Sarabanda e toccata«. Jasna Corrado Merlak, ki smo jo že poslušali na samostojnih koncertih, pa tudi kot spremljevalko mladinskega pevskega zbora GM, nas iz nastopa v nastop preseneča s svojo tehniko, brezhibnim podajanjem posameznih skladb, predvsem pa z velikim posluhom za izvedbo, ki je pri tako mladi umetnici, še posebno dragocena in pohvale vredna. N. L. Do 10. januarja 1986 bo v Mestni galeriji v Piranu odprta razstava »IV. mednarodni bienale tapiserije«. V galeriji Meduza v Kopru razstavlja svoje slike Darja Prelec. V Pečaričevi galeriji v Piranu je odprta stalna razstava akademskega slikarja Hermana Pečariča. • Občina je uvedla tri nove parkirne prostore za vozila prizadetih oseb, in sicer v Ul. del Ronco, na Korzu Italia in v Ul. R. Manna. • Tržaška občinska uprava sporoča, da bodo občinski rekreatoriji spet odprti za občinstvo 7. januarja. razna obvestila Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča, da je na sedežu sindikata v Ul. F. Filzi 8 na ogled ministrska okrožnica, ki obravnava premestitve na šolah vseh vrst in stopenj za šolsko leto 1986-87. Rok za vlaganje prošenj zapade: za otroške vrtce 5. 1. 1986, za osnovne šole 25. 1. 1986, za nižje srednje šole 15. 1. 1986 in za višje srednje šole 5. 2. 1986. Zainteresirani bodo dobili na sedežu tudi obrazce za vlaganje prošenj. SSŠ obvešča tudi, da je razpisan natečaj za strokovno osebje (ITP)^ in da zapade rok za vlaganje prošenj 11.1.1986. Vse informacije in tudi razpis . natečaja bodo dobili zainteresirani na sedežu SSŠ jutri, 3. januarja, od 9. do 11. ure ter vsak torek in petek od 15.30 do 17. ure. Društvo zamejskih likovnikov obvešča, da je pri Tržaški kreditni banki odprla račun št. 4240/62, na katerem zbira prispevke za Černigojevo galerijo. V isti namen zbirajo prispevke tudi v Tržaški knjigarni. • Na zadnji dan leta, tik preden je odbila polnoč, je nekdo telefoniral letečemu oddelku tržaške kvesture in javil, da so neznanci razbili šipo trgovine z mesnimi izdelki Masč v Ul. Crispd 20. Izložbeno okno je bilo veliko tri metre za dva, za njim pa so bile razstavljene številne delikatese, ki pa jih ni nihče ukradel. Lastnik, 26-letni Andrela Masč, še ni naredil obračuna škode. Naznanjamo, da bo pogreb Marcella Grassija danes, 2. januarja, ob 13. uri iz mrtvašnice v Nabrežini v cerkev v Slivno. SVOJCI Slivno, Šempolaj, Trst, 2. jan. 1986 Nadvse pozitiven obračun Pihalnega orkestra Breg Pihalni orkester Breg je leto 1985 uspešno zaključil v soboto, 21. decembra, v srenjski hiši v Mačkoljah s kulturno-družabnim večerom, posvečenim članom ansambla in njihovim svojcem. Čeprav se mogoče zdi čudno, je priložnosti za družabnost med člani orkestra malo, zato se je družabni večer ob koncu vsakega leta dobro uveljavil in se nanj večina rade volje odzove. . Pred začetkom kulturnega programa je predsednik Giorgio Zahar podal kratko poročilo o delovanju in blagajniškem stanju. Orkester je v letu 1985 imel 54 vaj in 25 nastopov (med katerimi 4 pogrebi); odpadli so 3 člani, pridružilo se je 7 novih iz glasbene šole, tako da šteje orkester trenutno 35 članov. Godbeno šolo pa obiskuje 10 gojencev. Glasbena šola, ki predstavlja dodatno dejavnost orkestra, neprekinjeno deluje že sedmo leto pod neutrudnim vodstvom treh domačih članov. Njena zasluga je, da lahko orkester nastopa izključno s svojimi stalnimi člani in se ne poslužuje, niti priložnostno, zunanjih, izposojenih. Kot zanimivost gre omeniti še dejstvo, da so vsi člani slovensko govoreči. V kulturnem delu večera je orkester predstavil, pod vodstvom razigranega dirigenta Nika Peršiča, nanovo naštudiran program ter osvežil že igrane češke, Avsenikove in druge uspešnice. Večer, ki se je zaključil ob odlično pripravljenih jedeh, domačih slaščicah in kapljici, veseli in razigrani družbi ter sproščenih in vedrih zvokih orkestra, bo udeležencem prav gotovo ostal v prijetnem spominu. Prisrčna zahvala gre vsem, ki so sodelovali, društvu »Primorsko«, ki je dalo na razpolago prostore, posebno pa tistim, ki so s prostovoljnim in požrtvovalnim delom poskrbeli, da je večer tako lepo uspel. Družabnost zbora KD »Primorsko« V ponedeljek zvečer, 30. decembra, so imeli člani mešanega pevskega zbora KD »Primorsko« iz Mačkolj zadnjo pevsko vajo v letu 1985. Po vaji so priredili družabni večer, ob tej priložnosti je predsednik društva David Stepančič zaželel vsem pevcem in njihovim družinam veliko sreče in uspeha v letu 1986, nato je v imenu društva poklonil priložnostno darilo pevovodji Antonu Balohu, ki tako požrtvovalno in z ljubeznijo vodi zbor SLOVENSKI DENARNI ZAVODI IZ TRSTA VABIJO JUTRI, 3. januarja 1986, ob 20.30 v Kulturni dom v Trstu na NOVOLETNI KONCERT . Komornega orkestra Radiotelevizije Ljubljana Dirigent: STOJAN KURET Vstop samo z vabili, ki so na razpolago v tajništvih denarnih zavodov. Ul. sv. Frančiška 20 RAZSTAVA GRAFIČNIH DEL Bernik, Borčič, Mutrič, Stupica, Kržišnik, Čuber, Komel, Hozo, Debenjak, Tršar, Maraž, Ciuha, Kraševec, Veličkovič. GRAFIČNI MAPI AVGUST ČERNIGOJ: Ženski liki VENO PILON: 3 gravures Stalno v galeriji: DELA TRŽAŠKIH UMETNIKOV gledališča ROSSETTI Danes, 2. januarja 1986, ob 20.30 •— red premiere — Ater / Emilia Romagna Teatro predstavlja »Una burla ben riuscita« Tullia Kesicha po delu Itala Sveva. Režija Egisto Marcucci. V abonmaju odrezek št. 5. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti. CANKARJEV DOM Velika dvorana V torek, 7. t. m., ob 19.30: Vladimir Aškenazi, klavirski recital. Okrogla dvorana V petek, 10. januarja, ob 22.00: Nočni program. M. Sherman »Mesija«. Mala dvorana V ponedeljek, 6. t. m., ob 20. uri: »Quilombo«, iz cikla »Novi brazilski film«. Režija Carlos Diegues. V torek, 7. januarja, ob 19.30: Mladi mladim. Večer mladih skladateljev. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. kino Ariston 16.00 — 22.00 »Ballando con uno sconosciuto«. Eden 15.45 — 22.15 »I Goonies«. Film za vsakogar. Excelsior 16.00 — 22.00 »Amici miei - III.«. Excelsior II. 16.45 — 21.45 »Fracchia contro Dracula«. Fenice 16.00 — 19.00 »Joan Lui«. A. Celentano. Nazionale Dvorana št. 1 15.00 — 22.00 »Rambo 2 - La vendetta«. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Santa Claus, la storia di Babbo Natale«. Dvorana št. 3 15.15 — 22.00 »Paola Senatore - Nonstop buio in sala«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 15.00 — 22.00 »La carica dei 101«. Risanka Walta Disneya. Grattacielo 15.30 — 22.15 »E’ arrivato mio fratello«. Renato Pozzetto. Capitol 16.00 — 20.00 »Ritorno al futuro«. Lumiere 16.00 — 22.00 Walt Disney: »Baby, il segreto della leggenda perduta«. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »I pompieri«. Paolo Villaggio, Lino Banfi. Alcione 16.00 — 22.00 »007: L’uomo dalla pistola d’oro«. Radio 15.30 — 21.30 »La vergine«. Prepovedan mladini pod 18. letom. včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 2. januarja BAZILU. Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.32 — Dolžina dneva 8.46 — Luna vzide ob 23.14 in zatone ob 11.23. Jutri, PETEK, 3. januarja GENOVEFA Vreme včeraj: temperatura zraka 3,2 stopinje, zračni tlak 1002,3 mb rahlo raste, veter 10 km na uro severovzhodnik, vlaga 67-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 10,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sabrina Pellizzari, Elisa Franceschini. Adriano Valenti, Umberto Bevetti, Giulia Bisogni, Vaja Georgiou. UMRLI SO: 77-letni Eugenio Giletti, 67-letna Giacomina Manighetti por. Ma-gris, 81-letna Carolina Polzer vd. Sop-pani, 86-letna Eufemia Parenzan por. Rozzi, 84-letni Lorenzo Moimas, 75-letni Luigi Buranello, 78-letna Maria Brenco, 95-letna Valeria Cibron vd. Coceani, 64-letni Raffaele Beneduce, 66-letni Ercole Di Cesare, 64-letni Aldo Semiz, 73-letna Bruna Coretti vd. Tribusch, 61-Ietni Tommaso Russo, 78-letni Alberto San-' cin. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. dell’Orologio 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Garibaldi 5, Ul. dell’Orologio 6, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). 4 VZPI - AIMPI TRST Vsedržavno združenje partizanov Italije Associazione nazionale partigiani d'Italia želi svojim članom in prijateljem veliko zdravja in sreče v novem letu 1986 JANUAR ’86 CCT Certificati di Credito del Tesoro — desetletni • CCT so državni efekti oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka. • Kupon je leten: prvi, ki zapade 1.1.1987, znaša 14%. • Naslednji šestmesečni kuponi bodo e-naki doprinosu BOT na 12 mesecev plus premija. Ta znaša 0,75 točke. • Varčevalci jih lahko podpišejo proti gotovini ali z obnovitvijo pri okencih zavoda Banca d'Italia in kreditnih zavodov po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije. • Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo. Ponudba občinstvu Emisijska cena od 2. do 8. januarja Rok Prvi šestmesečni kupon Efektivni donos 1. leto 98,50o/o 10 let 14% 14,29% ^CT LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165. Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel 200-121, Seftljan: tel. 299-197. mali oglasi IZKUŠENA OTROŠKA NEGOVALKA nudi usluge, po možnosti v jutranjih urah. Tel. 947-950. KNJIGOVODJI, izkušenemu ali z dobro voljo, za vodenje računov male trgovino nudimo službo takoj. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Mala trgovina«. LJUBITELJU ŽIVALI podarim 2 meseca stare mladiče - mati nemški ovčar. Tel. 200-173. IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE nujno išče izkušenega knjigovodjo/knjigo-vodkinjo z večletno prakso. Prošnje na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro »Knjigovodstvo«. V PREBENEGU prodam vinograd 3.000 kv. m. Tel. na št. 817-974 v popoldanskih urah. menjalnica 31. 12. 1985 Ameriški dolar................. 1.660.— Kanadski dolar..................1.190.— švicarski frank............... 806.— Danska krona..................... 184.— Norveška krona...............j 219.__ švedska krona................| 219.— Holandski fiorini............. 604.____ Francoski frank..............[ 220__ Belgijski frank............... 32 — Funt šterling . ............... 2.400,— Irski šterling................. 2.060.— Nemška marka..................... 679,— Avstrijski šiling................. 96,— Portugalski eskudo................ 10.— Japonski jen...................... 7,50 španska pezeta.................... 10,— Avstralski dolar................1.100.— Grška drahma...................... 10.— Debeli dinar.................. 4 25 Drobni dinar...................... 4’25 ■ im BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA s. r. A. TRST - ULICA F. FIL2I 1Q - (.H Bl-aOS KRZNA — JOPE — NAŠITKI PELLICCERIA CERVO Trat, Drav. XX. septembra It Telefoni 790-301 PELLICCERIA ALBERTI Ulica della Torri t Priporočeni trgovini za vaie nakupe Ženska in njena stvarnost S pomočjo zvezd je osvajanje lažje Novo leto je pred nami in najbolje je, da ga naskočimo dobro oboroženi. Prav gotovo ste si že ogledali vse mogoče horoskope, ki vam bodo kazali varno pot med neznankami, ki jih prinaša novorojeno leto 1986. Ker zaupamo v moč igrivosti, ki v današnji mrzlični ihti prav gotovo ne škodi, vam posredujemo nekaj zabavnih napotkov tudi mi; vodili pa naj bi vas, seveda predvsem ženske, ker je ta prostor namenjen njim, po zapletenih stezicah ljubezenskih igric. Izhodišče je jasno zastavljeno: kako si lahko ženske pridobijo ab pa znebijo moškega, ki pripada določenemu ozvezdju, človeško usodo pač vodijo zvezde inr zato je koristno, če spoznamo, vsaj okvirno, njihove zakone. Pravzaprav v duhu današnjega koristoljublja se raje spuščamo v odkrivanje bistvenih značOnosti posameznih znakov. Predno pa si ogledamo na kakšen način se je treba »lotiti« leva ali ovna, je treba poudariti, da sta za uspeh bistvenega pomena odločnost in trdna volja posamezne ženske. Skratka, če se ne znate igrati ali ne mishte upoštevati pravil igre, je bolje, da se takšnega posla ne lotite in naprej osvajate po starih tirnicah. Predno se lotite zadeve, morate nadalje vedeti, da se načrt opira na slabostih posameznega znaka ali če hočete določenega moškega (mislim, da to pravilo igre pozna vsakdo). Torej, če ■začnemo pri ovnu: ker so moški tega znaka impulzivni in iniciativni, morate počakati, da napravi on prvi korak (pri tem ga seveda morate spodbujati). Astro - strokovnjaki priporočajo, da s tem moškim zaigrate vlogo sramežljivke, ki jo je prevzel šarm ognjevitih ovnov. Vsekakor je moške tega znaka lažje osvojiti kot so jih odkrižati. Najuspešnejša metoda pa je muhavost, s katero mu morate močno zakornplioirati življenje. Bik je potnpežljivejši, zato pa tudi ljubi otipljive in konkretne vrline kot je na primer previdno upravljanje denarja. Ko se tega moškega naveličate je zato najbolje, da mu natančno razložite, kako nameravate v kratkem zapraviti visoke zneske denarja; če mu zaupno poveste še, da spolnosti ne pripisujete vebkega pomena in da vas pravzaprav v postelji ne zadovoljuje, je vaša zmaga zagotovljena, ker bo bik takorekoč mrtev. Dvojčki so trši oreh, v smislu, da jih je težje osvojiti kot izgubiti. Spodbuditi je namreč treba njegovo domišljijo, imeti trdne živce in potrpljenje, predvsem pa se morate znati i-grati. če se muhavega dvojčka hočete znebiti, se prilepite nanj; kmalu mu bo vsega dovolj in bo zginil. Na videz prijaznega in zelo preprostega raka pa ni lahko navezati nase. Rad vidi, da mu ženska stalno zagotavlja ljubezen, ker se zelo boji, da ga ne ljubi dovolj. Vendar pa sam ljubi avtoritativne ženske, Id pa ga V bistvu morajo pustiti pri miru. Ko ga preveč obremenjujejo z lastnimi problemi in čustvi, jo namreč pobriše in najde tolažbe drugje. Z levi ni lahko, kajti najbolj sigurno je, če ga »zadene kot strela z jas- nega«. To ga spravi v posebno vzdušje in se nemudoma odpravi na lov. Če ga pa niste vi prevzeli, je težko preorientirati njegovo pozornost. Zato pa se ga je lažje in hitreje znebiti: samo užaliti ga je treba in izginiti. Če ljubite daljše variante, pa ga uničite s slabo voljo in čemernim obrazom. Globlje vrline pa ljubijo device, ki v sočloveku iščejo trdne kreposti. Zato moškega tega ozvezdja privlačijo ženske, ki niso preveč zahtevne in ki se držijo precej strogih moralnih principov. Ker ne razume privlačnosti nesmislov, je dovolj, da ga njegova izvoljenka prosi za drago in povsem nekoristno darilo in ni več njegova ljuba. Vaga je pač umerjala in natančna, zato moškega, ki je rojen v znamenju tehtnice enako lahko pridobite ali izgubite. Vsekakor pa ljubi gotovost, zato ima rad ženske, ki so starejše od njega in ki nimajo ekonomskih problemov. Ko vam je njegove umirjenosti in enoličnosti dovolj, ga zasujte z dvomi in vprašanji. Vztrajal bo največ še mesec dni. S škorpijoni je treba ravnati previdno in odločno, skratka železno, pest je treba oviti v žametno rokavico. Dvoboj z moškim tega tipa poteka kot partija šaha, zato je treba obvladati vse tehnike ljubezenske igre. Še težje se ga je znebiti, najbolje je, da stvar tako izpeljete, da se škorpijon samo natopi na druga lovišča in v objem nove izbranke. Pri strelcih pa je treba biti vešči vojaških strategij, predvsem pa se o-borožiti z zvrhano mero potrpežljivosti. Tega moškega je namreč treba postopoma oviti, da se ne izmota več iz mreže. Ko pa hoče ženska stran od njega, je še najbolje, da ubere pot jokanja in stokanja in ga tako utrudi. Ohranil jo bo v prijetnem spominu. Počasi se je’treba lotiti tudi kozoroga, Id v ljubezenskih zadevah ne ljubi naglice. Zato pa ima rad vztrajnost in stalno izkazovanje pozornosti, sicer pa je ta tip moškega zelo konkreten. Po navadi je molčeč, če ga pa hočete zapustiti, bo v sebi odkril dar govora in nežnosti. Zato je bolje, da ženska, ko se hoče znebiti kozoroga, kratkomalo zgine za nekaj časa. Vodnarjev, ki nadvse ljubijo svobodo, ni lahko spraviti v koš. Najbolj ga pretresejo nenavadni podvigi, toda verjetno vsaka ženska ni pripravljena, da bi za svojega izbranca skakala s padalom. Poleg tega daje veliko težo družbenemu položaju, zato je občutljiv na ugodnosti, ki jih nudi pripadnost višjim slojem. Če ga ne prenašate več, se lahko poslovite z duhovitim dovtipom, kajti pretrgati zvezo z njim siploh ni težko. Povsem obratno pa je z moškimi ribicami: lahko jih je osvojiti, težko se jih odkrižati. Pri osvajanju morate biti sladke, ob prekinitvi pa odločne. Računati morate, da se na ribice da vplivati, vendar je treba imeti trdne živce. Rad se toži, zato je za ločitev bolje navesti trdne razloge kot je na primer odločitev, da greste v Afriko med misijonarke, ker vas sicer ne izpusti. Toliko v vednost in vsaj vso srečo! (bip) V daljavi Miramar... radiotelevizija italijanslia televisiva radia Prvi kanal 9.30 Televideo 10.30 Dieci e trenta con amore. . . e la vita continua - 5. oddaja 11.30 Un terribile cocco di mamma 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto. . . chi gioca? - opoldanski spektakel, ki ga vodi Enrica Bonaccorti 13.30 Dnevnik 14.00 Pronto. . . chi gioca? - zadnji poziv 14.15 Quark - poljudnoznanstvena oddaja 15.00 Ital. kronike - kronike motor-jev 15.30 šola in vzgoja: Zlato Amazonije - 1. del 16.00 Storie di ieri, di oggi, di sempre 16.30 Pac Man - risanka 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Magic - Rosaura - risanka 18.00 Tuttilibri - Knjižna rubrika 18.30 Parola mia - oddajo vodi Luciano Rispoli 19.35 Almanah 20.00 Dnevnik 20.30 Buonasera Raffaella - 1. del oddaje 22.25 Dnevnik 22.25 Buonasera Raffaella - 2. del oddaje 22.25 Dnevnik 22.35 Buonasera Raffaella - 2. del oddaje 23.20 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 9.30 Televideo 11.55 Cordialmente - oddajo vodi Enza Sampò 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Ambient 13.30 Capitol - TV nadaljevanka 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem - popoldanski program Aktualnosti, elektronske igre 15.15 Secondo me - tekmovanje 16.00 Šola in vzgoja: Monografije: Caravaggio v Rimu - 1. del 16.30 Pane e marmellata - otroška oddaja D’Artacan - risanka 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Moda 18.30 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 Le strade di San Francisco TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Dnevnik 2 - Šport 20.30 L’ispettore Derrick - TV film 21.35 Abboccaperta - oddaja z gledalci 22.30 Dnevnik 2 - Vesti 22.40 Dnevnik 2 - športne vesti 24.00 Nočni kino Josepha - film Igrajo: Biou Miou, Claude Brasseur, Chaterine AHegret Tretp kanal 11.45 Televideo 12.30 C’era una volta un musicista 12.55 Musica Antiqua Kòln - 1. del 13.25 I concerti d’Aula Magna 13.55 In tumee 14.50 Spazio musica: Piergiorgio Farina 15.20 Solo per la musica: Sei ritratti di solisti italiani: Franco Petracchi 16.10 šola in vzgoja: Znamke 16.40 Šola in vzgoja: 17.10 Dadaumpa: Quelli della domenica - glasbeni program 18.10 L’Orecchiocchio - glasbeni program 19.00 Dnevnik 3 19.10 Dnevnik 3 - Deželne vesti 19.30 Dnevnik 3 - Dežele 20.05 šola in vzgoja: Znanost in tehnika 20.30 Specchio palese: Prizori iz družinskega življenja: - 4. epizoda 21.35 Dnevnik 3 - Vesti 22.10 Le vie della città - film Igrajo: Gary Cooper, Sylvia Sidney, Paul Lukas 23.30 I Buddenbrook - 9. nadalj. Vuyoslavansha televisiva Ljubljana 8.00 Teletekst 8.15 Poročila 8.20 Otroška matineja : Živ Žav: Smrkci H. - risanke 9.15 Oskar in morska reklica - gledališka predstava 10.00 Nora čajanka - film 10.15 Ta čudovita bitja - dok. 11.55 Iz silvestrskih sporedov JRT - 1. del 15.30 Upor na ladji Bounty - film 18.25 Pod lipo ’85 19.30 TV dnevnik 20.00 Tujci in bratje - 10. nadalj. 21.00 Iz domačih in tujih novoletnih sporedov Vključitev v oddajo RAI - Dober večer Raffaella do 1.00 - Vmes približno ob 22.25 Poročila Koper 14.20 Sherlock Holmes - TV film 14.45 Mala zgodovina glasbe 15.00 Ko Pariz spi - film 16.30 Risanke 17.30 Veliki greben - TV film 18.00 Bratje in sestre - TV film 18.30 Pacific International Airport -TV film 19.00 Odprta meja V današnji ODPRTI MEJI bo na sporedu izbor novoletnih programov TV Ljubljane in TV Studia Koper. 19.30 TVD stičišče 19.50 Kulturna panorama 20.30 Alexander srečni človek - film 22.15 TVD vse danes 22.25 Ta nori šport 22.50 Alighiero Noschese - variete suschne CANALE 5 8.30 La rivolta - film 10.15 Alice - TV film 10.45 Facciamo un affare - kviz 11.15 Tuttinfamiglia - kviz 12.60 Bis - kviz 12.40 II pranzo è servito - kviz 13.30 Totò, Poppino e i fuorilegge -film 15.30 Questo è Hollywood 16.30 Storie di maghi e di guerrieri - TV film 17.30 Doppio Slalom - kviz 18.00 L’albero di mele - TV film 18.30 Cest la vie ‘ - kviz 19.30 Zig Zag - kviz 20.30 Pentatlon - kviz 23.00 Protagonisti 24.00 Goodbye Mr. Chips - film 'ITALIA 1 8.30 Bim Bum Barn - otroška oddaja ' 10.30 Enos - TV film 11.30 Sugar time - TV film 12.00 Lo zio d’America - TV film 12.30 Anther Day - TV film 13.00 Nemici amici 13.20 Help - kviz 14.15 Dee Jay Television 15.00 Streethawk - TV film 16.00 Bim Bum Barn - otroška oddaja 19.00 Gioco deUe coppie - kviz 19.30 La famiglia Addams - TV film 20.00 E’ festa con Silvestro - risanka 20.30 Happy days - TV film 22.00 Soldato Giulia agli ordini -film 00.15 Premiere 00.45 Bentornato Dio - film RETEQUATTRO 8.30 La costola di Adamo - TV film 9.00 II suo nome è donna Rosa -film 11.00 Nel giorno del Signore - film 12.45 Ciao ciao - risanka pastaje 16.00 II mondo interno a noi - dok. 17.30 II circo delle stelle - TV film 18.30 Retequattro - Zanna Bianca -film 20.30 Operazione sottoveste - film 23.00 Cinema & Co. 23.30 Kankaru - film TELEPADOVA 11.00 Ben Richards - TV film 12.00 Chips - TV film 13.00 Capitan Futuro - risanka 13.30 Anna dai capelli rossi - risanka 14.00 Love Story - TV film 15.00 Chips TV film 16.00 Risanka 17.00 Bryger - risanka 17.30 Lamù - risanka 18.00 Coccinella - risanka 18.30 Capitan Futuro - risanka 19.00 Anna dai capelli rossi - risanka 19.30 La avventure di Huckfinn -risanke 20.30 Dottor John - TV film 23.30 Šport 00.30 Chips - TV film TRIVENETA 11.30 Ancora una volta a Venezia -film 14.00 Combat - TV film 15.30 L’attico - film 17.00 Forza Sugar - risanka 17.30 Sampei, ragazzo pescatore -risanka 19.30 Disperatamente tua - TV film 20.15 II ficcanaso - film TELEFRIULI 12.30 Dick Van ©yke 13.00 Rubrika o medicini 13.30 Andrea Celeste - TV film 14.30 II mio amico Corvo Rosso - TV film 17.30 L’ispettore Bluey - TV film 19.30 Andrea Celeste ■ TV film 20.30 Nagradno tekmovanje 1.00 Buonanotte Friuli RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček - Narodnozabavna glasba; 8.10 - 10.00 Glasbeni mozaik: Slovenska popevka - Laka glasba; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo -Sestanek ob 12 00 - Lahka glasba; 13.20 Slovenska popevka; 14.10 Čas in prostor: Nè prezrimo!; 15.00 Mladinski pas: Diskorama; 16.00 Zbornik: Na goriškem valu, nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: bolgarski mešani zbor »Sedjanka« iz Silistre, ki ga vodi Čavdar Nikolov, na 24. mednarodnem zborovskem tekmovanju »Cesare Augusto Seghizzi« v Gorici; 18.00 Četrtkova srečanja: 40 let slovenskih Vadijskih oddaj v Trstu; 18.30 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 10.30, 12.30, 14.30 Poročila; 9.00 O-tvoritev; 9.05 Pozdrav, pregled dogodkov, koledar; 9.15 Vreme, prometni servis; 9.30 Praznični spored, novoletno primorsko nabodalo; 11.00 - 12.00 Primorski športniki v letu 85; 12.00 - 13.00 Glasba po željah; 13.00 - 14.00 Čestitke delovnih kolektivov; 15.00 Zamejska reportaža; 15.30 Črno na belem iz prodajaln primorskega tiska; 16.00 Glasba pred PD (ali glasbena oddaja - popularna); 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Zaključek (priklop na I. RL). RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijske vesti; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev programov; 6.30 Koledar; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zmaj; 10.35 Vstop prost; 11.00 Posebna oddaja; Jugoslavija ’86; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Popoldanski program; 14.45 Edig Galletti; 15.45 Jugoslavija: vse za počitnice; 17.45 Motociklizem; 18.32 Velikani v glasbi: Mozart in Čajkovski; 20.00 Nočni program - glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 12 00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.05 Zeleni val; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke skozi čas; II. 10 Amico mio; 11.30 Una bella famiglia; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master; 15.03 Megabit; 16.00 II Pagione; 17.30 Jazz; 18.30 Koncert glasbe in poezije; 19.20 Audiobox Desertum; 22.00 Življenje Marie Callas; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 7.30, 8.30, 11.30, 12.30, 13.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radiodue predstavlja; 8.45 Francesco e la povera Dama - 9. nadalj-; 9.32 Salviamo la faccia; 10.13 Mulini a vento; 10.30 Radiodue 3131; 12.45 Discogame tre; 15.00 Scusi, ha visto il pomeriggio?; 18.32 Čas za glasbo; 21.00 Jazz; 21.30 Radiodue 3131 - nočni program. LJUBLJANA 5.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.10, 14.00, 15.30, 21.00 Poročila; 5.00- 8.00 Jutranji program - glasba; 8.05 Radio radost; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Zunanjepolitični pregled 1985; 11.05 Novoletna sonatina (Naše glasbene šole v preteklem letu) ; 11.35 Fiesta Brasiliana. Poje APZ »Boris Kidrič« iz Celja; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Od melodije do melodije; 14.05 Novoletna športna oddaja; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.45 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Geoffrey Chaucer: Trgovčeva povest; 18.00 Nord ring ren-dez vous v Londonu, magnet, zapis konfcerta iz dvorane Golders Green v Londonu; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, o-troci; 19.45 Minute s kvartetom S. Štingla; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer. Tiger in bivol (Kitajske basni); 21.45 Umirjena godala; 22.00 Našim po svetu; 22.15 Zimzelene melodije; 22,50 Literarni nokturno. Pesmi o zimi; 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto-kino (I1 kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 Na goriških cestah ni bilo prometnih nesreč Veselo pozdravljanje novemu letu z buteljkami šampanjca in petardami Trinajst novih posebnih vozil Občutna posodobitev voznega parka pri občinskem podjetju v Gorici Navada prihajajoča iz južnih krajev se je razpasla tudi pri nas. Pokanja petard je bilo včeraj opolnoči vse polno, k sreči pa ni bilo v Gorici nobene nesreče. Ta navada se je v zadnjih letih razpasla tudi v naših krajih. Prinesli so jo južnjaki, ki jih je dandanes pri nas že veliko, navzeli pa so se je tudi domačini. Primer pa ni bil osamljen samo za kraje na italijanski strani meje. Petarde so pokale tudi v Novi Gorici. Brez dvoma prinesene preko meje. Bolj veselo je bilo takoj opolnoči, ko so kazalci na uri naznanili rojstvo novega leta 1986. Takrat so ljudje kjerkoli so bili, na plesišču, v gostilni, v društvenem prostoru, doma, odprli steklenice šampanjca. Pokalo je, a tokrat v znak veselega razpoloženja in brez nobene nevarnosti. Gostilne in restavracije so bile prepolne ljudi, pa čeprav ni bilo v vseh glasbe. Veliko ljudi je namreč na Silvestrovo večerjalo v znani gostilni v družbi prijateljev kar brez vsake posebne glasbene spremljave. Veselo je seveda bilo v vseh društvih, kjer so se naši ljudje zbrali, da bi skupno preživeli začetek novega leta. Marsikdo je silvestroval že prej. Tako Novoletna homilija nadškofa Bommarca O tukajšnjih vprašanjih katoliške cerkve je govoril goriški nadškof Bommarco v svoji silvestrski zahvalni maši. Goriški nadškof je govoril predvsem o ovrednotenju dekanatov in župnijskih pastoralnih svetov. Precejšen del govora je posvetil pouku verouka v državnih šolah, upoštevajoč nove norme, ki izvirajo iz novega konkordata med državo in Vatikanom. Govoril je tudi o skorajšnjem odprtju nove 'zasebne višje srednje šole, ki jo nameravajo odpreti v Gorici. Seveda niso manjkala razmišljanja o nadaljnjem sodelovanju z afriškimi misijoni, kajti gorica nadškofija je že več let angažirana v misijonskem delu v Bouakueju. Nove orgle v cerkvi v Pevmi V Pevmi bo v nedeljo, 5. januarja, ob 16. uri, posebna slovesnost v tamkajšnji cerkvi. Prvič bodo namreč zadonele nove orgle, za katere je prispevala celotna vaška skupnost. razna obvestila SPD Gorica obvešča, da bosta smučarska avtobusa v nedeljo, 5. januarja 1986 odpeljala po sledečem razporedu: prvi avtobus ob 6.45 iz Štandre-ža in ob 7. uri iz Sovodenj: drugi avtobus ob 7. uri s Koma. Priporoča se točnost. Marsikdaj se naši bralci upravičeno jezijo, ker pride do zamenjave slik in naslovov. To pa se ne dogaja samo pri našem dnevniku marveč tudi pri drugih. Pred približno tednom dni smo v osrednjem slovenskem dnevniku, v ljubljanskem Delu, brali v naslovu, da so v Trstu odprli »TRUBADURJEVO« razstavo, in ne kot bi bilo pravilno »TRUBARJEVO«. Še huje se je pripetilo kolegom pri beneškem dnevniku II Gazzettino. Ko so v soboto poročali o aretaciji župnika iz Visinala pri Pa-sianu v bližini Pordenona Onoria De Franceschija, so objavili tudi »njegovo« sliko. Že dan pozneje pa so morali stvar popraviti in objaviti zares njegovo sliko in se oprostiti drugemu župniku, Vitu Pegolu, katerega fotografijo so dan prej po pomoti objavili. Ni bil naš kak novoletni namen opravičevati napake do katerih pride v naši hiši. Hoteli smo naše bralce seznaniti z razvojem afere o najdbi ponarejenih stodolarskih bankovcev v Visinalu ter aretaciji župnika De Franceschija ter dveh njegovih pajdašev iz Mester, o katerih smo naši upokojenci, ki so se zbrali, na povabilo njihovega stanovskega društva, že v soboto popoldne, v Domu Andreja Budala v Štandrežu. Silvestrovali so po svoje in že v soboto, ob 19. uro, si simbolično voščili začetek novega leta. Že na Silvestrovo je seveda ves dan bilo praznično vzdušje. Gorico je sicer noč prej pobelil sneg, snežilo je tudi v dopoldanskem času, vendar brez velikih posledic, kajti čez dan je sneg izginil. Nekoliko drugačno je bilo za tiste, ki so bili na Silvestrovo v službi. To so bolničarji, policisti, gasilci, tehniki na kakšnih napravah, kjer dela ni moč ustaviti itd. Bolničarji goriškega Zelenega križa niso imeli posebnega dela razen nekaj običajnih prevozov bolnikov. Prav tako so skoro mirovali gasilci. Opravka so imeli le v neki hiši v mestu, kjer se je iz neznanih razlogov sprožil alarmni zvonec, ter v neki drugi hiši, kjer so hitro pogasili požar v nekem dimniku. Na cestah ni bilo prometnih nesreč, kar je pozitivno če upoštevamo dejstvo, da je to noč vozilo po ulicah zelo veliko Znatne izboljšave na cestnem omrežju na območju Brd, zlasti v štever-janski občini, bodo predvidoma izvedli v prihodnjih mesecih. Tako naj bi s finančnimi sredstvi dežele (dež. zakon št. 22/85) odplačali lastnikom zasedena zemljišča za Cesto vina m češenj ter izvedh popravilo na številnih odsekih, kjer je zdaj cesta, zaradi usadov, težko prevozna. Poskrbeh naj bi tudi za izreden vzdrževalni poseg na celotni dolžini. O tem je tekla beseda na zadnji seji občinskega sveta v Števerjanu, kjer je župan Humar poročal, da je občina že pred meseci vložila prošnjo na deželo za dodelitev finančnih sredstev (570 milijonov lir) v smislu zgoraj omenjenega zakona. Po posvetovanju s pokrajinskim od-bomištvom za javna dela — pokrajina naj bi namreč skrbela za izvedbo vseh del — pa je bila vložena druga prošnja, ob upoštevanju možnosti, da sklad še ni bjl v celoti izčrpan. Na območju števerjanske občine naj bi zato za ureditev omenjene ceste porabili nekaj nad eno milijardo lir (1.030 milijonov), na preostalem delu ceste, v drugih občinah, pa še nadaljnjih osemsto milijonov lir. Župan Humar je poročal tudi, da je od prvotnega zneska 500 milijonov lir za izboljšavo cestnih povezav na ob- pdsali v soboto, potem ko smo bili na tiskovni konferenci goriškega kvestorja in njegovih najožjih sodelavcev. Kot je znano so policisti iz Gorice in Tržiča že več časa bili na sledi razpečevalcem ponarajenih dolarjev. Sledi so jih vodile v pordenonsko in beneško pokrajino in s sodelovanjem policistov iz teh dveh krajev so 23. decembra, dan pred božično viljo, aretirali župnika ter dva občana iz Mester. Vsi trije so v go-riškem zaporu. Ko so župljani na božično viljo spraševali drugega domačega duhovnika zakaj ne mašuje njihov župnik, je bil izgovor, da je moral k nekim sorodnikom. Aretacija trojice pa ni bila osamljena. Že dan kasneje so policisti iz Pordenona zaslišali še enega prijatelja De Franceschija upravitelja njegovih trgovin (župnik iz Visinala je namreč bogat, ima tovarno in štiri trgovine). Tudi v sosednjem Trevisu je prišlo do aretacij. Tokrat pa ne s strani kvesture marcev s strani karabinjerjev. Po nekaterih časopisnih vesteh avtomobilov. Vozniki so bili, kot kaže, precej, trezni. Običajno prvi dan novega leta beležimo tudi vesti o novorojenčkih. Na Goriškem smo bili tokrat, v primerjavi z drugimi pokrajinami v deželi nekoliko v zamudi. Prvi otrok v novem letu se je namreč rodil šele sredi včerajšnjega dopoldneva v tr-žiški porodnišnici. Ob 10.34 je prijokala mala Flora Spataro, prvorojenka Vincenza Spatara in Antoniette Salerno. Nekaj minut zatem pa se je v goriški porodnišnici rodila Martina Cocianni, prav tako prvorojenka v družini Paola in Lidie Alessi iz Štandreža. Martina je ob rojstvu tehtala 3,150 kg. Silvestrovo je v goriški porodnišnici minilo zelo mirno, saj se je zadnji otrok rodil že v torek zjutraj. Pri sosedih, v šempetrski porodnišnici, do trenutka ko to poročamo, še niso zabeležili nobenega rojstva; zadnji v lanskem letu rojeni otrok je krepki fantič, ki je prijokal na svet ob 15.29, zadnji dan leta. V šempetrski bolnišnici so nam tudi postregli s podatkom, da so lani imeli 1.200 porodov, rodilo se je 1.210 otrok, o-ziroma 104 manj, kakor leto poprej. močju Brd (financiranje je iz sklada za izvajanje Osimskega sporazuma), na razpolago še okrog 70 milijonov lir, ki jih bodo uporabih za izvedbo nekaterih manjših posegov na odseku ceste med Sovenco in Grojno. Tako naj bi odstranili usad in utrdili teren naj bi bili karabinjerji iz Trevisa te ljudi aretirali že pred mesecem dni, konec novembra. Vest pa ni šla v javnost, ker so baje čakali, da bi v trnek ulovili še druge ribe. To je še enkraten dokaz, da ni v Itahji sodelovanja med dvema policijama, državno policijo (kvesturo) in karabinjerji. Vsak gre po svoji poti. Koga so torej karabinjerji aretirah v Trevisu? Dva tiskarja iz Pregan-ziola, t.j. 50-letnega Giuseppa Gen-tila in 28-letnega Rolanda Bettella. Potem še reklamnega agenta, 34-let-nega Roberta Gobbina, ter še tri ženske, Lidio Pajer, Rito Moretto in Danielo De Bortoli. Morettova je lastnica nekega večernega lokala na glavni cesti med Trevisom in Por-denonom. V tiskarni dveh prvih aretirancev in tudi njihovih domovih so karabinjerji našli stroje za tiskanje dolarjev ter tudi kemične sestavine s katerimi so prave dolarske bankovce za en dolar »spremenili« v bankovec vreden sto dolarjev. Jasno je, da gre za ljudi, ki so tesno povezani z odkritjem goriških pohcistov. Pri mestnem podjetju v Gorici so stopili v novo leto pod dobrim znamenjem. Zadnje dni decembra so namreč nabavili trinajst posebnih vozil za potrebe službe, ki skrbi za vodovodno in plinsko omrežje in za elektriko. V ponedeljek dopoldne je bila na sedežu mestnega podjetja krajša slovesnost, kjer so nova posebna vozila tudi predstavili in jih, kakor je običaj, blagoslovili. Z novim nakupom se je vozni park podjetja povečal za okrog 34 odstotkov, podjetje razpolaga tako zdaj s 43 vozili. Posledice naj bi bile predvsem v boljšem poslovanju posameznih služb, hitrejšemu ukrepanju za odpravljanje občasnih okvar na omrežju, in seveda tudi v bolj gospodarnem poslovanju služb. Ob tem velja zabeležiti, da je mestno podjetje doslej razpolagalo z razmeroma zastarelim voznim parkom (poprečna starost vozil je znašala osem let) in da je bilo torej vprašanje nabave novih vozil na dnevnem redu že kar nekaj let. Ovire za ugodno rešitev so bile fi-nančega značaja in so jih pri mestnem podjetju v drugi polovici lanskega leta vendarle uspešno rešili, na nov, poseben način. Vozila so namreč nabavili po sistemu leasing, ki postaja zanimiv tudi za krajevne in druge javne ustanove, odkar zakonske norme v bližini županstva, asfaltirali odsek ceste med Poberajščem in Križiščem ter uredili odvodnjavanje na dveh drugih odsekih. Navodila v tem smislu so posredovali goriški pokrajinski upravi, ki je poskrbela tudi za izvedbp glavnega posega. Kmalu na razpolago blago proste cone V zvezi s podaljšanjem veljavnosti zakona o goriški prosti coni, trgovinska zbornica obvešča, da je že v teku postopek za takojšen uvoz prvega kontingenta blaga za nadaljnjo industrijsko predelavo, kakor tudi kontingenta blaga namenjenega potrošnji. Razdeljevanje mesa, kave in masla proste cone se bo predvidoma pričelo 15. januarja, kontingent sladkorja pa bodo začeli predvidoma dehti šele v prvi polovici februarja. Nakaznice za gorivo proste cone bodo na razpolago od 20. januarja in sicer v Gorici ter v Krminu, Gradišču, Gradežu, Tržiču in Ronkah. Pri teh področnih centrih bodo že v prihodnjih dneh sprejemah prošnje za nakaznice za nova vozila, oziroma prošnje za vnos popravkov zaradi zamenjave vozila. Upravičenci, ki imajo stalno bivališče na območju občin Gorica, Sovodnje in Števerjan, naj zadevne prošnje vložijo neposredno v uradu za goriško prosto cono, ki deluje v sklopu trgovinske zbornice. V drugih občinah pa je treba prošnje vložiti pri področnih centrih. Ranila ga je petarda V tržiški bolnišnici so na Silvestrovo nudih prvo pomoč zaradi opeklin prve in druge stopnje 9-letnemu Marcu Papucciju iz Trsta, Ul. Ghega 3. Opekline je zadobil ob eksploziji petarde. Predvidoma bo ozdravel v štiridesetih dneh. dovoljujejo tudi to obliko financiranja. Omeniti velja še, da je od trinajstih novih vozil — 4 pande za potrebe tehnične službe, 3 posebna dvigala na kamionu, 7 posebnih dostavnih vozil — kar osem opremljenih z brezžičnim telefonom. Take naprave pa so vgrajene tudi na nekaterih starejših vozilih. Strošek za nakup znaša, po podatkih, ki so jih posredovali na ponedeljkovi slovesnosti, okrog 300 milijonov lir. dmsvi in prispevki Goriški sekciji Združenja prostovoljnih krvodajalcev so prispevah: Alfio Zampi 300 tisoč lir, Ludmilla Omizzolo z otroki 200 tisoč lir. Združenju pionieri volontari del pronto soccorso v Gorici so darovali Livio Culot 45 tisoč lir, Alice Russina 5 tisoč lir, Franco Narduzzi 70 tisoč lir, Fir-mina Zin 60 tisoč lir, Tommaso Sait-ta 20 tisoč lir, Natalia Calligaris 20 tisoč lir, Ervinia Feresin 60 tisoč lir, Stefania Jvetich 100 tisoč lir, Adele Sussi 10 tisoč lir. Secondo Bozzato 100 tisoč lir, Lidia Marenghi 5 tisoč lir, Alfredo Zonch 100 tisoč lir, Alberto Bulfoni 50 tisoč Mr, Anna Krapež 50 tisoč Mr, Antonio Mezzoio 5 tisoč lir, Carla Offizia 50 tisoč lir, društvo Pro Senectute iz Gradišča 200 tisoč Mr, Dorina Baissero 20 tisoč Mr. razstave V Galeriji Osnovne šole Solkan je odprta razstava voščilnic, ki jih je zasnoval in upodobil likovni umetnik Riko Debenjak. Odprta bo do 11. januarja 1986. V Galeriji Meblo v Novi Gorici razstavlja grafike umetnik Gorazd Še-fran. Tudi ta razstava bo odprta do 11. januarja 1986. leta. V Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu razstavlja akvarele in kolaže umetnica Nives Palmič. Razstava bo odprta do 15. januarja prihodnjega leta. V Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu je odprta razstava umetniških del in raznih dokumentov o kulturni preteklosti tega kraja. Zelo zanimiva in aktualna razstava bo odprta do 11. januarja prihodnjega leta. včeraj-danes Iz goriškega matičnega orada Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 22. do 29. decembra 1985. RODILI SO SE: Eloise Cucit, Alessandro Vizin, Gabriele Peteani, Eleonora Deiana, Valentino Canola, Elena Lacche, Matej Cescutti. UMRLI SO: 76-letna upokojenka Pal-mira Giaconi vdova Bianchini, 67-let-na Elena Olivotto vdova Bianconi, 68-letni upokojenec Giordano Pincin, 47-letni podčastnik Clemente Messina, 72-letni upokojenec Ivan Vižintin, 81-letni upokojenec Remigij Corsi, 80-let-na upokojenka EMsabetta Grion vdova Zamero, 74-letni upokojenec Angelo Tomasella, 73-letna upokojenka Carolina Pelicon vdova Zavadlav, 76-let-ni upokojenec Maks Debenjak, 90-let-ni upokojenec Giuseppe BandeMi, 73-letni upokojenec Mario Nanut. OKLICI : trgovski zastopnik Alessandro Kovatsch in študentka Lucia BrelM. POROKE: Fabrizio GoMneMi in Do-nateMa Termini, podjetnik Pierpaolo Caprara in univerzitetna študentka Cristina LujlM. kino Gorica VERDI 18.00—22.00 »E’ arrivato mio mio fratello«. CORSO 17.00-19.30—22.00 »Joan Lui«. VITTORIA 15.30—22.00 »La carica dei 101«. Triiič EXCELSIOR 18.00—22.00 »Tex M signore degM abissi. COMUNALE 18.00—22.00 »La foresta di smeraldo«. Nova Gorica in okolica SOČA - Nova Gorica 16.00—18.00 »Po-Mcijska akademija«. 20.00 »Štiri pesti proti Riu«. SVOBODA - Šempeter 19.30 »Specialni agent«. DESKLE Ni predstave. Ob smrti Marije Jarc vdove Lakovič iz Doberdoba izrekata pevski zbor in KD Jezero sinu Julkotu, zetu Mariotu in družinam iskreno sožalje. Financiranje z dež. zakonom 22/85 Možnosti za dokončno ureditev »Ceste vina in češenj« v Brdih V pravkar minulem letu so zastopniki drugih občin večkrat obiskali Števerjan. Naša slika nas spominja na trenutek uradnega obiska zastopnikov novogoriške občine z županom Damlom Bašinom na čelu. Števerjansko zastopstvo je vodil domači župan Ivan Humar Povezava z odkritjem goriške policije V Trevisu odkrita mala tiskarna ponarejenih 100-dolarskih bankovcev Adaptacija Svevovega dela drevi v gledališču Rossetti Novo gledališko leto se v Trstu začenja že danes, ko bo v okviru abonmajske sezone v gledališču Rossetti na sporedu »Una burla riuscita« Itala Sveva. Pravzaprav gre za adaptacijo Svevove povesti, ki jo je opravil Tullia Kezich, na oder pa jo prenaša Emilio Romagna Teatro v režiji Egista Marcuccia. To je tipično delo znanega tržaškega pisatelja, z vsemi primesmi njegove literature, ki je tokrat opremljena še s tenkočutno ironijo, oziroma samoironijo. Usodo pisatelja Maria Somiglia, ki je centrabia oseba uprizoritve in njegove so-govrnike bodo igrali Corrado Pani, Dario Cantarelli, Glauco Onorato, Quinto Parmeggiani, Mauro Pirovano, Enrica Carini in drugi radijski odmevi - radijski odmevi Gostovanje ljubljanskega radia z igro S. Vuge »Silvestrovo črepinj« Z igro Saša Vuge »Silvestrovo črepinj« se je tekočemu sporedu našega radia pridružil zanimiv primer ljubljanske radijske produkcije. Zanimiv kar iz dveh razlogov: prvi je nedvomno možnost soočanja različnih radijskih pristopov — ne glede na sorodnost in bližino vendar prihaja do drugačnih zornih kotov — drugi pa je kvaliteta kot takšna, ki jo zagotavljajo avtor, režiser Rosanda Sajko in igralci, kot sta n.pr. Boris Cavazza in Jožica Avbelj. In res je zaživela Vugova igra v vseh tistih značilnostih, ki jih poznamo iz drugih del istega avtorja, namreč zgodba o bridki silvestrski rimski noči, kjer se v čudnem ljubezenskem srečanju križata poti Slovenca in Rimljanke, mlade ženske, ki že tedaj nosi v sebi klico neozdravljive bolezni, da bi on, se pravi mlajši moški, leto dni kasneje prejel na poštni carini zapuščino nesrečne prijateljice, ženske rokavice, karte, cigarete, koder las, Pavesejev roman in cel kup drugih predmetov. On, po imenu Kazimir, se vsled trpke poštne pošiljke seveda ostro zapiči v spomine, in tista usodna, neponovljiva noč se odvije v razbolelih misli z vso močjo pa tudi zasenčenimi barvami. Mlada ženska je ali zavestno ali nezavedno že pod vplivom smrtnega diha, neustavljivo se izpoveduje, razgrinja pred njega svoje misli o življenju in smrti, smislu in nesmislu, razpredanj ni ne konca in kraja, obeleženost z bližajočim se odhodom, je že skorajda otipljiva. Izvedba je z režijo Rosande Sajko in osrednjima protagonistoma, Jožico Avbelj in Borisom Cavazzo, v celoti strnila svojo pripoved računajoč na značilnosti Vugovega zapisa: te so v prvi vrsti bogata in kar razkošna poetičnost jezika, ki zmore pričarati brezštevilne detajle, pravzaprav že slikarske poglede in obrate, na drugi strani ali istočasno pa globlji izvor tovrstnega barvitega stila, ki je nemara še pomembnejši faktor. Gre namreč za poetizacijo, ki je že življenjski komentar vsega in vseh stvari, poetizacijo, ki jo bo avtor na enako hiter način izničil v srečanju s konkretnostjo in tudi bizarnostjo, kot se lepota milnega mehurčka razblini ob prvem dobesednem stiku s stvarnostjo. Zato premišljeno doziranje glasbenih podlag kakor tudi konkretnih, predmetnih zvokov, dosti tišine, v kateri zaživi igrivost jezika do tiste usodne stopnje, ko se že razblinja v ostre robove življenja in nesmisla, ki to isto igrivost zanesljivo in brez milosti razveljavljajo. Igra Borisa Cavazze in Jožice Avbelj je zbrana in hitra v preobratih, ironična in prizadeta hkrati, brez ustavljanja, pravzaprav vsa vprežena v ponazarjanje tistega odtekanja časa, ki po avtorju tako nepreklicno, tako brez priziva in tako izginjajoče odteka in zgolj odteka. Na nivoju tako pronicljivega samoopazovanja, kot ga živita figuri pričujoče igre, je boleča tesnobnost tista melodija, ki jo je mogoče le s silo življenja za nekaj hipov preglasiti, do kraja odstraniti pa nikakor in nikoli ne. JANEZ POVŠE pismo uredništvu O kmečkih instrumentih... Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika! Dne 20. dec. sem v našem dnevniku prebral komentar prof. Miloša Pahorja o koncertu stare glasbe, ki ga je organiziral CUMT. Iz njega sem razbral tri velike resnice: 1. Da razne ustanove vodijo politiki (ne vem, če je to izključno manjšinski pojav)... 2. Da je stara glasba kruh in predpogoj vsakega slovenskega kmeta, da se iz navadnega vola spremeni vsaj v psa, če ne v konja... 3. Da je članek napisal popolnoma neprizadet kritik. Ob tem pa mi je prišlo na misel še nekaj: z zadnjega izpita na Glasbeni matici je prišel mej sin obupan: prof. Pahor mu je namreč razkril, ob odsotnosti njegovega profesorja, da je brez posluha in popolnoma ne-muzikalen. In vendar je prej prejel zlato plaketo na republiškem slovenskem tekmovanju. Jaz sem tedaj komentiral: »De isti-lutionibus nil nisi bene«, posebno če so »naše«. In od tedaj moj sin ne igra več oboe, razen če ga kdo pri sili. In oboa, mislim, ni izrazito kmečki instrument, vsaj meni se tako zdi... . S spoštovanjem Marino Kokorovec P.S.: Jasno je, da tudi ta moj komentar ni prizadet... BERITE »Novi Matajur« Car, ki traja dlje... Naravnajte svojo uro s sodobno poezijo v novih knjigah Z T T : RENATO QUAGLIA, JANI OSWALD, JOŽICA ČERTOV, MARKO KRAVOS doma mm in v svetu SLOVENIJALES DOBRO POZNAN Dolga umetniška pot Enza Jannaccija V petek zvečer se je izbrani tržaški rossettijevski publiki s svojim recitalom »Ne sprašujte« (Niente domande) predstavil petdesetletni kirurg iz Milana Enzo Jannacci. Ne vemo, če je omenjeni gospod mojster v svojem kirurškem poklicu, prav gotovo pa je mojster v absurdnih samogovorih človeka, ki je že mnogo izkusil in te svoje izkušnje posreduje tistim, ki ga pač lahko razumejo. Sicer moramo takoj dodati, da ni bil petkov recital, ki ga Janacci obnavlja v turneji po raznih italijanskih mestih že skoraj mesec dni, najbolj posrečen. Razdeljen je na dva povsem različna dela. Prvi je gledališki, drugi pa povsem pevski ali moderno »kantavtorski«. Prvi ni povsem izviren, saj je igrica z duhovnikom, ki sovraži reveže, že znana kakih dvajset let, Jannacci pa jo je prvič predstavil z Dariom Pojem. Igra ne govori o revežih na banalen način (saj jih vendar pozna, ko pa dela v neki »ljudski« milanski bolnišnici), zato je še precej prijetna in ima svojo umetniško vrednost. Po svoje je podobna (seveda z vsemi možnimi razločki) Brechtovi »Operi za tri groše«, je pa nekoliko bolj modema in je am-bientirana v proletarskem Milanu. Jannacci je mojster absurda, tega pa sprošča v na prvi pogled najbolj enostavnih situacijah, ki pa so ob poglobljeni analizi zelo problematične in krizne (odnosi v notranjosti družine, odnosi med Cerkvijo, ki jo predstavlja poprečen duhovnik, in naivnim proletarcem, pa še odnosi med reveži samimi). Drugi del Jannaccijeve petkove predstave je še precej prepričljiv. V bistvu je to tradicionalni nastop pevca, ki pa zna svoje pesmi obogatiti s tehtnimi »umetniško lucidno norimi samogovori«. In prav ti dajejo paradoksalno nastopu svojo vrednost. Jannacci poje svoje stare in najnovejše pesmi z zadnje velike plošče »L’imperatore«, vse pa zvenijo vedno sveže, pristno, osebno in originalno. Tudi Jannac-cijeva glasbena skupina, ki je sicer nekoliko jazzovsko usmerjena, je prvovrstna, saj jo med drugimi sestavljajo taki umetniki kot pianist Mark Harris, kitarist Antonio Gal-bdati in bobnar Angelo Pusceddu. Nazadnje bi še omenili organizatorja tega koncerta. To je novonastala tržaška kulturna zadruga »Lal-trospettacolo«, ki si je zadala kot cilj vsestransko kulturno oživljanje našega mesta, mimo uradnih kanalov. Glede na to, da realizacija tega programa ne bo lahka, voščimo zadrugi pač vso srečo. DUŠAN JELINČIČ Koledar dramskega sporeda radia TS A za januar Vsako soboto do 8. februarja ob 18. uri (ponovitev vsako nedeljo ob 14.40): VEČNI SOPOTNIKI. Sklop velikih pesnitev za včerajšnjo in današnjo rabo v izboru in pripovedi Vladimira Jurca ter v režiji Sergeja Verča. Jezikovna redakcija besedil Jože Faganel. Ton in montaža Bruno Sindici. Produkcija Radio Trst A. Stereo. 9. V soboto, 4. januarja: Mihail Jurjevič Lermontov »DEMON«. Prevod Mile Klopčič. Tožbe osamljenega demona, pesniška lepota ljubezenskih izjav, govorniški zanos ljubezenske prisege in opisi gorskih lepot Kavkaza — to so tiste odlike, zaradi katerih romantična pesnitev »Demon« v pesnikovi domovini najbolj priljubljena pesnitev Lermontova, še dandanes vnema bralca z nič manjšo silo, kakor sodobnike našega pesnika pred stoštiridesetimi leti. 10. V soboto, 11. januarja: Aleksander A-leksandrovič Blok »DVANAJST«. Prevod Mile Klopčič. Pesnitev »Dvanajst« je Blok napisal v januarju 1918,, iz razpoloženja, ki ga je zajelo ab oktobrski revoluciji. V svojem dnevniku je zapisal, da fizično sliši trušč podirajočega se starega sveta. V navalu navdiha, ki po svoji silovitosti spominja na pesnikovo mladost, je v treh tednih napisal pesnitev »Dvanajst«. Pesnitev je v slovenščino prevedel pesnik Mile Klopčič že leta 1927. Bil je to njegov prvi prevod iz ruske poezije in menda prvi slovenski prevod iz sovjetske poezije. 11. in 12. V soboto, 18. in v soboto, 25. januarja: Francois Villon »VELIKI TESTAMENT«. Prvi in drugi del. Prevod Janez Menart. Glasba Aleš Krstnik. Posebna odlika te najbolj človeške izpovedi pesnika XV. stoletja so balade, ki v največji meri ilustrirajo globinske plasti Villo-nove človeške izpovedi. V »Velikem testamentu« je ta ghiaini francoski pesnik upodobil tisti svoj drugi jaz, ki so ga v biografskih potezah prekrile tolike nevšečne peripetije njegovega življenja. Tu ne obtožuje samo sveta, družbe, dobe, marveč tudi sebe in v tej obtožbi je veličina njegove osebnosti, ki so jo tolikanj kazili vnanji zapleti jr. ji. Zaradi izjemne dolžine pesnitve bomo »Veliki testament« predvajali v dveh delih. V torek, 7. januarja, ob 18. uri: Alojz Rebula »ČETRTI KRALJ«. Ob, prazniku svetih treh kraljev, ki na nek način sklepajo božične in novoletne praznike, bomo predvajali to božično radijsko igro priznanega slovenskega pisatelja, ki je že večkrat sodeloval z našo radijsko postajo. Režija Mahnič. Produkcija »Radijski oder«. Ponovitev iz leta 1982. V torek, 14. januarja, ob 18. uri: Janez Povše »DIH OSTRIH SRC«. S tem delom se je avtor u-deležil lanskega natečaja za izvirne radijske igre, ki ga je razpisalo dramsko uredništvo naše postaje, in za to besedilo prejel 2. nagrado v kategoriji radijskih iger za odrasla. Skozi zelo jasno metaforo nam Povše pripoveduje o enem od tabujev našega pa tudi siceršnjega prostora — biti drugačen! Dovolj nenavadna téma, ki jo v naši tukajšnji literaturi bolj poredkoma zasledimo, je nedvoumno zabeležena skozi nekoliko pesniško-dekadentni dialog/monolog protagonista. Režija Jože Babič. Produkcija »Radio Trst A«. V torek, 21. januarja, ob 18. uri: iz mednarodnega natečaja »Prix Italia«. Cecilie Loveid »ALI JESTE GALEBE?«. Norveška avtorica Cecilie Loveid nam v tem pretresljivem delu, ki se dogaja v času nemške okupacije, pripoveduje o Kristini, ki sanja, da bi postala igralka. Kruh si služi kot gospodinjska pomočnica, ob delu pa hodi na lekcije k neki primadoni največjega bergenskega gledališča. Tako dobi majhno vlogo v nekem varietejskem gledališču, ki pa ga zaradi vojne kmalu zapro. Zdaj je Kristina podobna mlademu galebu, ki prvič poskuša poleteti — nedvomno zelo slasten in lahek plen za lakomne ujede, ki si žele svežega mesa... Galebje meso, Id je sicer neužitno, je med vojno zelo teknilo. Prevod Darinka Hribar. Glasba Anastazija Purič. Režija Boris Kobal. Produkcija »Radio Trst A«. Stereo. V torek, 28. januarja, ob 18. uri: iz mednarodnih radiofonskih natečajev. Aleksander Obre-novič »PTICA«. Zelo poetična igra mladega srbskega književnika. Pripoveduje nam o žalostnem koncu, o bridkem zatonu človeka — dveh starcev, ki pa se navkljub letom, ki jih imata, ne znata odpovedati utvaram in sanjam, ki so ju spremljale vse življenje. Nad njima poletava sinja ptica — vso njihovo hrepenenje po neznanem in nedosegljivem... Prevod Borut Trekman. V glavnih vlogah nastopata Zlata Rodošek in Jurij Souček. Režija Sergej Verč. Produkcija »Radio Trst A«. Ponovitev iz leta 1985. Stereo. Vsak ponedeljek in petek ob 16. uri (od 6. januarja do 7. februarja): IZ ZAKLADNICE PRIPOVEDNIŠTVA. Nov niz te popularne in u-metniško kvalitetne literarne oddaje, ki črpa svoj navdih iz najlepših strani svetovne in domače literarne zakladnice. To pot se je urednica in realizatorka oddaje Nataša Sosič odločila za cikel kratke proze o smrti, ki ga je za deset nadaljevanj napisala slovenska pisateljica Ivanka Hergold. Njene najboljše novele na omenjeno temo bo prebirala Savina Remec. Glasbeni sodelavec Pavle Merku. Smučarski skoki: s tretjim mestom v Garmischu Smučanje: smuk za SP v Schladmingu Ulaga spet na vrhu SP GARMISCH — Po velikih slavjih v ZDA (dve zmagi, eno drugo mesto) je Jugoslovan Primož Ulaga tudi v drugi preizkušnji novoletne turneje; v smučarskih skokih potrdil, da sodi letos med velike ase svetovnega pokala. V Garmischu je včeraj osvojil odlično tretje mesto, kar mu je omogočilo, da se je spet povzpel na prvo mesto skupne lestvice za SP in začasno tretje mesto turneje ob dejstvu, da v Oberstdorfu ni nastopil. Zmagovalec včerajšnjega tekmovanja je bil čehoslovak Ploc, ki je bil v obeh skokih odličen, saj je bil edini, ki mu jd dvakrat uspelo skočiti več kot 100 metrov daleč. Po prvi preizkušnji je bil sicer Plos šele četrti, prvi pa je bil Avstrijec Vettori, ki je skočil 107 metrov daleč. Enako razdaljo je preskočil tudi Ulaga (ta skoka sta bila včeraj tudi najdaljša). Juventus -Sampdoria 1:0 (1:0) STRELEC: Platini v 40. minuti. JUVENTUS: Tacconi, Pioli, Cabri-ni, Bonini (v 63. min. Caricela), Brio, Favero, Mauro, Manfredonia, Serena, Platini, Laudrup. SAMPDORIA: Bordon, Mannini, Galia, Pari, Vierchowod, PeOegrini, Vialli, Souness, Lorenzo, Matteoli, Mancini. SODNIK: Casarin. TURIN — »Odprto ostaja samo vprašanje 2., 3. in 4. mesta, prvo je že oddano,« je po tekmi dejal trener Sampdorie Bersellini, ko so ga vprašali, kdo bo letošnji končni zmagovalec. Bolj previden je bil trener Ju-ventusa Trapattoni, ki je menil, da je Juventus že enkrat končal prvi del s 26 točkami, nato pa je na koncu zmagal Torino, ki je zbral 51 točk. Vsekakor bo držalo, da je po uspehu proti Sampdorii (sicer zasluženemu, čeprav s kančkom sreče), vprašanje končnega zmagovalca razen res velikih presenečenj rešeno, saj na primer drugouvrščeni Napoli že zaostaja za 6 točk, Inter in Roma pa kar za osem,. ki pa je za slog dobil točko manj, čeprav je bil njegov skok stilistično izvrsten. V drugi preizkušnji je Ploc s 103 metri edini presegel stotico, najbližji mu je bil Finec Suorsa (99 m), Ulaga pa je skočil 98 metrov, kar je meter več od Vettorija, ki je sicer izgubil vodstvo, a je bil še vedno boljši od Jugoslovana. Tako Ulaga kot Vettori stilistično nista bila brezhibna, toda ocenjevalna komisija je bila z domačim tekmovalcem mnogo bolj prizanesljiva in le malo je manjkalo, da bi prišlo celo do škandalozne zmage Vettorija, ki je za Pločom na koncu zaostajal le za 1,3 točke kljub delno ponesrečenemu drugemu skoku. Pravico do drugega skoka med šti-rideseterico boljših so si priborili še trije Jugoslovani in dva Italijana. Boljše sta se z 19. in 26. mestom o- LESTVICA: Juventus 26; Napoli 20; Inter in 'Roma 18; Fiorentina in Milan 17; Torino in 'Verona 16; Sampdoria, Udinese, Atalanta in Avellino 13; Como 12; Pisa in Bari 11; Lecce 6. PRIHODNJE KOLO (5.1.): Avellino - Juventus; Roma - Atalanta; Sampdoria - Fiorentina; Milan - Bari; Como - Napoli; Torino - Udinese; Lecce - Verona; Pisa - Inter. STRELCI: Serena (Juventus) 9; Rummenigge (Inter) in Platini (Juventus) 8; Passarella (Fiorentina), Giordano (Napoli) in Elkjaer (Verona) 7; Borgonovo (Como) 6; Diaz (Avellino), Cantarutti (Atalanta), Rideout (Bari), Maradona (Napoli) in Carnevale (Udinese) 5. Španija pred Italijo MAZARA DEL VALLO (Trapani) — Španija je osvojila prvo mesto na teniškem turnirju za ekipe do 16. leta starosti v Mazari del Vallo. Na drugo mesto se je uvrstila Italija, tretja je bila Jugoslavija in četrta Češkoslovaška. drezala »azzurra« Sanburgo in Lace-delli, medtem ko so Dolar, Debelak in Tepeš dokaj razočarali. Prihodnja preizkušnja turneje in SP bo v soboto, 4. januarja, v Innsbrucku. Vrstni red v Garmischu 1. Ploc (ČSSR) 212,8 (105,5 + 103); 2. Vettori (Av.) 211,5 (107 + 97); 3. Ulaga (Jug.) 208,9 (107 + 98); 4. Weiss-flog (NDR) 208 (104 + 97,5); 5. Parma (ČSSR) 201,4 (102,5 + 95)... 19. Sanburgo (It.) 188,1; 26. Lacedelli (It.) 185,1; 38. Dolar (Jug.) 173,9; 42. De-belar (Jug.) 171; 49. Tepeš (Jug.) 166,4. Lestvica za SP 1. Ulaga (Jug.) 87 točk; 2. Suorsa (Fin.) 83; 3. Neulandtner (Av.) 79; 4. Vettori (Av.) 75; 5. Opaas (Nor.) 64; 6. Ploc (ČSSR) 49. Tudi včeraj Braun ni imel sreče CIUDAD MEXICO — Zahodnonem-ški kolesar Gregor Braun, ki mu je že 30. decembra spodletel poskus, da bi popravil Moserjev svetovni rekord v enourni vožnji (odnehal je po 17 kilometrih), včeraj popoldne sploh ni šel na progo. Po jutranjem polurnem treningu je namreč uvidel, da se ne splača tvegati, in sicer zaradi prevelike onesnaženosti zraka, kot je povedal, kot tudi zaradi vetra in mraza. Braun bo sedaj od potoval v La Paz, kjer bo 5. t. m. poskusil potolči svetovni rekord na 5 km (na dirkališču), 7. ali 8. t. m. pa se bo znova poskusil z Moserje-vim rekordom. Ne glede na rezultate iz La Paza, se bo Braun 10. t. m. vrnil v Mehiko, kjer bo znova poskusil srečo v enourni vožnji. Da Silva prvi v Sao Paulu SAO PAULO — Brazilec Da Sdva je zmagal na tradicionalnem, 21. nočnem teku v Sao Paulu. Drugo mesto je zasedel Rolando Vera (Ekvador), SCHLADMING — Avstrijec Peter Wimsberger je osvojil prvo mesto na ponedeljkovem smuku za SP pred Švicarjem Petrom Miillerjem in drugim Avstrijcem Envinom Reschom. Na odlično četrto mesto se je uvrstil Italijan Michail Majr, ki je tako dokazal, da je trenutno v zelo dobri formi. Presenetljivo dober pa je bil Sbardelotto kot deveti. Peti je bil Marc Girardelli, ki je tudi prvi na skupni lestvici za SP. Wirhsberger pa vodi na posebni lestvici za SP v smuku. Vrstni red smuka v Schladmingu: 1. Wimsberger (Av.) 1’56”87; 2. Mailer (Švi.) 1'57”87; 3. Resch (Av.) 1’ 57”92; 4. Mair (It.) 1’57”98; 5. Girardelli (Luks.) 1’58”24; 9. Sbardelotto (It.) 1’58”76; 17. CigoUa (It.) 1’59”68. tretji je bil Brazilec Adauto Domin-gues. Med ženskami pa se je že petič zapored uveljavila Portugalka Rosa Mota, ki je prehitela Brazilki Carmen Oliveiro in Jorildo Sabino. Cova najhitrejši BOČEN — Na 11. izvedbi mednarodnega teka sv. Silvestra v Bocnu je brez težav zmagal Italijan Alberto Cova, ki je 10,200 km dolgo progo pretekel v 29’38”7. Drugo mesto je presenetljivo zasedel Avstrijec Hartmann (29’38”4), tretji pa je bil Italijan Demadonna (29’39”2). Med ženskami je Italijanka Tomasinijeva prišla na cilj pred Michallekovo (ZRN) in Valterovo (ČSSR). Starta! rally od Pariza do Dakarja TOULOUSE — Vseh 487 udeležencev rallyja od Pariza do Dakarja je včeraj ob prisotnosti 300 tisoč gledalcev krenilo na pot. V začetku so sicer morale poseči sile varnostnega reda, potem ko je skupina »Pa - Dak« (Pariz - Dakar) priredila demonstracijo proti izkoriščanju afriškega teritorija za taka tekmovanja. sberger (Av.) 86; 2. Miiller (Švi.) 84; 3. Alpiger (Švi.) 55; 4. Mair (It.) 47; 5. Girardelli (Luks.) 44. Skupna lestvica za SP: 1. Girardelli (Luks.) 91; 2. Miiller (Švi.) in Wimsberger (Av.) 90; 4. Petrovič (Jug.) 62; 5. Nilsson (Šve.) 57; 6. Alpiger (Švi.) in Križaj (Jug.) 55; 8. Erla-cher (It.) 53; 9. Mair (It.) 48; 10. Strolz (Av.) 46. Smučanje: v petek in soboto Za svetovni pokal spet v Kranjski gori SCHLADMING — Organizatorji svetovnega smučarskega poklala so sporočili, da so moški veleslalom in slalom, ki bi ju morali v soboto in nedeljo izpeljati v Borovcu (Bolgarija), zaradi pomanjkanja snega morali odpovedati in ju bodo izvedli v petek in soboto v Kranjski gori, kar je novo priznanje kranjskogorskim prirediteljem, ki so se v letošnji sezoni že izkazali z brezhibno organizacijo tekmovanja v slalomu in veleslalomu za svetovni pokal- Zadnje sneženje je prišlo kot naročeno tudi mariborskim prirediteljem tekmovanja za Zlato lisico na Pohorju. Kazalo je že, da bodo ženski slalom in veleslalom za SP morali izvesti na podkorenski progi, vendar imajo sedaj dovolj snega, da bo v nedeljo in ponedeljek tekmovanje na Pohorju. V dvomu pa sta sedaj smuk in superveleslalom v Garmisch Parten-kirchnu (10. in 11. t.m.). Gornji del 3200 m dolge proge je sicer dovolj zasnežen, na spodnjem pa bi potrebo vali še okrog 20 - 30 cm snega. Košarka: italijanski pokal Drevi bodo povratne četrtfinalne tekme italijanskega košarkarskega po kala. Spored (20.30): Simac - Banco roma (prvo srečanje 87:100) ; Benet-ton - Mobilgirgi (100:110); Divarese - Arexons (91:93); Scavolini - Grana-rolo (99:93). Disciplinski ukrepi RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je v A liki za eno kolo izključila Michaela Browna (Filanto Desio). Lestvica za SP v smuku: 1. Wirn- V zaostalem srečanju A lige Juve boljši od Sampdorie kratke vesti - kratke vesti STANE MALO VEČ VELJA VELIKO VEČ IGRAJ TOTOCALCIO TUDI TU Zlate »13« pridejo, ko jih najmanj pričakuješ! iotocaicie »V SLUŽBI ŠPORTA« II999 “ usar Olimpiji tudi denar ne more vec pomagati Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ Slovenski nogomet v Jugoslaviji nikoli ni igral posebno vidne vloge, toda v primerjavi z drugimi republikami še nikoli ni bil v tako podrejenem položaju. Potem ko sta iz 2. lige izpadla Olimpija in Maribor, je bil pretekle jeseni edini slovenski dru-goligaš Koper, toda po nekem čudnem naključju je prav v tem obdobju slovenska nogometna reprezentanca dosegla doslej največji uspeh: zmagala je namreč na turnirju amaterskih republiških reprezentanc Koper se je v 2. ligo uvrstil nekoliko presenetljivo, klub na ta korak nekako ni bil niti organizacijsko, niti kadrovsko pripravljen. Koprčani so startali z zares nenavadno politiko: noben igralec za prestop in podpis pogodbe ni dobil niti dinarja, zato pa so igralcem in njihovim družinskim članom omogočili priti do zaposlitve, obljubili pa so jim tudi so-lidne plače. Na Koprskem je zavladala prava nogometna evforija, tekme si je ogledalo skupno kar 61 tisoč gledalcev, ali 10 tisoč več kot jih je imel drugi klub z največjim obiskom. Številni jugoslovanski dru-goligaši so bili na Obali presenečeni, kajti tako evforičnega vzdušja niso doživeli nikjer v Jugoslaviji. In to kljub temu, da so bili rezultati Koprčanov bolj skromni. Po jesénskem delu so zasedli 15. mesto s 14 točkami, tak izkupiček pa za zdaj ne zadošča za končni obstanek, kajti pričakovati je, da bodo izpadla najmanj štiri moštva. Koprski trener Lučo Pertič je ekipo še kar spretno skombiniral med domačimi igralci in prišleki, glede na realno vrednost posameznih igralcev pa je uvrstitev celo zelo solidna. V januarskem miniprestopnem roku pa bo Koper nujno potreboval novo igralsko injekcijo, kajti kot kaže bo več igralcev zapustilo društvo. Prvenstvo v slovenski nogometni ligi se je zaradi novembrskega snega končalo že kolo pred zadnjim kolom (odigrali ga bodo spomladi). Po pri- čakovanju je največ pokazal Maribor, ki je obdržal tri četrtine dru-goligaškega moštva, praznine pa je dopolnil z mlajšimi igralci. Mariborski vijoličasti imajo ob polovici prvenstva 5 točk prednosti, saj ni nobenega dvoma, da bodo postali dru-goligaši. Čisto drugačen je položaj pri nekdanjem zveznem ligašu Olimpiji. Ljubljančani so z 11 točkami zaostanka za Mariborom šele 10. in so seveda celo bližje odhodu iz lige kot boju za naslov prvaka. Kriza Ljubljančanov je tako rekoč vsak dan globlja in rešitve za zdaj ni na vidiku. Nogometu nenaklonjena klima se je vse do tega trenutka zrcalila ob pomanjkanju denarja, toda zdaj je tudi finančna kriza v glavnem mimo. Olimpija bo namreč s prodajo poslovnih prostorov in selitvijo na štadion za Bežigradom iztržila toliko, da bo lahko poravnala dobrih 5 milijard starih dinarjev dolga (kar gotovo ni veliko), športni forumi pa ji zagotavljajo prav toliko denarja za nov start. Toda zdaj je problem ta, da Olimpija organizacijsko ni več sposobna zapraviti tega denarja. Takšna vsota bi bila tedaj, ko so asi zapuščali Ljubljano, pravi blagoslov, danes tudi denar ne more več pomagati. Olimpija je bila nekdaj sinonim slovenstva, čeprav tekmovalno ne ravno bleščeč, danes pa postaja madež, ki se ga mnogi upravičeno sramujejo. Zadeva ni rešljiva tako preprosto, kajti Olimpija je izgubila kontinuiteto, pot nazaj pa je tako trnova, da jo ne bo zmogla kar tako. Preteklo bo še veliko let, da bo Olimpija postala to, kar je bila nekoč. Morda pa se stari časi celo ne bodo vrnili, kajti v Ljubljani obstaja konkurenčni klub Slovan, ki je zelo resno zastavil dolgoročni program. In ni izključeno, da bo Slovan nekega dne povsem zasenčil Olimpijo in postal središče slovenskega nogometa. Nogomet v Sloveniji igra 30 tisoč igralcev, talentov ne manjka, treba je le najti ambiciozno okolje, ki jih bo zbralo. Olimpija je danes še ime, toda jutri bo morda vseeno Olimpija ali Slovan. Predsednik ZSŠDI o izteku starega in o novem letu v naši telesni kulturi Kalan: »Cilj je vzgoja slovenskega zavednega človeka« Dozoreli so pogoji, da se vloženo delo pokaže v izrednih tekmovalnih uspehih na različnih področjih Ob izteku starega in ob vstopu novega leta smo predsedniku ZSŠDI Odu Kalanu zastavili vrsto vprašanj v zvezi z našo telesno kulturo. Komaj izteklo leto je bilo za naša društva, vsaj glede tekmovalnih dosežkov, izjemno uspešno, odprtih vprašanj pa je še in še. Kaj o tem meni predsednik naše športne krovne organizacije? V minulem letu obilica velikih tekmovalnih uspehov • Splošno mnenje je, da je bilo letošnje leto, glede tekmovalnih dosežkov, eno najuspešnejših doslej (Samo Ko-korovec je osvojil evropski mladinski naslov. Krasove namiznoteniške igralke so potrdile prvo mesto v Italiji, Jadranovi košarkarji so napredovali v drugo ligo, Friulexport je osvojil naslov državnih podprvakinj...). Po vašem, kje so vzroki teh, za vso našo skupnost laskavih dosežkov? Strinjam se, da je bila pretekla sezona iz tekmovalnega vidika izredno pozitivna. Ne moremo navesti vseh uspehov, a vendar je prav, da omenim vsaj še enega tekmovalca in sicer Kokorovčevega klubskega tovariša Kosmača, ki se je prav tako uvrstil med evropsko elito. V tem konkretnem primeru lahko govorimo, da je vzrok teh uspehov večletno delo, odlično strokovno vodstvo in izredna angažiranost staršev. Pred leti smo govorili o namiznoteniški šoli, ki se je razvijala v Zgoniku. Upajmo, da bomo tako lahko rekli tudi o naših kotalkarjih. Zaradi tega — če preletimo vse dogodke — lahko trdimo, da smo dosegli uspehe, kjer je bilo delo s tekmovalci organizirano. Predpogoj so pa bili dobri strokovnjaki. Današnja telesna kultura na splošno je dosegla že tako raven, da tudi izredni talenti ne uspejo kar čez noč, ampak da nujno potrebujejo organizirano društvo in dobrega strokovnjaka za vadbo. Letos so dozoreli pogoji, da se vloženo delo pokaže v izrednih tekmovalnih uspehih na različnih področjih. Bolj moderen prijem pri vodenju klubov? • Leto, ki se izteka, pa je, po našem mnenju, tudi pokazalo, da smo pri marsikaterem društvu napravili korak naprej glede organizacije ali bolj modernega prijema pri vodenju klubov. Na dlani pa je, da bo treba v tej smeri še krepko zavihati rokave... Proces posodabljanja organiziranosti športnih društev je že nekaj let v teku. Finančna in upravna stvarnost, v kateri živimo, zahteva, da se klubi poslovno organizirajo, saj bi se v obratnem primeru njihova rast ustavila. To pa še ne pomeni, da je s to ugotovitvijo vse rešeno. Tudi manjši klubi se morajo organizirati; pri tej preosnovi pa naletimo na težave pri današnjih vodstvenih kadrih. Teh primanjkuje skoraj povsod. Zaradi tega je ZSŠDI sklenilo, da bo uvedlo med svoje dejavnosti tudi fiskalno pomoč vsem včlanjenim društvom. To je nujnost, saj je danes davčna zakonodaja tako stroga, da je postala uvedba rednega knjigovodstva nuja, da bi obvarovali društva in njihove odbornike pred kaznimi in drugimi težavami. Moram reči, da društva ne kažejo mnogo zanimanja .za te nasvete, predvsem se ne zavedajo posledic, ki jih čakajo. Prav osveščanju odbornikov bomo morali posvetiti še veliko časa in truda. V' Se naprej pomanjkanje trenerskih kadrov • Pomanjkanje trenerskih kadrov o-staja, po našem, ena od ran v naši telesni kulturi. Kaj je glede tega v tem letu storila naša krovna športna organizacija in kaj misli za bodoče. Problem strokovnih kadrov bi morali razčleniti, saj se postavlja tudi vprašanje o osipu krajevnih strokovnih kadrov. Stanje pa pri vseh panogah ni enako. V naše načrte — in to, že več let zapored — uvrščamo organizacijo raznih trenerskih tečajev za odbojko, košarko in otroško telovadbo. Odziv je na splošno dokaj skromen. Za prihodnje leto smo planirali tudi tečaj za vaditelje gimnastike in smučanja. Pri tem našem delu pa ne dobimo pomoči s strani zainteresiranih društev. Odborniki bi nam morali javiti imena potencialnih tečajnikov, saj prav oni poznajo svoje starejše tekmovalce ali sodelavce. Ugotovili smo, da ne zadostujejo razpisi. Torej kritiko, ki jo večkrat slišimo, in sicer, da ničesar ne storimo za vzgojo kadrov, ne moremo sprejeti. V Gorici smo na primer organizirali v preteklem letu tečaj za vaditeljice otroške telovadbe; ta je prav dobro uspel. Isto se je zgodilo med odbojkarskim tečajem pri Banih. Ponavljam: Zdru- ženje lahko, oziroma mora prirejati tečaje, društva pa morajo sodelovati pri izbiri kandidatov. Le ob takem sodelovanju bomo začeli reševati ta problem. Stiki s šolo O Stiki s šolsko stvarnostjo so še vedno pomanjkljivi, o čemer pričajo tudi birokratske težave, ki so jih imeli organizatorji mladinskega nogometnega turnirja ZSŠDI. Kaj se lahko naredi na tem področju? Ne strinjam se, da so stiki s šolsko stvarnostjo pomanjkljivi. Omenjate nogometni turnir. Zadeva ni bila pravilno zastavljena, to je vse. Šole so suvereno pravne osebe, ki so podvržene določenim zakonskim predpisom, za izvajanje katerih odgovarjajo ravnatelji. Ne smemo reševati zadev »po domače«, taki časi so minili, moramo upoštevati obstoječe zakone in potem — o tem sem prepričan — bo vse steklo v redu, saj nihče ni proti telesni kulturi. Torej se povrnemo k odbornikom, ki morajo upoštevati »pravila igre«. Staro, kočljivo in odprto vprašanje • V slovenskih društvih je vse več tekmovalcev in tekmovalk, ki ne obvladajo našega jezika. Vprašanje ni novo, iz leta v leto pa nanj nismo dobili rešitve. Kaj menite o tem? Izvršni odbor ZSŠDI je o tem problemu dal nedvoumno izjavo. O tem je bil govor na skupščini društva v Križu. Stališče lahko strnemo v en sam stavek: kar nas veže, je jezik, ne iščemo izvora tekmovalca ali ne preučujemo njihovih hromosomov. Sla po zmagi pa lahko zamegli smotre, ki bi morali biti vodilo našega delovanja. To je načelno zgrešeno, naloga Združenja pa je, da osvešča vodilne v društvih o njihovi moralni dolžnosti. To je kislo jabolko, v katerega moramo uporno ugrizniti; vem, da bo prepričevalno delo težko in polno razočaranj, a po tej poti bomo vztrajali, saj je vsak odklon od teh načel škodljiv. Kaj lahko pričakujemo od novega leta? • Kaj pričakujete od naše telesne kulture v novem letu? Nisem vedeževalec, da bi lahko napovedoval uspehe ali neuspehe. Želim si le to: da bi vsi skupaj od Benečije pa tja do Miljskih hribov delovali strnjeno in organizirano za dosego skupnega cilja: vzgoje zavednega slovenskega človeka. Uspehi v telesni kulturi so lahko vzgled, ki olajša to delo. Torej želim vsem društvom mnogo tekmovalnih uspehov, a le z lastnimi silami. Vprašanja pripravil BRANKO LAKOVIČ Nova združena ekipa, ki meri na napredovanje v D ligo Iz Soče in Jamelj okrepljena šesterka Soče Marjan Černič, trener Soče V letošnjem deželnem odbojkarskem prvenstvu moške D lige bi. morala poleg Našega prapora in druge ekipe Vala (to šesterko je v ligo naknadno vključila zveza) nastopiti še tretja slovenska šesterka — ekipa Jamelj. V poletnem času pa je prišlo do spojitve med jameljsko šesterko in Sočo, tako da imamo sedaj tudi na Goriškem združeno ekipo, ki bo nastopala pod imenom Soča, udeležila pa se bo pokrajinskega prvenstva 1. divizije, ki je tik pred startom. Odbojkarji obeh postav že dlje časa trenirajo v sovodenjski telovadnici pod vodstvom trenerja Marjana Černiča, bivšega igralca Olympie Electro Ter-pin, Černič nam jè povedal, da sestavljajo ekipo igralci različne starosti, vendar namerava dati društvo prednost mlajšim, ki si morajo nabrati čimveč tekmovalnih uspehov. Kljub temu cilju pa zasleduje Soča tudi na- Seznam igralcev Soče za sezono 1985-86 Igor Kovic 186 cm tolkač Boris Gergolet 183 tolkač Anton Malič 175 podajač Andrej Fajt 173 podajač Robert Antonič 185 univerzalec Vilko Antonič 178 podajač Boris Cotič 179 univerzalec Gabrijel Ferfolja 184 tolkač Pavel Bagon 183 tolkač Ivan Sirk 184 tolkač Ivo Devetak 183 tolkač Maks Gergolet 180 tolkač Trener: Marjan Černič. predovanje v D ligo. Treba povedati, da starta novoustanovljena ekipa kot favorit, saj ima res vse možnosti, da doseže kakovostni skok. Na ta način bi slovenska goriška odbojka še bolj utrdila svojo premoč v moškem pokrajinskem merilu, premoč, ki ji jo zagotavljata zlasti Val in Olympia Electro Terpin. Sklep Jamelj in Soče, da sestavita združeno ekipo, je lahko dober nauk tudi za vodstva ostalih slovenskih društev na Goriškem, ki bodo najbrž prej ali slej ubrala isto pot, saj je prav združevanje edina pot, ki vodi k kakovostnejšim tekmovalnim uspehom, dasiravno jo mora vselej podkrepiti določena logika, saj takih pobud ne gre usemičiti nepremišljeno za vsako ceno in ob vsakem času. V 2. AMATERSKI LIGI Fabio Candotti (Vesna) diskvalificiran (1 kolo) Disciplinska nogometna komisija je v 2. amaterski ligi za eno kolo diskvalificirala tudi nogometaša kriške Vesne Fabia Candottija, ki se 12. januarja ne bo mogel udeležiti zadnje tekme prvega dela prvenstva proti Domiu. Komisija je tudi zavrnila priziv vodstev Stocka in Libertasa v zvezi s srečanjem, ki sta ga obe ekipi izgubili zaradi medsebojnega obračunavanja med igralci. obvestila ŠZ BOR obvešča, da do 4. januarja 1986 odpadejo vse tekme in vsi treningi v mali telovadnici BŠC. S P D T obvešča, da se predsmučarska in rekreacijska telovadba SPDT nadaljuje v sredo, 8. januarja 1986, ob 21.00 na liceju F. Prešeren. Pogovor z našim športnim delavcem Ivanom Brassom, ki je v Ljubljani prejel visoko priznanje »Bodočnost našega nogometa je v združevanju« Sedanji uspehi ne odražajo realne stvarnosti pri nas Pred kratkim je bila v Klubu delegatov v Ljubljani pomembna športna slovesnost, na kateri so med drugimi nagradili zaslužnega dolgoletnega zamejskega športnega delavca Ivana Brassa iz Bazovice, poleg njega pa je nagrado prejelo tudi Združenje slovenskih športnih društev v taliji. Ivan Brass je prvi zamejski Slovenec, ki je prejel priznanje za delovanje na področju nogometa. Slovesno so mu namreč, izročili diplomo Nogometne zveze Slovenije, v motivaciji pa je med drugim napisano: »Ivan Brass — priznanje za izjemen prispevek k razvoju nogometa na Slovenskem«. Fudbalski Savez Jugoslavije pa je TKKlelil ZSŠDI srebrno plaketo FSJ za »dolgoletno delo za razvoj nogometnega športa«, dvignil pa jo je prav Ivan Brass, kot dolgoletni član Izvršnega odbora ZSŠDI. Z Brassom smo se daljše pogovorili o splošni zamejski no- gometni stvarnosti in o bodočnosti našega nogometa. Sicer pa je bilo prvo vprašanje nagrajencu običajno, naj se pač našim bralcem predstavi. . »Pravzaprav me nogomet zanima od vedno. Takoj ob koncu vojne sem se udejstvoval v tem športu z ekipo Pirana, pred dolgimi leti pa sem skupno z drugimi vaščani v Bazovici preo-snoval športno društvo Zarja in- njegovo nogometno ekipo. Društvo smo obnovili pred dvajsetimi leti, bil pa sem prvi predsednik, pač od leta 1966 do 1972. Po dveh letih premora sem spet prevzel predsedniško funkcijo od 1975 do 1982. Poleg tega sem že drugo mandatno dobo zaporedoma član Izvršnega odbora ZSŠDI, sem pa tudi član glavnega odbora SKGZ. V športu sem torej že mnogo let in torej tudi poznam njegovo problematiko in njegove .osnovne smernice pri nas«. »Kakšno je trenutno stanje nogometa v zamejstvu?« »Ne morem trditi, da je njegovo stanje najboljše. Žal je večina uspe hov, ki jih pač imamo v tem športu, odvisna od italijanskih igralcev, ki nastopajo v naših klubih. Ti uspehi torej niso realni, zato moramo bodočnost našega nogometa graditi na drugačnih temeljih.« »Kje je po vašem mnenju rešitev nogometa v zamejstvu?« »Prepričan sem, in z mano tudi mnogi drugi, da je bodočnost in rešitev zamejskega nogometa v združevanju ekip. To združevanje pa se mora začeti najprej na mladinskem področju, šele nato naj se te izkušnje ponesejo na članske ekipe.« »Mladince pač predlagam, ker je pri njih lažje začeti, lažje delati, pa tudi rezultati so bili imediantni. Mladinci pač niso toliko vezani na okolje in na druge faktorje, zato zaupam, da se bo konkretno združevanje začelo prav pri njih. Pri članih je stanje nekoliko težje, saj v glavnem še niso ne člani odborov naših nogometnih e-kip, pa tudi ne navijači sami, zreli za veliki korak združevanja naših članskih ekip. Vendar pa zaupam, da se bo to nekega dne vseeno zgodilo, rezultati pa bodo v kratkem času že vidni.« Dušan Jelinčič Na sliki: Ivan Brass s priznanjem, ki ga je prejel v Ljubljani. Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno. 250.00, letno 2.500.00 din, za organr-zacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poitni t«fcoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ ■ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Liubliana Kordelieva 8/11 nad - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalia po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročalo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx. 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v ltali|i pri podružnicah SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L ^ZTT m tiska Trst član tafijansk« zvara časopisnih založnikov F1EG 2. januarja 1986 Na podlagi mednarodnega dogovora 1986: medvedovo leto PESCASSERO!,! — Stopamo v »medvedovo leto«. Leto 1986 so namreč mednarodne organizacije za varstvo narave in naravnih parkov želele posvetiti podplatarjem, tem nadvse zanimivim živalim, da bi ugotovile, koliko jih je še na svetu in kako je zanje poskrbljeno. Beseda o njih bo tekla ob koncu leta na posvetu v Trentu. Kot je povedal nadzornik naravnega parka v Abrucih Franco Tassi, bo Italija za to priložnost predstavila poročilo o medvedjem staležu na območju gorske verigo Mainarde, v naravnem parku v Abrucih, M meri 60 tisoč hektarov in kjer živi okoli 100 rjavih medvedov. Prešteli so jih po prvem sne ženju, ko so lahko opiazovali njihove sledove. Akcijo je izvedlo 60 strokov njakov ob pomoči naprav z infrardečimi žarki in sprejemniki toplote. Ugotovili so nadalje, da ena izmed šestih »mam medvedk« vodi s seboj kar tri mladiče, ki so jih opazili že poleti. Ta vest izpodbija vsa namigovanja o nekoristnosti ustanavljanja naravnih parkov in govorice, da so kosmatinci obsojeni na izumrtje. Več let trajajoč znanstveni pristop k varovanju medvedov je spodbuden in zagotavlja ohranjanje ene najlepših živali. Franco Tassi nadalje poziva lovce, naj ne streljajo na medvede, če prihlačajo iz parka. Na takšen način se bodo normalno razmnoževali. Zaradi divjih lovcev in prometnih nesreč z železnico in avtomobili je v zadnjih petih letih poginilo 23 medvedov. Skrbi župana Ria de Janeiro Pospešiti izseljevanje RIO DE JANEIRO — Zadnji dan starega leta so se v brazilskem glavnem mestu spraševali, kaj bo prineslo novo leto in kaj naše stoletje. V našem stoletju so se kmetje priseljevali v mesta, kjer jih je dočakala prava tragedija zaradi nehigienskih okolij, nastanka kriminala brezposelnih in brezdomcev. Župan Ria de Janedra Marcelo Alencar, ki mu poteka mandat in ga bo prepustil socialistu Saturninu Bragu, trdi, da bodo morali sedanji proces prekiniti in obrniti težnjo: iz velemest se bodo morali prebivalci izseljevati na podeželje, sicer bo mesto ob koncu tisočletja štelo 18 milijonov prebivalcev in ga sploh ne bo več mogoče upravljati. Seveda bo potrebno postoriti marsikaj, da se bodo ljudje vrnili na podeželje, predvsem pa izvesti kmetijsko reformo. Miss »fantastičnih Joškov« ALASSIO — V nekem nočnem lokalu v Alassiu so na Silvestrovo noč izvolili prvo lepotico, ne v absolutnem pomenu, samo v tekmovanju za »fantastične joške«. S tem naslovom se ponaša 20-lctna Elena Discalzi. Med eksplozijami jih niso izselili Avstralski staroselci pod vplivom »A« bombe CANBERRA — Nihče ni poskrbel za to, da bi na primeren način zavarovali avstralske staroselce pred zlimi učinki jedrskih poskusov, ki so si sledili drug za drugim v južnem delu celine od 1952. pa do 1957, leta. Tako zatrjujejo člani britanske kraljevske poizvedovalne komisije, ki ji je bilo naročeno, da preveri, kolikšno škodo so domorodcem povzročile eksplozije dvanajstih atomskih bomb v pokrajinah Maralinga in Emu, ki ju je avstralska vlada »prepustila« aboriginezom. Na območju MaraHnge imajo domačini več »svetih mest« in tod so prebivali še celih šest let po jedrskih poskusih v oddaljenosti komaj 130 kilometrov od prizorišč eksplozij. Študija omenjene komisije ne navaja, kolikšna je danes stopnja radioaktivnosti v teh mestih in kakšne so dolgoročne posledice žarčenja na ljudi, pač pa omenja pričevanja domorodcev, po katerih se je ondod razlegala nekakšna črna megla. Ve se tudi, da so nekateri zboleli in to skoraj gotovo zaradi radioaktivnosti. Staroselci so se v Avstraliji nastanili že pred 70.000 leti, danes pa jih je le še okrog 170.000. Člani britanske kraljevske komisije se naravnost čudijo, kako to, da so preživeli radioaktivnost, ko pa jih nihče ni opozoril na njeno nevarnost. Komisija v študiji ni navedla, koliko denarja bi bilo treba vložiti v sanacijo predelov, v katerih so pokale atomske bombe, kaže pa, da bi se znesek moral sukati najmanj blizu 700 milijonov dolarjev. TE na plin v Sibiriji MOSKVA — Že leto dni gradijo v zahodni Sibiriji najsevernejšo termoelektrarno v Sovjetski zvezi. Gradišče je namreč le 40 kilometrov južno od tečajnika na področju jezera Jamilirmujaganto. Kot gorivo bo rabila urengojski plin, njena jakost pa bo znašala 2,5 milijona kilowatov. Prve agregate bodo pognali leta 1990. S tem bodo zagotovili prepotrebno energijo naseljem ob že ugotovljenih ležiščih nafte in zemeljskega plina v zahodni Sibiriji. Izprašali naj bi celo stanovalce Bele hiše, toda Shultz se upira Z »detektorjem laži« naj bi odkrivali špijone v ZDA WASHINGTON — »Detektor laži« se je pojavil v ameriški vladi, prodrl je v skrite hodnike Pentagona in državnega tajništva. Če bo potrebno, bo prestopil sam prag Bele hiše. Vstopnico je »detektor laži« prejel iz rok samega predsednika Reagana, ko je odredil, da bodo deset tisoč državnih uradnikov, tistih, ki imajo dostop do državnih in vojaških tajnosti, s to napravo preiskusili, če so pošteni in vzgojeni v dobrega državljana. Ta poligraf, ki pokaže, kdaj človek laže in kdaj govori resnico, ne bd uporabljali samo za osumljence, ampak bodo z njim preiskusili predanost tistih, ki so zaposleni na odgovornih delovnih mestih, kakor tudi onih, ki naj bi se nanovo zaposlili, napredovali in bili premeščeni. O uvedbi »detektorja laži« govorijo že nekaj let, vendar ga je Reagan odobril šele pred kratkim. Njegovi glavni zagovorniki so bili šef Pentagona Weinberger in ravnatelj obveščevalne službe CIA William Casey. Prepričana sta, da se bosta z uporabo poligrafa uspešneje borila proti špijonom, ki so se vgnezdili v njunih hišah. To je bil tudi glavni razlog, zakaj bodo »izprašali« državne uradnike. Kot je poročal tisk, so imeli v zadnjih časih v ZDA veliko opravka z vohunskimi aferami. Po zatrdilih vlade tujih špijonov v ZDA kar mrgoli: skriti so v vojski, med vladnimi uradniki in celo med agenti CIA in FBI, zadolženimi za boj proti tuji špijonaži. Weinberger in Casey sta očitno prepričala Reagana, da je s pomočjo »detektorja laži« mogoče zaustaviti ta val. Reagan je vedno pokazal zaupanje v ta stroj in je pripravljen celo člane svoje vlade prepustiti njegovim odgovorom. Opogumljen zaradi takšne predsednikove podpore, se je Casey takoj prostovoljno javil za preiskušnjo z »detektorjem laži«, medtem ko je Weinberger na televiziji izjavil, da ga kaj takšnega sploh ne moti. Povsem na drugačen način je reagiral državni tajnik Shultz. Če ga bodo prisilili, da go bo »izprašal« poligraf, bo pedal ostavko, kajti takšna odločitev bi pomenila, da vanj nimajo zaupanja. Pripadniki detektorja trdijo, da ga je Shultz zavrnil zato, ker se v zadnjem času obnaša kot »primadonna«, vendar pa to Rea- gana ne bo omajalo, da bi odstopil od svojega stališča. Toda kaj se bo zgodilo, če bo Shultzovo obnašanje posnemalo vseh 4.000 uradnikov, zaposlenih v njegovem državnem tajništvu. Morda bodo njegovo ravnanje posnemali tudi drugi? O zadevi so povedali svoje mnenje strokovnjaki, znanstveniki, psihologi. Napravo za ugotavljanje poštenosti so že imenovali »lažni detektor laži«. V velikem številu primerov je namreč odpovedala. Toda, ali je mogoče v državi, ki se tako rada ponaša z ljudskimi pravicami, nekoga enostavno proglasijo za lažnivca in mu pretijo, da celo lahko izgubi službo. Ali pa bodo, kar se prav lahko zgodi, poklicni špijoni, ki se bodo trenirali za preiskušnjo z »detektorjem laži«, svoj izpit opravili brezhibno. Vse k vsemu: zagovorniki uporabe te naprave se z njo ne ukvarjajo ravno veliko. Oni so enostavno obsedeni z odkritjem številnih špijonov in so prepričani, da jih je še več neodkritih. Ti ljudje nikomur vnaprej ne verjamejo. Če upoštevamo, kako javnost reagira, je težko verjeti, da si bodo pri državljanih v svoj prid priborili kakšno točko. UKLETA LADJA BESEDILO BLAŽ LUKAN SLIKE VALTER VALENČIČ 10. Mito jo je samo hotel pobožati po napetem trebuhu, ho se je nenadoma rahlo zazibala, vendar dovolj, da sta fanta prestrašeno odskočila in zbežala za skalno steno. »Uuuu, res je, kot bi bila živa!« »Mogoče nama pa ni ničesar hotela.« »Kako sem se ustrašil!« je rekel Mito. »Ne, ne, to so bili le valovi od tiste ladje tam,« je pomirjujoče rekel Oidi, ki se je prav tako ustrašil in pokazal na tovorno ladjo, ki se je oddaljevala. »Ampak, saj se ne ziblje več, le takrat je, ko sem se je dotaknil,« je pripomnil Mito, ki je previdno pogledal izza stene. »Čudno,« je sam pri sebi dodal Oidi in pogledal v breg. 11. Zagledal je, kako po potki prihajata Damjan in njegov oče. »Damjan!« je poklical Mito. »Tiho bodi!« ga je ustavil Didi, »da te ne sliši Damjanov oče. To je naša skrivnost.« Damjan je prišel bliže. Njegov oče, ki se je odpravljal lovit ribe, pa je začuden pogledal zgodnje kopalce. »Kako pa to, da ste tako zgodni?« je vprašal Mita. »Nisva mogla spati,« je namesto njega odgovoril Didi. »Se gremo kopat, ... lovit ribe,« je zajecljal še Mito, ki pa ni znal lagati. »A tako,« je dejal Damjanov oče in začel pripravljati v čoln ribiško palico, vrečko, posodico s črvi ter steklenico vina. 12. Dečki so se začeli šepe-taje pogovarjati in kazati proti zalivu. Kar pozabili so na očeta. Počasi so se približali skalni steni, ki je zapirala pogled na zaliv.' Oče jih je od zadaj zvedavo opazoval. Fantje so se namestili in začeli opazovati skrivnostno prikazen, ki se je sredi noči tako čudežno dvignila iz vode, čudovito ladjo. Prišel jim je za hrbet ter pogledal za steno, tako, da so fantje prestrašeno odskočili. V SZ znamka v spomin na Samantho Smith MOSKVA — V Sovjetski zvezi so izdali spominsko poštno znamko. Na njej je natisnjeno obličje Samanthe Smith, ameriške deklice, ki je bila ob življenje avgusta v letalski nesreči in ki je zaslovela po vsem svetu, ker je osebno pisala pokojnemu državniku Andropovu in bila tudi na obisku v Moskvi. Znamka pa je le zadnja od številnih pobud, s katerimi želi sovjetska vlada ohraniti trajen spomin na malo Samantho, svojevrstno ambasadorko miru. Nedavno so po Samanthi na primer poimenovali ulico v nekem mestu v uzbeški republiki pa tudi 32,7-karaten diamant. Odškodninski zahtevek za prisilno delo KOELN — Centralni hebrejski svet, to je največja židovska organizacija v Zvezni republiki Nemčiji, je zahteval od emisijskega zavoda Deutsche bank izplačilo odškodnine 3,2 milijona ameriških dolarjev vsem tistim, ki so med drugo svetovno vojno bili na prisilnem delu v tovarnah orožja Flicko-vega koncerna. Pravzaprav gre le za ponovitev zahteve, ki jo je postavil že glavni tožilec Robert Kempner na nueremburškem procesu. Flick je, kot kaže, edino zahodnonemško podjetje, ki takšne odškodnine še ni poravnalo. Kakor javlja tiskovna agencija Upi, je koncern nedavno odkupila Deutsche bank. LAS PALMAS — Na Kanarskih otokih posneta fotografija kaže, kako se mlade Evropejke z »zgoraj brez« nastavljajo toplim sončnim žarkom.