PR
a5^

b ovo
020°
os^
»ub.

Vili*

rŽSKI DNEVNIK
IS1it2fr«i5to“ Cena 300 Ur	Leto XXX\T1. Št. 161 (10.983)	TRST, četrtek, 9. julija 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
ŽARA Dl ZAPOREDNIH KATASTROFALNIH PADCEV VREDNOSTI DELNIC
Zakladni minister Andreatta je izdal odlok o prekinitvi borznih operacij
Italijanske borze zaprte do ponedeljka, da se preprečijo nadaljnje špekulacije na račun varčevalcev - Gospodarstvo v še hujših težavah ob novem rekordu dolarja, ki je včeraj veljal 1.225 lir
RIM — Včeraj se je zakladni minister Andreatta odločil za sklep, kl nima primere v zgodovini italijanskega borznega poslovanja, ozi-rt'ina »skoraj* nima primere, ker so bile itaUjanske pristojne oblasti sprejele podoben ukrep le po hudem italijanskem porazu v prvi svetovni vojni pri Kobaridu, ko je po ;
vdoru avstrijskih čet v Furlansko nižino zajel tedanjo Italijo pravi pre-Tedaj so prekinili, spričo navpičnega padca vrednosti delnic in •Pveznic italijanskih družb, borzno Poslovanje za 2 dni. Včerajšnji o-dlok Andreatte pa prepoveduje kupoprodaje vrednotnic formalno za dejansko pa za štiri dni. saj tu-® Predvčerajšnjim so se operacije v vseh italijanskih borzah po prvih brnenjih nadaljnjih hudih padcev Vrednosti že takoj zaustavile.
Zapora italijanskih borz do pone-deljka (nekateri izvedenci pa napo-Vedujejo, da je možna še daljša Prekinitev) je naravna posledica povsem nenavadnih razmer, ki označujejo delovanie italiianskesa borz-Pesa tržišča. Za razliko od drugih borz v kapitalističnih državah, ka-tonh vloga je pobiranje zasebnih Prihrankov in njih vlaganje v la-
•Milini
stninske deleže gospodarskih podjetij, je že nekaj desetletij italijanska borza v rokah finančnih špekulacij (klasičen primer je bil Sindona, sedaj zaprt v ZDA). Označujejo jo zato izredno majhno (okrog 200) število kotiranih družb in prav tako nenavadno majhno število delničarjev (le nekaj več kot milijon na okrog 60 milijonov prebivalcev).
V takih razmerah gospodujejo špe-kulantje, ki ne glede na dejansko vrednost igrajo na dviganje in nižanje kotacij, pri čemer je mali delničar zmeraj le žrtev. V tej igri so, po mnenju resnih domačih in tujih izvedencev, špekulantje povlekli vrednost delnic mnogo nad dejansko veljavo kotiranih družb (od začetka leta se je povorečna vrednost delnic povečala za 70 odstotkov), v začetku junija so pa začeli špekulacijo s prodajami prevrednotenih del-
Tudi v vrstah krščanske demokracije se je te dni razvila in razživela razprava. Najbrž sp bo vse-
vem	itajuLi ap uy »ac tlje V KUTIU, kO Sta Berlin
državni svet krščanske-demokracije- 'drihTlo poudarjala potrebo sestal 28. julija. Včeraj se je izvedelo, da so nekateri vidni predstavniki levice, kot so Bodrato, Galloni in Salvi, pripravljeni podpreti znar ni protest štiridesetih in da bodo na zasedanju vsedržavnega sveta najbrž predlagali svoj odstop. Vse kaže torej, da bo zasedanje vsedržavnega sveta krščanske demokracije dokaj razgibano.
R. G.
WASHINGTON — Posebni odposlanec predsednika ZDA Philip Ha-bib je odpotoval na tretje potovanje po Bližnjem vzhodu, da skuša razrešiti vprašanje sirskih raket-nih izstrelišč v Libanonu, kar naj bi prispevalo k ublažitvi napetosti med Sirijo in Izraelom.
'MII tvtUlil lili lili Hill II tl III IttlltltllllMflllllll ttllKIMIIIIItllllllllltlllllf lili tlllflllllllllltltllllltlllllllltlllll
ZELO MILO STALIŠČE KOMUNISTIČNE PARTIJE
V	SENATU SO KONČALI RAZPRAVO 0 ZAUPNICI
Danes bodo izglasovali zaupnico Spadolinijevi vladi - V zbornici bo za KPI govoril Pietro Ingrao
RIM — Razprava o zaupnici Spa-dolinijevi vladi se je zaključila si-danes zjutraj pa bodo senato-morali glasovati. Takoj za tem Se bo razprava preselila v poslanko zbornico, kjer se bo baje zaključila že v soboto.
Osrednji poseg na včerajšnji razpravi na senatu je imel komuni-stični senator Perna, načelnik svoje "tUpine v palači Madama. Perna jf dejal, da je KPI odločna utrditi “Ste različne značilnosti, ki jih ima S(danja vlada v primerjavi s prejemi, saj KPI upa, da utegne ta riada biti prvi korak k sklenitvi “riigačnih sporazumov. Gre torej za p*aj odprt poseg, ki zagotavlja ■aičnemu predsedniku večjo podpo-£?• kot so jo mnogi pričakovali.
~Tcrna ni bil kdove kako kritičen 9° Spadolinijevega programa, saj izrazil nekatere pomisleke predam glede gospodarskega dela. j^kr zadeva ostalo kaže, da je za komuniste še kar v redu. Komunistični predstavnik ni hotel postaviti nepremostljivih ovir med vlado in ®P°zicijo in je zato dejal, da je ‘ahteva predsednika republike po Utemeljeni zaupnici popolnoma u-Pravičena, da bi ohranili notranjo doslednost v vrstah večine. 'Isto*
Oasno pa bi bilo zaželeno, da ta ‘khteva ne bi predstavljala ovire ** možna soglasja med večino in opozicijo in glede nekaterih speci-“cnih problemov.
^udi komunistični tednik «Rina-je posredno podprl Spadoli-to'a. Luciano Barco, direktor časo-P|sa piše v uvodniku na zadnji šte-juiki. da je predsednik vlade zelo "Urektno postavil vprašanje odno-“?v s sindikatom in da je dal pralen poudarek tako imenovanemu pralnemu vprašanju, saj se ni spu-v privide, temveč zelo jasno Postavil vprašanje boja proti vsem (krivnim centrom oblasti. V svojem uianku Barca polemizira s tistimi,
J? govorijo z obžalovanjem o vla-nacionalne enotnosti in o "do-ka.lšnji živčnosti* v komunističnih , s,ah glede nedavnega volilnega uspeha socialistične stranke. Z dru-"e strani pa je to še kar pozitivno tališče do petstrankarske vlade pomočilo v vrstah komunistične par-'e. zelo živahno razpravo. V ta uir sodi tudi sklep, katerega po-.edica je. da bo v petek v po-anski zbornici v imenu komuni-j čne partije govoril Pietro Ingrao v1 ne tajnik stranke Berlinguer. okdanji predsednik poslanske zbor--lca ni spregovoril v parlamentu e šest let, na zadnjem zasedanju entralnega komiteja komunistične Rie pa je zelo jasno poudaril, a mora KPI izvaiati dosledno opo-lc>jo proti Spadolinijevi vladi.
V	imenu socialistične stranke je jU-d drugimi spregovoril tudi sena-uu Signori, ki je med drugim tudi Portal, da je Spadolinijeva vlada e Prvi korak k ravnovesju med a«ičnimi silami, ki mora pripeljati 0 Pravih sprememb v državi.
.^ittorino Colombo, namestnik taj-'*a krščanske demokracije je v ujem včerajšnjem posegu med . ngim trdil, da je s tem. ko se * odpovedala predsedstvu vlade ‘^canska demokracija dejansko de-antirala vse tiste, ki jo obtožujejo
*ftl*8ralizma,
nic, ki je »gospodarjem* borznega tržišča prinesla velike zaslužke, malim delničarjem pa izgubo prihrankov. V nekaj dneh so si sledili tako sunkoviti padci, da je bila državna komisija za družbe in borzo prisiljena 17. junija odrediti, da se smejo kupoprodaje vršiti le z gotovino, kar je trg umirilo. Kakor hitro so pa 6. t.m. omilili to omejitev (pri prodajah je bilo treba položiti 70 odstotkov, pri nakupih pa 30 odstotkov vrednosti), se je pa začel nov katastrofalen padec, ki je prisilil Andreatto na včerajšnjo odločitev.
Prekinitev borznega poslovanja je takoj izzvala zaskrbljene reakcije v gospodarskih in političnih krogih. Confindustria je zahtevala nujen sestanek z Andreatto, guvernerjem državne banke in predsednikom komisije za borzo. Zastopniki KPI, PSI in za njimi še nekaj drugih strank so zahtevali, naj vlada in pristojne finančne oblasti nujno poročajo v parlamentu o skrajno zaskrbljujočem položaju borznih poslov. Za »priboljšek* je pa nova vlada dobila še vest o novem rekordnem tečaju dolarja, ki je včeraj veljal 1.225 lir, kar predstavlja nov udarec za italijansko gospodarstvo in spodbuja nadaljnji vzpon inflacije
Berlinguer verjetno septembra v Parizu
PARIZ — V francoskih novinarskih krogih kroži vest, da bo v kratkem Berlinguer obiskal Francijo na vabilo francoske partije, ki naj bi ga že posredovali delegaciji KPI, ki se je pod vodstvom odgovornega za zunanje odnose Rub-bi.ja mudila pred kratkim v Parizu. Po nedavni tiskovni konferenci tajnikov KPI in španske partije v Rimu, ko sta Berlinguer in
po obnovitvi pobud za usklajevanje strategij evropskih komunističnih strank in po Marchaisovem sprejemu tez italijanskih komunistov glede evro-izstrelkov in Afganistanu ob vstopu KPF v Mitterrandovo vlado, so postali pogoji za zbližanje vsekakor ugodnejši. Marchais in Berlinguer naj bi se srečala septembra v Parizu.
RIM — Romunski veleposlanik Margineanu je včeraj izročil predsednici poslanske zbornice Jottijevi poziv, ki ga je naslovila skupščina njegove države parlamentom vseh podpisnic helsinške listine. V njem se zavzema za čimprejšnji uspešni zaključek madridske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi.
Pipcrno in Pace zopet osumljena umea Alda Mora
RIM — Generalno pravdništvo pri prizivnem sodišču je včeraj u-radno povabilo preiskovalni urad, naj ponovno uvede preiskavo na račun Franca Piperna in Lanfran-ca Paceja v zvezi z obtožbama u-grabitve in umora Alda Mora. Generalno pravdništvo je tako ugodilo prošnji, ki so jo postavili civilni zagovorniki svojcev treh članov Mo-rove osebne straže, ki so bili ubiti v atentatu v Ulici Fani. Omenjeni obtožnici sta edini, za kateri so francoske oblasti izdale nalog za izročitev Paceja in Piperna italijanski policiji. Kot znano je preiskovalni sodnik oba avtonomista oprostil že med preiskavo samo.
HUDA uosnmv POLOŽAJA NA StVCRNIM IRSKIM
Član IRA McDonnel umrl v jetnišnici Britanski vojak ubil šestnajstletnika
BELFAST — Joseph McDonnel, 25 let, je peti član severnoirske separatistične organizacije IRA, ki je v belfaški jetnišnici Maže umrl zaradi gladovne stavke. Smrt je nastopila predvčerajšnjim ponoči po 61 dneh neprekinjenega stradanja. 9. maja je McDonnel prostovoljno «prevzel» mesto Bobbyja Sandsa, ki je kot prvi umrl le štiri dni prej. Joseph McDonnel je bil obsojen na 14 let zapora zaradi posesti orožja.
Takoj ko se je razširila vest o njegovi smrti je po vsej Severni Irski in zlasti v Belfastu priš-\ lo do več spopadov med demonstranti in policijo.
Nemiri so celo terjali smrt 16-letnega fanta, katerega je zadela plastična krogla, ki jo je v samoobrambnem navalu izstrelil britanski vojak. Tragična smrt je seveda še pripomogla k naraščanju napetosti po vsej deželi.
Sicer pričakovana smrt Josepha MeDomnela je prišla prav v trenutku, ko so se britanske oblasti, pod pritiskom mednarodnega javnega mnenja, odločile za pogajanja s 400 člani IRA, ki so zaprti v ulstrskih jetnišnicah. Kaže, da je vlada Thatcherjeve izrazila pripravljenost, da ugodi veliki večini zahtev, ki so jih postavili separatisti, vendar pa pod pogojem, da se prekinejo vse o-stale gladovne stavke. V Mazeu namreč gladuje še sedem drugih članov IRA. Zlasti zaskrbljujoče je zdravstveno stanje Kierana Dohertyja in Kevina Lyncha, ki zavračata hrano in zdravniško pomoč že 47 dni. Oba so že pripeljali v bolniški oddelek jetnišnice, možnosti, da bosta preživela pa so slej ko prej zelo pičle.
Na sliki Donnel.
(telefoto AP) 25-letni Joseph Mc-
Napad na združenje jugoslovanskih izseljencev v Belgiji
BRUSELJ — V podtaknjenem požaru je popolnoma zgorelo poslopje združenja jugoslovanskih državljanov albanske narodnosti v Namu-ru. Požar, ki je izbruhnil v notranjosti jugoslovanskega kluba ponoči od ponedeljka na torek, je zajel tudi sosednje poslopje belgijske avtomoto zveze. To je že peti teroristični napad skupin sovražne protijugoslovanske emigracije na u-radna jugoslovanska predstavništva in združenja jugoslovanskih državljanov v Belgiji v manj kot treh mesecih. Belgijski uradni predstavniki so ob vsakem atentatu izrekli prepričanje, da bodo sprejeli ustrezne zaščitne ukrepe za jugoslovanska predstavništva in združenja v Belgiji, vendar pa ti ukrepi v praksi ne delujejo, protijugoslovanska propaganda, subverzivna in teroristična dejavnost pa se naprej širi.
(dd)
lll■lllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllllllll«*llllllll^lllllllltlllllllllllltllllll1llHllllll>lllltlllllllllHlllllllllllllllllllmllllllll|lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^llllllllllllllllllllmllMllllllll>l<Hllmlllmml■nllllllll•l
PREDSEDNIK VLADE MflUROT ORISAL SVOJ PROGRAM V UUDSKI SKUPŠČINI
FRANCOSKA VLADA URADNO NAPOVEDALA NACIONALIZACIJO BANK IN INDUSTRIJ
Ukrep, o katerem bo v parlamentu tekla žolčna razprava, zadeva le večje denarne zavode in industrijske skupine
PARIZ — Prvo delovno zasedanje francoske narodne skupščine. \ kateri imajo po zadnjih političnih volitvah socialisti absolutno večino, so odprli z branjem pozdrava predsednika republike Mitterranda, nakar je predsednik vlade Mauroy prebral program svoje vlade. Najbolj zanimiva točka, ki bo prav gotovo povzročila žolčno debato med vladno večino in opozicijo je vsekakor predvidena nacionalizacija bank in velikih industrijskih skupin. Mauroy je v zvezi z nacionalizacijo bank, povedal, da ne bodo podržavili tujih bančnih zavodov, ki delujejo v Franciji in niti ne zadružnih bank in (majhnih deželnih denarnih zavodov. Vse področje bančništva pa bodo obnovili.
Med velikimi industrijskimi skupinami, ki jih bodo podržavili takoj sta družbi Dassault (letalska
, 'Jt ,	x -A
Prazna milanska borza po včerajšnji prekinitvi operacij
(Telefoto AP)
industrija, ki deluje na vojaškem področju) ter Matra, ki pa se ukvarja z izdelovanjem orožja. Druge industrije pa bodo prešle v državne roke postopoma.
Kar zadeva druge ukrepe na gospodarskem področju je predsednik Mauroy potrdil obvezo vlade, da bo ščitila frank ter da si bo prizadevala za ustanovitev novih delovnih mest. Decembra bodo predložili dveletni plan za dosleden boj prot; brezposelnosti, v okviru katerega bi morali ustanoviti 210 tisoč novih delovnih mest. Napovedal .je tudi omejitev delovnih dovoljenj za tuje delavce.
Na področju zunanje politike si bo Francija prizadevala za odpravo žarišč napetosti. Poleg tega bo še okrepila svojo pomoč državam v razvoju. Mauroy .je med drugim poudaril nujnost umika sovjetskih čet iz Afganistana in spoštovanja pravice afganistanskega ljudstva do samoodločbe. Govoril je tudi o poljskem vprašanju ter menil, da ga je treba rešiti brez tujih posegov. Kar zadeva bližnji Vzhod se zavzema nova francoska vlada za rešitev, ki bi upoštevala zakonite interese vseh držav na tem področju, vključno Izraela, in ki bi upoštevala pravico Palestincev do lastne države.
Dragosavac v Franciji
PARIZ — Član predsedstva CK ZKJ dr. Dušan Dragosavac se je med obiskom v Franciji pogovarjal s sekretarko socialistične stranke Veronique Neieretz, sekretarjem CK Kp Francije Maximom Gremetzom in s članom sekretariata združene socialistične stranke Bernardom Ra-venelam,
Francoski predstavniki so obširno govorili o državnem in mednarodnem pomenu zmage levice na predsedniških in skupščinskih volitvah in o možnih spremembah, ki jih ta zmaga prinaša. Dragosavac je poudaril, da so ZKJ, SZDLJ in druge družbenopolitične organizacije z zadovoljstvom pozdravile velik uspeh Francodsa Mitterranda.
(dd)
PARLAMENT MORA POSKRBETI ZA DODATNA FINANČNA SREDSTVA
Predlog KPI za obnovo Furlanije
VIDEM — Komunistična partija je izdelala osnutek zakona za dodatno finansiranje državnega zakona za obnovo potresnega območja v deželi Furlaniji - julijski krajini. Zakonski osnutek je na tiskovni konferenci o-brazložil predsednik deželne parlamentarne komisije KPI poslanec Baraccetti, ki je dejal, da se je njegova stranka o tem vprašanju že pogovarjala z drugimi strankami, kar daje dobre izglede, da bo v parlamentu odobren zakon o ponovnem finansiranju.
Zakonski osnutek KPI je popoln, v smislu, da daje zadostna jamstva, da bo obno-' va potresnega področja dokončana in da bo zajamčen tudi razvoj tega področja, predvsem gorskih predelov. Baraccetti je pojasnil
posamezne člene ter še zlasti poudaril, da so velike investicije namenjene razyoju produktivnih dejavnosti in zaposlovahja na potresnem področju, tako s posebnim investicijskim skladom v višini 490 milijard lir, kot tudi s popolnim izvajanjem člena 50 deželnega statuta, ki predvideva finansiranje razvojnih načrtov. Spregovoril je tudi poslanec Colomba, ki je poudaril, da živi v zasilnih bivališčih še vedno 30 tisoč oseb in da si KPI predvsem prizadeva, da bi Furlanija -Julijska krajina pridobila vsaj tisto vsoto, ki jo je održala inflacija.
Osrednja točka zakona je prispevek v višini 500 milijard lir za triletje 1982 - 1984 ter, kot že . rečeno, 490 milijard lir večletnih
investicij za razvoj nerazvitih področij. To vsoto bi morali razdeliti po posebnem ključu, ki bi upošteval stopnjo razvoja in tudi demografska nihanja. Zakonski osnutek predvideva davčne olajšave za najem novih delavcev in še predvsem za zaposlovanje mladine. Osnutek KPI govori tudi o ohranjevanju kulturnih in umetnostnih dobrin.
Kar pa zadeva izvajanje 50. člena posebnega deželnega statuta naj bi namenili 400 milijard lir za razvoj področij izven potresnega območja. Ob koncu srečanja je Baraccetti še poudaril, da je bilo zakonsko besedilo sestavljeno po dolgem in širokem posvetu s prizadetim prebivalstvom in da bo moralo to prebivalstvo sedaj obravnavati posamezne postavke.
STAVKE NA POLJSKEM
VARŠAVA — Val stavk na Poljskem v trenutku, ko manjka le še nekaj dni do izrednega kongresa. Poljske združene delavske partije ponovno opozarja na resnost stanja v tej državi. Včeraj ob 10. uri so za eno uro stavkali pristaniščniki vseh pristanišč ob Baltskem morju; stavkovna udeležba je bila skoraj stoodstotna, vseh pristaniščni-kov pa je 46X00. Pristaniščniki so zagrozili vladi, da bedo napovedali stavko za nedoločen čas, če v teku sedmih dni ne prejmejo pozitivnega odgovora na zahteve, ki so jih postavili vladi. Po drugi strani pa vlada zatrjuje, da te zahteve presegajo dogovore lanskega poletja.
Za danes pa je napovedana 4-urna stavka uslužbencev poljske letalske družbe LOT, ki zahtevajo, naj oblasti priznajo direktorja družbe, ki so ga sami izvolili. Oblasti so to zahtevo zavrnile z utemeljitvijo, da na Poljskem ni v veljavi nikakršen samoupravni sistem. Predstavniki sindikata uslužbencev letalske družbe so zagotovili, da bedo tudi v zadnjem trenutku preklicali stavko, ki jo sami imenujejo »opozorilno*, če bo vlada sprejela njihove zahteve.
Spor obstaja tudi v Bydgoszczu, kjer zahtevajo sindikati odstop generalnega direktorja mestnega prevoznega podjetja, predstavniki oblasti pa se tej zahtevi odločno upirajo. Skratka, stanje na Poljskem je izredno napeto, kar seveda ne bo blagodejno vplivalo na bližnji partijski kongres.
■iiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiil||||||,|||||mi|,miini„imnilll||||ll|(|||l||||||U^
PRVI UČINKI SPAD0LINI1EVE OKROŽNICE MINISTRSTVOM
Poveljnik vrhovnega štaba admiral Torrisi odstopil
Dokumenti, ki so jih zaplenili Cellijevi hčerki, so «pretresljivi in razburljivi»
Nikola Ljubačic na obisku v Romurji
BUKAREŠTA — Jugoslovanski zvezni sekretar za ljudsko obrambo general armade Nikola Ljubičič je včeraj dopotoval na krajši delovni obisk k romunskim oboroženim silam na povabilo ministra za narodno obrambo generalmajorja Con-stantina Olteanuja. (dd)
BEOGRAD — Na tridnevni obisk v Jugoslavijo, kjer se bo udeležil zasedanja jugoslovansko - romunskega mešanega odbora za gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje, je včeraj prispel podpredsednik romunske vlade Virgil Tro-fin. Jugoslovansko delegacijo na zasedanju bo vodil zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar, ki je hkrati tudi gostitelj podpredsednika romunske vlade, (dd)
Zagovorniki Arfukovica skušajo preprečili izgon iz ZDA
WASHINGTON — Zagovorniki vojnega zločinca Andrija Artukoviča so se pritožili na območno sodišče v Los .Angelesu proti obsodbi sedišča iz Washingtona, ki je pred petimi dnevi sklenilo izgnati Artukoviča iz ZDA. Po nekaterih trditvah pa je pritožba samo poskus, da bi čim dalj časa preprečili uresničitev sklepa, ki temelji na tamkajšnjih zakonih, sprejelo pa ga je pristojno sodišče.
Zato vse kaže, da bodo pritožbo zavrnili, posebej zaradi zakona iz leta 1978, ki ga je sprejel kongres in ki se neposredno nanaša na vojne zločince iz druge svetovne vojne. Vojni zločinec Artukovič je bil vodja ustaške policije v tako imenovani Neodvisni državi Hrvatski jn je po mnenju sodišč v ZDA kriv za genocid nad več sto tisoč Srbi, Židi in pripadniki drugih narodov v času nacistično-fašistične zasedbe Jugoslavije, (dd)
RIM — Včeraj je na sestanku, ki ga je imel z notranjim ministrom Lagoriom, poveljnik obrambnega vrhovnega štaba admiral Giovanni Torrisi uradno odstopil. Minister je prošnjo admirala sprejel in se mu zahvalil za tenkočutnost, ki jo je pokazal glede na položaj v katerega je zašel. Kot znano je admiral Torrisi, ki je za predsednikom republike in notranjim ministrom v bistvu mož številka ena v italijanski vojaški hierarhiji, vpleten v a-fero v zvezi s framasonsko ložo P2. Njegovo ime je bilo namreč na znanem seznamu 953 imen, ki so ga zaplenili v Gellijevi vili v A-rezzu. Kot številni drugi osumljeni visoki častniki je tudj Torrisi šel nekaj časa «na dopust*, v upanju in pričakovanju, da so polemike poležejo in da bi spravili iz zadrege celotno vojsko, za katero so bili že pravi madež nečastnosti. Odločitev admirala Torrisija je morda posledica Spadolinijeve okrožnice, v kateri je pozval ministrstva, naj odločno ukrepajo proti svojim u-službencem, ki so osumljeni pripad-ništva zloglasni loži P2.
Vendar pa je te dni v središču pozornosti prav gotovo skrivnostni kovček Marie Grazie Gelli, v katerem je bilo skritih pet kuvert, ki jih je hčerka 'kolovodje lože P2 skušala iz Nice pretihotapiti v Italijo. Sodniki so priznali, da je vsebina zaplenjenih dokumentov, če bi ugotovili njihovo utemeljenost, «pretresljiva in razburljiva*. Gre predvsem za fotokopijo poročila zloglasne ameriške tajne službe CIA o domnevni mednarodni prevratniški zaroti, ki bi morala vplesti nekatere evropske države. Rim-
ski sodniki so preko diplomatskih kanalov že vprašali za sodelovanje z ameriškimi oblastmi, da bi ugotovili verodostojnost tega poročila. Sporočili so tudi, da so Gellijevi hčerki zaplenili več praznih formularjev in izkaznic za včlanjene v ložo P2, ki bi jih morali naslovniki kuvert izpolniti in tako izsiljevati druge osebe. Glede teh se je izvedelo, da je bila, poleg časnikarju dnevnika «11 Tempo* Salomone-ju, ena kuverta namenjena bivšemu misovskemu senatorju in direktorju neofašističnega mesečnika «Borghese» Mariu Tedeschiju.
Namestnik državnega pravdnika
Sjca pa se je včeraj mudil v Švici, kjer se je sestal z državnim odvetnikom dr. Trinklerjem. Namen njegovega potovanja v rimski sodni palači tesno prikrivajo. Vendar pa kaže, da bo skušal Sica izvedeti, komu so bili namenjeni nekateri bančni tekoči računi, ki se nahajajo v nekaterih švicarskih kreditnih inštitutih in o katerih je imela Gellijeva hčerka v svojem kovčku nadroben seznam. Tradicionalna zadržanost švicarskih bank, katerih uspešnost je treba v veliki meri pripisati značilni tajnosti in pridržanosti, pa bo za rimskega sodnika najbrž nepremagljiva ovira.
REKORDNA HITROST ITALIJANSKIH VLAKOV
NEAPELJ — Da v Italiji železnica, pošta in še marsikaj drugega ne deluje prav tako, kot bi moralo, je znano, vendar je primer, ki ga je prijavi! lastnik neke neapeljske tovarne porcelana, edinstven. Kaže torej, da je 15. maja iz Zvezne republike Nemčije odpotoval tovorni vlak, ki je redno prispel do Brennerja, od koder je točno po urniku odpotoval v Neapelj 22. maja ob 12.08. To je bilo do včeraj popoldne zadnje, kar se je o tovornem vlaku vedelo.
Vest je očitne zbodla voditelje železniškega podjetja, ki so se vrgli z vso vnemo na delo, da bi odkrili, k je za vraga je ta pre-
sneti vlak, ki ga je treba iskati sredi julijske pripeke, obtičal. V dokaz, da trdna volja lahko premosti vse težave, so že nekaj ur po prijavi ravnatelja neapeljske tovarne odkrili vlak nekje na bolonjski postaji.
Kako je mogoče, da se o vlaku cela dva meseca ni vedelo nič, tega ne pove nihče, čeprav skušajo opravičiti dejstvo, da je doslej zbral rekordno število 1.130 ur zamude, z upravnimi vfilitva-mi (?) in drugimi takimi razlagami, ki pravzaprav javnost pretirano niti ne zanimajo. Ostaja dejstvo, da bi oslovska karavana najbrž prispela prej...
)
7 VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Za splošni gospodarski razmah v deželi je nujen razvoj pristaniških dejavnosti
Vrsta konkretnih predlogov - Poudarjena mednarodna vloga tržaške luke • Deljena mnenja o uresničitvi premogovnega terminala v Trstu
Z odobritvijo dveh resolucij in z zavrnitvijo drugih dveh dokumentov se je v deželnem svetu po obširni razpravi zaključila dvodnevna diskusija o trenutnem stanju ter o perspektivah tržaškega in drugih deželnih pristanišč. Osnova za razpravo je bila vrsta resolucij, vpra sanj in interpelacij, ki so jih vložile skoraj vse svetovalske skupine. Po njihovem orisu in splošni razpravi je vsem repliciral pristojni odbornik Rinaldi, svetovalske skupine pa so pred zaključnim glasovanjem o štirih dokumentih, ki so bili predloženi po končani razpravi, še replicirale na Rinaldijev poseg.
Lahko rečemo, da so glavne mi sli in bistvo dvodnevne razprave sintetizirane v resoluciji, ki so jo predložili svetovalci Vigini (KD), Ermano (PSI), Rossetti (KPI), Ve-spasiano (PSDI), Štoka (SSk), Pel-lis (LpT) in Solimbergo (PLI) in ki je bila odobrena s široko večino glasov, saj so se o njej vzdržali le PDUP, DP in MF (resolucija misovcev s podobno vsebino pa je bila zavrnjena). V sprejeti resoluciji je uvodoma podčrtano, da okrepitev in razmah deželnih pristaniških dejavnosti, posebej tržaške in tržiškp luke, je važna ne samo za državno gospodarstvo, ampak tudi za EGS: nadalje je poudarjena vloga v okviru severnega Jadrana, ki jo opravlja tržaška luka, edino italijansko pristanišče mednarodnega značaja in ki je s pristopom Grčije v EGS in okrepitvijo izmenjav med EGs in mediteranskimi deželami ter državami Bližnjega in Daljnega vzhoda to vlogo še utrdila. Ugotavlja se nadalje pravilnost uresničitve deželnega pristaniškega sistema, kot inštrumenta večje kompetitivnosti luk in razvoja prometa ter še poudarja nujnost, da je treba deželnim lukam zagotoviti — z državnimi in komunitarnimi sredstvi — vse infrastrukture ter železniške in cestne povezave in vse tiste operativne pogoje, da bi lahko povečale svojo produktivnost in kompetitivnost na državni ravni.
Na osnovi teh ugotovitev deželni svet z resolucijo poziva državne organe, naj kmalu odobrijo zakonski ukrep o vsedržavnem pristaniškem načrtovanju, v okviru katerega je treba ohraniti in določiti potrebe luk mednarodnega značaja, kot je tržaška. Pristojni vladni organi naj tudi čimprej predložijo izvršni komisiji EGS predlog o dopolnilni operaciji »Trst - F-JK - Ev-ropa», da bi le ta lahko posegla v korist potrebnih infrastruktur hi povezav za deželne luke, da bi tako uresničili dopolnilni sistem neposrednih cestnih in železniških povezav med severnimi državami ter Trstom in Tržičem in med Trstom in Gorico ter Jugoslavijo. V resoluciji se nadalje poziva pristojne vladne organe, naj sprožijo potrebne akcije za raztegnitev na deželne luke take preferenčne tarifarne pogoje, ki že veljajo za blago usmerjeno v ko-munitarne luke severnega morja in ki jih vsekakor predvideva rimski sporazum. Poleg tega se še zahteva, naj pristojni organi izdajo zakonski ukrep, ki bi zagotovil boljše gospodarsko in finančno ravnovesje v tržaški avtonomni pristaniški ustanovi.
Deželno vlado pa resolucija obvezuje, naj nadaljuje skupno s parlamentarci in drugimi zainteresiranimi krajevnimi ustanovami in organizmi, najodločnejšo akcijo v podporo gornjim zahtevam pri italijanski vladi in EGS: obvezuje jo nadalje, naj pred koncem leta predloži deželnemu svetu ažurniran osnutek srednjeročnega deželnega pristaniškega načrta z določili za urbanistično ureditev pristaniških površin in drugimi s tem vprašanjem povezanimi predpisi. Poleg tega resolucija obvezuje deželni odbor, naj izdela, kolikor je pač v pristojnosti dežele in drugih ustanov, ažur-nirane pristaniške regulacijske načrte in naj prispeva, v mejah fi nančnih zmogljivosti, za razvoj pristaniških dejavnosti in dopolnitev potrebnih del. Vrh tega pa naj deželna vlada že podpira pobude za okrepitev in razširitev pomorskih storitev, vključno z mešanimi tra jektl in turističnimi križarjenji s središčem v Trstu.
Toliko predvideva odobrena resolucija, poleg te pa je bil z večino glasov sprejet še drugi podobni dokument, ki se podrobneje nanaša na vprašanje uresničitve premogovnega terminala v Trstu. Vprašanje je v sedanjem trenutku zelo aktualno, vendar pa so o njem mnenja še precej deljena. Z odobreno resolucijo — predložili so jo Vigini (KD), Ermano (PSI), Bertoli (PS Dl), Solimbergo (PLI). Pellis (LpT), Štoka (SSk) in Brancati (KD) — se obvezuje deželni odbor, naj sledi razvoju tega vprašanja in naj poroča deželnemu svetu, ali pristojni komisiji o načrtovanih možnostih izgradnje premogovne luke. Proti tej resoluciji so glasovali KPI, PDUP, DP in MF, ki so pa predložili lastni dokument: z njim so zahtevali, naj bi deželni odbor v naj krajšem času poglobil to možnost in naj bi na osnovi obstoječih načrtov in avtonomne ocene in študij,
Včeraj je na tržaški univerzi promoviral za doktorja ekonomije in trgovine
KARLO ŽERJAL
Iskreno mu čestitata Gabrijela in Renzo z družinama.
izrekel lastno mnenje in točno stališče o celotnem vprašanju, vredno bi se znašli pred že določenimi izbirami : ta stališča bi bilo treba nato preveriti v sedmi svetovalski komisiji, v zainteresiranih krajevnih ustanovah in z deželnimi gospodarskimi in družbenimi silami. Resolucija je bila zavrnjena z glasovi KD, PSI, PRI in PLI, medtem kc so se LpT, SSk, PSDI in MSI vzdržali.
V SEVERNEM MORJU
Novo važno naročilo za družbo Saipem
je
pe
Družba Saipem skupine ENI prejela novo važno naročilo od trolejske družbe BP v Severnem morju. Še predno je posebna ladja »Castoro sei», ki je opremljena za polaganje cevi, dokončala s polaganjem cevi med najdiščem Magnus in Ninianom — vedno po naročilu BP — je angleška petrolejska družba naročila družbi Saipem, naj postavi sedem zbiralnih linij na najdišču Magnus za skupno približno 35 km in 190 m pod morsko gladino.
Uresničitev tega dela, ki bo stalo kakih 26 milijard lir, terja veliko truda, ker bo opravljeno na močno razburkanem morju, ki leži nad 61. paralelom na subarktičnem področju. Predvidoma se bodo dela začela jeseni, potem ko bo ladja «Ca-storo sei* dokončala podmorsko povezavo med najdiščem plina «West sole* in angleško obalo, vedno po naročilu petrolejske družbe British Petroleum.
Ukrep Narodne banke Jugoslavije, ki .je uradno stopil v veljavo v soboto, 4. julija, in ki določa, da smejo jugoslovanski državljani, ki odhajajo v tujino imeti ob prestopu meje pri sebi le po 1.500 dinarjev v domači valuti (in ta iznos je dovoljen samo enkrat na leto) .je v prvih treh dneh tega tedna občutno zavrl dotok turistov-naku-povalcev iz SFRJ na Tržaško. Kakor smo zabeležili na tem mestu v nedeljo, je bil dotok jugoslovanskih turistov v petek, 3. julija, se pravi dan pred vstopom v veljavo novega omejitvenega ukrepa, v tržaških trgovinah nenavadno množičen, tako da sodi ta dan po mnenju večine tržaških trgovcev med najbolj donosne dneve zadnjih mesecev.
Že v soboto pa so se vrste jugoslovanskih turistov vidno skrčile in ta trend se je nadaljeval tudi v prvih treh dneh tega tedna. Tudi včeraj so nam mejni organi na najvažnejših cestnih prehodih in na železnici potrdili, da se je število osebnih vozil z jugoslovansko evidenčno tablico močno skrčilo v primeri s prometom, ki so ga doslej beležili ob navadnih delavnikih. Tisti del tržaške trgovine, ki se ie v zadnjih letih razvil skoraj izključno v funkciji turistov-nakupo-ttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiHiifMiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiitiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
Prihodnji četrtek skupščina Kraške gorske skupnosti
Prihodnji četrtek, 16. julija, ob 18. uri v prvem sklicanju, oziroma dan kasneje, 17. julija, ob isti uri v drugem sklicanju se bo na sedežu v Sesljanu 56/B sestala glavna skupščina Kraške gorske skupnosti z naslednjim dnevnim redom: overje-njem pooblastila novih članov glavne skupščine, sprejemom na znanje zapadlosti upravnih organov skupnosti, izvolitvijo predsednika in izvolitvijo upravnega odbora.
PO UVEDBI ^DINARSKE OMEJITVE
Manj turistov iz Jugoslavije in čvrstejše kotacije dinarja
TKB včeraj odkupovala jugoslovansko valuto po 30,25-31,5 lire - Tržaške trgovce skrbi, kako bo v soboto
Avtobusne zveze s poletnimi centri
Šolabus za poletna centra v Zgoniku in na Repentabru, vozi po sledečem urniku:
Medja vas	7.45
Štivan	7.45
Devin	7.50
Sesljan	7.55
Mavhinje	8.05
Prečnik	8.10
Šempolaj	8.15
Slivno	8.25
Nabrežina - občina	8.30
* * *	
Repnič	7.30
V. Repen	7.35
Col	7.40
Briščki	7.45
Prosek - Kržada	7.50
Gabrovec	7.55
Salež	8.00
Zgonik	8.05
Praprot	8 15
Nabrežina ■ postaja	8.20
Nabrežina trg	8.25
Nabrežina občina	8.30
Zgonik	8.40
Col	8.45
* # *	
Avtobus za poletni	center
i Proseku (otroški vrtec) od	
potuje ob 8. uri od Sv. Ivana (Trg Gioberti), pelje pa po Ul. Giulia, Ul. Battisti, Ul. Carduc-ci, Trgu Oberdan, Ul. Martiri della Libertš, škorklji, Ul. Com-merciale in Opčinah do Proseka.
Otroci iz Bazovice, Padrič in Trebč imajo ob 8.30 na Opči nah na razpolago zvezo z avtobusom proge št. 39, ki odpelje iz Bazovice ob 8.10. Povratek avtobusa ob 16. uri.
V ZAKLJUČNEM DOKUMENTU KONGRESA FILS-CGIL
Poudarek tudi na vprašanjih slovenskih kulturnih ustanov
Nujnost rešitve finančnega problema SSG in publicizacije GM - Pristojni dejavniki naj poskrbijo za uvedbo TV oddaj v slovenskem jeziku
Zaključni dokument, ki so ga sprejeli delegati zbrani na 2. deželnem kongresu sindikata FILS - CG IL (kongres je potekal v Domu pristaniških delavcev in smo o njem poročali v včerajšnji številki), se obsežno ukvarja tudi s problemi slovenskih kulturnih ustanov v deželi Furlaniji - Julijski krajini.
V poglavju, v katerem je govor o problemih javnih gledališč v naši deželi, je posebej poudarjeno, da je Slovensko stalno gledališče zaradi omejenosti finančnih sredstev, ki jih država namenja gledališkim dejavnostim in zaradi zamud, s katerimi se ta nezadostna sredstva - g»l%-v- kitičen fmanč-rti'tiotOzSlj.‘ 'Gledališče je tako hudo zadolženo, da preti nevarnost, ne le da ne bo moglo poravnati dolgovanih plač, temveč da bo moralo sploh ukiniti svojo dejavnost, kar bi pomenilo odpravo kulturne pobude, ki je nepogrešljiva za našo deželo, za mesto in za ohranitev prepotrebne odnose med posamezniki in med različnimi narodnostnimi kulturami. Kongres je mnenja, da gre pri tem za vprašanje, s katerim se morajo soočiti pristojni dejavniki ne le na krajevni, temveč tudi na vsedržavni ravni.
Dokument se nadalje ukvarja s problemi Glasbene matice in v tej zvezi poudarja nujnost, ki je dalj časa očitna, da ji država prizna
DVE MILIJARDI ZA UNIVERZE IN ZNANSTVENE RAZISKAVE
Deželna uprava F—JK bo porazdelila dve milijardi in dvesto milijonov lir devetim ustanovam kot prispevek za razvoj univerzitetnega izobraževanja in znanstvenega raziskovanja. To vsoto bodo ustanove uporabile za nabavo didaktičnih pripomočkov opreme in za prirejanje posebnih tečajev splošnega interesa. Podelitev tega nakazila se nanaša le na letošnje finančno leto; v deželnem triletnem finančnem načrtu za obdobje 1981 - 83 je za te namene predvidenih šest milijard in šeststo milijonov lir.
Na osnovi porazdelitvenega načrta, ki ga je predlagal in orisal odbornik za izobraževanje, poklicno usposabljanje in kulturne dejavnosti Barnaba, bodo finančne prispevke prejeli: 975 milijonov lir tržaška univerza, 775 milijonov lir videmska univerza, 100 milijonov lir konzorcij za ustanovitev in razvoj univerzitetnega pouka iz Vidma, 120 milijonov lir mednarodni center za mehanske vede iz Vidma, 110 milijonov lir konzorcij za okrepitev študijev in raziskav fizikalnega inštituta tržaške univerze, 40 milijonov lir in štitut prevozov v okviru EGS iz Trsta, 40 milijonov lir geofizikalni sperimentalni inštitut iz Trsta, 30 milijonov lir konzorcij za upravljanje laboratorija morske biologije iz Trsta in 10 milijonov lir center za gospodarske študije iz Trsta.
status javne ustanove. V poglavju, ki je posvečeno delovanju in nerešenim problemom radiotelevizijske službe, pa se dokument odločno zavzema za uvedbo televizijskih oddaj v slovenskem jeziku. Na koncu, kjer je govor o utrditvi notranjih struktur sindikata FILS - CGIL in o sodelovanju z drugimi sorodnimi sindikalnimi organizacijami, se dokument zavzema za vzpostavitev sodelovanja s sindikati sosedne republike Jugoslavije.
V	okviru prizadevanj za utrditev in okrepitev sindikalnega življenja na našem območju, pa dokument ponovno poudarja nujnost združitve, *v okvirju,„QQIL, področnih, sin djkalnih organizacij, ki se ukvarjajo's ktlllumim delovanjem in z informacijo^. 2ži delavstvo tako razpolagalo z inštrumentom za u-činkovito poseganje v problematiko javnega obveščanja, kar je danes bolj potrebno kot kdajkoli poprej.
Bodo fašistično trojko
izpustili na svobodo?
Urad javnega tožilca bolonjskega sodišča je včeraj izrazil povoljno mnenje o prošnji za izpustitev iz zapora treh tržaških neofašistov, Gilberta Pariš Lippija, Fausta Bilo-slava in Antonia Azzana, zaradi pomanjkanja indicov. Trojico je preiskovalni sodnik Aldo Gentile v prejšnjih dneh obtožil, da so opravili nekaj sumljivih potovanj v libanonska vežbalna taborišča takoj po pokolu na bolonjski železniški postaji. Prošnjo za izpustitev je vložil njihov zagovornik odv. Marcan-tonio Bezicheri. Izpustitev treh tržaških neofašistov je sedaj odvisna od preiskovalnega urada.
«Hltrl» tatovi
Med manj not enourno odsotnostjo gospodinje z doma so tatovi v torek skozi okno vdrli v pritlično stanovanje 31-letne Giovanne Ales-sio Favetti v Ul. De Rin 9. Od nesli so pol milijona lir.
«Skrivnosten» pretep
V	torek zvečer je 43-letni Mar-cello De Posarelli iz Ul. Gozzi 5 poklical policijo na Trg Garibaldi. Agentom je izjavil, da ga je pred nekim javnim lokalom na vogalu z Ul. Pascoli napadel in pretepel neznanec. Policisti so ga pospremili v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč (krvavel .je po glavi) in ga odslovili. Policija je uvedla preiskavo.
valcev iz Jugoslavije, se zdaj zaskrbljeno sprašuje, kako bo v prihodnje. Nobenega dvoma namreč ni, da če bodo jugoslovanski mejni organi strogo izvajali določbe, ki jili vsebuje ukrep Narodne banke, se bo priliv jugoslovanske valute na naše območje kmalu drastično zmanjšal. »Generalka* bo ob koncu tedna in še zlasti v soboto, ko so kupči.je z jugoslovanskim: turisti v navadnih okoliščinah najbolj obsežne.
še v večji meri kakor število turistov iz Jugoslavije pa se je v zadnjih dneh skrčil priliv jugoslovanske valute. Ponudba dinarjev se je občutno zmanjšala v bankah, menjalnicah in na «prostem» trgu, vzporedno s tem pa se je nasprotno povečala ponudba «iugoslovan skih» švicarskih frankov, nemških mark in — vendar v znatno skromnejši meri — ameriških dolarjev. Kct.acija dinarja je zaradi tega na-rastla za nekaj točk: v menjalnici v Ul. Dante so včeraj odkupovali debele dinarske bankovce do 30, drobne pa po 31 lir za dinar. V Tržaški kreditni banki pa je bila kotacija še višja: debele dinarje je banka odkupovala po 30,25, drobne pa po 31,5 lire za dinar.
Obvestilo IACP
Avtonomni zavod za ljudske hiše (IACP) obvešča, da je bil podaljšan do 31. julija rok za predstavitev prošenj za sodelovanje na natečaju za dodelitev 37 stanovanj, ki jih gradijo v tržaški občini. Prejšnji rok je zapadel zadnjega junija. Vse potrebne informacije posreduje urad za dodeljevanje v Ul. Ghirlandaio 43 od 8.30 do 11.30 vsak delavnik, razen sobote.
Javni natečaji v dolinski občini
Uprava občine Dolina sporoča, da je razpisala javne natečaje za stalna mesta telefonista, kuliarice in hišnikov občinskega sedeža, socialnega centra ter športnega centra. Kandidat mora obvladati slovenščino.
Rok za predložitev prošenj zapade 22. julija, ob 12. uri. Dolinska občina je prav tako razpisala natečaja za stalni mesti tehničnega asistenta in smetarja. Kandidat mora obvladati slovenščino.
Rok za predložitev prošenj zapade 25. julija, ob 12. uri. Zainteresirani si lahko ogledajo razpis natečajev na občinski oglasni deski in dobijo vse potrebne informacije v občinskem tajništvu v uradnih utah,
Maturantje in maturantke trgovskega tehničnega zavoda pred komisijo
VELIKA MATURA NA TRGOVSKEM TEHNIČNEM ZAVODU «ZOIS» PRI SV. IVANU
Znanje in sproščenost, pa tudi zmeda in zadrega pred maturitetno komisijo
Ijarno količino kislin v olju, nakar mu profesor pokaže napravo in ga vpraša, kdaj se je poslužujemo. «Ko merimo količino maščob v mleku*, odgovori pravilno kandidat in začne razlagali, kako poteka ta postopek. Govor je še o homogenizaciji mleka ter o različnih snoveh, ki jih dobimo v mleku. Dijakovo znance je kar solidno, tako da je profesor blagoznanstva s tem zadovoljen in preda besedo profesorici italijanščine,' ki se začne s kandidatom pogovarjati o Tomizzovem delu Boljše življenje, o Vergi ter Manzoniju. Tudi za ta predmet se je dijak dobro pripravil, mogoče pa bi se lahko le malo več pozanimal, katera dela iz italijanske literature so bila prevedena v slovenščino. Kandidat namreč ni vedel, da obstaja slovenski prevod Manzonijevega dela Inni Sacri in še prevod znane umetnine istega avtorja I promessi sposi. Kljub temu je vprašanje za njim.
Čez deset minut sede pred *sod-ni svet» naslednji eobtoženec*. Pred izpraševanjem mi je povedal, da komisija ni upoštevala njegovega predloga, da bi mu kot drugi predmet dodelila italijanščino. Tako bo moral zagovarjati svoje znanje iz blagoznanstva in knjigovodstva.
Pri prvem predmetu dijak odgovarja z dokajšnjo gotovostjo, pri drugem pa nastopijo težave. Res da ni kar tako preiti od penečih se vin na aktivno menico, ampak kljub temu, da mu profesorica da na voljo precej časa za premislek in zbranost, se kandidatova usta ne zganejo. «No, kaj pa delna obnova menice? Napiši vknjižbo!* Dijak je v zadregi. «Saj smo take prch bleme srečevali skoraj pri vsaki nalogi. To je klasična vknjižba!> Pisalo se ne premakne. ePomisli na trgovinstvo!» Molk. *Kaj mora nujno imeti menica?» *Kolek», odgovori kandidat in mogoče prebije led ..,
DAVID MALALAN
Na naših višjih srednjih šolah je zopet vse živo. Zjutraj srečujemo po hodnikih dijake zaskrbljenih o-brazov, ki še čakajo na ustno preizkušnjo zrelostnega izpita in take, ki se veseli pogovarjajo med seboj o maturi, ki je za njimi, istočasno pa premišljujejo, kako bodo preživeli poletne počitnice.
Včeraj smo se podali na trgovski tehnični zavod Žiga Zois, da bi si pobliže ogledali; kako poteka maturitetno izpraševanje na tej šoli.
Že takoj, ko vstopiš na hodnik v pritličju, se vživiš v vzdušje, ki vlada na zavodu v teh vročih in za maturante tako pomembnih dneh. V stavbi vlada tišina, le občasno ču-
lllllllimiinllHIIIIIHIIIIimillllllllllllMinilllHIIIUIIItltMVtMMnitlimillllllllllHIIIHIHItlllHHIIIIIIMtUMIIIin
PRI MONTIBULU S PRIČITKOM V SOBOTO
PRIHODNJI TEDEN POKRAJINSKI FESTIVAL «DELA» IN «UNITA»
ješ glasnejši pogovor, ki se razvije med skupinico dijakov, ki čakajo, kdaj bo predsednik komisije poklical naslednjega kandidata. Ko tako razmišljaš in opazuješ, se kar vzdra miš ko iz predsednikovih ust zaslišiš ime tistega, ki je naslednji na vrsti.
Kandidat že sedi za mizo pred iz-praševalno komisijo. Scena me bežno spominja na kako sodno obravnavo. Ta prispodoba pa se razblini, komaj zaslišim prvo vprašanje iz blagoznanstva, ki ga profesor postavi kandidatu: «Povej kaj o rastlinskih in živalskih maščobah/» Dijak spelje pogovor na oljke - oljčno olje, na postopek, kako ugotav-
Moped zbil žensko
Na prehodu za pešec na križišču med Ul. Zanetti in Ul Battisti je včeraj ob 18. uri moped podrl 67-letno Mario Assunto Antonini vd.
Bartalotta, ki si je pri padcu zlomila zapestje desne roke ter se udarila po kolenih. Na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice, kamor je ponesrečenka sama prihodila. so ji dali roko v mavčno oblogo s prognozo okrevanja v 40 dneh. Moped je upravljal 15-letni Paolo But-tolo iz Ul. Ginnastica 15. ki je peljal na motorčku še prijatelja Iz vide so opravili mestni redarji.
PREISKAVA 0 PRIMERU CONTESTABILE
Sodnik včeraj zaslišal 17-letnega mladoletnika
Po zaslišanju je dr. Rosario potrdil njegov arest - Prh hodnji teden soočenje med osumljencem in očividci
V soboto se bo v prostorih vele-sejemskega razstavišča pri Monte-bpllu pričel pokrajinski festival komunističnih glasil «Unita» in »Dela*. Prireditev, ki se bo zaključila naslednjo soboto, 19. julija, bo razčlenjena v vrsto glasbenih, gledaliških in filmskih predstav. Posebna pozornost bo tokrat posvečena novemu nemškemu filmu s prikazom del znanih režiserjev Fassbinderja, Wendersa in drugih. Zaključnega, političnega shoda pa se bo udeležil član vsedržavnega vodstva komunistične stranke in odgovorni za krajevne uprave senator Armando Cos-sutta.
Festival se bo dejansko pričel s koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora »Pinko Tomažič* v gledališki dvorani razstavišča. Koncert bo ob 21.30. V naslednjih dneh se bodo festivala udeležile številne kulturne skupine, med njimi tudi nekatere iz Istre in Slovenije, kar sodi v okvir sodeloVatija med komunistično stranko in Zvezo komunistov. Tako bodo prisotni tambu-raški zbor in moški oktet Quarnero, ki sta člana delavskega kulturno-umetniškega društva Fratehanza z Reke ter slovenska rock skupina Hazard.
Ponedeljkov spored obsega koncert južnoameriške skupine «Ser-piente latina* in nastop madžarske folklorne skupine »Tisza* iz Szolno-ka. Nastopile bodo tudi nekatere italijanske folklorne skupine. Tako se bo predstavil zboi Mondin iz Bentivoglia in folklorna skupina »I Castellani* iz Piemonta.
V teku festivala je nadalje predviden za torek, 14. julija, koncert ansambla «Stormy six* v sredo, 15. julija, recital Franca Trincaleja, v nedeljo, to je zadnji dan festivala, pa orkestra Novalis iz Romagne.
Vse dni bodo obiskovalcem seveda na razpolago običajni kioski, za otroke pa bo urejen poseben koti ček za razvedrilo.
S ponarejenimi recepti
kupila zdravila - mamila
Karabinjerji so včeraj aretirali dva mladeniča, narkomana, ki sta pred časom ukradla nekemu zdravniku receptni zvezek ter si sama napisala recepte za nekaj zabojčkov zdravila Plegene, ki vsebuje mamljive snovi in jih «kupila» v dveh tržaških lekarnah 25-letni Ger-mano Pecorar iz Ul,- S. Marco 57 in 20-letni Enrico Koniedic iz Ul. Castaldi 8. tako jima je. ime. sta bila obtožena kraje, ponarejevanja uradnih aktov in protizakonitega kupovanja mamil. Akcija karabinjerjev je stekla potem ko je zdravnik prijavil tatvino Nalog za aretacijo je izdal namestnik državnega tožilca dr. Staffa.
Identificirali mladega kolesarja
Franco Kocina je ime 14-letnemu fantu iz Mariana del Friuli ki je v torek v Gradišču s kolesom trčil v parkirani tovornjak. Mladeniča so zaradi hudih poškodb prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer se na oddelku za intenzivno nego še bori s smrtjo. Do včeraj je bilo njegovo ime še neznano.
Pojutrišnjem priznanja najboljšim znanstvenofantastičnim filmom
Pojutrišnjem, 11. julija, ob 19. uri bo v veliki sprejemni dvorani (Sala degli Stemmi) na gradu sv. Justa nagraditev najboljših filmskih ustvarjalcev, ki ' so se udeležili XIX. mednarodnega festivala znanstvenofantastičnih filmov. Letovi-ščarska ustanova, ki je prirediteljica festivala, pripominja, da bo po nagraditveni slovesnosti poslovilni koktejl-bife.
• Danes ob 20. uri se na sedežu pri Rotondi sestane svetoivanski rajonski svet. Na dnevnem redu je med drugim razprava o lonjerskem o-'troškem-Trtcu.
• Danes ob 9. uri se v prostorih inštituta Tomadini v Vidmu prične dvodnevni II. kongres kovinarskega sindikata FIM - CISL deželne razsežnosti.
■iiimTiii—n
Ob obletnicah smrti nepozabne mame Marije Sancin in drage tete Pep-ke Nardin darujeta Sida in Vinko Sancin 10.000 za Dijaško matico in 10.000 Ur za TPPZ Pinko Tomažič.
Ob 1. obletnici smrti dragega strica Ludvika Zajca daruje svakinja Darinka 10.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Tržaški tožilec za mladoletne dr. Gianni Rosario je včeraj v Koro-nejskih zaporih več kot eno uro zasUševal 17-letnega B. V., ki je osumljen nepremišljenega umora 68-letnega upokojenca Mira Con-testabileja ter ob koncu zasliševanja (prisotna sta bila tudi namestnik državnega tožilca dr. Staffa in zagovornik odv. Ghezzi) potrdil njegov arest. Dr. Rosario bo sedaj tudi uradno zahteval od državnega tožilstva, naj mu izroči vse akte in dokumentacijo, da bo lah-
..................................................mili...■■■■■lil..
Igra pomeni vsem sproščenost in razvedrilo
Prvi teden v poletnih središčih, ki potekajo za slovenske otroke v Nabrežini, Miljah, Zgoniku in Rep-nu, se že bliža koncu, za seboj pa bo gotovo pustil prijetne spomine in marsikatero novo prijateljstvo. Sliko je naš fotoreporter posnel v slovenskem centru na Colu pri Rep nu, ki se odvija pod pokroviteljstvom tržaške pokrajinske uprave. Tu se otroci, kot tudi drugod, veselijo lepega vremena, ki je bilo letos delu v centrih vendarle naklonjeno. Najrazličnejše dejavnosti, kot so risanje, oblikovanje in izrezovanje mask in lutk, delo z glino in različne družabne igre, ki jih ti centru ne manjka, se namreč odvijajo na odprtem. Otroci so poleg tega že odšli na kopanje v sesljan-sko kopališče Castelreggio, veselijo pa se tudi krajših sprehodov v naravo. Kljub natrpanim dnevom so našli tudi čas, da so izglasovali ime novemu poletnemu centru ter ob številnih predlogih odločili, da se bo center na Colu pri Repnu odslej imenoval Center Repen : ran.
M,
X črki,- ‘

ko nadaljeval sodni postopek proti mladoletniku.
Dogodek, ki je pripeljal mladeniča v zapor je žalostno znan tržaški javnosti. Plavolasi B. V. naj bi 21. julija zvečer v komprenzoriju bivše psihiatrične bolnišnice v vinjenem stanju močno udaril prav tako vinjenega upokojenca v obraz, potem ko mu je le malo prej vtaknil prst v oko. Contestabile je nato, verjetno kake pol ure pozneje, padel in se udaril v glavo, ta padec pa naj bi bil zanj usoden, tako vsaj je ugotovila obdukcija njegovega trupla. Contestabile je umrl 24. julija v bolnišnici.
Policija je o dogodku uvedla preiskavo ter na podlagi pričevanj nekaterih očividcev izsledila mladeniča, ki naj bi udaril upokojenca, ga aretirala in predala sodstvu pod obtožbo nepremišljenega umora.
Vse kaže, da je osumljeni mladenič med včerajšnjim zaslišanjem zanikal, da je udaril Contestabileja. Dejal naj bi, da ga ni sploh nikoli videl. Sodniku naj bi povedal tudi, da je pripravljen na soočenje z očividci, ki ga obtožujejo. Dr. Rosario bo, kot vse kaže, že prihodnji teden res začel z vrsto soočenj med plavolascem in očividci, da bi o-svetlil še marsikatere temne točke tega tragičnega primera.
Pretep v lokalu
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so včeraj prijavili sodišču dva stara znanca Dravice zaradi povzročitve telesnih poškodb in upiranja javnemu funkcionarju. Mladeniča, Glauco Obersnu in Car-lo Muradiri, sta se v nekem lokalu začela kar na lepem pretepati. Policisti so ju pred prevozom na kvesturo odpeljali v bolnišnico, kjer so obema nudili prvo pomoč.
Dne 8. t.m. nas je zapustil naš dragi
IVAN JERIČ
Pogreb bo jutri, 10. t.m., ob 12.30 iz bolnice naravnost v cerkev na Opčinah.
mrtvašnice glavne
Žalostno vest sporočajo hčere Danica, Marija, Ivanka in Slavka ter sin Aleksander z družinami
Trst, 9, julija 1981 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3)
Ob izgubi
IVANA JERIČA
izrekamo dr. Aleksandru Jeriču in družini iskreno sožalje.
Delovni kolektiv FARCO
9. 7.1980
9. 7.1981
Ob 1. obletnici smrti
Konstantina Stančiča
se ga z neizmerno žalostjo v srcih spominjajo
žena Pina, hčeri Llviana In Magda, zeta Stojan in Zoran, vnnklnja Eva, vnuk Martin, brat Pino in drugo sorodstvo.
Katinara, 9. Julija 1981
T P P Z
«P. TOMAŽIČ*
OBVEŠČA
da bo jutri, 10. julija, v Partizanskem domu v Bazovici glavna vaja za nastop na festivalu demokratičnega tiska, ki bo v soboto, 11. t.m., ob 21. uri na sejmišču v Trstu (Montebello).
Gledališča
VERDI
Danes, 9. t.m. ob 20.30 ponovitev Gilbertove operete «La casta Su-sanna».
Orkester gledališča Verdi bo vo dil Gert Meditz, protagonista Elena Zilio in Antonio Bevacqua ter še Au rora Banfi, Gino Pernice, Evelina Sironi, Riccardo Peroni, Maria Lore dan, Luigi Palchetti, Gianna Jenco, Lino Robi, Claudio Giombi, Gianfran co Saletta in Dario Zerial.
Ponovitve operete »La casta Su-sanna» bodo po naslednjem vrstnem redu: v soboto, 11., v nedeljo, 12.. in v petek, 17. julija.
Avtonomna ustanova občinskega gledališča «Verdi» je razpisala natečaj za mesta v zboru in orkestru o-pernega gledališča. Zaposliti namerava namreč violiniste in violiste v orkestru ter tenoriste in basiste v zboru. Prošnje je treba poslati najkasneje do 25. julija, izpiti pa bodo predvidoma v prvi polovici avgusta. Za podrobnejše informacije se zain teresirani lahko obrnejo na urad za osebje gledališča v Ul. Einaudi 1 (tel. 62931).
Kino
Miramarski park: «Luči in zvoki* ob
21.30 v italijanščini, ob 22.45 v srbohrvaščini.
Ariston 21.30 (na prostem) «Dance craze*.
Ritz 17.00 «Papillon*.
Grattacielo 18.00-21.15 «11 gattopar-do». A. Delon, B. Lancaster.
Penice Zaprto zaradi dopusta do vključno 5. avgusta.
Aurora 16.30 «Bluff, storie di truf fe e di imbroglioni*. A. Celentano.
Capitol 17 30 «Roller bali*.
Vittorio Veneto Zaprto.
Moderno 16.00 «Amici miei*. U. To-gnazzi, A. Celi.
Lumiere 16 00 «l.e mogli supersexy». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 «Horror puppet*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 15.30 «La pornomoglie deH’inquilino a^canto*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 15.00 — 22 00 »Chri-sta, follia del sesso*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 16.00 «Pornoerotic antho!ogy». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ljudski vrt (poletni kino) 21.15 «Ma rito in prova*.
Valmaura ipo'etni kino) 21.15 ‘VH mi stero delle dodiči sedie*.
Razna obvestila
Zveza borcev iz Bol junca in »Veseli godci* vabijo vaščane na javni Sestanek, ki bo danes, 9. julija v občinskem gledališču «F. Prešeren* ob 21. uri. Dnevni red: organizacija večdnevnega praznika na dvorišču gledališča «F. Prešeren*, ki bo predvidoma od 8. do 16. avgusta. Za dobro organizacijo in za dober Uspeh praznika prosimo, da se sestanka polnoštevilno udeležite.
PD SLAVEC RICMANJE ■ LOG
priredi 11., 12. in 13. julija
TRADICIONALNO ŠAGRO
SOBOTA, 11. julija
Ob 18. uri odprtje kioskov
Od 20. do 24. ure ples z ansamblom «Pomlad»
NEDELJA, 12. julija
Ob 15. uri odprtje kioskov
Ob 18. uri začetek kulturnega programa
Od 20. do 24. ure ples z ansamblom «Pomlad*
PONEDELJEK, 13. julija
Ob 18. uri odprtje kioskov
Od 20. do 24. ure ples z ansamblom «Pomlad»
Delovali bodo dobro založeni kioski s pristnim ricmanjskim vinom in specialitetami na žaru
Vabljeni
ŠD SOKOL NABREŽINA
vabi na
DRUŠTVENI PRAZNIK
SOBOTA, 11. julija
Ob 15. uri turnir v briškoli, ob 20.30 ples z ansamblom «Igo Radovič*
NEDELJA, 12. julija
Ob 9. uri balinarski turnir, ob 18.30 koncert nabrežinske godbe, ob 19.30 nastop osnovnošolskih folklornih skupin, ob 20.30 ples z ansamblom «Lapos» iz Nove Gorice V kioskih bomo postregli z domačim vinom in specialitetami
Izleti
ŽE SOLSKE KNJIGE? SEVEDA!
Izognite se gneči in mrzlici zadnjih dni, ne tvegajte, da kak učbenik zmanjka.
Naročite že sedaj šolske knjige
za osnovne,
srednje in višje šole !
Bolj brez skrbi boste do zadnjega dne na počitnicah . ..
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Gojenci in gojenke šole Glasbene matice iz Bazovice ter njihovi starši iskreno čestitajo
prof. XENYI BRASS
ob uspešno opravljenem diplomskem izpitu.
Danilo in Maria Bazona je osrečilo rojstvo prvorojenčka
MARTINA
Mnogo uspehov v življenju mu želijo
Magda, Andrej, in Janez
ZADRUGA NAŠ KRAS vabi na odprtje razstave
Tanie Smole - Cvelbar
« UMETNOST GLINE»
ki bo v soboto, 11. t.m., ob 20.30 v Kraški galeriji v Repnu.
Sodelovali bodo «Fantje izpod Grmade*.
f' Čestitke
Danes praznuje 7. rojstni dan BARBARA RAVBAR iz Repna. Obilo zdravja in sreče ter da bi bila bolj pridna, je želijo mama, tata, bratec Mateo, ter nona in nono.
Nona, nono, stric Karlo in družina Žerjal čestitajo PATRIZII ŠKABAR ob uspešno opravljeni diplomi za bolničarko.
SBREvi ■.
B.ANC« DJ CRtDITO pl rnl-ESTE TRŽAŠKA 'kit EDI.) NA BANK A .... - sm' ■•...-••*
Ti tBT IJUckV >JL7I 1D ■ "JC eV«Wie-
SPDT priredi v soboto, 18. in nedeljo, 19. t.m., dvodnevni izlet v dolino Tamarja ter po Ozebniku na Jalovec. Izlet je za izkušene planince, z osebnimi avtomobili, vpisovanje pa na sedežu ZSŠDI, tel. 767-304, do vključno četrtka, 16. t.m. Vabljeni!
Društvo slovenskih upokojencev priredi 21. julija izlet v Bovec in k izviru Soče. Vpisovanje danes,
9 t.m. od 10. do 12 ure 'za člane in jutri, 10. t.m., od 10. do 11. ure za prijatelje društva na sedežu v Ul. Cicerone 8/B.
Združenje Union - Podlonjer prire di dva izleta in sicer 19. julija v Lignano z ogledom živalskega vrta in 26. julija v Pieve di Cadore. Vpi sova nje vsak torek in petek od 17 do 19. ure v Ul. Valdirivo 30. Tel.:
64-459.
Sekcija SSk iz dolinske občine Priredi v nedeljo. 19 julija, enodnevni izlet z obiskom Gonarsa. Vil-le Manin, planote Gran Cansiglio z možnostjo povratka skozi Longaro-ne in Vaiont. Vpisovanje do 13. julija na tel. št. 228481 in pri drugih odbornikih sekcije.
............................................*.......................
Včeraj-danes
8. 7. 1981	
Ameriški dolar	1122.—
Funt šterling	2.300.—
Irski funt šterling	1.800.—
Švicarski frank	578.-
Francoski frank	208,—
Belgijski frank	30,-
Nemška marka	495.—
Avstrijski šiling	70.-
Kanadski dola-	1012.—
Hnlandskt l.orinf	444.—
Danska krona	156,50
Švedska krona	233,50
Norveška krona	198.-
Drahma	20,—
Mali dinar	31.-
Veliki dinar	30,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
PRISPEVAJTE ZA
DIJAŠKO MATICO
Danes, ČETRTEK, 9. julija
VERONIKA
Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20-55 — Dolžina dneva 15.30 — Lu ha vzide ob 13.37 in zatone ob 1.00.
Jntri, PETEK, 10. julija AMALIJA
Vreme včeraj: na j višja temperatura 27,9 stopinje, najnižja 19,9, ob 18. uri 21 stopinj, zračni tlak 1017,2 mb pada, veter 5 km na uro vzhod n‘k, vlaga 82-odstotna, padlo je 5,2 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 22 stopinj.
ROJSTVA IN SMRT!
RODILI SO SE: Cecilia Tassan, Andrea Gorigliano, Michele Brait, Pamela Rinaldis, Raffaele Merzek.
UMRLI SO: 88 letna Carla Redlich tjd. Marcatti, 86 letna Antonia Za-dro, 53-letna Bruna Covacich por. “Ugan, 63-letna Adelaide Piloni, 78-letna Angela Sbisk, 58-letni Gino I-vanov, 97-letna Maria Zudich vd. Tamaro, 77-letni Antonio Grillo, 71-letni Armando Zampino, 20-letni Giorgio
Cargnelutti, 92-letna Maria Geroni, 88 letna Carmela Mattiazo vd. Za nutti, 87-letna Maria Vellico vd. Fa biani.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5; Čampo S. Gia-como 1; Ul. Dei Soncini 179; Ul. Re voltella 41
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Garibaldi 5: Ul. Diaz 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5: Ul. Diaz 2.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SI.UŽBA Nočna služba od 20 do 8 ure tel 732 627. predpraznična od 1. do 21. ure in praznična od 8. * 2(1 ure. tel 68 441
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel 228 124. Bazovica el 226 1R5; Opčine: tel. 211 001 Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 5!«; Nabrežina: tel 200 121: Sesljan: tel 209 197; Žavlje: tel. 213137; Milje; teL 271121
šolske vesti
S SINOČNJE RAZPRAVE V OBČINSKEM SVETU
Občinska lekarna v Štandrežu po sedmih letih uspešno posluje
Svetovalci so odobrili obračune in proračun Lani so v lekarni imeli 10 milijonov lir prebitka
SoIf. Glasbene matice obvešča svoje gojence, (kj študirajo v Trstu in podružnicah, da je potrditev vpisa za šolsk- leto 198I/82 na šoli Glas bene matičg y„fTrstu, Ul. R. Manna do 15. julija od 9. do 12. ure.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
Občinska lekarna v Štandrežu je v sedmih letih obstoja potrdila pravilnost izbire takratnega občinskega odbora. Pobudo zanjo je takrat dal odbornik za zdravstvo dr. To-masich, bodisi, ker je hotel, da bi se občinska uprava podala na pot ustanavljanja družbenih podjetij, bodisi, ker je hotel, da bi odprli lekarno tudi na periferiji mesta v Štandrežu. Takrat so namreč bile vse druge lekarne osredotočene v strogem mestnem središču in nihče ni hotel tvegati, da bi odprl lekarno v kraju, kjer ni bilo gotovosti za zaslužek.
V prvih letih je lekarna zares beležila finančno izgubo, ki jo je krila občinska uprava. Sčasoma se je promet večal, že predlanskim so dosegli uravnovešen je obračuna. Lanski proračun pa izkazuje že celih 10 milijonov lir prebitka. Tega sicer niso v lanskem proračunu predvideli, slučaj je nanesel, da je bilo več bolezni in zato so ljudje kupili, oz. nabavili so si več zdravil, v tej lekarni, kajti splošna poraba zdravil se je v Italiji zmanjšala, zaradi omejitvenih predpisov državne uprave in zavoda za socialno skrbstvo.
Proračun za letošnje leto predvideva, da ne bo primanjkljaja in niti dobička v letošnjem poslovanju. O obračunu in proračunu je tekla razprava v sinočnjem goriškem občinskem svetu. Vsi govorniki so podčrtali važnost, ki jo zavzema ta občinska lekarna in tudi pridnost uslužbencev. Povejmo s tem v zvezi, da osebje v tej lekarni govori slovensko že od njenega odprtja, kar je seveda dobrodošlo štandre-škemu prebivalstvu in ne samo temu. Tudi tako so si v tej zamejski. sicer odročni lekarni, ki pa odlično služi potrebam Štandreža. Sovodenj in tudi Rojc, pridobili kar precej klientele.
Oba finančna dekumenta sta bila soglasno odobrena, medtem ko je osamlieni liberalni zastopnik tudi letos kot v vseh prejšnjih letih rohnel proti tej občinski pobudi. Ob trenutku glasovanja pa ga ni bilo v dvorani. Zatem so se svetovalci lotili proučevanja proračuna mestnega podjetja za metan, elektriko, vodo in avtobuse. V trenutku ko poročamo, razprava še traja.
Občinski svet se bo ponovno sestal v ponedeljek, takrat bodo svetovalci pričeli z razpravo o letošnjem proračunu. Najbrž bodo do takrat že rešili spore v tej strankarski večinski koaliciji, take so vsaj bile napovedi pred sinočnjo sejo tajništev petih strank, ki se je pozno zvečer pričela v Tržiču.
računu. Posamezne točke zahtevajo naj občinska uprava nakaže v proračun primerno vsoto za izgradnjo igrišča v neposredni bližini osnovne šole ali v lokaciji, ki jo predvideva regulacijski načrt in ki je že bila predvidena v proračunu za prejšnje obdobje, ter dodelitev vsot za razširitev pevmskega pokopališča, za odprtje rajonskega socialnega centra in asfaltiranje ceste v predelu Lenzuok) Bianco.
Poleg tega zahteva rajonski svet od občine dodelitev finančnega sklada za delovanje sveta samega in takojšnje sprejetje okvirnih sklepov, ki jih predvideva 13. člen pravilnika rajonskih svetov.
Rajonski svet v Stražicah o proračunu in predilnici
predlagal en sam pomembnejši popravek in sicer dodelitev vsote okoli 10 milijonov lir za uresničitev kulturnih, športnih, rekreacijskih in socialnih pobud v rajonu. Ker bi se z dodelitvijo te vsote končno lahko uresničile v praksi pristojnosti odločanja rajonskega sveta, zahtevajo svetovalci, naj občinska uprava takoj sprejme okvirne sklepe, ki naj omogočijo izvajanje omenjenih pristojnosti.
Na isti seji so svetovalci naslovili županu interpelacijo v zvezi z glasovi o zaprtju podgorske predilnice 29. t.m. in da b( izvedeli kaj namerava občinska uprava ukreniti, da prepreči to nevarnost in da omogoči obnovo produktivne dejavnosti in zaposlitve v tovarni.
• Iz kanala De Dottori v Ronkah so včeraj izvlekli truplo 82-letne Angele Trevisan, ki je že od leta 1959 živela v domu za ostarele v Ronkah. Domnevajo, da je priletna ženska nesrečno padla ter utonila.
Četrto leto živahno vzdušje v goriškem poletnem središču
Če se nenadoma človek znajde v tem času v Slovenskem dijaškem domu «Simon Gregorčič* v Gorici,
prav gotovo bo dvakrat pomislil Zadovoljstvo otrok, animatorjev kam je prišel. Vse je srpfijSAo jr, ostalega osehia tar star-
Rajonski svet v Stražicah je prejšnji petek razpravljal o občinskem proračunu. S tem v zvezi je svet
...........................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiliiiinmm«
pravzaprav živahno, razposajeno. Otroci polni zadovoljstva in smeha na obrazu se v skupnosti in na organiziran način, za večino od njih tudi nov nočin, zabavajo in prijetno preživljajo v poletnem središču svoje «začasne počitnice*.
Slovensko poletno središče v Gorici, ki se letos že četrtič vrši, je
USTNI IZPITI TUDI NA LICEJU IN UČITELJIŠČU
Slovenska moderna in impresionizem najbolj pogosti vprašanji na maturi
Pri filozofiji največ pozornosti Sigmundu Freudu ■ Man* zoni, novecento ter predstavniki «hermetično» poezijo
torej tudi letos uspešno zaživelo in vsaj doslej že doseglo svoj zastavljeni cilj.
JADRNICO flying junior odlično o hranjeno ugodno prodam. Telefon (040) 52-277 ob uri kosila.
OSMICO je odpri Josip Lovriha — Dolina 233. Toči domače belo in črno vino.
OBČINA DEVIN - NABREŽIN i išče prevajalca za dobo 90 dni. Rekviziti: — diplomr višje srednje šole; italijansko državljanstvo; posest političnih in državljanskih pravic; starost najmanj 18 in največ 35 let, razen izjem, ki jiii predvideva zakon; popolno ob vladanje slovenskega jezika.
Interesenti morajo dostaviti prošnjo na navadnem papirju na urad za stike z javnostjo in prevajanje najkasneje do 14. ure dne 15. julija 1981. Neto mesečna plača poverjenca je določena v višini 575.000 lir.
KUPIM rabljeno veliko vrtno ptičjo kletko. Telefonirati od 12. do 14. ure na št. 0481 -31809.
PRODAM motor za kros znamke SWM Rotax cc 250. Informacije na PD v Gorici.
OSMICO je odprl Stanko Milič, Zgonik 34. Toči belo in črno vino.
PRI DACEVIH v Doberdobu (Jezerska ul. 2) smo odprli osmico. Točimo belo in črno vino lastne proizvodnje.
ČOČEVI iz Goriške ulice v Doberdobu so odprli osmico, kjer točijo belo in črno vino lastne proizvodnje.
PRODAM hladilnik znamke detroit dolg 2 m s tremi predali in izložbo. Telefonirati v popoldanskih u-rah na št. 040/814212.
PRODAM skoraj nove knjige za rv. višjo gimnazijo. Telefon 040/910325.
OBČINA Devin - Nabrežina išče po možno in bolničarsko osebje za dom onemoglih »Bratje Stuparich* v Sesljanu. Zahtevani rekviziti; starost; najmanj 18 in največ 35 let, italijansko državljanstvo, spričevalo o opravljeni osnovni šoli — za pomožno osebje — za mesto bolničarja/ke pa diploma splošnega bolničarja/ke. Interesenti morajo do 15. julija predložiti prošnjo na posebnih obrazcih, ki jih dvignejo na županstvu soba št. 20.
OBČINA Devin - Nabrežina išče kuharice, otroške pomočnice, sluginje ali čistilke za osnovne šole in vrtce v šolskem letu 1981/82. Zahtevani rekviziti; starost najmanj 18 in največ 35 let, italijansko državljanstvo, spričevalo o opravljeni osnovni šoli, oziroma za mesta na slovenskih osnovnih šolah ali vrtcih spričevalo o opravljeni osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom. Interesenti morajo do 15. julija predložiti prošnio na posebnih obrazcih, ki jih dvignejo na županstvu, soba štev. 20.
16-LETNI fant išče zaposlitev kot računovodski operater. Prva zapo-
, slitev. Tel. (040) 226 355.
Rajonski svet v Pevmi zavrača občinski proračun
Rajonski svet za Pevmo-štmaver-Oslavje je na seji v petek, 3. t.m., soglasno izrazil negativno mnenje v zvezi s proračunskimi smernicami občinskega odbora za obdobje 1981-83. Rajonski svet izraža v zvezi z dokumentom občinske uprave velike pomisleke tako glede političnih kot finančnih aspektov in u-gotavlja. da v proračunu občin,j ni upoštevala večkrat izraženih zahtev rajonskega sveta.
Rajonski svet nadalje predlaga nekaj popravkov in dopolnil k pro-
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem iskreno čestita in želi vse najboljše članici
MALKI MIKLUŽ
iz Pevme za njen 85. rojstni dan in da bi še mnogo let živela med vsemi, ki jo imajo radi.
«Kaj boš študiral?* «Ma! Ne vem, najbrž civilno inženirstvo (strojništvo) v Trstu, nisem še popolnoma odločil. ..»
Ustni del mature za prvega kandidata na klasični gimnaziji - liceju je s tem končan. Sledi nekajmi-
Ocena naloge iz slovenščine je v bistvu ugodna, nekaj netočnosti je bilo pri latinščini. In ob koncu še vprašanje o nadaljevanju študija ter že kar značilen odgovor, ne vem, sem v dvomu, nisem še odločil.
nutni posvet komisije za zaprtimi i Tretji kandidat si je za glavni vrati in že pokličejo naslednjega. I predmet izbral slovenščino, komisi-Za glavni predmet si je izbral ita- ja pa mu je kot drugi predmet do-
__:x:__i •	• i___	nU»ln kalila matomatilm Pntfntrnr cp 79-
lijanščino, ki jo kar dobro obvlada. Razgovor se prične pri Manzo-niju, o tem, kako pisatelj gleda na socialna vprašanja, o odnosih med narodi, o združljivosti krščanskih načel in idealov o socialni pravičnosti. Sledijo vprašanja o italijanskem novecentu ter o glavnih predstavnikih »hermetične* poezije, o Sabi, ki izstopa iz tega kroga, o lačilnostih in motiviki njegove poezije. Iz sodobnejše italijanske književnosti kandidat pozna predvsem Siloneja, Dantejeva Božanska komedija — s tega področja je namreč zadnje vprašanje — pa mu tudi ne dela težav. Pri filozofiji je najprej govor o Freudu ter o njegovi teoriji psihoanalize. Primerjava med Freudom in Nietzschejem. Kdo je nadčlovek? Razlika med utopističnim in znanstvenim socializmom, evolucionizem, pozitivizem . . . Kdo bi se natančno znašel med meandri tolikih izmov!
POŠILJKA PROM IZ VCRMC
Pri Palmanovi zaplenili pol kilograma heroina
V priporu tri osebe, druga skupina razpečevalcev pobegnila - Mamilo je bilo po vsej verjetnosti namenjeno prodaji v turističnih središčih ob obali
V torek zvečer, nekaj po 20. uri, so agenti tržiškega komisariata državne policije v bližini Palmanove aretirali tri osebe ter zaplenili 500 gramov čistega heroina, medtem ko je drugi skupini razpečevalcev po krajšem streljanju uspelo pobegniti.
Dogodek se je pripetil v neposredni bližini vstopne postaje na avtocesto pri Palmanovi, kjer naj bi prišlo do izmenjave oziroma prevzema mamila *in kjer so agenti tudi postavili zasedo. Kmalu se je na kraju pojavila alfetta veronske registracije, nekaj trenutkov za tem pa je pripeljal tudi avto (menda znamke BMW) temne barve, go-riške registracije. Voznik je najbrž opazil nevarnost ter, še preden so ga agenti uspeli ustaviti, z vso silo odpeljal. Pri tem je prišlo tudi do streljanja.
Agenti so skrito pod sedežem v alfetti našli škatlo, v kateri je bilo deset vrečk mamila po 50 gramov vsaka. Trojico, 24 letnega Al-fonsa Bauleta, 25-letnega Alberta Paniucco in 25-letno Donatello Ter-ciotti so aretirali, avtomobil in ma-
milo pa zaplenili. Vsi so doma iz Verone.
Včeraj pa je prišla tudi vest, da so v Veroni aretirali Alfonsovega brata Nina. V stanovanju so namreč našli pištolo vrste wtlter ter nad 700 nabojev za to orožje. Preiskava se nadaljuje. Domnevajo, da je bilo mamilo, katerega vrednost v prosti prodaji znaša okrog, 500 milijonov lir, namenjeno predvsem v turistična središča ob obali, kjer v tem času mrgoli tujih in domačih gostov.
Prejšnjo nedeljo so na Snežniku na Nevejskem sedlu pognali dve vlečnici: S tem se je začela poletna smučarska šola ki bo trajala tja do konca septembra. Snežne razmere so ugodne in tudi smučarjev je že kar veliko. Ves ta teden trenirajo mladinci iz Karnije in Trsta. Poleg smučanja je na Nevejskem sedlu možna tudi drugačna rekreacijska dejavnost. Usposobili so igrišče za tenis, prirejajo pa izlete na bližnje vršace in k planinskim postojankam.
delila matematiko. Pogovor se za to prične pri Cankarju, pri tematski razvrstitvi njegovih del, o motivih, ki se ponavljajo, o Cankar jevi simboliki. Očitno je Cankar za kandidata nekoliko pretrd oreh, zato bi kazalo vprašanja iz slovenskega slovstva razširiti recimo na celotno moderno.
Katere so značilnosti Kettejevega sloga, posebno njegovih sonetov? Profesorica vrta naprej, želi izvedeti kaj več o slovenski literaturi v zamejstvu, o motivih v Pahorjevih delih, o tem, na katerih področjih so se slovenski besedni u-stvarjalci iz zamejstva najbolj uveljavili.
Težavni (in dolgi) preizkušnji iz slovenščine sledi še preizkus znanja matematike. Pogovor se prične pri obrazcu za izračun prostornine prisekane piramide ...
(Na sliki: maturitetna komisija pri delu na liceju).
bančnih zavodih na Goriškem in to na poseben račun: pri posojilnici v Sovodnjah na račun št. 1533, na posojilnici v Doberdobu na račun št. 1321 ter pri Kmečki banki v Gorici na račun št. 1699.
Zastopstvo števerjanske občine pri Biasuttiju
Deželni odbornik Biasutti je danes sprejel delegacijo števerjanske občine, ki jo je vodil župan S. Klanjšček. Prisoten je bil tudi deželni svetovalec Štoka. Razgovor je bil posvečen problemu vodovoda in finančnim sredstvom, ki so nujno potrebna za realizacijo tega prepotrebnega objekta.
Odbornik Biasutti je obljubil svoje zanimanje za čimprejšnjo rešitev tega vprašanja.
Zbiranje sredstev za umetniško opremo Kulturnega doma
Zaključuje se prvi del akcije zbiranja denarnih sredstev za umetniško opremo Kulturnega doma v Gorici. Akcija je stekla konec maja, doslej pa so posamezniki in podjetja ter ustanove na Goriškem zbrali že nekaj nad deset milijonov lir, pri Čemer velja posebej poudariti, da so skoraj polovico omenjene vsote prispevali posamezniki.
Zbiranje prispevkov za umetniško opremo bodočega kulturnega središča v Gorici se bo odvijalo tudi v prihodnjih me.ecih, vendar na nekoliko drugačen način. Prostovoljne prispevke naj bi posamezniki, o-ziroma podjetja prinašali na sedež planinskega društva, oziroma SKGZ v Ulici Malta v Gorici, lahko pa denar nakažejo tudi pri slovenskih
Ugotovili ime kolesarja ki se je ponesrečil v Gradišču
šele v torek pozno ponoči so u-gotovili istovetnost mladega kolesarja, ki se je okrog 17. ure hudo ranil v prometni nesreči v Gradišču. Gre za 14-letnega dijaka Franca Kocino iz Mariana, Manzonijeva 129. Fanta so. kakor smo že včeraj poročali, zaradi hudih poškodb prepeljali na oddelek za intenzivno nego bolnišnice v Trstu. Njegovo zdravstveno stanje se včeraj, v kolikor smo uspeli zvedeti, ni bistveno spremenilo.
Ob prvi obletnici smrti sina Rudija prispeva Slava Berdon iz Štandreža 15.000 lir za Podporno društvo za Goriško.
Izleti
Slovensko planinsko društvo pri redi v soboto, 11., in nedeljo, 12. julija, izlet v Rezijo z vzponom na Kanin. Prenočitev v Reziji. Dne 25. in 26. julija pa pripravlja društvo vzpon na Jalovec, v začetku avgusta, prvo soboto in nedeljo pa izlet v Dolomite z vzponom na Antelao. Pojasnila dobijo interesenti pri predsedniku društva.
Prosveta
Upravni odbor prosvetnega društva Sovodnje vabi sodelavce in vse, ki so pripomogli k uspehu poletne prireditve ter so pomagali pri otvoritvi Kulturnega doma, na družabnost, ki bo jutri zvečer na prostoru ob Kulturnem domu.
središča in ostalega osebja ter staršev je najprimernejši dokaz vsemu temu. V središče, ki se je pričelo pred desetimi dnevi in se bo zaključilo v petek, 17. julija, letos prihaja okrog 75 mladih raznih starosti od otroškega vrtca do osnovne šole, in to iz vseh krajev goriške pokrajine od Krasa do Brd. Otroci so stalno zaposleni z raznimi aktivnostmi, ki jih organizirano prirejajo razni animatorji. V središču namreč delujejo razni krožki; slikarski, glasbeni, šiviljski, recitatorski, športni, itd. Redno vadi tudi pevski zbor, katerega sestavljajo vsi mladi gostje središča. Po kosilu pa je na sporedu radijska oddaja »RTV-poletno središče*, v kateri se otroci seznanijo z raznimi novostmi v središču samem in širom po svetu. Na programu pa so tudi izleti in razne skupinske igra, ki pritegnejo in družabno zabavajo otroke.
V zaključku naj še dodamo, da geslo letošnjega Slovenskega poletnega središča v Gorici je »Pokaži kaj znaš!*. Prepričani pa smo, da s takim načinom dela bodo otroci udeleženci središča, poleg osebnega zadovoljstva s tritedenskim bivanjem v središču, ob zaključku resnično nam vsem skupaj, posebej pa še lastnim staršem, pokazali in dokazali, da so se v njem tudi naučili nekaj koristnega. To preverjanje naj bo v petek, 17. julija ob priliki zaključne prireditve. Za sedaj pa jim želimo le šp v nadalje lepega vremena, mladostne razposajenosti in veselega brenčanja, kot da bi bili resnično v panju mladih čebel.
Kino
(iortca
VERDI Zaprto.
CORSO 18.00-22.00 «Un dollaro d’o-nore*. J. Wayne in D. Martin. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «Porno boc-ca golosa*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00 - 22.00 «Agente 007 vivi e lasda morire*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «11 mondO e-rotico di Francis*.
/Vmivj C urico in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Sedem nebeških deklet*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Stroji smrti*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Quadrophenia». Angleški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 84-879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice v UL Terenziana 26, tel. 44-387.
iiiiiiMiimMiiiiHiiiiitiiiimiiiiiiiiiifiitiiiiiiMiiMiiumiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHMuiiiiiiiinNi
Pet jugoslovanskih umetnikov v goriški galeriji «Spazio 2»
V goriški umetniški galeriji »Go-rizia Spazio 2», ki se nahaja v Lantierijevi palači na Trgu sv. Antona, je še do sobote, 11. julija odprta razstava petih jugoslovanskih umetnikov, vsak dan od 17. do 20. ure. Razstavljajo svoja dela Janez Bernik, Dado Miodrag Dju-rič, Adrijana Maraž, Štefan Planinc in Vladimir Veličkovič. Ob priliki te razstave so izdati tudi dvojezični katalog iz katerega posnemamo kar je napisal kritik Brane Kovič:
«Grafična ustvarjalnost je v sklopu jugoslovanske likovne umetnosti doživela svoj pravi razmah šele v povojnem obdobju. Njen u-g’ed je s časom vztrajno naraščal, tako da danes lahko upravičeno zapišemo, da je jugoslovanska grafika specifičen pojem v sodobni svetovni umetnosti, tematsko pestra in izrazno dovršena, njena visoka tehnična raven pa izhaja iz dejstva, da je izpopolnjevanje grafičnih postopkov ena izmed naj-skrbneje negovanih usmeritev na u-metniških šolah in akademijah. Pomembno ustvarjalno pobudo daje jugoslovanskim avtorjem tudi re-nomirani ljubljanski grafični bienale, ki prav te dni že štirinajstič zapored sprejema v goste najkvalitetnejše grafične umetnike tako-rekoč iz vseh dežel, omogoča neposredno konfrontacijo njihovih do-
sežkov in izmenjavo (ustvarjalnih in idejnih) izkušenj.
»Če so bila šestdeseta leta zaznamovana predvsem s formalnimi iskanji lahko o delih, nastalih v drugi polovici sedemdesetih let, rečemo da so osredotočena na iskanje novih vsebin in vzpostavljanje novih estetskih normativov. To velja tudi za izbor, predstavljen na tej razstavi, ki je sicer številčno skromen, vendar pa s svojo kvaliteto dovolj reprezentativen oziroma z vidika predstavitve določene generacije avtorjev že kar vrhunski. Veličkovič in Dado sodita med najpomembnejše predstavnike novodobne figuralke, njun opus je zastopan praktično v vseh predelih sodobne umetnosti, prav v grafiki pa sta blizu temeljni definiciji medija — tpisavi v podobah». Betnik in Ma-raževa sta emblematična zastopnika takoimenovane «ljubljanske grafične šole», za katero je poleg e-stetske rafiniranosti realizacije značilna predvsem razmišljajoča, z globokim humanizmom prežeta vsebina likovnega sporočila. Podobno naravnanost izpričuje tudi Planinc, le s to pripombo, da je generativ-na matrica njegovih del ludična, fantazijska izkušnja surrealizma. Skratka gre za izsek iz sodobne jugoslovanske grafične produkcije, ki potrjuje njeno «heterogenost in vključenost v ustvarjalna vrenja v umetnosti Zahoda.*
1000/
1300cc.
Leyiand

% 1
^.
v, .	.:<&&■?
MINI METRO

MARJAN TOMŠIČ:
OŠTRIGETA
Ni mu bilo prijetno; slutil je bližino tistih, ki so mu že Igo sledili, prav od dneva, ko je v Črnici rešil Mariji-
ga otroka.	j •
Ko je v ogradi zagledal lučko, se je razveselil, saj je ičakoval samotnega popotnika, kateremu bi se z vese-m pridružil. Lučka je hitela ob kamniti ograji, vendar stran, znotraj travnika. To se je popotniku zdelo čudno, jti pot je tekla tostran ograje. Kljub temu je pohitel,
, bi se dovolj približal nočnemu samotnežu. Ih ko je bil volj blizu, je zaklical:
«I-Iej, počakaj, imava skupno pot!«
Lučka pa se ni ustavila, hitela je dalje in ko je dose-a rob travnika, je hipoma umrknila.
«Na,» si je Marinič rekel žalostno, «pa je ni več.«
Prav nič čudno se mu ni zdelo, saj je kaj podobnega doživel in vedel je, da so to izgubljene in tavajoče duši-, ki zaman iščejo izhod in rešitve.
Potepuh se je ustavil in je zaklical: »Kdorkoli sl, ki ;eš svojo pot odtod, znaj, da prideš spet nazaj, če stopiš i na rep in se na njem popelješ v novi svetu Malo je počakal, da bi videl, kaj bo oni storil. Ko pa lučka ni več pojavila, je pokimal predse in odkrevsal dalje. Čudil se je tej izgubljeni dušici, da se mu ni pridružila.
saj bi jo lahko rešil in bi odletela s prekletega kraja, spremenjena v goloba ali v kako drugo ptico.
«Pa ostani tu, če nočeš,» si je zabrundal in je vendarle še vedno gledal okoli, ali bi je morda ne zagledal kje drugje. Ker pa se ni pojavila, je pozabil nanjo in se je začel vzpenjati. Pot je zavijala mimo skal. Kot okameneli sokoli so stale tik nad njim in to temno so se slikale na svetlo nebo.
Ko pa je bil Marinič pod njimi, je zaslišal tik nad sabo gromozansko lomastenje, jokanje, lomljenje vej in dreves, tope in zelo močne udarce ob zemljo. Takoj je pomislil na skalo, ki se vali z vrha, kjer se je utrgala in zdaj s strašansko hitrostjo in neznansko močjo leti proti njemu.
Bila je to zares huda in smrtna nevarnost za Mariniča, zato se ni dolgo pomišljal, ampak je kar urno stekel naprej, da bi ji ušel. Še nikoli ni tekel Marinič tako hitro in ne tako divje, kot je tekel tokrat. Lomastenje, pokanje, topotanje nad njim pa je prihajalo vedno bliže in potepuhu se se zdelo, da ga bo ogromna skala udarila zdaj, zdaj, ga pritisnila ob tla in ga zmlela kot zrno popra.
Dirjal je brez uma navkreber in pohajala mu je že sapa, začel se je dušiti. In prav takrat, ko je bil že čisto brez moči in ko je bilo lomastenje skale najhujše in tik nad njim, je vse nenadoma utihnilo. Kot bi odrezal, tako ostro in tako hitro je zavladal grobni molk.
Potepuh se je sesedel, hlastal je za zrakom in- komaj komaj se je pomiril. Razumel je, da sploh ni bilo nobene skale, da ni nič drvelo navzdol in da mu nihče ni ogrožal življenja. Bila je le njihova igra, igra tistih, ki so ga zasledovali in mu nagajali.
Ko si je malo oddahnil, se mu je zazdelo vse zelo smešno in proti svoji volji ga je popadel smeh. Začel se j«
krohotati, najprej tiho in trzajoče, potem pa vedno glasneje in vedno bolj divje. Vse pobočje je odmevalo od njegovega huronskega smeha. Skale so ga lovile v spirale in ga podvajale, podeseterile so ga, postoterile in Mariničev smeh se je kotalil sem in tja, od pobočja do pobočja, s te strani hriba na drugo stran. Še dolgo potem, ko se je pbtepuh nehal smejati, so se kotrljali kamenčki njegovega smeha po strminah in padali v globače.
Potem je popotnik vstal in šel dalje.
Izza kraških grebenov se je prikazala polna Luna. Zvedavo se je razlila po deželi in ko je otipala Mariniča, se je grozno začudila. Zaklicala je:
«Oj, Boškarin, kaj pa ti ob tej uri in v tem času? Ali ne veš, da nocoj vstajajo vsi tisti, ki so bili, ki so umrli, pa ne morejo ne naprej in ne nazaj, kajti zaprta so jim velika vrata odrešitve? In gorje živemu človeku, ki se znajde ob tej uri izven doma. Zato se ti čudim, ko te vidim pod sabo in povem ti, da ne bo lahka tvoja pot. Vendar hodi z mojim blagoslovom. Pomagala ti bom, kolikor bo v mojih močeh.»
Marinič ji je zrl v jasni in veliki obraz, pomahal ji je in se zahvalil za njene spodbudne besede.
Do vrha Lačne se ni nič zgodilo. Komaj pa je prj-krevsal do skal, ki se belijo na grebenu, že ga je zajel čuden nemir in po telesu se mu je razlezlo na tisoče, na stotisoče drobcenih tačic. Gomazelo je po njem, lazilo, ga pikalo, otipavalo in hudo vznemirjalo.
Potekel je, da bi čim prej prišel izven področja, kjer so te drobcene pošasti imele moč in oblast. Uspelo mu je in onstran skal se jih je rešil.
Zdaj je pot vodila le navzdol in bil je vesel, kajti do Kubeda ni bilo daleč. Upal je tudi, da pride do vasi brez
posebnih in nevšečnih doživljajev.
Pa se je motil. Ko se je približal Jernejčevi njivi, je tik ob njem strahotno zatulilo in uzrl je silen zračni vrtinec, ki je divjal na majhnem prostoru, ne večjem od kvadratnega metra. Lomil je veje grme, dvigal ogromne količine suhih listov, zavijal je kot pobesnela žival, sikal in ječal je proti nebu, vedno više in više.
Marinič je stal kot okamenel, niti premakniti se ni upal. Bal se je vrtinca, kajti če bi se ta pomaknil kak meter naprej, bi ga zagrabil, potegnil vase in ga zavrtinčil kdo ve kam. Vendar se to ni zgodilo. Tako hitro, kot se je vrtinec pojavil, je tudi izginil. Izpod neba so padali na potepuha zdaj le listi, tiho in z rahlim prasketanjem so sedali nanj in okoli njega. Marinič je stopil h grmu. Bil je prepričan, da mu je vihar polomil veje. Toda bile so cele, niti ena ni bila zlomljena. «Nič ne pomaga,« si je govoril potepuh in večni popotnik. «Je že tako. Zdaj moram potrpeti.«
Ozrl se je proti Luni, ta pa se mu je smehljala iz vfšin in mu varno kazala pot do vasi.
Kmalu je dosegel prve hiše in olajšano je zadihal. Luna je čarala s črnimi strehami in črnimi zidovi. Vas je spala, globoko je bila potopljena. Tiho je tnpkal po ulici in razmišljal, kam naj gre prenočit. Poznal je v vasi troje dobrih lup, ki so bile vedno polne sena in kjer se kmetje, njihovi lastniki niso razburjali, ko so ga zjutraj odkrili. Odločil se je za Babičevo, saj je bila najbližja, noč pa že zelo pozna in huda utrujenost ga je dajala. Razen tega se je bal, da bi doživel še kakšno presenečenje v tej noči. ko se prebujajo vse nemirne in na prekletstvo obsojene duše. Zatorej je kaj hitro zlezel po lestvi gor in se je takoj zaril v dišeče in toplo seno.
Kako je nastala Ciril - Metodova družba?
Ko so Nemci ustanovili društvo, ki bi skrbelo za nemške šole, zlasti po slovenskih pokrajinah in so s tem praktično pričele rasti ponemčevalnice v slovenskih otroških vrtcih in šolah, se Slovenci nismo premaknili. Nekateri so nemško Schulvereinovo družbo podcenjevali, drugi so se zanašali na vlado, češ da mora prepovedati delovanje tega društva. Medtem pa so se Schulve-reinove podružnice hitro širile. Edino Čehi so takoj spoznali nevarnost Schulvereina in so leta 1880 ustanovili »Osrednjo Matico šc’.sko». Na Slovence pa je poleg Schulvereina pritiskala še itali--jonska «Pro Patria*. Položaj je tako postajal vedno resnejši in re-mi časniki, kot npr. «Scča», »Edinost*, «S!ovenski narod*, so obiavljali pozive k samopomoči, oziroma k ustanovitvi družbe, ki bi skrbela za šolstvo ob narodnih mejah povsod, kjer je narodni nasprotnik prežal na slovensko m'adino. Ker je potekala v tem obdobju tisočletnica smrti slovanskega apostola sv. Metoda, je nekdo predlagal 28. novembra 1834 «Slovenskemu narodu*, da bi organizacijo poimenovali po s'ovanskih apostolih sv. Cirilu in Metodu. Tako so za božič 1884. leta sestavili osnovalni odbor nove šolske družbe, katere načelnik je bil Luka Svetec. Pravila, ki jih je sestavil načelnik osnovalnega odbora, je odobrilo ministrstvo za notranje zadeve z odlokom z dne 9. aprila 1885.
Prva naloga novoustanovljene družbe je bila, da je ustvarila podružnice po vsem slovenskem ozemlju. Na prvi redni skupščini na dan sv. Cirila in Metoda leta 1886 v Ljubljani je bilo zastopanih že 25 podružnic, med katerimi tudi ena tržaška in ena gor;-ška. Prihajale so tudi prve ti-nančnp podpore in pričelo se je redno delovanje Ciril - Metodove družbe, ki je trajalo vse do prve svetovne vojne. Glavnih skupščin ni bilo in mnoge podružnice s« prenehale s svojim delovanjem Na:boljši delavci so morali ali v vojno ali pa so bili zaradi svoje narodne zavesti preganjani. Kljub temu pa je Družbi uspelo vzdrževati vse šolske ustanove, da niso prenehale z delovanjem.
Družba je za vzdrževanje svojih ustanov prodajala nekaj blaga. To so bile vžigalice z napisom: «mal položi dar, domu na oltar*, peresa, svinčniki, pralno irilo, krema za usnje, čaj. rum, p'atno, črnilo, sveče, zagumbni-ce, priveski za verižice in še nekaj takega blaga. Od vsega tega je dobivala družba vsako leto lepe dohodke. Spodbujala je
K J O* CšL/O VL&Jf
f" r
Vesoljsko vozilo
boljšega tipa.
Nova Mini Metro: e-	I	I ^
dini avtomobil, ki spa-	I I ^
da v srednji razred	kJ V_/ I I O W
(1000 kub. cm - 1300	*
kub. cm), »boljšega tipa* kar zadeva tehnologijo, prostornost, udobnost, varnost in varčnost.
HLE 1000 kub. cm prevozi 20,8 km z enim litrom pri hitrosti 90 km/h. Pri tem pa ohra-in vitalnost. Neverjetno!
motor vso moc
nja
Večja znotraj kot zunaj.
5 udobnih sedežev v 3,4 m dolžine. Prtljažnik 212 dm3, ki se poveča na 1294, če je zadnji sedež zvrnjen: ista prostornina kot pri avtomobilu družinskega tipa. Zadnji sedež je razdeljen na dva asimetrična dela, ki se lahko zvrneta ločeno ali skupno, po potrebi. Neverjetno!
Tehnologija bodočnosti.
Novo Mini Metro izdeluje Leyland na najbolj izpopolnjenem tekočem traku v Evropi in je dovolj en kontrolni odrezek vsakih 20.000 km. Barva je nanesena kar v 12. plasteh. Serijska oprema je najbogatejša v tej kategoriji:- komandna armaturna plošča z vsemi svetlobnimi signali, tudi za ročno zavoro, ventilator z dvojno hitrostjo, zadnje meglenke, ogrevana zadnja šipa, gumijasti blatniki, varnostni pasovi z opozorilno lučjo. Neverjetno!
Izziv zraku.
Oblika avta Mini Metro, ki ga je izoblikoval kompjuter, nudi najnižjo upornost zraku v tej kategoriji, tj. koeficient 0,41. Poleg tega maksimalno izkorišča prednosti aerodinamike: prihranek pri gorivu, stabilnost, tišino in udobnost. Neverjetno! Pri zastopniku od Lit 4.644.000, davek I.V.A. izključen.
20,8 km z enim litrom*.
. Rekord v varčnosti! Po kolesu in telovadnih čevljih je Mini Metro najbolj varčno sredstvo: model
21.55	Delta, tednik o znanosti in tehniki
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
17.20 Poročila
17.25 Subotica: Finale mladinskega nogometnega turnirja «Bratstvo in enotnost*
19.05	Čas za pravljico, otroška od daja
19.30	Obzornik
19.40	Na sedmi stezi
20.15	Risanka
20.24 TV in radio nocoj
20.28 Zrno do zrna
20 30 DNEVNIK in Vreme
21.00	Film tedna: Alžirska bitka
22.55	Miniature: Janez Vidic
23.15	V znamenju
Koper
17.30	Ponovitev filma
19.00	Odprta meja
19.30	Slovenski pop - Bojan Drobez 20X9 Risanke
20.15	Stičišče - Dve minuti
20.30	Cilj neznan, film
Igrata: Mark Stevens, Alex Nicol
21.55	DNEVNIK danes
22.05	Brezsramnica, film Igrata: Leonora Fani in Phi-lippe Leroy
Zagreb
19.05	TV koledar
19.15	Begunec 19 45 DNEVNIK
21.00	Zunanje politična oddaja 21.50 Močnejši spol, zabavna od
daja
23.05	Henryk Szeryng in zagrebški solisti
ŠVICA
18.35 Poletni programi za mladino
19.30	Vodnjak, TV film iz serije «Lassie»
20.40	Neznani ljubljenec, film
22.30	Kolesarstvo: Tour de France
anch’io; 11.00 štiri četrtine; 12.03 Umor Vica Squarciafica, 4. epi zcda; 12 25 Ul. Asiago Tenda, oddaja z občinstvom; 13.15 Kočija: 13.25 Master; 14.28 Predvčerajšnjim; 15 00 Errepiuno - poletni program: 16.10 Rally; 16.35 Tri najst noči s Sade; 17.03 Mcdri Milan; 18.35 Programi pristopa nja; 19.15 Jazzovska zgodba; 19.40 Radijska drama; 21.00 Glasbena Evropa 81; 22.00 Evropski objektiv: 22.35 Pridite in sanjajte z nami: 23 03 Danes v parlamen tu, Telefonski poziv.
RADIO 2
6 30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila: 6.00 - 8.45 Dnevi;
9.05	Miti, radijska priredba. 10. nadalj.; 9.32 in 10 12 Luna v vodnjaku; 11.32 Tisoč popevk; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Prizori današnjega življenja; 13.41 Sound - Track, glasba in kino; 15.00 Nemogoči intervjuji, radijska predstava, ob koncu: Glasba Riža Ortolanija; 15.42 Vse o toploti, minuto za minuto; 19.00,
20.30	in 21.45 Napravimo korak
nazaj, glasba: 19.50 Radijska šola :	22 20 Parlamentarna pano-
rama.
LJUBLJANA
7.00, 7.30, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00. 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Prometne informacije; 7.20 Rekreacija; 7.35 Vremensko poreči- j lo za pomorščake; 7 50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan;
9.30	Mladina poje; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki:
11.05	Rezervirano za . . .: 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Znane melodije; 13.50 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14 00 Iz naših krajev, Iz naših sporedov; 14.30 Priporočajo vam . ..;
15.05	Mehurčki; 15 20 Koncert za mlade poslušalce; 15.40 Jezikovni pogovori; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri!; 17.00 Vrtiljak; 19.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . ..; 19.15 Lokalne radijske postaje; 19.35 Joseph Haydn: Klavirski tr-> v Es-duru; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 21.00 Četrtkov večer domačih pesmi in naoevov; 22.05 Literarni večer; 22.45 Lepe melodije: 23.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 23.25 Iz naših sporedov: 23.30 Plesna glasba; 00.05 Lirični utrinki.
Z avtorizacijo za plačevanje prostovoljnih prispevkov, ki ste jo prejeli med osmimi leti, ste imeli narnrpč možnost, da si ustvarite tako pokojninsko dobo, ki bi vam zagotavljala starostno pokojnino ob dopolnitvi 55 leta starosti. V rokah ste imeli škarje in platno, vendar tega niste znali izkoristiti. In kaj sedaj? Ni vam treba vlagati nove prošnje na INPS, ker INPS izstavi avtorizacijo za plačevanje prostovoljnih prispevkov na prošnjo zavarovanca le enkrat in veljavnost le te ne zapade nikoli več. Občasno treba le vprašati nove poštne položnice. Če se torej sedaj odločite za prostovoljno doplačevanje, se lahko poslužite starih položnic, vendar pa ne morete poravnati preteklih in zapadlih obdobij, temveč le od drugega trimesečja 1931 dalje. Praktično boste čez leto dni imeli upravne pogoje', da vložite prošnjo za invalidninsko upokojitev, pravico do starostne
pokojnine pa boste pridobili komaj z 61 letom, torej šest let kasneje kot bi v normalnih pogojih imeli pravico. Na vprašanje kolikšne prostovoljne prispevke bi morali plačati, ne morem odgovoriti, ker je to v avtorizaciji že izrecno določeno, kateri plačilni razred so vam dodelili na osnovi vaših prejemkov, ko ste bili v delovnem razmerju. Po zadnjih določilih pa najnižja mera odgovarja petemu plačilnemu razredu, vsekakor pa mora zavarovanec poravnati tisti prostovoljni prispevek, ki je izrecno določen. In še nekaj: prostovoljne prispevke plačujemo v štirih letnih obrokih in sicer po trimesečjih. Vsako trimesečje lahko poravnamo prispevke le za prejšnje trimesečje, v nasprotnem primeru ta vplačila niso veljavna in INPS povrne vplačane zneske. Vsoto, ki jo morate plačati, pa jo dobite, če ažurnirani znesek plačilnega razreda pomnožite s 13.
Danes poteka 70. obletnica u-stanovitve podružnice Ciril - Metodove družbe za Boljunec, Boršt, Dolino in Ricmanje. Marsikomu, zlasti mlajšim( rodovom, ni znano, kaj je pravzaprav bila Ciril - Metodova družba in kakšno vlogo je imela. Tistim, ki smo zrastU po osvoboditvi, ki smo se šolali v slovenskih šolah in ki živimo v današnjih svobodnejših razmerah. je težko oceniti delo naših prednikov. Vendar so se morali prav naši predniki vztrajno in trdo boriti, da mi danes lahko tako živimo. V ta boj se uokvirja tudi zgodovina Ciril - Metodove družbe, ki je bila za nas Slovence velikega pomena, saj je bila ustanovljena z namenom, da utrdi narodno zavest Slovencev, zlasti mladine, na katero je prežal narodni nasprotnik. Ta namen je Ciril - Metodova družba dosegla s svojimi podružnicami, ki so prižgale v ljudeh narodno zavest in hkrati skrbele za nabiranje denarnih sredstev.
ljudi, naj v trgovinah kupujejo to blago; sicer pa so ljudje tudi drugače prispevali za družbo, in to od navadne služkinje in delavca pa do študenta, vojaka ter obrtnika in trgovca. Še otroci so si prihranili kak kovanec in dali svoj dar v nabiralnik. Razne občine so dajale vsakoletne prispevke, !ia čelu vseh pa so bili ljubljanska občina in denarni zavodi. Tudi čitalnice, vaška pevska društva, bra'na društva, tamburaši so dajali za družbo svoje prispevke, poleg tega so prirejali veselice in zbrani denar prispevali za družbo. Vsa ta dejavnost pa je potekala v okviru podružnice CMD. Te podružnice so bile tudi pri nas, in sicer v Barkovljah, v Bazovici, na Greti, na Kolonji, v Lonjerju. na Opčinah, v Rojanu, pri Sv. Ivanu, v Križu, v Trebčah, na Vrdeli, v Rocolu. na Kjadinu, pri Sv. Jakobu, pri Sv. Mariji Magdaleni in v Skednju.
Kot rečeno, so torej podružnice ustanavljali zato, da so vzdrževale šole in vrtce. Ena od teh podružnic je bila tudi v Boljun-cu, ki pa je takrat spadal pod slovensko Istro. Podružnica je obsegala še Boršt, Ricmanje in Dolino. Ustanovili so jo z odlokom namestništva v Trstu 9. julija 1911. Njeno delovanje ni bilo posebno uspešno, saj je svoje prispevke poslala vodstvu C MD v Ljubljano le dvakrat. Leta 1912 je poslala 275,67 krone, leta 1914 pa 300 kron. Pri tem pa moramo upoštevati, da slovenska Istra od slovenske CMD ni imela neposredne koristi in so poleg tega njene podružnice štele zelo malo članov. Zato tudi tako majhnih prispevkov ne smemo podcenjevati. Podružnica v Boljuncu je štela komaj 51 članov. Nieni predsedniki so bili Fran Venturini, Franc Ferjančič ter Fran Košut-nik. Delovala je do leta 1914.
MIRJAM MAVER
VPR.: Obračam se na vas, da vam razložim svoj položaj in z željo, da mi svetujete, kaj naj napravim. Od leta 1909 do 1973 sem delala v neki pisarni, nato sem morala prenehati z delom in INPS mi je kmalu zatem poslal domov modele za plačevanje prostovoljnih prispevkov, vendar pa tedaj nisem nič plačala. Sedaj iščem spet kako zaposlitev, vendar pa tudi zaradi moje starosti (50 let) ne morem dobiti primernega delovnega mesta. Kaj moram narediti, da si zagotovim pokojnino? Med drugim sem precej bolehna in bi lahko vložila prošnjo za invalidninsko pokojnino. In če vložim na INPS prošnjo za plačevanje prostovoljnih prispevkov, mi bodo spet dali avtorizacijo in koliko bi morala plačati na mesec? »
M. B.: V vašem primeru ni še vse izgubljeno, vendar pa ste v zadnjih osmih letih zamudili vsaj nekaj vlakov, kot se temu reče.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Koncert za jutrišnji dan
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
17.00	Sveže, sveže: glasba predstave in aktualnosti
17.05 Izgubljeni otoki, 2. epizoda
18.00	La frontiera del drago Liili Put Put, risanka Mazinga «Z», risani film
20.00	DNEVNIK
20.40 Igrajmo na variete: Etneide
21.50	Posebna oddaja iz parlamenta: Razprava v senatu o zaupnici novi vladi
23.15	DNEVNIK Pordenon: Kolesarstvo
Ob koncu Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanat
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.15	šolska oddaja: kino
17.00	Thibaultovi, 10. nadaljevanje Program za mladino:
17.50	Panzanella, risanke
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Šport
16.50	Ulice San Francisca - TV film - Vremenske napovedi
19.45 DNEVNIK 2 - Poročila 20.40 Starsky in Hutch
Prebrisana kot lisica - TV film
21.35 V evroviziji iz Belgije Igre brez meja 1981 Ob koncu DNEVNIK 2 - Zad-nje vesti
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
19.15	DNEVNIK 3 - Deželni programi
19 50 Delta: Antologija znanosti in tehnike
20.15	Sooznajmo našo deželo, šolska oddaja
20.40 XXIV. festival dveh svetov
21.30	DNEVNIK 3
TRST A
7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 15 00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.10 Radijski mozaik: Danes lx>mo govorili o ... - Literarni vložek - Glasbene spremljave - Iz arhiva; 11.10 Koncert s posnetki na trakovih in ploščah; 11.30 Poldnevniški razgledi: Kulturne aktualnosti doma in v svetu - Reportaže iz naših krajev - Iz večernih oddaj; 13.20 Poštni predal: Glasba po željah; 14.10 Popoldanski program: Skladatelj - dirigent; 14.30 Otroški kotiček: 14.50 Danes smo izbrali: 15.30 Portreti naših igralcev; 16.00 Glasba v razvedrilo; 17.10 Razširjeni obzornik: Skladbe za zbor... in orkester - četrtkova srečanja; 18.20 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
7.30, 8 25, 14.30, 15.30 Poročila;
7.00	Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Najava sporeda, pregled dogodkov; 14.05 Popevke se vrstijo; 14.40 Minute z ansambli Mihe Dovžana in Lojzeta Slaka; 15.00 Mali koncert lahkih not; 15.37 Glasbeni notes;
16.00	Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Mladinska oddaja; 17 10 Vaš telefon, naš mikrofon in zabavna melodija na vaš telefonski klic; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17 30, 18.30. 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop; 9.00 Plošče; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je .. ; 10.15 Partizansko življenje; 10 45 Mozaik;
11.00	Vsi jih poslušamo; 11.32 Kirn; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 12.50 Z nami je . . .; 13.45 Controluce; 14.33 Lahka glasba; 15.00 Nekdanje popevke; 15.33 Glasbeni collage; 16.00 Plošče: 16 45 Savio; 17.00 Goldonijev ciklus; 17.10 Izbrani za vas; 17.32 Crash; 17.55 Knjižna polica;
18.00	Glasbeni varietč; 18.32 Glasbeni slovar: 19.15 Poje Ornella Vanoni; 19.45 Nasvidenje jutri.
RADIO 1
7.00, 8.00. 10.00. 12.00, 13.00, 17 00.
19.00	Poročila; 6.00, 6.58, 7.58. 9.58, 10.55, 11.58, 12.58, 14 58, 16.58, 18.58, 20.58 Informacije o cestnih razmerah; 6.00, 7.15, 8.40 Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamentu; 9.00 in 10.03 Radio
V OBRAMBO PRED RAZVAMSOVALNIMI PRITISK/ NAD SLOVENC!
Na današnji dan pred 70 leti so v Boljuncu ustanovili podružnico Ciril-Metodove družbe
					H|
			d	-*uA V / <• ■		ml
			iupiBi		. mm
AMORTIZACIJA ZA PLAČEVANJE PRISPEVKOV NE ZAPADE NIKOLI
NO'VA MINI METRO. NEKAJ NEVERJETNEGA
• -	- * V i ,w ■
KOLESARSTVO
NA «TOURU»
Včerajšnji belgijski etapi dobila belgijska kolesarja
Prvo je osvojil Maertens, drugo pa Planckaert - Hi-tiaull z lahkoto nadzoruje položaj na skupni lestvici
ZOLDER — Včerajšnji dve etapi •te potekali v Belgiji in tako ni posebno presenetljivo, če sta obe o-svojila belgijska kolesarja. Zmago-valec jutranje je bil Maertens, popoldanske pa Planckaert, medtem ko na skupni lestvici ni prišlo do
sprememb.
Čeprav je prvi del včerajšnje dir-*e potekal v zelo vročem vremenu ln na kockasti cesti je bila poprečna hitrost zelo visoka, saj je presejta 44 km na uro. Med vso vožnjo J® Prišlo le do enega pobega, ki sta 8a sprožila pred vzponom na Gram-riont Planckaert in Van Den Hau-*> toda 25 km pred ciljem je glavnina oba ubežnika ujela. Na cilju s® je glavnina predstavila v enotni skupini, v zadnjem sprintu pa je bil najhitrejši Maertens, ki si je tako Priboril že svojo tretjo zmago na toni «Touru».
Lestvica včerajšnje 13. etape (Ro-r®ix - Bruselj 107,3 km) je dala tak izid:
L Maertens (Bel.) 2.25’48” in poprečna hitrost 44,156 km na uro ;• Freuler (Švi.)
3.	De Wolf (Bel.)
4- Van Calster (Bel.)
“■ Willems (Bel.)
”■ Kelly (Irs.)
'■ De Joenckheere (Bel.)
”• Vanoverschelde (Fr.)
.*■ Pevenage (Bel.)
18 Jacobs (Bel.) vsi v zmagovalčevem času
Tudi na popoldanskem tekmovanju °niembe vrednih dogodkov skorajda to bilo. Sedem kolesarjev je nekoliko razgibalo vožnjo s pobegom, ki j'ni je 40 km pred ciljem prinesel Poltretjo minuto naskoka, toda prav Pred vhodom na dirkališče v Zol-oru jih je glavnina ujela. Vožnja je P*la tako «mima», da je Hinault v ^ključnem sprintu tvegal celo naskok na prvo mesto, vendar so ga Specialisti* v zadnjih metrih vož-Pje prehiteli.
Lestvica 14. etape pa je bila taka: *• Planckaert (Bel.), ki je prevozil 133,8 km dolgo progo od Bruslja do Zolderja v 3.22'31” s poprečno hitrostjo 40,826 km na uro
V njegovem času so prispeli še: “• Maertens (Bel.)
“ Bertin (Fr.)
’■ Van Calster (Bel.)
Jacobs (Bel.)
“■ Hinault (Fr.)
" Pevenage (Bel.)
8 Thaler (ZRN)
9. Tackaert (Bel.)
10. Peeters (Bel.)
Skupna lestvica:
1.	Hinault (Fr.)	52.58'46”
2.	Anderson (Avs.)	po 41”
3.	Duclos-Lassalle (Fr.)	3’33"
4	Rodriguez (Fr.)	3'49”
5.	Laurent (Fr.)	4’36”
6.	Claes (Bel.)	5’41”
7.	Van Impe (Bel.)	5'47”
8.	Verlinden (Bel.)	6’26”
9.	Schepers (Bel.)	6'45"
10.	Clere (Fr.)	7’10”
Danes bodo tekmovalci prevozili še eno etapo v Belgiji in sicer 157 km dolgo progo od Beringa do Hassel-ta. Takoj po prihodu na cilj bodo udeležence «Toura» vkrcali v letalo in jih prepeljali v Mulhouse, kjer bo na sporedu etapa na kronometer za posameznike
SABLJANJE
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
Včeraj slabi uspehi Italije
CLERMONT FERRAND — V šestem dnevu svetovnega sabljaškega prvenstva v Clermont Ferrandu sta bili včeraj na sporedu dve disciplini: začetek izločilnega teKmova-nja mečevalcev (posameznikovi in pa zaključni del ekipnega tekmovanja v ženskem floretu.
V	meču ,ie nastopilo skupno 128 sabljačev, ki so bili porazdeljeni na 24 skupin. Prvi tri je iz vsake skupine so se uvrstili v drugo kolo.
Od petih Italijanov, ki so nastopili v tem delu tekmovanja, je izpadel le 18-letni Andrea Feili v drugo kolo pa so napredovali Ste-fano Bellone (5), Roberto Manzi (4), Edoardo Andreoli in Paolo Pa-rietti (po 3 zmage).
V	drugem kolu so italijanski tekmovalci imeli manj sreče, saj je ostal v konkurenci le Bellone in še on le z veliko težavo.
Tretje kolo pa je prineslo izločitev še zadnjega Italijana, tako da se ne bo noben italijanski sabljač letos potegoval za visoko uvrstitev v tej disciplini.
Repesaži in finalni del tega tekmovanja bo danes.
V	ženskem ekipnem floretu je končna lestvica taka:
1.	SOVJETSKA ZVEZA
2.	ZAHODNA NEMČIJA
■Mi tik H .oi.tfZTV ■». jiVr.f <
3.	MADŽARSKA
4.	TTALIJA
5.	FRANCIJA
6.	POLJSKA
7.	LR KITAJSKA
8.	ŠVEDSKA
Italijanska ekipa je imela v tem tekmovanju precej smole, saj se je v finalnem srečanju za 3. mesto poškodovala Sparaciarijeva. Ma-džarki Kovacs, s katero se je borila. se je namreč zlomil floret in krn rezila se je zaril v ramo Italijanke ter zadel kost (ključnico). Takoj so jo prepeljali v bolnišnico kjer pa so ugotovili, da njena poškodba ni huda.
To pa ni edina težava, s katero se morajo ubadati voditelji italijanske ekipe v Clermont Ferrandu. Morali so namreč podvzeti tudi oster disciplinski ukrep. Zaradi nediscipliniranega vedenja bivšega olimpijskega prvaka (kljub opozorilom ni prenehal ponočevati) Fa-bia Dal Zotta, so tega odličnega tekmovalca nemudoma poslali v Italijo, kjer bo proti njemu ukrepala italijanska sabljaška zveza.
% r" V
% * < 1 ,
Tako si je Belgijec Maertens včeraj priboril že tretjo etapno zmago na letošnjem «Touru»
(Telefoto AP)
KOŠARKA
V SEŽANI
Tesna zmaga jugoslovanske študentske vrste nad ZDA
Srečanje seje odločilo v zadnji sekundi ■ Ekipi se bosta po povratku iz Alžira spet pomerili v Beogradu
Jugoslavija — ZDA 98:97 (46:46)
JUGOSLAVIJA:	Radovič (3:4),
Petrovič 25 (6:6), Popovič 8 (4:7), Poljak 2, Savovič 3 (1:1), Brodnik 2, Ivanovič, Benaček 12 (4:4), Vu-čevič 19 (3:5), Vučurovič 8 (2:3), Sunara 6 (4:5), Avdija 9 (5:8).
ZDA: Bagley 12 (4:4), Boyle 9 (1:1), Carter 10 (2:3), Daniels 2, Hinson, Johnston 4, Lowe 9 (3:5), Magee 14 (2:2), Pinone 12 (2:2), Roberts 2, Smith 19 (3:6), Solo-man 4.
PON: Boyle, Magee, Pinone.
SODNIKA: Radovič iz Beograda in Camplin iz Murske Sobote.
Kot smo včeraj na kratko že poročali, sta se predsinočnjim v Sežani pomerili študentski reprezentanci Jugoslavije in ZDA, ki se pripravljata za nastop na univer-ziadi. Tekma v Sežani je bila izredno izenačena in se je odločila prav v zadnji sekundi, ko je Popovič ob zvoku sirene dosegel zmagoviti koš. Ekipi sta si bili namreč enakovredni in sta se vseskozi menjavali
iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiirTfiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiHitfnmiiiiiiiHiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHfiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiimiuniiiHitiiiiiiiuitiitiHiiiiiiiiftiiiifniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiMiiimmiiiiuiHiiiiitiiiiMimiiiiiiiN««

Iz planinskega sveta
Bližnji izleti SPDT
Bližnje delovanje Slovenskega planinskega društva iz Trsta v teh poletnih mesecih pomeni seveda v glavnem organizacija in udeležba na visokogorskih krajših in daljših turah. Zato bomo takoj prešli na kratek opis bodočega programa.
To soboto in nedeljo prireja Obalno planinsko društvo iz Kopra, s katerim je SPDT že dolga leta povezano, dvodnevni avtobusni izlet na Klek in Bijete stene. Na ta izlet so vabljeni tudi planinci SPDT. Kdor bi se torej rad udeležil tega neobičajnega izleta (vsaj kar se cilja tiče), naj telefonira domov, odborniku SPDT Mariu Miliču (tel. 229258) danes in jutri do 13. ure.
* # *
Teden kasneje, torej v soboto, 18. in v nedeljo, 19. t.m., je spet na sporedu dvodnevni izlet SPDT, tokrat za izkušene planince. Cilj izleta sta dolina Tamarja in Jalovec po Ozebniku. Izlet, ki ga vodi Peter Suhadolc, bs z osebnimi avto-
mobili, vpisovanje pa je na sedežu ZSŠDI, tel. 767304, do vključno četrtka, 16. t.m.
* * *
Teden kasneje spet dvodnevni izlet, tokrat v Dolomite. Izlet je samo za izkušene planince, vodi pa ga Angelo Kermec. Cilj tega dvodnevnega izleta (25. in 26. julija) sta dve izmed najlepših zavarovanih planinskih poti v Dolomitih: steza Lipella na Tojano de Rosez in zavarovana pot (najtežja v Dolomitih) Tomaselli na vrh Fanis Sud. Vse podrobnosti bomo še javili.
* * *
V sredo, 15. julija, se na sedežu ZSŠDI zaključi vpisovanje za enotedenski planinski pohod SPDT (od 23. do 29. avgusta), ki bo potekal po vrhovih Jalovca, Prisojnika, Ra-zorja, Stenarja. Škrlatice, Bovškega Grintovca in Triglava. Ker je izlet (v začetku) z avtobusi, SP DT poziva vse tiste, ki bi si želeli udeležiti sf^etfa pohoda, da z vpisovanjem pohitijo: Ob vpisu fhord-ja ,u0ežjim splačati 10.000 lir.' Izlet je primeren za vse, ker lahko vsakdo opravi lažjo ali pa težjo, planinsko varianto (seveda po svojih zmožnostih) in pa tudi zato, ker je vsak dan možen sestop in povratek v dolino. To je idealno za tiste, ki imajo dopust samo nekaj dni, pa bi si vseeno želeli udeležiti se vsaj enega dela poti. Tura poteka v glavnem po slovenski transverzali.
odpravila kubansko državno reprezentanco z rezultatom 91:74 (48:35). Srečanje se je končalo dve minuti pred iztekom regularnega časa, ker so med neko preveč zagnano akcijo razbili tablo. Pri tem sta se dva igralca lažje poškodovala.
KOLESARSTVO
Še en državni naslov za Francesca Moserja
PORDENONE — Na italijanskem državnem kolesarskem prvenstvu v Pordenonu je Francesco Moser o-svojil prvo mesto v zasledovalni vožnji za profesionalce, in tako ponovil uspeh iz lanskega leta. ko je bil prav tako prvi.
AVTOMOBILIZEM
Zaradi denarnih težav
Temni oblaki se zbirajo nad dirko za VN Avstrije
Letos jo bodo organizatoiji vsekakor izpeljali po načrtu
MILAN — Organizatorji letošnje mednarodne avtomobilske dirke za Veliko nagrado Avstrije (formule ena), ki bo na sporedu 16. avgusta, so priredili v Milanu tiskovno konferenco, na kateri so podrobneje prikazali letošnji potek tega tek-kovanja in se dotaknili tudi njegove bodoče usode.
ga šele morajo zaslužiti s prodajo vstopnic.
Letošnja prireditev bo stala sko raj dve milijardi lir, od katerih bodo morali skoraj 800 milijonov lir nakazati mednarodnemu združenju FOČA. Da bi dobili ves ta de nar so organizatorji že prodali pra-| vice do televizijskega prenosa in
Tudi nad to avtomobilsko dirko sklenili pogodbe z več reklamnimi se namreč zbirajo temni oblaki, j podjetji, računajo pa tudi, da si bo Organizacijo podobnih dirk breme- j dirko ogledalo vsaj 70.000 gledal-nijo veliki stroški in Avstrijci so j cev. Da bi jih privabili čim več, že podvomili, če jih bodo v bodoče so to tiskovno konferenco sklicali
PLAVANJE
16/ -avgusta - bo -V Pesaru mednarodno plavalno srečanje med Italije in NDR. - - , - ............. ...
1)1	,	, J	- f- .»■ v ttn
MiiiiiiiitiHMiiimiiitiiiinimiiiiuiiiHHiiiHiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiuiuiiHiHimiMimiiiiiiiiiiiiiiMimimHiHmiii
še sploh zmogli.
Vsekakor, za letos so si pridobili dovolj denarnih sredstev^ea izpeljavo te dirke, vendar so v ta račun vključili tudi izkupiček, ki
ATLETIKA
NA KOLONI!
KOŠARKA
Valenti v Trstu
Tržaški košarkarski klub Palla-canestro Trieste (bivši Hurlin-gham), ki bo v prihodnji sezoni nastopal v A-2 ligi, bo okrepil play maker Pietro Valenti, ki je lani igral pri bolonjskem Sinudyneju.
N# nabrežinskem igrišču so v nedeljo popoldne odigrali prijateljsko nogometno srečanje mladi igralci iz Sesljana in Umaga, ki so tako podkrepili prijateljske odnose med nabrežinsko in umaško občino
Italija visoko premagala SZ
MESINA — V otvoritveni tekmi mednarodnega košarkarskega turnirja v Mesini je Italija visoko premagala evropskega prvaka Sovjetsko zvezo (74:52). Omeniti pa je treba, da je Sovjetska zveza nastopila v hudo okrnjeni postavi, saj so zaigrali le štirje od reprezentantov, ki so pred nedavnim o-svojili prvo mesto v Pragi.
V drugem srečanju večera je ameriška selekcija «A11 Starš Ga-relli* prav tako z veliko lahkoto

ATLETIKA
I
Ovett odličen tudi v Milanu
Anglež Steve Ovett je na medna-'nhem atletskem mitingu v Milanu 1 malo zgrešil svoj svetovni re->rd v teku na 1500 m. Dosegel je ls 3’31”95, mgdtem ko njegova etovna znamka znaša 3’31”36. Isti kot Ovett je na predvčeraj-'jem mitingu v Stockholmu dose-njegov rojak Sebastian Coe.
nekaj rezultatov: v metu kla-Va je bil prvi Urlando (71,74 m), * L Ki m ženske je zmagala Malova (ir’79), na 800 m moški fn<jec Boit (1’44”55), na 1500 m '*\ske Doriova (4’06”97), v skoku daljino Evangelisti (7,46), na 110 zapreke Američan Turner (13”76), ,3000 m zapreke Scartezzini "2"69), na 400 m zahodni Nemec [toto (45” 19), na 5000 m Cova ' 27''20), na 100 m moški Ameri-Sanford (10" 14) medtem ko je 1 njegov rojak Lewis tretji (10”22).
'TONEV — Prvilnčna 27 letna av 'Mska svetlolaska Pauline Stein-illn je položila izpit za boksar sodnika. Steinmannova, ki ,r®v!ia neko tiskarno in je av-nlska prvakinja v ženski roko-g L se je na sodniški izpit pri sijala osem mesecev.
Delovanje ZSŠDI
Sestavljen TO za Goriško
V torek so se v Gorici sestali na sedežu Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, predstavniki goriških športnih društev z goriški-mi člani izvršnega odbora ter razpravljali o sestavi novega teritorialnega odbora ZSŠDI za gorisko pokrajino po predvidevanjih novega štatuia naše krovne športne organizacije.
Sestava TO ZSŠDI za Goriško je naslednja'
Predsednik: Igor Komel: tajnik: Ivo Berdon: člani IO: Aldo Rupel in Mija češčut.
Načelniki komisij: Odbojka: Ivan Plesničar: košarka: Marko Čube.j; namizni tenis: Marko Lutman; o-troška telovadba: Mija češčut in Lučka Tomšič; kotalkanje' Ivan Pe-tejan; nogomet: Marjan Tomšič. Ostala člana: Srečko Vižintin (razvijanje telesne kulture na kraškem območju) in Ema Križmančič (stiki s prosvetno dejavnostjo). V od boru sta še člana nadzornega odbora ZSŠDI: Davorin Pelicon in Damjan Klanjšček.
Po odobritvi sestave TO se .je -razvila diskusija o programskih smernicah odbora ter o delu posameznih komisij. Pri tem je bilo rečeno, naj komisije in odbor sam sestavijo kratkoročne in dolgoročne programe (ob sodelovanju posameznih zainteresiranih goriških
športnih društev), ki naj bi težili po razširitvi in ojačitvi športne dejavnosti na Goriškem. Pri tem pa je bila poudarjena tudi potreba po nadaljnjem sodelovanju s komisijami, ki delujejo na Tržaškem. Glede komisije za planinstvo in smučanje naj bi povezavo z edinim go-riškim društvom, ki goji to športno panogo, imel tajnik Ivo Berdon, predstavnik Slovenskega planinskega društvo iz Gorice (SPDG) pa naj bi bil kot doslej neposredno vključen v komisijo za smučanje in planinstvo pri ZSŠDI, ki praktično deluje na deželni ravni.
V zaključku sestanka pa je bila ponovno poudarjena potreba po sodelovanju med odborom in komisijami ZSŠDI ter goriškimi športnimi društvi, saj se bodo le na tej podlagi lahko konkretizirali zastavljeni programi in eilii
TK
NOGOMET
Igralci zahtevajo povišek plače
FIRENCE — Predstavnik združenja nogometašev od v. Campana je predložil predsednikoma obeh profesionalnih zvez, Cestaniju in Ri-ghettiju, nove zahteve nogometašev
kar se tiče honorarjev: odslej naj bi prvoligaši prejemali pogodbeno najmanj milijon lir mesečno, drugoli-gaši 850.000 lir, tretjeligaši pa 600 tisoč lir.
To naj bi bili čisti izkupički: davke bi torej moralo plačati društvo. Doslej so npr. prvoligaši prejemali najmanj 700.000 lir mesečno, od tega pa so morali odšteti lepo vsoto za davke. Sicer so v včerajšnjem srečanju dosegli sporazum le kar se tiče splošne pogodbe v primerih nesreč in poškodb nogometašev.
TENIS
SANREMO — V drugem dnevu mednarodnega teniškega turnirja v Sanremu so dosegli te izide:
Moscino (It.) - Proisy (Fr.) 3:6, 7:6, 6:2; Vanier (Fr.) - Armellini (It.) 6:1, 6:1; Guerfein (ZDA) - Bot-tazzi (It.) 6:2, 6:4: Časa (Fr.) - Costa 7:6, 6:3; Marchetti (It.) - Vat-tuone (It.) 7:6, 6:2; Rodi (It.) - Re-strpno (Kol 1 3 6. fi'4, 7-5
Adrii in Boru po ena zmaga na pokrajinskem prvenstvu
Borovka Tiziana Natural je zasedla odlično drugo mesto v teku na 100 m na tekmovanju v Novi Gorki
ROKOBORBA
Od 11. do 14. julija bo v Vancouvru v Kanadi svetovno mladinsko prvenstvo v grške rimski rokoborbi. Udeležila se ga bo tudi ita lijanska reprezentanca ki bo v Kanado odpotovalo v nedeljo.
Prejšnji teden je bilo na Kolonji še zadnje letošnje pokrajinsko prvenstvo propagandnega sektorja. Tokrat so bile na vrsti štafete, kjer sta naši dve društvi osvojili vsako po eno zmago, poleg tega pa sta dosegli še več drugih dobrih uvrstitev. Najbolje so se tokrat odrezali člani Adrie, ki so v najmlajših kategorijah osvojili en naslov ter dve drugi mesti, poleg tega pa še tretje mesto med starejšimi dečki, medtem ko so borovke osvojile en naslov ter tri četrta mesta.
IZIDI
DEKLICE KAT. A 4x1000 m:
4.	Bor (Umari, Strajn, Turk, Taučer) 56”0
8. Bor «B» (Jogan, Petaros, Sac-chi, Sancin) 1’02”7
KAT. B 4x100 m:
4.	Bor (Glavina, Kalc, Milkovič, Natural) 1’01”8 3x800 m:
1.	Bor (Primosi, Kozlovič, Fo-raus) 9’39"9
KAT. C 4x50 m:
2.	Adria	(Milano,	Sponza,	Žer-
jal, Viller) 35”0
DEČKI KAT. A 4x100 m:
4. Bor (Primosi, Cesar, Oberdan, Race) 55”4 3x1200 m:
3.	Adria	(Brigadini,	Zudek,	Sak-
sida) 12'43”3
KAT. C 4x50 m:
2.	Adria	(Milano,	Glavina,	Fon-
tanot, Komar) 33”5 KAT. C1 4x50 m:
1. Adria (Giacomini, Batič, Fon-tanot, Ota) 36"9
V soboto je bilo v Novi Gorici atletsko tekmovanje, ki ga je priredil tamkajšnji AK	Gorica.	Tek-
movanja so se udeležili atleti iz Slovenije ter Hrvatske, z vrsto odličnih atletov državne vrednosti. Od doseženih rezultatov gre vseka kor omeniti odličen rezultat 6.01 m v daljini Novogoričanke Vinazza, ki je bil tudi tehnično najboljši rezultat. V isti panogi je (kot edina zamejska predstavnica) nastopila tudi borovka Tiziana Natural, ki je z razdaljo 4,88 m zasedla 5. mesto.
Dosti bolje ji je uspel tek na 100 m, kjer je z (električnim časom) 13”48 zasedla odlično drugo mesto in bila le za 5/100 ob zmago.
Ob koncu naj omenimo še rezultate dveh članov Adrie, ki sta nastopila v nedeljo v Vidmu na deželnem prenstvu, poleg že omenjenih borovk Kraljeve ter Tavčarjeve. Najprej je na razdalji 200 m star-tal Karel Bonanno, ki je s skromnejšim časom 25”8 zasedel končno 13. mesto, za njim pa je na 3000 m z zaprekami tekmoval Fabio Ruz-zier, ki je z osebnim ter društvenim rekordom 11’37”4 končal na 4. mestu.
R. F.
tudi v Italiji, kjer je zanimanje za take dirke zelo veliko.
Cena vstopnic ne bo velika, saj bo zpašala le 13.000 lir.
NAMIZNI TENIS
Drevi nagrajevanje Igralcev Krasa
Namiznoteniški odsek ŠK Kras prireja drevi ob 20.30 v prostorih družine Doljak v Samatorci krajšo slovesnost ob zaključku letošnje tekmovalne sezone. Pregledali bodo opravljeno delo in začrtali smernice bodočega delovanja. Najboljšim tekmovalkam in tekmovalcem, ki nastopajo na državnih prvenstvih, pa bodo podelili tradicionalne plakete.
B. S.
Ceulemans ne bo igral pri Milanu
v vodstvu, pokazali pa sta veliko borbenost in dopadljivo igro.
Američani so se zlasti odlikovali s pressingom in točnimi meti, obenem pa so zaradi nepoznavanja evropskega pravilnika delali vse preveč napak, s čimer so si tudi verjetno zapravili zmago.
Pri Jugoslovanih se je na koncu zlasti izkazal Vučurovič, ki je s serijo točnih metov tudi odločil tekmo, najbolj uspešen pa je bil Petrovič s 24 koši.
Sedaj se bodo tako Jugoslovani kot Američani udeležili mednarodnega košarkarskega turnirja v Al-žiru, nakar se bodo ponovno srečali v Beogradu, od koder bodo oboji odpotovali na univerziado.
Sergij Tavčar
BOKS
Septembra Leonard - Hearns
NEW YORK — 16. septembra bo v Las Vegasu izredno pomemben boksarski dvoboj za poenotenje svetovnega naslova v welter kategoriji. Spoprijela se bosta Američan Ray Leonard, ki je svetovni prvak te kategorije po verziji WBC ter njegov rojak Thomas Hearns, ki je pa prvak po verziji WBA.
Po vsej verjetnosti bo to obenem največji «poseb v zgodovini boksa, saj organizatorji računajo, da bo dobiček krepko presegel rekordno vsoto 23 milijonov dolarjev, ki so jo zabeležili 20. junija lani v Montrealu za dvoboj med Leonardom in Duranom. Zaslužek, ki ga bosta pri tem imela boksarja ni točno znan, zgleda pa, da bo Leonard prejel okoli 10 milijard lir, njegov nasprotnik pa približno sedem milijard lir.
KOLESARSTVO
Bron za Baudlna
LEIPZIG — Italijan Stefano Bau-dino .je osvojil bronasto kolajno na svetovnem mladinskem kolesarskem prvenstvu v Leipzigu. Osvojil jo je v vožnji na kilometer s startom i mesta.
Zmagal je Argentinec Alexander, pred vzhodnim Nemcem Streicher-jem.
PLAVANJE
ASSISI — Emilia Romagna je osvojila največ kolajn (šest zlatih in eno srebrno) v zaključnem tekmovanju mladinskih iger v plavanju. Veneto je pristal na drugem mestu s petimi zlatimi in prav tolikimi srebrnimi kolajnami.
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI obvešča, da bo danes, 9. julija, ob 19. uri, na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20, seja košarkarske komisije.
Dnevni red:
namestitev komisije programacija dela razno
Obvezna prisotnost!
OBVESTILA
MILAN — Jan Ceulemans, srednji napadalec belgijske nogometne reprezentance, ne bo v prihodnji sezoni igral pri italijanskem prvoligašu Milanu: tako pravi sporočilo vodstva belgijskega kluba Bruges, v katerem je Ceulemans doslej nastopal in v katerem bo verjetno tudi nadaljeval svojo kariero. Vest je o-čitno spravila v zadrego vodstvo milanske ekipe in njenega trenerja, saj je po zadnjih pogajanjih zgle-dalo da glede Ceulemansovega prestopa m ve£ problemov. Po vsej verjetnosti bo Milan sedaj najel kot tujca Angleža Jordana.
SZ Bor - atletska sekcija Danes, 9. julija, bo ob 20.30 na stadiona «1. maj* seja odbora sekcije.
' • • •
TPK Sirena
nadaljuje jadralno šolo za mladino od 8. do 12. leta po sledečem razporedu: III. tečaj od 13.7. do 19.7.; IV. tečaj od 20.7. do 26.7.; V. tečaj od 27.7. do 2.8.
Vpisovanje na društvenem sedežu vsak dan od 15. ure naprej. Informacije lahko dobite po telefonu št. 417-697 od 20. do 21. ure razen v torkih.
Veselje iri zabava na prazniku ŠD Kontovel
Športni delavci s Kontovela so tudi letos priredili na domačem športnem Igrišču društveni praznik z ribami in odlično kapljico. Torkov praznik je med drugim popestrilo odbojkarsko srečanje med košarkarji in odbojkaricami, ki so se pred (ogorčeno* tekmo nastavili našemu fotografu

}
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 llnife)
Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino
Mesečna 7.000 lir — celoletna 84.000
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, zo organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000.00.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	9- iu,iia 1981
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Llubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul <šir. 1 st., vlš. 43 mm)
27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sožalja 400 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
„	,	.zo.i.LJzrr
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiska trst 2ai0žnikov fieg^JP*
POLRESEN ZAČETEK ZASEDANJA NOVE FRANCOSKE SKUPŠČINE
Smeh v Bourbonski palači
Zanj je poskrbel najstarejši poslanec, znani letalski inženir Marcel Dassault - V prihodnjih dveh tednih vrsta reform
NA POVABILO KOROŠKE DIJAŠKE ZVEZE
Mladinska sekcija SSk obiskala koroške vrstnike
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
PARIZ — Kolesje v Bourbonski palači je po nekajdnevnem proceduralnem oljenju včeraj steklo: 491 poslancev nove skupščine se je lotilo razprav o skupkih zakonov, ki naj bi za Francijo pomenili pravcato Liho revolucijo». kot pravi premier Maurog. Toda skupščinski motor, ki ga predstavlja mogočna skupina socialističnih poslancev, utegne kdaj pa kdaj tudi zaklenkati.
Rdeči žametni sedeži v amfiteatru Bourbonske palače so dokončno razdeljeni takole: na levem krilu socialisti z 265 poslanci (za absolutno večino je pri glasovanjih potrebno samo 246 glasov!), sorodne formacije 20, komunisti 43, sorodne formacije 1, na desni pa goli-sti 79, sorodne formacije 9, sredinska UDF 51. sorodne formacije 11. Še enajst drugih poslancev ne pripada nobeni politični stranki.
V	zadnjih dneh so oblikovali tudi vsa delovna telesa, golističnega predsednika stare skupščine Cha-ban - Delmasa je zamenjal socialist Louis Mermaz. profesor zgodovine in že od študentskih let zvest mit-terrandist. Njegov prvi govor je v vrstah opozicije že sprožil negodovanja: v nasprotju z diplomatsko nevtralnim slogom svoiih prednikov je namreč jasno izrazil socialistična prepričanja in ostro kritiziral tako politiko starega režima kot Giscardovo dušenje parlamentarne vloge. Novi predsednik je v poznejših nastopih še močneje dregnil v osir. saj je za gospodarsko dediščino uporabil izraze, ki se nemara res bolj podajo predvolilni kamva-nji kot realističnemu slikanju vo-ložaia: «katastrofalna gospodarska politika», zgraditi bomo morali na razvalinah» in podobno. «Le kako dolgo se bodo socialisti izonvariali na grehe starega režima?* rohni opozicija.
V	kroniki nove skupščine je zapisan že tudi prvi zškandafo. Zanj je na otvoritvenem zasedanju poskrbel doajen poslancev, ?.9letni Marcel Dassault. ki je moral po pravilniku do izvolitve predsednika voditi zasedanje ir tudi spregovoriti nekaj pozdravnih besed. Tako za poslance kot za gledalce neposrednega 'TV prenosa teh slovesnih trenutkov je bila mučna že starčkova nebogljenost med uvodnim u-reianjem proceduralnih vprašanj (*Kaj pa zdaj? Ali naj. se usedejo?» je denimo spraševal livrirane uradnike po minuti moika, s katerim so počastili spomin na nekega novega poslanca, ki je umrl — v noči pred zasedanjem). Toda to je bil šele začetek, kajti legendarni konstruktor mirageov in milijarder-ski lastnik družbe Breguet - Das-
sault si je pozdravni govor zamislil po svoje...
«Motoristi, ki spremljajo predsednika republike, imajo motorna kolesa honda in BMW,» je začel naizust. Potem ga ni bilo več mogoče ustaviti in razpredal je o Niepceu, ki je izumil fotografijo, vendar tudi. fotografskih aparatov francoske znamke ni več dobiti, čeprav bi bile «ženske roke močno primernem za sestavljanje kamer... Bivši premier Barre se je v vo-slanskih klopeh krčevito trudil, da ne bi bruhnil v smeh. ki je sicer valovil po vsej dvorani, drugi poslanci so si z dosjeji zakrivali obraze. Nato so prišli na vrsto nostalgični spomini na čase velikih svetovnih razstav. Tudi to tradicijo bi po milijarderjevem mnenju ka zalo obnoviti, toda «pri tem bi morali misliti tudi na nekakšen "luna park”, da bi se mladi mogli zabavati. kar bi bilo zarje vsekakor primernejše, kot pa da se pretepajo po stopniščih stanovanjskih blokov».
V	časopisnih komentarjih sta se naslednjega dne mešala ogorčenje in posmeh, vendar ne toliko na račun govornika kot na rovaš okostenele skupščinske tradicije in volil-cev, ki so poslali v Bourbonsko palačo takšno anahronistično osebnost. Skrajno levičarski Liberation* je prišel na svoj račun: izšel je z mastnim naslovom m prvi strani *Nacionalizirajte Dassaulta, Pustite nam Marcela*...
V	Bourbonski palači so kljub nenavadnemu začetku 7. zakonodajne dobe v 5. republiki zaveli modernejši vetrovi. Poslancem poslej ob slovenskih priložnostih ni več treba oblačiti smokinga, poslanke so si priborile svoj frizerski salon (tudi njihovo število se je povečalo, čeprav še vedno predstavljajo samo kakih 5 odstotkov zakonodajnega telesa).
Naslednjih štirinajst dni v palači ob Seni ne bo več odmeval smeh: do počitniškega razpusta .nora jo poslanci izglasovati najnujnejša proračunska dopolnila in zastaviti razpravo o decentralizaciii ter nacionalizacijah, osrednjih temah jesenskega zasedanja in prvih globljih družbenih spremembah, ki jih o o Mitterrandovi zmagi pričakuje dežela.
VILKO NOVAK
Še vedno nemiri v Veliki Britaniji
LONDON — Včeraj ponoči sta bila London in Manchester prizorišče novih nemirov, ki so jih spro-
žile skupine mladih. Tudi v teh dveh mestih so mladi poškodovali številne trgovine. V Veliki Britaniji so bili ti novi nemiri presenečenje. ker se je ustvarilo mnenje, da se bodo nemiri končali v Liverpoolu.
Nove nemire so v torek zvečer v londonski mestni četrti Wood Green in v okolici Moss Sida (Man chester) sprožili mladi, med kate rimi je večina črncev. V Moss Sidu so demonstranti povzročili škodo za več kot pol milijarde lir
Nemiri se sedaj v Veliki Brita niji stopnjujejo. Pred dvema mesecema so ogromno škodo povzročili spopadi med policijo in mladimi črnci v londonski četrti Brixton. Sledili so nemiri v Southallu (I.on-don) in nato v mestni četrti Tox-teth v Liverpoolu.
BEOGRAD — Dolge kolone avtomobilov, v katerih so tuji turisti pretekli konec tedna prihajali v Jugoslavijo in nadaljevali pot proti Jadranu, potrjujejo, da se začenja glavna turistična sezona.
Turistični delavci ocenjujejo, da je na jugoslovanski obali že okoli 450 tisoč gostov, od tega dve tretjini tujih. Tujcev je zdaj toliko kot lani v tem času, menijo pa, da bo prihodnji val občutno presegel lanskoletni obisk. Največ turistov se mudi v Istri in na dubrovniški rivieri, (dd)
GLOBASNICA - V soboto, 4. julija, je bila v gostilni šoštar v Globasnici na Koroškem slovesna proslava 20-letnice ustanovitve Koroške dijaške zveze. Ta mladinska organizacija, ki tesno sodeluje z Narodnim svetom koroških Slovencev in že od ustanovitve goji stike z mladinskimi organizacijami Slovencev v Furlaniji. - Julijski krajini, je k sodelovanju pri proslavi povabila tudi mladinsko sekcijo Slovenske skupnosti.
Mladinska sekcija se je dogovorila s Tržaškim mešanim zborom, ki ga vodi Tomaž Simčič, da ta mladinska pevska skupina, ki šteje okoli 45 članic in članov, nastopi na proslavi.
Tako se je v soboto odpravil na Koroško avtobus mladih Tržačanov. V Celovcu so si ogledali prostore Koroške dijaške zveze, nato pa so se podali k vojvodskemu stolu na Gosposvetskem polju in v cerkev Gospe Svete. Ob spomenikih zgodnje slovenske zgodovine so udeleženci poslušali kratke prikaze o koroški zgodovini in sedanjem političnem in družbenem položaju. Zadonela je tudi slovenska pesem.
V Globasnici se je prireditev začela z nagovorom sedanjega predsednika Koroške dijaške zveze Sigija Kolterja. Nato je povedal nekaj misli predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc, ki je bil med soustanovitelji mladinske organizacije. Poudaril je kako je mnogo nekdanjih članov danes na
odgovornih mestih med koroškimi Slovenci. V imenu mladinske sekcije Slovenske skupnosti je prisotne pozdravil in jim čestital ob obletnici Ivo Jevnikar. V kratkem govoru je omenil tudi sedanje stanje prizadevanj za globalno zaščito in pa potrebnost tesnega sodelovanja mladih pripadnikov slovenskega naroda, ki jih meje ne smejo ločevati. V imenu skupine Beograjčanov, ki so sodelovali pri prireditvi, je spregovoril Peter Damjanovič.
Kulturni spored je obsegal lutkovno predstavo Trdoglavček v izvedbi odseka KDZ «Lutke Mladje*, nastop Tržaškega mešanega zbora pod vodstvom Tomaža Simčiča in folklorno predstavo mladinske skupine iz Novega Beograda. Tržaški pevci in pevke so zapeli vrsto slovenskih in tujih umetnih pesmi. Nepovedoval je Marko Tavčar.
—	IGRAČE
—	ŠPORTNA OBLAČILA
—	OPREMA
ZA NA PLAŽO
Odstop videmskega pokrajinskega odbora
VIDEM — Videmski pokrajinski odbor bo na prihodnji seji pokrajinskega sveta odstopil. To je pred dnevi sporoči predsednik odbora Englaro, kljub temu, da je pokrajinski svet z glasovi KD. PSI, PSDI, PRI, PLI in vzdržanjem furlanskega gibanja odobril letni proračun. Krizo na pokrajini so odprli, da bi v nov odbor vključili tudi socialdemokrate, ki so bili doslej le člani večine, ne da bi s svojimi možmi neposredno sodelovali v pokrajinski upravi.
Kmetijska razstava v Špetru Slovenov
SPET ER — V okviru špetrskega občinskega praznika sv. Petra in Pavla so prireditelji med drugim pripravili tudi uspešno razstavo obrtništva, dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom in poljedelskih strojev. Razstava, katero je odprl deželni svetovale in podpredsednik De Carli, je postavila v ospredje nekaj manj znanih dejavnosti prebivalcev Nadiških dolin.
iiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimumiuiiiimiiiiiiiižiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiii
Prizadevanja za izkoriščanje nafte in plina v Jugoslaviji
ZAGREB — Zagrebška INA bo v sedanjem srednjeročnem obdobju nadaljevala z raziskovanjem novih nahajališč nafte in plina v Panonskem bazenu, Dinaridih in na Jadranskem dnu. Zdaj načrtujejo dosti bolj dinamično delo kot v minulih petih letih.
Tako namreč predvideva prelog družbenega načrta Hrvaške za obdobje 1981-1985, ki naj bi ga še ta mesec sprejeli v hrvaškem saboru.
Največ bodo raziskovali v Panonskem bazenu. Od prihodnjega leta naj bi po pričakovanjih vključili v raziskovanja pomorskih predelov v Jadranu (v globinah, večjih od 90 metrov) tudi tuje partnerje z njihovimi sredstvi. Za zdaj vse kaže, da se bo izkoriščanje plina’ iz Jadrana začelo leta 1986. V programu raziskovanja, pripravi in postavitvi plinskih polj na Jadranu naj bj prispevale tudi druge republike in pokrajini in zato naj bi pospešili sprejem samoupravnega sporazuma o uresničevanju tega skupnega jugoslovanskega načrta.
Zagrebška INA - Naftaplin pa je prejšnji teden v Palermu prevzela novo ploščad za podmorska raziskovanja, ki je dobila ime «Za-greb 1». Ploščad bo namenjena raziskovanjem na področjih, kjer je morje globlje od 90 metrov in kjer dosedaj niso mogli uporabljati ploščadi «Panon». Ta pomembna pridobitev INA - Naftaplin je sicer prvo ploveče mesto, saj je na ploščadi 82 kabin, ambulanta, restavracija in še veliko drugih prostorov, ki bodo omogočili delavcem relativno udobno življenje. Ploščad je veljala 80 milijonov dolarjev, do začetka februarja prihodnjega leta bodo ploščad uporabljali pred libijsko obalo, spomladi pa se bo preselila v Jadran, (dd)
JONATHAN
LIVINGSTON
DEVIN 81/a (ob križišču za Ribiško naselje) - Tel. 208-339
V veliki izbiri:
raznovrstne školjke iz vseh morij — tropski akvariji — nagačene živali — minerali — izdelki umetniške obrti — artikli za na plažo
BIFE’ - BAR
^/oc/»

SESLJAN (Trst)
KONFEKCIJA ZA VSE OD
OTROKA
DO
ODRASLEGA
TR2IČ
UL. DUCA D'AOSTA 91/93 — TEL. (0481) 44557
V TRSTU	Občinsko dovoljenje 17/6/81
se uspešno nadaljuje
POPOLNA
RAZPRODAJA
ZARADI PRENOVITVE POSLOVNIH PROSTOROV
PRI
PITASSI
Young Sitjlo
Korzo Italia 2
DOBITE: JEANS - SRAJCE - BERMUDAS - HLAČE KRILA - MAJICE itd. po
ABSOLUTNO UGODNIH CENAH
dobršen del zaloge se dejansko prodaja
PO MANJ KOT POLOVIČNI CENI
V oddelku za
KRZNA - KRZNA - KRZNA
NUDIMO: LAPIN - JANCKE - SVIZCE - LISICE -MANGOLIE - BOBRE - RAT - DEŽNE PLAŠČE itd.
Zelo velika izbira
Z IZREDNIMI POPUSTI
Olajšave pri plačilu vam bodo omogočile BLOKIRATI CENE
KRZNA IMAJO GARANTNI LIST OBIŠČITE NAS — VSTOP PROST!
maha hcaJtii fvhopo.
promet, ki danes sloni na
elektomagnetskem sistemu, mora preiti na elektronski.
Tako se bo povečala zmogljivost telefonske mreže, prišlo bo do hitrejše selekcije številk in boljše kakovosti v prenosu glasu.
Slike po telefona Končno se bomo lahko poslužili vseh služb videokomunikaciie: podatkov, slik, vsal
[tatov to dovolj. H telefonski

a ji	m m