Eosdcnina peacan^ v qoxovini| DELAVSKA POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znata mesečna Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravai Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica —* Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Netranklrana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din , maU oglasi. M sbiiiio v socialne namene delavstvu in nameič ene ezn. usaka beseda Dim a se Štev. 70 * Maribor, torek, dne 20. junija 1939 » Leto XIV Zapuščeno Društvo narodov V nemških listih čitamo že nekaj dni, da države, ki hočejo biti integralno nevtralne, ne morejo biti članice Društva narodov. Razentega os Rim—Berlin tudi sistematično po diplomatski poti priporača državam, s katerimi tesneje sodeluje, izstop iz Društva narodov. Društvo narodov je bilo ustanovljeno v najboljši nameri. Imelo je urediti še vsa vprašanja, ki so se nanašala na obnovo političnih in gospodarskih svetovnih oziroma meddržavnih odnošajev. — Društvo narodov je torej imelo dolžnost, popraviti tudi krivice, ki so se napravile z mirovno pogodbo, toda vse bi se bilo imelo zgoditi s sporazumevanjem in potom mednarodnih razsodišč. Le v primeru, če bi katera država samo-lastno izvajala nasilstvo nad drugo državo ali drugim narodom, so bile predvidene skupne sankcije, toda z nedo-statkom, da niso predvidevale skupne eksekucijske oblasti, ki bi bila potrebna v takem primeru za njih izvedbo. Načelo Društva narodov, da naj ureja v blagor človeštva vsa mednarodna vprašanja, ki jih države med seboj ne bi mogle mirno urediti, je bilo demokratično in plemenito. Vendar smo že kar izpočetka opažali, da hočejo nekatere velesile voditi svojo politiko. Francija v abesinski, Anglija v španski politiki. To sta dva zgleda. Imamo celo vrsto primerov, ko v raznih vprašanjih velesile, ta ali ona, niso dopustile pozitivnih sklepov v Društvu narodov, ampak so zagovarjale le plehke resolucije, ki so moralno obsojale ali obžalovale ta ali oni dogodek v mednarodni politiki. Male države, ki so izpočetka cenile v Društvu narodov ideal spravljivosti in pravičnosti, zaščito in zaslombo, so zaraditega bolj in bolj izgubljale zaupanje in vero v obljube, ki so jih velesile prej dajale. Zato je nasprotnikom kaj lahko pregovoriti razne države za izstop iz Društva narodov. V vseh primerih, ki so metali senco nesposobnosti na Društvo narodov, so ^elesile po svojih potrebah in interesih iskale zaslombo med seboj, kar je bila morda nehote priprava za današnje voj-nc zv?.z?' ki se vprek snujejo. Posledica te politike v Društvu narodov je tudi trozveza Anglija, Francija in Rusija, ki ima tako težak porod. Nastala je namreč, zaradi_ dogodkov v Društvu narodov, zaradi nevpoštevanja enakopravnosti clarnc in preziranja nalog, ki so mu bile stavi,ene, opozicijska fronta, ki se je uprla Društvu narodov in obenem velesilam, k. so bile s tem prisiljene, da mislijo na obrambo s snovanjem vojnih zvez proti dinamični politiki izigranih oziroma nevpoštevanih sil. Vojne zveze so potemtakem zlo, ki ga je povzročilo prvo zlo: zanemarjanje Društva narodov, kakor so potrebne z ozirom na nevarnost, ki grozi svobodi in demokratični civilizaciji narodov. Zlo je hudo. Velesile in druge države ha morajo prav resno misliti na to, da današnja civilizacija in kultura nista primerni za krvave in uničujoče vojne, marveč za metode človeškega sporazumevanja v interesu ohranitve dobrin, ^ si jih je človeštvo priborilo. »v£e je Društvo narodov danes zapuščeno, je to zlo. Ves kulturni svet, predam velesile in z njimi male države P® morajo stremeti za obnovitvijo te 5*vilizačne ustanove v tej ali oni obliki, vojne zveze ne bodo nikdar mogle ®domestiti Društva narodov, v kate-.«» naj vlada načelo demokracije, to »»J p.®P°lna enakopravnost in kulturna 2,^‘ČHost v vsakem oziru. To zahteva ldeal civilizacije. Pred gospodarsko vojno proti Japonski radi blokade mednarodnih koncesij Japonski vojaški krogi na Kitajskem, ki vodijo politiko neodvisno od vlade v Tokiju, so sklenili blokado angleške mednarodne koncesije v Tiencinu, pod pretvezo, ker se je angleška uprava uprla izročiti štiri Kitajce japonskim oblastim. Blokirajo pa tudi francosko koncesijo, pri čemer se izgovarjajo na to, da ležita obe koncesiji druga poleg druge in zato ne morejo blokirati samo angleške koncesije. Pravi namen te blokade je: izrinjenje velesil Anglije, Francije in Zedinjenih držav iz kitajskih obmorskih mest. Japonci sicer trdijo, da nastopajo samo proti Angliji radi tistih štirih Kitajcev. S tem bi radi ločili Anglijo od Francije in Zedinjenih držav, računajoč, da se Franciji in Zedinjenim državam ne bo zdelo vredno tvegati spora radi angleške trmoglavosti. Toda na ukrep Japonske sta Anglija in Francija odgovorili z demaršo v Toki- ju in zagrozili z gospod, protiukrepi, ako japonska vlada ne prekliče svojih odredb v Tiecinu. Za zadevo pa se zanima tudi Amerika in so vlade v Londonu, Parizu in Washingtonu v stalnih stikih. Italijansko časopisje piše, da je nastop Japonske na Kitajskem odgovor držav osi na angleško politiko v Evropi. Te ugotovitve komplicirajo položaj, ker odkrivajo prave japonske namere in spor postaja vprašanje prestiža, v katerem demokratične velesile ne morejo popuščati. Kot izjemne mere proti Japonski predvidevajo Anglija, Francija in Zedinjene države prekinitev trgovinskih zvez in zlasti tudi odpoved angleško-japonske trgovinske pogodbe. Japonska vlada, postavljena s strani generalov na Kitajskem pred gotovo dejstvo, je odgovorila na zahteve Anglije in Francije odklanjajoče. Ako pride do gospodarskih sankcij proti Japonski, bo Japonska izgubila 41 odst. svojega izvoza, od tega 17 odst. v Ameriko, 21 odst. v Anglijo in 3 odst. v Francijo. Japonski bi bila zaprta tržišča za nakup surovin, tako da bi njen uvoz padel za 61 odst. Predvsem bi Japonska ne mogla več uvažati petroleja, ki ga dobiva sedaj 61 odst. iz Zedinjenih držav in 7 odst. iz Anglije. S tem pa bi bila prizadeta življenjska sila Japonske. Japonski vojaški krogi računajo s tem, da je položaj v Evropi skrajno napet in da bodo radi tega velesile popustljivejše. Ker pa je časopisje v državah osi proglasilo, da akcija Japonske pomeni solidarnostni nastop Nemčije, Italije in Japonske proti bloku demokratičnih držav, se utegne izkazati, da so računi japonskih generalov napačni. Pogajanja za sklenitev trozveze v Moskvi med Strangom, Molotovom in Stalinom. Kakor poročajo iz Moskve, se vrše pogajanja med Strangom, Molotovom in Stalinom o angleških in francoskih predlogih v Moskvi. Ruski časopisi so glede pogajanj redkobesedni, kar je spričo delikatnosti predmeta, ki se obravnava, razumljivo. Razen tega hoče Sovjetska Rusija pri teh razgovorih čim bolj podčrtati svojo avtoriteto in važnost, tu - j Nemško in italijansko časopisje se veseli počasnega poteka dogovorov in s tem v zvezi pripoveduje javnosti, ka- i ko nemočni sta Anglija in Francija f*t Vi i .»*>! . *- -- »— « 4nn Med tem časom se vodijo tudi trgovinska pogajanja med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. — Iz Moskve zatrjujejo, da je Nemčija pri teh pogajanjih udarila tudi na politično struno, pa je ruska vlada take razgovore odbila. Stališče Nemčije bi bilo seveda drugačno, ako bi ne bilo znanega pakta proti kominterni, ki je v jedru vendarle pakt proti Sovjetski Rusiji. Strangova misija v Moskvi Odposlanec angleške vlade, William Strang, se mudi v Moskvi, kamor je odletel s ce'o kopico predlogov', ki naj končno omogočijo sklenitev vojaške zveze med Londonom, Parizom in Moskvo. 0 tem piše socialistični »Le Po-pulaire« v Parizu: »Splošen smisel angleško-francoskih pobud je nekako ta-le: V slučaju »neposrednega« ali »posrednega« napada na enega izmed podpisnikov vojaškega dogovora mu morata ostala dva avtomatično priti na pomoč, pri čemer se pod označbo »posredni napad« smatra napad na kakšno sosedno državo, ki meji na državo podpisnika; posvetovanje je predvideno samo za slučaj, ako bi se ne šlo za napad, ampak »zaplet-ljaje«, pod čemer je razumeti notranje zmede, ki bi nastale pod zunanjim vplivom v kaki sosednji državi. Ali bo sovjetska vlada ta načrt odobrila? Ti predlogi, ki jih nosi Strang s seboj, se lahko avtomatično uporabijo v vseh slučajih, v katerih bi bila varnost Sovjetske Rusije vsled kakšne nasilne akcije proti baltiškim državam ogrožena. Kar se pa tiče morebitnih zapletljajev, se zdi vsekakor upravičeno, ako se pred vsako skupno akcijo vrše posvetovanja, da se razčisti položaj in določi skupno stališče podpisnikov. Očividno hoče angle- ška vlada priti do zaključka. Nihče ne more zanikati, da je — in še ne dolgo tega — kazala zelo veliko omahljivost in bojazljivost. Toda ravno njena dosedanja omahljivost kaže, da goji poštene namene. Zelo oddaljena od tega, da bi svoje partnerje podžigala k ne-pomirljivosti, bi moralo biti za te naravnost vzpodbuda, da se pogajanja, ki jih svet že občuti kot pezo, končno privedejo h kraju. V sedanjem stanju razgovorov bi si sovjetska vlada lahko zagotovila trajno hvaležnost vseh, ako bi membnih razgovorov. Čim večje simpatije ima kdo do nje, tem bolj si mora želeti, da bi take prilike ne izpustila.« Pogajan|a za sporazum se bodo nadal|evala V petek je imela beograjska opozicija razgovore o političnem položaju in o sporazumu s Hrvati. Najprej sta se raz-govarjala zemljoradnik Joca Jovanovič in Aca Stanojevič, potem pa še Aca Stanojevič in Miša Trifunovič s predsednikom demokratske stranke Davi-dovičem. Pomembni so ti razgovori z ozirom na vest (»Jutarnji list«), da se bodo razgovori za sporazum nadaljevali. Okoli Gdanska se zapleta vedno bol) In bol| Gobbels je govoril v Gdansku, Ob zaključku »>-l4 kulturnega tedna v Gdansku je govoril tudi Gobels. V svojem govoru je rekel, da je Gdansk povezan z usodo tretjega rajha, Gdansko prebivalstvo naj ve, da v tretjem rajhu ne vlada kukavičja buržuazija in da Gdansk hoče nazaj v Nemčijo. Nemčija je povsod, kjer je kaj Nemcev. Smrt vsakega voiaka v svetovni voini je stala 2500 dolarjev, tako je izračunala mirovna omogočila uspešen zaključek teh po-1 družba v Zedinjenih državah Severne Amerike. Zopet 71 ljudi živih pokopanih Francoska podmornica »Phoenix« je obležala pri Saigonu v Indokini na dnu morja. Realno življenje je sicer manj idealno. ^Toda države, narodi morajo stremeti k temu cilju, ki smo ga socialisti vedno visoko cenili in ga v tej strašni mednarodni krizi cenimo še bolj. Iz Saigona v francoski Indokini poročajo, da se je dne 15. junija pri pomorskih vajah potopila podmornica »Phoenix«, ki je pripadala francoskemu vzhodnoindijskemu brodovju in se ni več prikazala na površini. Na ladji je bilo 67 mornarjev in 4 častniki. Ugotovili so, da leži ladja 350 km oddaljena od Saigona, pri rtu Kambodža, v globini okrog 100 m. Vsi napori, da bi podmornici pomagali na površino, so se izjalovili. Radi silne globine tudi ne bo mogoče priti do podmornice, ki je s posadko vred izgubljena. Podmornica je imela zraka za 40 ur in so se po preteku tega časa, ako ne že poprej, vsi mornarji v podmornici zadušili. To je sedaj že tretja velika nesreča podmornice. Prva nesreča je zadela ameriško mornarico, ko se je potopila podmornica »Squalus«, druga se je potopila angleška podmornica »Thetis« in sedaj »Phoenix«. Potopljena podmornica je bila 92 m dolga in 8.25 m široka. — Oborožena je bila z 10 cm topom, 37 mm protiletalskim topom, strojnico in več cevmi za spuščanje torpedov. Kje tiči vzrok teh nesreč s podmornicami, še ni ugotovljeno, zlasti še, ker gre za podmornice najnovejših tipov, ki so bile opremljene z vsemi mogočimi varnostnimi napravami. , , i_.i Huda trenja v JRZ Najavljena je cela vrsta izključitev iz poslanskega kluba in iz stranke. Kakor znano, je dr. Stojadinovič s svojimi ožjimi prijatelji pripravil interpelacijo glede hrvaškega vprašanja, /o V zvezi s to akcijo poslancev, članov stranke in kluba JRZ, je imelo predsedstvo poslanskega kluba JRZ (kateremu predseduje Dragiša Cvetkovič) posvetovanje in sklenilo sklicati sejo predsedstva in ožjega odbora poslanskega kluba za v pondeljek, dne 19. t. m., na kateri bo prišlo do važnih odločitev. V posebnem za javnost izdanem obvestilu čitamo, da je predsedstvo kluba »opozorilo vse poslance, ki bi se priključili tej gonji, da se bo proti vsem kršiteljem discipline uporabilo vsa sredstva, ki jih ima za take primere na razpolago. Poslanec dr. Gjura Stankovič, ki se je spozabil tako daleč, da je začel nastopati proti predsedniku vlad.e, je bil med tem že izključen.« »Dr. Stojadinovičeve akcije proti Cvetkoviču so znane . . . Toda vodstvo poslanskega kluba in nosilci sedanjega režima, ki so prišli na oblast z nalogo, da rešijo hrvatsko vprašanje in uredijo državo, so mirovali in niso podvzeli nič . . . Šele ko je Stojadinovičeva skupina poslancev in senatorjev šla tako daleč, da je pripravljala napad na nosilce sedanje vlade sredi njihovih najhujših naporov za rešitev hrvatskega vprašanja, je nastopilo predsedstvo kluba. — Na opozorilo predsedstva kluba je najožji Stojadinovičev krog odgovoril na ta način, da je pričel izvajati še večji pritisk na posamezne poslance. Predsedstvo kluba je za v pondeljek sklicalo tudi sejo'ožjega odbora, na kateri bodo sprejeti potrebni sklepi proti vsem podpisnikom interpelacije iz kluba JRZ.« »Poslanski krogi JRZ zahtevajo izključitev iz kluba predvsem predsednika stranke, samega dr. Stojadinoviča in njegovega najožjega kroga: Dj. Jankoviča, Dobrivoja Stošoviča, dr, Ljubo Popoviča, Veljkota Kazimiroviča, Panto Jovanoviča, Dragana Stojadinoviča in Momčilo Jankoviča,« Za 19 poslancev, ki so bili izvoljeni na listi dr, Stojadinoviča na Hrvaškem, pa izjavlja klubovo predsedstvo, da itak niso bili člani kluba in jih radi tega tudi ni mogoče izključiti radi podpisa Stojadinovičeve interpelacije. Že poprej pa so izstopili iz stranke bivši poštni minister dr. Branko Kaludžerič in dr. Mii-juškovič ter senator in bivši minister za gozdove Bogoljub Kujundžič. Doma u+ po Poljska vlada nastopa energično proti Nemcem Vsa nemška društva razpuščena. Poljska vlada je kot odgovor na slične odredbe nemške vlade odredila razpust vseh nemških društev na poljskem ozemlju. Vsa imovina teh društev je zaplenjena, domovi in igrišča pa so stavljena na razpolago poljskim društvom. Istočasno je (vlada prepovedala uvoz vseh nemških časopisov in knjig. Gobbels je s tem v zvezi napisal članek v »Volkischer Beobachterju«, v katerem pravi, da je Anglija kriva, ako se Poljska obnaša tako izzivalno, pri čemer zlasti podčrtava izjavo nekega poljskega generala, ki je dejal, da bo poljska vojska diktirala Nemcem mir v Berlinu. Intervencija Vatikana za sporazum med Poljsko In Nemčijo Papeški nuncij v Varšavi je ponudil posredovanje Vatikana med Poljsko in Nemčijo za mirno rešitev spora. Poljski zunanji minister Beck in maršal Ridz Smigly sta izjavila, da sta pripravljena za sporazum, toda predlog mora priti od Nemčije, prej pa morajo biti dana zanesljiva jamstva, da bo zajamčena ne- odvisnost ni nedotakljivost Poljske in njenega življenjskega prostora. ; -t v-., Jugoslovanski poslanik v Londonu, Kjasi-dolac, je umrl. Radi rahlega zdravja je bil prestavljen v Bern v Švico, predno pa je odšel na novo službeno mesto, ga je pobrala smrt. Konferenca delavskih delegatov na mednarodni konferenci dela Na dan pred otvoritvijo mednarodne konference dela (7. t. m.) so imeli delavski delegati v Ženevi svojo konferenco, ki se je bavila tudi z vprašanjem delavske delegacije iz Jugoslavije. Na konferenci je bila sprejeta reso- lucija, ki pozdravlja herojske napore kitajskega in španskega ljudstva v smislu obrambe miru. Med konferenco Mednarodnega urada dela se je vršila tudi seja Mednarodne strokovne zveze. Usmiljena srca. Usmiljenje do ubogih so včasih predvsem gojili v imenu katoličanstva. Dobro delo je to. Tako so utemeljevali svojo propagando. Tudi danes vodijo to politiko, »•■»••»lij Nismo proti preskrbi potrebnih. Oficijelna javnost mora rešiti to vprašanje. — Poskrbeti mora za eksistenčno možnost ljudi, za njih preskrbo za starost in onemoglost. —-Vse to pa ni v zvezi z usmiljenjem ampak s pravico, —- To je torej javna zadeva, li 1» Kako trgujemo? V prvih treh mesecih letošnjega leta smo izvozili blaga v klirinške države za 650.2 milij. dinarjev (722.3 milij. din 1. 1938.), uvozili pa za 858.3 milij. dinarjev (878,6 milijonov dinarjev v 1. 1938.), torej smo klirinškim državam kot sta Nemčija in Italija dolžni 206.2 milijona dinarjev, ki jih bomo morali plačati v blagu. V trgovini z Nemčijo je važen tečaj marke. Aitv v^-j. ----- - - » « *.» t t J * Poljaki in Italijani. Poljski časopisi zavračajo pisanje italijanskega tiska, da je Gdansk nemško mesto in se sklicujejo na fašistično enci-j klopedijo, ki je pred leti objavila podatke o Pomorjanskem in stoji tam črno na belem zapisano, da je Nemcev v teh krajih samo nekaj nad 9 odstotkov. Poljski listi pravijo: »Ako si lasti Italija pravico do Džibutija, ker ne gre, ida bi imela Abesinija francoskega (vratarja, potem smejo z isto pravico zahtevati Poljaki Gdansk za sebe, ker 35 milijonov Poljakov noče imeti Nemčije za vratarja ob morski obali.« Za skupnega vrhovnega poveljnika francoskih in angleških vojnih sil v primeru vojne je bil imenovan general Gamelin. Anglija namerava ustanoviti ministrstvo za propagando, kakor ga imata i Nemčija i Italija. Nemški listi pišejo, da ustanovitev takega ministrstva v A.ngliji znači novo ost proti Nemčiji. Angleži delajo težave svojim mirovnim zaveznikom v svojo korist. V Londonu sta se Chamberlain in lord Halifax razgovarjala z zastopniki Poljske, Romunije in Grčije glede kreditov za oboroževanje. Vse tri države imajo jamstvo za neodvisnost. Romunija in Grčija sta pa prosili za kredit za oboroževanje. — Anglija ne more dobaviti orožja, ker ga izdeluje zase. Denarja pa ne da, ker je finančni' minister protestiral, če bi prosilki naročali orožje za angleški denar v Zedinjenih državah ali Rusiji. Anglija hoče tudi z zvezami napraviti sama kupčijo. Ni še jasno, kako bodo rešili to nov.o kritično vprašanje. Kako se je stvorila francosko-angleška zveza pred 36. leti. V angleškem parlamentu je govoril zunanji minister Halifax o razgovorili za sklenitev nove trozveze in navedel, kako je prišlo do sklenitve angleško-francoske zveze pred 36. leti. »Jaz in Chamberlain zavidava v sedanjih časih tiste, ki so kovali angleško-francosko zvezo pred 36. leti. Potem ko sta lord Landsdovvne in Delcasse določila splošne smernice za sklenitev pakta poleti 1. 1903., so bile podrobnosti dogovorjene v največjem miru med stalnim podtajnikom zunanjega ministrstva in svetom francoskega poslaništva v Londonu. Pogodba je bila podpisana v aprilu naslednjega leta. Mogoče bi pogajanja ne bila nikoli uspešno zaključena, ako bi se bilo v tistih osmih ali devetih mesecih, v katerih so se vršili razgovori, toliko govorilo1 v parla- mentu in v javnosti, kolikor se govori o pogajanjih za sklenitev angleško-ruske zveze skozi teh osem ali devet tednov, kolikor časa sedaj ta pogajanja trajajo.« Belgijska vlada potrebuje kredit za preskrbo 10.000 beguncev, povečini iz bivše Avstrije, ki so se zatekli na belgijska tla in so sedaj nastanjeni v dveh koncentracijskih taboriščih, — Parlament je odobril v to svrho 5.64 milijonov frankov. Mehika bo sprejela politične begunce iz Španije. Zunanji minister španske republikanske vlade del Vayo se je mudil v Mehiki, kjer je posredoval pri vladi radi naselitve iz Španije došlih republikanskih vojakov. Mehika je dala dovoljenje za vselitev španskih vojakov, ki hočejo v Mehiko. 1619 španskih vojakov je že prišlo tja, med njimi tudi pisatelj Zozaya, Ob prihodu na mehiška tla sta jih sprejela notranji minister in predsednik svobodnih strokovnih organizacij. Horthy smatra Poljsko za prijateljico Madžarske in je to naglasil v svojem otvoritvenem govoru v parlamentu. Poslanci stranke pušči-častega križa so to izjavo sprejeli molče, zato pa so na vladinih klopeh tem bolj ploskali. —• Puščičarji tudi niso mogli drugače ravnati, *.»-> Strašna avtomobilska nesreča. Na* avtostradi na Veliki Klek v bivši Avstriji se je prevrnil izletniški avtobus. 10 oseb je mrtvih in 15 ranjenih. Prekmurski teden je bil otvorjen pretekla soboto, dne 17. junija v Murski Soboti. Prireditev je gospodarskega značaja. Slabejša letina kakor lani. Letos pričakujejo zaradi neugodnega pomladanskega vremena in poplav povprečno slabejšo letino kakor je bila lani. Načrt zakona o elektrifikaciji. Izdelal« so načrt zakona o elektrifikaciji države in ga poslali gospodarskim organizacijam v izjavo. — Po načrtu imajo prednostno pravico za postavitev električnih central država, banovine in občine. Če pa bi prednostne upravne ustanove v treh letih ne zgradile predlagane centrale, more dobiti koncesijo za zgradbo centrale privatni kapital. Elektrifikacija države spada v področje državne gospodarske politike. Zato bi morala v potrebnih primerih poskrbeti potrebne kredite za električne centrale, če ni privatnega kapitala ali podjetnosti, država. —• Imcjitelji starih obveznic vojne škode se opozarjajo, da jih morajo zamenjati za nove do 31. julija 1939, ker sicer zapadejo. Tretjič se ie omožila in naslednji dan obesila. V vasi Ričice pri Šibe'niku se je 45 letna vdova Ana Šikičeva poročila v tretjič in sicer s 73-ietnim Ilijom Gruborom, Naslednji dan so jo sosedje našli obešeno na drevesu poleg hiše. Že prejšnji dan pa je na svatbi rekla, da želi biti pokopana pod tem drevesom. Kakor vse kaže, ji je bilo dosti i življenja i porok. Cena jajc v Nemčiji je znašala do nedavna 11 pfenigov za komad, sedaj je zvišana na 13 pfenigov, pozimi pa stane jajce 15 pfenigov. V našem denarju računano stane eno jajce sedaj din 1.88. Iz Češke Zasedbo Prage dne 15. marca 1939 je nameravalo poveljstvo nemške armade izvršiti s pomočjo letal. Določeno je bilo, da bi bila letala prepeljala osem bataljonov vojakov, ki bi bili poskakali s padali izpod neba na tla. Osem bataljonov vojske odgovarja številno moči ene divizije. Do izvedbe tega načrta pa ni prišlo, ker je tiste dni divjal nad Češko silen snežni vihar. Iztiril je brzovlak pri Podmoklihi (Boden-bach) na Češkem. Ubitih je bilo 12 oseb, več pa hudo ranjenih. Oblasti sumijo, da gre za sabotažo. ►«, ■> - -* p--'** C. Nordhoff In J. N. Hall: 70 HURIKAN Ravno sem hotel zadremati, ko me je prestrašil krik, ki mi je šel skozi kosti in mozeg. Prišel i'e od vzhoda, zelo slab, kot iz velike daljave, toda brez dvoma je bil človeški glas. Marunga, ki je doslej hodila sem in tja je obstala, kriknila prestrašeno in se spustila na tla poleg nas. Stari Kauka se je tresel kot trepetljika in se pomaknil bliže k Taviju, ki je dvignil glavo in prisluhnil v smeri, iz katere je prišel krik. Valovje i'e brez prestanita grmeč butalo ob obrežje, toda v tišini, ki je nastopila za kratko sekundo predno je prihrumel nov val, smo zopet začuli ta slaboten krik. Lahko bi bil tudi glas kakšnega prastarega duha te dežele, ki je tožil nad razdejanjem svojega otoka ... »Mogoče je kakšen duh,« je ječal Kauka s tresočim se glasom. Napeto smo prisluškovali in zopet smo začuli oddaljeni klic. Tavi je skočil pokonci, »Ne«, je rekel, »človek ie. Pridite!« Do tistega trenutka nismo niti pomislili na to, da je razen nas lahko še kakšna živa duša na otoku. Domnevali smo, da ni mogel nihče preživeti zadnjega navala morja, kdor se ni bil rešil na koralno vzpetino. Na onih par palmah, ki so še ostale in smo jih videla z našega zatočišča ni “bilo niti sledu o ljudeh. Menda je odveč, da bi vam še posebej omenil, da nismo izpustili niti enega drevesa na vsem otoku, v kolikor je bil za nas dostopen, ki bi ga ne bi bili preiskali. Vseh skupaj ni bilo več dreves kot dvajset. V mesečini smo sledili Taviju in šli v smeri proti širokemu jarku, ki je sedaj ločil otok v dva dela. Jarek je bil do roba napolnjen z vodo, dereči-na pa je bila tako močna, d'a bi tudi najboljši plavalec ne mogel preplavati jarka. Sli smo ob robu jarka do morskega obrežja, v upanju, da se nam bo posrečilo kje najti kakšen prehod, toda iskali smo zaman. Tako nam ni preostajalo drugega, kot da smo počakali, dokler morje še bolj ne upade. Med tem smo klicali vedno znova in znova, dokler nam ni končno odgovoril slaboten glas. Takoj nato smo opazili neko človeško postavo z otrokom v naročju. Na tako daljavo nismo mogli razločiti, kdo da je bil, hrumenje pbuskote pa nas je tudi oviralo, da se nismo mogli sporazumeti z blodečo postavo. Podvizal sem se nazaj, po svojo malo torbico z zdravili in sem obvestil Marungo o našem odkritju. Potem sem zopet tekel k Taviju in Kauki, toda šele ob zori smo si lahko tipali preko novo nastalega vodnega jarka. Tavi je šel kot prvi, držeč mojo torbico v roki visoko nad glavo. Do sredine jarka smo lahko bredli, potem smo morali pa plavati! KaUko in mene bi bila derečina skoraj odnesla, končno smo pa le vsi srečno dosegli nasprotni breg. Tam smo našli nekega moža in njegovo ženo s petletnim sinom. Mož je imel zlomljeno levo roko nad komolcem, žena, ki je bila samo napol pri zavesti, je bila ranjena in sicer jo je zadtel nek predmet, ki ga i'e vihar prinesel po zraku, samo otroku se ni bilo ničesar zgodilo. Družina je med tem, ko je divjal hurikan, iskala zavetja na neki kokosovi palmi, ki nam jo je pokazal oče družine. Malo je manjkalo, da niso valpvi drevesu izpodjedli korenin, kajti stalo je nagnjeno skoro do tal. Možu in ženi sem dal najprvo vsakemu krepek požirek žganja in bi jima bil tudi takoj nudil prvo pomoč, ako bi nam ne bila pripovedovala o treh ljudeh, ki so se še vedno nahajali na palmah. Reklo se nam je, da sta dva izmed1 teh gotovo šei pri življenju, toda preveč onemogla, da bi lahko splezala z drevesa. »Mi lahko počakamo,« je rekel mož s slabotnim glasom. »Najprvo je treba pomagati onim!« Kmalu smo jih našli, kajti palm. ki bi jih bili lahko preiskali ni bilo več veliko. Med preživelimi ju bila žena srednje starosti, ki je na naše klice odgovorila skoro neslišno. Kauka je splezal k njej na drevo in 5|o je spustil po vrvi, s katero je bila privezana ob deblu, na tla. Bila je nepoškodovana, toda neverjetno izčrpana. Drugi je bil mlad mož, ki je imel strahovito rano, katero je zadobil, ko ga jo vrgel vihar ob steber neke podrte hiše. Kljub temu se nU> je posrečilo splaziti se do pahne in splezati na njo; trpel je bolečine, ko smoga spravili doli. Na tretji palmi smo našli ženo in njenega malega sina, ki sta oba umrla od silnih naporov. Dečka, ki mu je bil° kaka tri leta, je mati privezala nase s svojimi kitami. Kauka je spustil oba mrliča počasi na tla: P°' tem pa smo slišali nfegov krik poln začudenja. Splezal je doli; z levo roko se je držal na vrvi, na kateri je bila privezana mrtva mati, s svojimi golim1 nogami pa se je oklepal drevesa. V desni ryki je držal iz palmovih vej spleteno košarico; vsi smo £3 obstopili, ko jo je odkril. V čist kos jadra pov'ito je-ležalo pet ali šest mesecev staro dete in spalo taK spokojno kot da bi bilo ležalo v materinem m ročju. , * (Dalje prihodnjič/ Iz našit* Ucaiev TRBOVLJE MARIBOR Odkritje spomenika pok. kralju Aleksandru Zedinitelju se je vršilo dne 18. junija z veliko manifestacijo. Slavnostni govor je imel gosp. Rudolf Pleskovič. Odkril pa je spomenik kraljev odposlanec podpolk. Stefanovič, Občino je zastopal župan s. Klenovšek Jakob, V okvirju društva »Vzajemnosti« smo ustanovili nov odsek in sicer citraški, prvotno samo za odraslo mladino članov »Vzajemnosti«. Tem potom vabimo mladino obojega spola,, katera ima veselje do učenja citer, da se prijavi v društveni pisarni in sicer vsak dan od 6. ure zvečer naprej, do dne 27. t. m. (torek, ko se bo vršila prva spupna vaja). — Odbor. Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« sklicuje v torek, dne 20. t. m. ob 5. uri popoldan v dvorani »Delavskega doma« predavanje »Naša ustava«. Predava profesor Košak iz Ljubljane. Vsa delavska, kakor cstala javnost vljudno vabljena. — Odbor. Dramski odsek naše »Vzajemnosti« vprizori kot zaključek sezone v nedeljo, dne 25. t. m. narodno igro »Zaklad«. Igra se bo vršila ob 8. uri zvečer v dvorani »Delavskega doma«. — Predprodaja vstopnic v trgovini »Delavskega doma«. Za obilno udeležbo se priporoča •— dramski odsek. ZAGORJE OB SAVI Ogromna ležišča premoga Zagorski rudarji so že dalj časa marljivo na $elu pri odkrivanju novih ležišč premoga. V Kotredežu so odkrili premogovno plast, ki meri v višino in širino c-krog 28 do 30 m in sega v velikem loku pod zemljo do globine 456 m, od koder se zopet v loku vrača proti' vršini in meri tetiva tega loka okroglo 1000 m. Premoga je toliko, da ga bo 200 ljudi lahko kopalo 500 let. — Zasledili so pa premogovne plasti tudi še na drugem mestu, ki pa potekajo v poševni legi v zemeljske globine in bodo mogoče še bolj izdatne kot pa tiste, ki so jih odkrili v Kotredežu. Ta odkritja so razveseljiva za naše rudarje, ki sedaj vsaj vedo, da jih ne čaka usoda, kakršna je zadela leške rudarje. KRANJ Pozor, gospod ravnatelj! Vsi dobro vemo, v čigavih rokah je tovarna, katero pred javnostjo zaenkrat še zastopate, zavedati ipa se morate, da ste na naših tleh, da je žetev te tovarne plod žuljev naših delavcev in nameščencev in da je konzum • proizvodov odvisen le od našega domačega trga, katerega dobršen del tvorijo — državne dobave! Zato je za našo javnost nerazumljivo in žaljivo, da se bas zadnje čase odpušča domače nameščence, nastavlja pa ljudi, ki so našemu rodu tuji » •- •<»" zit11 *'• i •* - Za danes bomo navedli samo en slučaj: nedavno je znan kranjski veletrgovec odpustil takega tujega človeka in temu junaku je zadostovalo tridnevno potovanje v inozemstvo, da je dobil službo v Vašem podjetju s posredovanjem človeka, na katerega Vas že v drugič opozarjamo, da nam ne bo treba še v tretjič priti — z imeni in dejstvi na dan! — Opozarjamo pa tudi naše domače ljudi, ki so v tem podjetju! zaposleni na odgovornih mestih, da se takemu postopanju in paševanju gotove gospode vendar že enkrat odločno upro, ker so lahko gotovi, da bo vsa naša poštena javnost za njim! Gradbeni predpisi so zelo strogi tudi pri nas »n * ...... * ■*!' Imamo pa v Kranju •dosti jare gospode, ki se zna in more spretno izogniti vsem takim - • * ■ -"»i«« stroškom in junaško gradi proti predpisom in kar brez komisij! V vrtnem delu mesta gradi ?nan denarni mogotec moderni garaži podobno barako kar v regulacijski črti in tik ob cesti, čeprav je vsem znano, da je 4 meterska razdana od ccste vsakomur predpisana. r * ► * kosimo gradbeno oblast, da napravi red tud1 v tem pogledu, posebno pri ljudeh, ki z lahkoto plačajo! Vsled nepazljivosti podjetja se je delavstvu preveč odtrgovalo za bednostni fond. »Jugo-hruna« le leta dolgo napačno odtegovala svojemu de avstvu davščino za bednostni fond. Po zakonu je samo tisti delavec zavezan plačevati za bednostni fond, ki plača na dan vsaj 50 para uslužbenskega davka. Tisti, ki pa plačajo mani us uzbenskega davka, so popolnoma prosti bednostnega fonda. »Jugobruna« je pa odtrgovala za bednostni f,0nd tudi takim, ki so plačevali na dan 2o do 30 para uslužbenskega davka. Znesek, ki )e bil na ta način odtrgan posameznemu delavcu, je sicer malenkosten, za vse delavce »Jugobrune«, katerim se je preveč odtrgovalo, pa lahko rečemo, da so v dveh letih bili oškodovani približno za 80 tisoč din. 1 a nepazljivost s strani ‘Podjetja se io ugotovila šele sedaj, ko je nek delavec po odvetniku drl Vilfanu iztožil primanjkljaj za dve leti nazaj. Sodišče je tožbi ugodilo ter obsodilo »Jugobruno« na plačilo. Vprašanje Pa je, kaj bo s celotno vsoto, ki je bila na ta način delavstvu po krivem odtegnjena. Morda bi bilo umestno, da bi obratni zaupniki »Jugobrune« skušali dobiti ta denar in ga potem s Privoljenjem ostalega delavstva porabili za socialne namene delavstva. SV. LOVRENC NA POHORJU Delo v tovarni kos in srpov počiva. Vodstvo lov ar n e kos in srpov A. Kieffer je ustavilo delo v tovarni za dobo štirih tednov in poslalo delavstvo za ta čas na brezplačni dopust. • ~Krep tovarne pomeni težek udarec za de-•a’',stvo, ki je navezano na zaslužek m v tem Xa*u ne bo dobilo nobenega drugega dela. — oniog je potrebna, samo, da sc s takim za- , iem v nuši industriji premalo računa -" ' ■ -■ -J Delavci aai se potom občine obrnejo na Borzo dela radi Hodniki na mostu že v drugič razkopani. — Posebnost našega mesta je. da se vsako cesto vsaj parkrat prekoplje. Enkrat polagajo v zemljo te cevi, drugič one, potem to napeljavo, pa zopet cino, namesto, da bi vsako, vsaj ipa glavno cesto zgradili v profilu tako, »..• v •- i - • računajoč z razvojem. Sedaj zcpet razkopavajo hodnike na glavnem mostu, ker je treba položiti betonske cevi za telefonski kabel. Lani bi bilo šlo vse obenem, sedaj pa je delo dvojno in tudi stroški bedo večji. Nov »Mladinski dom» nameravajo zgraditi na dosedanjem kostanjevem vrtu na vogalu Prešernove in Majstrove ulice pri Dijaškem domu. Komisija mestne občine si je ta teden prostor že ogledala in izvedla potrebno merjenje. Sedaj so v teku vprašanja finansiranja in izvedbe zemljeknjižnega stanja s strani mestne občine, ki še ni urejeno. S to zazidavo bo zgubil »Mariborski teden« enega najboljših prostorov, ker je na tem prostoru vedno zabavni del »Mariborskega tedna» z restavracijami in godbo, kar prinaša »Mariborskemu tednu« največ dohodkov in je tudi največja njegova atrakcija. Mešano realno gimnazija imamo, ki se je letos spremenila v popolno. Toda učni zavod nima dovolj prostorov in tudi ne učnih moči. Za 12 razredov po 50 učencev in učenk je bilo na razpolago samo 6 sob. Tako piše »Slovenec«. L,- u- rk »■ « - 'H Ji » ■ ■ ’ ' * r- Torej bomo do- bili novo poslopje za mešano gimnazijo. Dinar za protituberkulozni azil. V mesecu maju 1939 je azilski sklad dosegel vsoto din 486.162, ki je namenjena za gradbo azila jetičnih bolnikov v Mariboru. Zračne sesalke so kradli raz koles trije nepridipravi zlasti v kletnih prostorih v Delavski zbornici, kjer so delavci shranjevali svoja kolesa. Sedaj jih je zalotila policija in našla v njihovih stanovanjih celo zalogo nakradenega blaga. Zborovanje pekovskih pomočnikov. V nedeljo, dne 27. t. m. se bo vršilo zborovanje pekovskih pomočdrkov iz mesta in okolice. Razpravljalo se bo o novi kolektivni pogodbi in nočnem delu. Vabijo se vsi pekovski pomočniki, da se jih v čim večjem številu udeleže. — Družnost! — Odbor. Redne vaje pevskega odseka »Vzajemnosti« se vrše vsak torek točnoi ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice, II. nadstropje. Vabimo vse sodruge in sodružice, da se jih v Lim večjem številu udeleže. Družnost! — Vabi — odbor. Občni zbor »Ljudske samopomoči« v Mariboru se bo vršil potom delegatov v nedeljo, dne 2. julija ob 10. uri v lastni palač’. Upravni odbor Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru sklicuje za v nedeljo, dne 9. julija t. 1. ob 8. uri zjutraj redni letni občni zbor z dnevnim redom: 1. Otvoritev in čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo upravnega odbora: a) predsednika, b) tajnika. c) blagajnika: 3. poročilo revizorjev; 4. določitev višine prispevkov in podpor; 5. sklepanje o pravočasno predloženih skupinskih predlogih: 6. sprememba pravil: 7. sklepanje o nalaganju in uporabi društvene imovine: 8. izvolitev upravnega in nadzornega odbora; 9. slučajnosti. Občni zbor se bo vršil v dvorani »Sokol-skga doma« v Mariboru, Aleksandrova c. 5 (prej »Union«. RUŠE Hlapec Jernej na odru. Na Telovo 8. junija je imelo ruško delavstvo priliko, prisostvovati igri »Hlapec Jernej in njegova pravica«. V Mariboru kakor tudi okolici je ruška gledališka družina že precej poznana. Toda vzlic temu do sedaj na svojem odru še ni uprizorila nobenega od Cankarjevih del. Bili so vedno neki predsodki, ki so onemogočili, postaviti tudi resna dela na deske. S podano igro so odpadli sedaj vsi namišljeni zadržki in osobito delavstvo želi videti še več sličnih del. Režija je bila v rokah g. Sornika Franja. Podanih je bilo 9 slik. Na sedmini si zamišljamo nekoliko več ljudi, medtem ko je v prizoru na tičnici preveč otrok, kar je nekoliko motilo. V Ljubljani na sodniji naj bi bil režiser mlademu sodniku le prisodil sodniško haljo, že radi uradne strogosti in hlapca Jerneja zahteva po pravici bi še vidnejše prišla do izraza. Jernej v zaporu in njegov pogovor s potepuhom je močno učinkoval. Tudi pogovor med župnikom in Jernejem je zadel v živo. G. Medved v vlogi hlapca Jerneja je bil v govoru kakor v kretnjah izvrsten, pokazal je vse igralske vrline. Vsi igralci so se potrudili, nekaj nedostatkov je opravičljivih, saj je ta igra bila ena prvih resnih del, ki smo jih videli na odru »Sokolskega doma«. Tolmačenje prizorov s pomočjo napisov na odru je veliko pripomoglo k lažjemu razumevanju poteka igre. Dvorana.je bila povsem polna. Režiserju kakor igralcem je ruško delavstvo za njihov trud hvaležno. LAŠKO Na naslov občine sv. Krištof. V neposredni ‘bližini gostilne Trbovc vodi čez potok Rečico lesen mostiček, ki pa je v zelo slabem stanju. Cez ta mostiček se razvija velik .promet, ker vozijo preko njega les in težke vozove s premogom, v bližini se nahaja rudniška separacija in stanovanjska kolonija ter ljudje stalno hodijo čez ta most. Občina Sv. Krištof ima stalne izdatke s tem lesenim mostom, zato prosimo upravo, da zgradi čin\ prej nov betonski ali vsaj kamniti mostiček. To je potrebno iz varnostnih ozirov, pa tudi uprava sama ne bo imela več neprestanih izdatkov s popravili. — Prav tako je potrebna vsaj na nekaterih mestih regulacija Rečice: saj je pri zadnji poplavi spet napravila za okroglo 40.000 din škode. Ponekod ima struga veliko' vijugo, da zastaja vodni tok, drugod so se nagromadile kle. či. stara debla, korenine, raztrgani so bregovi itd. 06 tem potoku imajo nekateri siromašni rudarji njivice in travnike, ki jih pa večkrat narasla Rečica zalije in zasuje ali pa trga ter odnaša. Občinsko upravo naprošamo, da izposluje pri banski upravi primerno podporo za to regulacijo, ki je v resnici potrebna za vse stanovalce ob Rečici, ker je na nekaterih mestih iz.podjedena celo cesta v Gor. Rečico. — Prebivalci Rečice. SENOVO PRI RAJHENBURGU Smrtno se je ponesrečil s. Žane Kostevc, rudniški kočijaž. Dne 9. junija je prevažal iz postaje živila za rudniški konzum. Med vožnjo so se mu splašili konji in je nesrečnež prišel pod voz. Kolesa so mu strla lobanjo in je bil takoj mrtev. Dne 11, junija smo ga spremili na zadnji poti. Pogreba se je udeležila velika množica delavstva. Na grobu mu je spregovoril v slovo s. Jurak Jože, delavska godba pa je igrala žalostinke. Pokojnik je bil zelo priljubljen in izredno dober človek, pa tudi zaveden delavec. Zapustil je ženo in štiri otroke, ki so še vsi nepreskrbljeni. Preostalim izrekamo naše sožalje, njega pa bomo ohranili ,v lepem apo- Predavanji v Št. Vidu in Zabukovci Predavanja o socialni zaščiti, ki sta se vršili v soboto, dne 17. junija v Št. Vidu in v nedeljo, dne 18. junija v Zabukovci, in na katerih sta poročala ss. dr. Reisman in Jelen, sta lepo uspeli. Podrobneje poročilo priobčimo prihodnjič. ŠT. VID NAD LJUBLJANO Pet let truda in dela proslavlja letos Zveza lesnih delavcev in sorodnih strok, podr. v Št. Vidu. Za ta kratek, toda pomemben jubilej v teh časih priredi dne 25. junija veliko vrtno veselico na sokolskem letnem telovadišču, v slučaju slabega vremene ta dan pa dne 16. julija. Igrala 6o godba »Zarja« iz Ljubljane, ki bo imela tudi od 3. do 4. ure propagandni koncert. Somišljeniki, sodrugi, vabimo vas, da nas c6 tej priliki obiščete in nas podiprete, ne samo materijelno. temveč, da nam pomagate moralno dvigniti naše delavstvo, katero še živi v temi. Poleg tega je potrebno, da se tudi pri nas zbere večja množica zavednih delavcev tudi od drugod. Ta prireditev naj dokaže javnosti .pra-vo razpoloženje med delavstvom za svobodne strokovne in kulturne organizacije. Na svidenje! Družnost! JESENICE Malo izboljšanje konjunkture v naši tovarni. V zadnjih dneh je opaziti malo izboljšanje obratovanja v naši tovarni, ki je bilo, lahko rečemo, od novembra 1938 zelo, zelo okrnjeno. — Delavstvo je zaradi zmanjšanega delovnega časa utrpelo velikansko izgubo na zaslužku, od česar se Jesenice in vsi na jeseniške obrate navezani kraji še dolgo ne bodo opomogli. — Zadnja mesece je bil jeseniški revir gospodarsko na tleh. Denar je kar izginil iz prometa. Upati je, da se bo položaj še bolj izboljšal, da pridejo delavci in vsi, ki od njih živijo, malo do sape. V pondeljek je bilo sprejetih tudi 10 delavcev, med njimi 6, ki so bili pred meseci reducirani in pa 4 vojaški povratniki. Speci-ialne delavce: elektrovarilce, šoferje, livarje in precizne ključavničarje, seveda prvovrstne moči, pa tovarna nujno potrebuje. Celo z oglasi v časopisih jih išče. Želeti bi bilo, da bi se težaven položaj, ki je bil vse letošnje leto na Jesenicah, že vendarle popravil. ZABUKOVCA Vrtno veselico priredi delavsko' glasbeno društvo »Zarja« v nedelja, ne 23. julija na vrtu gostilne s. Zupanca v Migojnicah. Zato naprošamo vsa sosedna društva, da na omenjeno nedeljo ne prirejajo kakšnih prireditev. Ljubitelji delavske glasbe in zabave vabljeni. — Družnost! PREVALJE Brezposelnost v našem kraju, zlasti na bližnjih Lešah je še vedno problem. 15 brezposelnih rudarjev je pred časom dobilo delo pri premogovniku v Holmecu. Mogoče bo tekom mesecev našel tamkaj še kdo izmed1 njih zaposlitev. Največ računajo na zaposlitev pri prelaganju banovinske ceste v Guštanju. Vojni oškodovanci, ki so utrpeli za časa vojnih dogodkov na Koroškem v letih 1918.— 192(1. škodo se pozivajo, da jo nemudoma ponovno prijavijo, z navedbo predmetov, toda brez cene podpisanemu odboru, oddelek za Koroško na Prevaljah, ker je edino ta odbor kompetenten urejevati zadeve vojnih oškodovancev iz Koroške in dajati informacije. — Za odbor vojnih oškodovancev, oddelek za Koroško na Prevaljah: predsednik Rozman Alojzij, Prevalje; tajnik Mauhler Franc, Žerjav pri Črni. „Ddat/sUa Uditika" no dobiva nobcniU subvencij, zato cavnai naeocnino taUo{! CELJE Minimalna mezda dini 2.75 na uro za preživljanje zadostna! Tako je izjavil nek gospod v Celju, e-..- _ - On ima sicer mesečno din 9000. pa ve tudi kako človek lahko živi in se oblači z mezde din 2.75. Naj nam javno razodene ta recept, da se ga bodo poslužili vsi tisti, ki s tako mezdo ne morejo in ne znajo .preživljati sebe in svojih družin. Na vpogled smo dobili izplačilni listek nekega delavca za en teden. Delavec je delal 40 ur in zaslužil din 110. Ta nesrečni človek ima ženo in 5 nedoraslih otrok. Prosimo dotičnega gospoda z devetimi tisoči dinarji mesečno, ker je ne samo socialen, ampak tudi C 1 - . t t n. da pove in sicer javno, kako naj se ta sedemčlanska rodbina preživi s tem zaslužkom. Upamo, da nam ta gospod ne bo ostal dolžan odgovora. Želimo, da se tista velika krščanska ljubezen do bližnjega pokaže tudi v praksi. Obljube se niso izpolnile. Za časa Stojadino-vičevih volitev so obljubljali delavcem, nebesa na zemlji. Marsikdo mu je oddal svoj glas v dobri veri, da si bo s tem pomogal. Vse vprek je hvalilo Stojadinoviča kot edino zmožnega, da nas pripelje v varni pristan, kjer bo za vse dela, jela in brezskrbnega življenja. — Nismo verovali tistim, ki so nas svarili, da so to čisto navadne volilne limanice. Neumni kot kalini smo zaupali Stojadinoviču, ki se je sedaj rad ali nerad umaknil v zaslužen politični pokoj n h-* i i * * . 1 - u r*lt>* •'-- Mi razočarani pa čakamo na dane ob- ljube. Končno smo prišli do spoznanja, da se ie treba okleniti programa, organizacije, ki se bori za nas, ne pa oseb, ki prihajajo med nas mesec dni pred volitvami, da nas takoj po ‘volitvah zapuste. Delavci, spreglejmo v zadnjem trenotku, zaupajmo organizaciji, ki je stalno z nami. Do moči in pravice bomo prišli, če bomo spregledali in napravili sami vsi skupaj po4 trebno delo za naš dobrobit. Delavec, ki je spregledal. Železniška nesreča. Na iprelazu v Medlogu, ki je je postal prava past za človeška življenja se je dne 17. junija zgodila nova železniška nesreča. Vlak je zadel v voz, na katerem sta se vozila 41 letni' posestnik Golavšek in ‘tl letni tovorniški delavec Kuder iz Šešč pri Št. Pavlu. Kuder in Golavšek sta dobila zelo. hude .poškodbe. Konju pa je lokomotiva zdrobila nogo. Zborovanje pekovskih pomočnikov. V nedeljo se je vršil sestanek pekovskih pomočnikov iz Celja in okolice. Vabilu so se odzvali polnoštevilno pekovski pomočniki in- enodušno sklenili, da se bodo složno in disciplinirano borili za svoje upravičene zahteve in novo kolektivno pogodbo. S. Grubauer, savezni tajnik, je razložil navzočim položaj živilskih delavcev in dal točna navodila za nadaljno delo v prospeh celokupnega članstva. Za svoja jasna in jedrnata izvajanja je žel splošno odobravanje. Sodrugi. pomočniki, na složnoi in skupno delo! Cvetlični dan »Vzajemnosti« v nedeljo je prav lepo uspel, Sodružicam in sodruigom, ki so pri tej akciji sodelovali priznanje in zahvala! Seja »Vzajemnosti« se ba vršila v sredo 21. t. m. s .pričetkom točno ob 20. uri v društveni sobi. MEŽICA Vesti o prodaji mežiškega rudnika neki nemški 'družbi se zaenkrat ne potrjujejo. Odišlega ravnatelja Bargateja je nasledil nov ravnatelj, razmeroma zelo mlad, po narodnosti Anglež, ki pa obvlada perfektno tudi nemščino. Zaenkrat še ni opažati nobenih sprememb. O odi-šlem ravnatelju Bargateju se čuje, da je odpotoval v London, potem .pa da pojde baje v J. Afriko. Mežiški rudnik namreč ni edini rudnik, ki je last te angleške družbe. TO IN ONO IZ SLOV. GORIC Po toči prizadetim viničarskim družinam je treba priskočiti na pomoč. Zadnja katastrofalna toča, ki je obiskala občini Sv. Ana in Sv. Benedikt v Slov. goricah je hudo udarila viničarske družine, ki jim je uničila vso upanje na zadovoljivo letino. Toča je uničila na itak skromnih njivicah posejani ječmen, ki je bil skoraj zrel. Pridelek je zmanjšan za 80 odst., da mnoge družine ne bodo pridelale niti za najnujnejšo silo in so izpostavljene stradanju. Uničeni so tudi ostali vrtni in poljski1 sadeži in posevki. Banovina in država bi naj obubožanim družinam pomagali v denarju, s koruzo in žitom, da- se jim omogoči obstanek. Tudi .prt javnih delili naj se predvsem upošteva po toči prizadete viničarje, katerim naj se nudi zaposlitev in zaslužek, kar bo pripomoglo k izboljšanju njih socialnega položaja. Zaščitite kmečke služitelie! V neznosnih razmerah se nahajajo širom Slovenskih goric kmečki služitelji, to so hlapci in dekle. Mnogi gospodarji-kmetje jih hudo izkoriščajo pri delu kakor tudi pri plači. Skoroda je običaj, da zaslužijo kmečki hlapci borih 40—60 din in dekle do 50 din mesečno pri najnapornejšem delu. V življenjskem interesu tega proletarijata je, da se mu nudi potrebna zaščita in pravično- uredi plače. Pocenitev sladkorja? Ali pride do tega? Gospodarsko finančni ministrski odbor razpravlja že dalje časa o sladkornem gospodarstvu v državi. Nujnost rešitve tega vprašanja je v tem, da sladkorja primanjkuje in ga bo treba uvažati. Odbor je načelno uvoz sladkorja sklenil, ni pa se še izrekel glede znižanja carine. Uvažale bi sladkor državne sladkorne tovarne, in sicer iz čehomoravskega protektorata. Finančni minister predlaga, da se uvozna carina zniža za din 2.—; od tega zneska naj dobi kmet za sladkorno repo 30 para, za konzumente pa naj se sladkor poceni za din 2.70. Minister pričakuje, da bodo tudi tovarne znižale cene, da bo sladkor za din 3.— cenejši. Pripomniti je treba, da kartel omejuje pridelovanje sladkorja in ga zaradi-tega primanjkuje. Vrhutega pa je poraba sladkorja v Jugoslaviji, ker je predrag, malenkostna. V naši državi se porabi 5.6 kg sladkorja na osebo, dočim znaša množina drugod po 15 do 25 kg povprečno. S tem je v zvezi naš življenjski standard, ki se odraža tudi v finančnem gospodarstvu države, ki bi ji moralo biti načelo: velika poraba, večji dohodki, čeprav so nizke davščine, ne pa majhna poraba in velike davščine. Draginja življenjskih potrebščin dvakrat škoduje: konzumentom, ker se ne morejo hraniti, in državi, ker so prejemki — redki. »Kogar bog hote kaznovati, ga udari s slepoto" Napoleon je bil mogočen gospod. Postal je francoski cesar. V svoji sreči zmagoslavja je postal prešeren in pohlepen še po večji slavi; osvojiti si je hotel ves svet. Napoleonova Francija je širila civilizacijo in napredno kulturo. Vendar ga je bog udaril s slepoto, da ni videl meje svoje oblasti. Pred Moskvo v Rusiji je bila končana njegova slava. Odgnali so ga v pregnanstvo na otok Sv. Helene, kjer je umrl zapuščen, Rimski cesar Neron je bil zverina v človeški podobi. Preganjal, mučil in moril je poštene ljudi iz sadizma. Slep je bil. Ni videl in vedel, da je vsak človek njemu podobno bitje. Dal je zažgati Rim in se radoval nad lepim velikim požarom. Slep je bil; ni videl, da to boli strahovito njegove sodržavljane Rimljane. Čuta pravice in poštenosti v svoji ošabnosti ni imel do svojih državljanov. Moril je prve kristjane in se veselil nad bedo siromakov, ki so bili itak brez pravic. Rimljani so se mu uprli. Bežal je pred uporniki in ko je videl, da jim ne more uiti, je zapovedal svojemu spremljevalcu, da ga je umoril. Zgodovina je polna takih dogodkov, v katerih so bili navidez veliki možje udarjeni s slepoto in kaznovani. Danes dejansko ni več telesnega suženjstva, ker je človeška družba napravila velik korak v moderni civilizaciji. Ni pa manjše kakor je bilo nekdaj telesno, duhovno suženjstvo, to je, zatiranje, naravnost moritev človeškega duha, ki naj bi se razvijal z napredkom in ustvarjal potrebne duhovne in socialne vrednote. Zakaj, če je človeštvo razvito, bi se bile morale tudi socialne in družabne razmere razvijati tako, da bi vsi ljudje živeli v duhovni in socialni pravičnosti. To bi bil pravi namen življenja, vse drugo je slepota, ki ji sledi kazen sama od sebe. V ogleda Ubogi Francozi. V drugi številki »Zbora«, ki se naziva glasilo jugoslovanskega ljudskega gibanja »Zbor« in izhaja v Celju, je izšel uvodni članek »fiihrerja« Dimitrije Ljotiča>, ki razpravlja o 150-letnici francoske revolucije. Ce bi se našel prevajalec, ki bi ta članek prevedel na francoski jezik, in bi ga poslal kakšnemu francoskemu humorističnemu listu, bi zaslužil lep honorar, ker bi pripomogel Francozom d« redke zabave. Seznanil bi istočasno francoski narod z velikim genijem, ki je napisal ta članek, v katerem deli francoskemu narodu lekcije in mu prorokuje propast menda samo radi tega, ker zabiti Francozi nočejo fii-rerskega sistema namesto demokracije. »Slovenec* nas je prejšnje čase seznanjal s tem, da Sovjetsko Rusijo vladajo povečini sami Židje. Ljotič pa pravi, da pravzaprav vladajo Francoze sami Židi, in v to svrho navaja razna židovska imena, med katerimi pa nismo mogli zaslediti Žida Diamantsteina iz Zagreba, ki je po znani aferi s tisto jugosl.-nem. eks-portno družbo, v katero je bilo vplačanih din 500.000 inozemskega kapitala najbrže pobegnil iz naše države v Francijo. Židi, demokracija, marksizem itd., vse to je menda plod1 nesrečne francoske revolucije, ki je prelomila s fevdalizmom in zapisala na vsaka francoska vrata besede: bratstvo, svoboda, enakost, kar pa duhoviti člankar smatra za zmotno. Kako naj bi bil fiihrer Ljotič brat in enak ter da bi delil svobodo z drugimi? To zmoto pa seveda silno zamerja »zaostalim« Francozom genijalni mislec in vodja z našega luga. Če nas Francozi doslej niso dovolj poznali, bi k temu gotovo lahko mnogo pripomogel članek Dimitrija Ljo-tiča, ki se je na večno škodo človeštva rodil vsaj 200 let prepozno, sicer bi bila francoska revolucija gotovo krenila v drugo smer. Tek človek pa morilec, »Slovenec« si ie pustil poslati naravnost iz Pariza 'poročilo o zadnjih mesecih življenja morilca Weidmanna in o njegovem obglavljenju. Opis je poln ganljivega pripovedovanja: .ti * • -b —Jot ie *• •- «-- -••* ------ »•«».* W . _ Ko bi »Slovenec« pisal tako ganljivo in prizanesljivo tudi o vseh tistih, katerim nima kaj odpustiti, ker niso ničesar zakrivili, • i m - • * “l « - *• kako lepo bi bilo to. Toda tako piše on samo o Weidmannu, katerega so ime novali »zver v človeški podobi«, ker ie moril samo iz naslade. Kaj mora vedeti delavec in delodajalec o narodno-obrambnem davku ki se bo pobiral od 1. julija t. 1. dalje: Poslodavci, ki razpolagajo s knjižicami uslužbenskega davka in ki vsebujejo ime, rojstno leto in poklic uslužbenčevih otrok, bodo morali ugotoviti na osnovi teh podatkov, koliko maloletnih živih otrok imajo poedini uslužbenci odnosno če so samci, oženjeni ali vdovci in primerno tem podatkom na uslužb. davek in eventuelni 1 odst. izredni doprinos, ki ga morajo odbiti pri izplačilu in odvesti do 15, vsakega meseca, odmeriti in odvesti tudi spec. doprinos. Ker poslodavci odgovarjajo za pravilen odvod uslužbenskega davka ih spec. doprinosa, si moraj.o priskrbeti od občine za vse svoje uslužbence rodbinske podatke, zlasti tudi podatke, ki jih ne vsebuje knjižica za usluž-benski davek, to je rojstni dan otrok, da li je uslužbenec samec, oženjen brez otrok ali vdovec in koliko je star. Te podatke naj vpišejo na prvo stran te knjižice, poročilo občine pa naj shranijo kot prilogo, da bodo mogli organi fin. kontrole in davčne uprave pri revizijah ugotoviti, da li je doprinos pravilno odmerjen in odveden. Poslodavci morajo mesečne spiske sestaviti tako, da bo iz njih razvidno koliko imajo poedini uslužbenci nedoletnih otrok odn. če so samci, oženjeni ali vdovci brez otrok, da bo mogoče kontrola od strani davčne uprave. Hkrati tudi opozarjamo, da je merodajno število maloletnih otrok odn. rodbinsko stanje (če je samec, oženjen ali vdovec brez otrok)1 na dan 1. julija 1939 odn. 1. januarja bodočih let in to radi enakomernega obravnavanja davčnih zavezancev iz čl. 2. navodil min. financ št. 24.984/111 od 2. maja 1937 z onimi iz čl. 1. in pa ker bi vpoštevanje sprememb v tekil lelai. in pribavljanje podatkov od občin 'povzročalo, poslodavcem preveč posla. Pri uslužbenskem davku je vzeti za osnovo odmere doprinosa mesečni znesek uslužbenskega davka in ne letni, ker ga je pri možnosti sprememb prejemkov in davka v teku leta nemogoče izračunati za eno leto v naprej, a tudi ne na 1 dan ali teden ali drugo razdobje v mesecu izračunati davek, ker bi se pri tem odstotno ta doprinos preveč povišal pri mate-rijalno najslabše situiranih nameščencih, kar ni moglo biti v intenciji zakonodavca in pa ker je po čl. 99. zak. o neposrednih davkih v teku meseca odbiti uslužbenski davek brez ozira na dnevno, tedensko ali drugo izplačilo prejemkov odpremiti z odpadajočim spec. doprinosom, do 15. prihodnjega meseca pa more v smislu § 19/H 3. zadnji odstavek edino mesečni uslužb. davek tvoriti osnovo za odmero doprinosa pri uslužbenskem davku. Sirite naS list I KULTURA »Roditeljski list«, poljudno vzgojeslovno glasilo za slovenske starše št. 9 in 10 (maj—junij) je izšel s sestavki: dr. Ant. Trstenjak: »iDružina kot temelj za vzgojo k narodni zavednosti«, dr. Stanko Gogala: »Našim rodbinam manjka očeta«, Vilko Kolar: »Kmečka družina in kmečki otrok«, S. L.: »Če je več otrok«, J. D. Kontler: »Vrtnar, rejec, vzgojitelj«, Gustav Šilih: »Otroške napake«. Milica š. Ostrovška: »Šolski mladini časnik v roke?«, dr. Franc Žgeč: »To bo pač imenitna šala...«, Pavle Šegula: »Moj očka«, Tone Gaspari: »Strahovi«, E. Vrane: »Zakaj smo ustanovili občinsko vzgojno posvetovalnico?«, M. Š. Ostrovška: »Naš otrok hoče igračo«, dr. Vlado Schmidt: »Presojanje otrok za vstop v srednjo šolo«, poleg tega pa še: vzgojni, zdravstveni in roditeljski nasveti. List je poljudno pisan in zanimiv. Kakor dandanes vse kar je v zvezi z vzgojo, se ima tudi ta list boriti s težkočami in uprava sporoča zamudnikom, »ki jih je toliko, da ogrožajo nadaljnje izdajanje, da poravnajo naročnino, ker sicer list v prihodnjem letu (sedaj je zaključil II. letnik) ne bo mogel več izhajati.« »Slovenska vojna zgodovina od Kr. rojstva do leta 1443« je naslov 16 strani teksta obsegajoči brošuri, ki jo je spisal in založil podpolkovnik v pok. Davorin Žunkovič v Ptuju. V uvodni besedi se pisatelj obrača proti tistim, ki so vcepljali slovenskemu narodu