DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto IV. - Štev. 47 Trst - Gorica 24. novembra 1950 Izhaja vsak petek. Kaj naj še rečemo 7 Kaj smo dosegli na šolskem področju, potem ko smo iznesli pred pristojnimi oblastvi svoje razumljive želje, upravičene pritožbe in utemeljene zahteve? Kaj smo dosegli s sklicevanjem na osnorvne človečanske pravice, na demokratske svoboščine in na mednarodni pravni čut? Kaj nam pomaga pri-zivanje na našo zaupno upraviteljico OZN in njeno pohčerjenko UNESCO? Sole, ki jih mi zahtevamo, odpirajo po našem izključno slovenskem podeželju, toda z italijanskim učnim jezikom!... Poglejmo nekako nazaj v zadnja tri leta naše šolske borbe. Starši iz Sv. Kolombana nad Miljami so l. 1948 prosili Prosvetni urad Zavezniške vojaške uprave za otvoritev osnovne šole s slovenskim učnim jezikom. V prošnji so razlagali, da so Slovenci, kar v ostalem dokazujejo njihovi priimki, čeprav slovenščine več ne obvladajo zaradi pomanjkanja šolskega pouka v materinščini, in da zato želijo, da bi njihovi otroci bili deležni šolanja v materinem jeziku. Prosvetni urad je njihovo prošnjo ,odklonil, češ da za časa Avstrije v Sv. Kolombanu ni bilo slovenskih šol. Kmalu nato so hoteli odpreti i-talijani svojo osnovno šolo na Ka-tinari za par otrok priseljenih cestarjev, ki so doslej posedali šolo v Rocolu. Tedaj je Prosvetni urad odklonil njihovo prošnjo, ker je stal slovenski odsek na stališču, da tudi Italijani niso imeli za časa Avstrije svoje šole na Katinari. Vendar so l. 1949 odprli Italijani svojo šolo na Katinari, čeprav Slovenci tega niso smeli storiti v Sv. Kolombanu! To je najbolj kričeči primer diskriminacijske politike proti slovenskemu življu nla Tržaškem v zadnjem času. Lahko navedemo še nekaj takih primerov. Kljub najvztrajnejšim prizadevanjem nam še ni uspelo priti do o-troških vrtcev v ulici Sv. Frančiška, v Ulic'i Donadoni, v Kolonji, itd., čeprav ni nobene težave pri odpiranju italijanskih otroških vrtcev. Popolnoma isto je z osnovnimi šolami na izključno slovenskem ozemlju, kjer smo imeli svoje šole tudi za časa pristranskega avstrijskega merila: ker nam ne morejo preprečiti posečanja teh šol, nam krčijo njihove razrede, kjer le morejo, v pričakovanju najjpri-kladnejšega izgovora za njihovo u-kinitev. Proti smislu zakonitih določil o obveznem šolanju nam odrekajo pravico do splošnega strokovnega šolanja za našo mladino, ki je dovršila osnovno šolo in ne po-seča srednjih šol. Proti zakonitim predpisom so si izmislili za Slovence v šolski zakonodaji ne predvidenih šestih in sedmih osnovnošolskih razredov, po dovršitvi katerih se naša mladina ne more ponašati z diplomami o dovršenem stro* kovnem šolanju, kakor to lahko stori italijanska mladina. Edinole v Trstu imamo dve popolni nižji strokovni šoli, na podeželju pa le par dvoletnih tečajev, katerim so kot n. pr. v Nabrežini in na Opčinah milostno dodali še tretji razred. Obstoječih dvoletnih strokovnih tečajev nikakor ne moremo spopolniti v triletne popolne šole in jih iz pretežne, za podeželje neprimerne trgovske smeri u-smeriti v industrijsko in kmetijsko stroko. Ze več let imamo na Opčinah samo strokovni tečaj, ki ga šolska oblastva ne dovolijo sjpremeniti v popolno nižjo strokovno šolo industrijske stroke, češ da ni za to primernih sredstev na razpolago. Pred kratkim pa so Italijani, ki prihajajo običajno na Opčine le kot letoviščarji, v istem poslopju, kjer je slovenski strokovni tečaj, odprli popolno triletno strokovno šolo industrijske stroke z vsemi potrebnimi delavnicami, učnimi pripomočki in usposobljenimi učnimi močmi celo za enega samega gojenca zadnjega letnika. Njihova predrznost je šla še ce- lo tako daleč, da so odprli strokovno šolo za štiri priseljence v slovenskem Sv. Križu, medtem ko zahtevajo od slovenske svetokriške mladine, da hodi iv 4 km oddaljeno Nabrežino, in sicer v vsem ne ravno primerno kamnoseško strokovno šolo... Z veliko muko smo si letos zavarovali obstoj klasične gimnazije v Trstu, medtem ko ni sploh nobenega razumevanja za potrebo po ustanovitvi slovenske obrtne in dvorazredne strokovne šole. Vzporedno s šolskim vprašamjem ostaja še vedno nerešeno vprašanje ureditve strokovnega položaja in življenjskega obstoja učnih mo- NA TEHTNICI Od treznosti ali zaslepljenosti kitajskih komunističnih voditeljev je odvisna usoda svetovnega miru S posegom kitajskih čet v korejsko vojno, kar je prvič uradno potrdil poveljnik vojaških sil Združenih narodov na Koreji general Mac Arthur v svojem poročilu dne 6. t. m., je dobil korejski spopad novo uce. Zaenkrat gre sicer u-radno samo za oddelke »prostovoljcev«, ki so j in pa na precej čuden način novačili predvsem v vrstah kitajske armade. Ne glede na u-radno, pravno ablhco teh dejstev, pa obstoja zaenkrat neposredno u-gotovljena stvarnost, da padajo sedaj v Koreji zavezniški, in to predvsem ameriški vojaki tudi pod kitajskimi kroglami. Mimo tega cenijo moč kitajskih čet, ki so zbrane severno od korejske meje, na približno 400.000 mož in nihče si danes ne uipa v naprej reči, ali ne bodo za »prostovoljci« v danem trenutku posegle v boj tudi te čete. Vse to seveda vpliva na svetovni političen položaj, saj smo v neposredni nevarnosti, da bi preskočila na Daljnjem Vzhodu orva iskra, ki hi zanetila nov; strahoten svetoven požar. V očiglid tem dejstvom je politični odbor Glavne skupščine Združenih narodov na svoji seji dna 16. novembra skoro soglasno odgo-dil razpravo o bodočnosti Koreje na neodrejen čas. Dan prej pa je bil v zunanjem ministrstvu Združenih držav sestanek iunkcionar-jev ministrstva, kot so samo v primeru, ko je treba reševati najtežja vprašanja zunanje politike. Zborovanja se je udeležilo nad 200 funkcionarjev, ki so predstavljali skoro vse panoge ameriškega življenja. Na sestanku je govoril ■minister Acheson o kitajskem vmešavanju na Koreji. Izjavil je, da bo prišlo »do najtežje tragedije^, če se ne bo posrečilo odvrnili Kitajcev od tega vmešavanja. Po njegovem mišljenju bo prihodnjih šest tednov odločilnega pomena za ohranitev svetovnega miru. Prihodnjih šest tednov bo pokazalo, ali se da preprečiti tretjo svetovno vojno ali ne! .Menimo, da so te težke besede dovolj jasen dokaz za resničen obstoj velike nevarnosti, pred katero se človeštvo nahaja. Kitajci so že ob približevanju čet Združenih narodov 38. vzporedniku izjavili, da bodo prekoračenje tega vzporednika smatrali za ogroževanje svojih interesov in bodo v tem primeru morali prevzeti primerne ukrepe. S približevanjem vojne mandžursiki meji pa so postali še posebno občutljivi. Ob reki Yalu so namreč velike električne centrale, ki oskrbujejo s tokom tudi kitajsko industrijo na drugi strani meje. Američani so dali vsa potrebna zagotovila, da bodo te električne centrale tudi v bodočnosti služile svoji svrhi. Kitajcii pa teh zagotovil niso marali upoštevati. In tako se utegne zgoditi, da bodo električne naprave popolnoma porušene, vojna pa se bo razširila proti vsakemu pričakovanju. Ali želijo Kitajci v resnici izzvati proti sebi vso ameriško vojaško moč? To je vprašanje, pred katerim se nahajamo. Večina smatra še vedno, da je to malo verjetno. V taki vojni bi postala Kitajska ZDA poslanih v Beogradu Allen je obiskal B področje STO-ja Ameriški poslanik v Beogradu G. Allen, ki je prisostvoval prihodu prve ameriške ladje s pre-hrambeno pomočjo za Jugoslavijo na Reko, je obiskal dne 20. t. m. v spremstvu svoje žene, tajnika Charlesa Englisha in pomorskega atašeja kapetana Yesse Halla Koper, Piran in Portorož. V Kopru je bil gost Vojne uprave jugoslovanske armade. prva žrtev in bi bila najbolj prizadeta. Vse to njeno trpljenje pa ne bi bilo v korist njeni stvari, temveč bi bilo le voda na mlin Sovjetske zveze, ki bi uibila dve muhi na en mah: oslabila bi Kitajsko, obenem pa bi na Daljnem Vzhodu vezala velike ameriške vojne siie in bi ai na ta način omogočila svobodo akcije na drugih področjih. Največje važnosti je torej ugotoviti, ali so nameni Kitajcev trezni in take narave, da se o njih lahko vršijo poga„anja, ali pa so taiio ■zahtevni, da ze po svoji naravi iz-kljubujejo pogajanja. Zato so Američani odkrito in ponovno izjavili, da so pripravljeni dati kitajskim komunistom vsa zagotovila in sprejeti kakršne koli pametne pogoje za ureditev korejskega vprašanja. Dne 16. novemlbra so v Varnostnem svetu prečitali važno obljubo predsednika Trumana, da bodo Združene države storile vsak korak, ki je v skladu s častjo, da preprečijo razširitev spopada na Daljnem Vzhodu. V svoji izjavi pravi Truman: »Ce kitajski komunistični voditelji ali kitajsko ljudstvo ne verjamejo, da ne bodo kršene meje kitajskega ozemlja, jih varajo tisti, ki imajo koristi od nadaljevanja in razširitve nevarnosti.« Toda obenem je predsednik tudi opozoril: »Vendar ipa naj bo jasno vsem, da bo želja po miru uspešna samo, če jo bodo imeli vsi, ki so prizadeti.« Iz teh Ibesed moramo torej sklepati, da so ameriškemu popuščanju do- či na slovenskih šolah, da ne govorimo o stavbah, učilih in dotacijah... Kaj naj ukrenemo? Na koga naj se obrnemo? Zavezniškim oblastvom, OZN in UNESCO smo že večkrat potožili svoje gorje! V nobenem primeru ne moremo odstopiti od svojih utemeljenih zahtev po popolnem slovenskem šolskem sistemu v duhu enakopravnosti z italijanskimi sonarodnjaki. Saj so nam zavezniška oblastva priznala, da imamo pravico do i-stih šol, kot jih imajo Italijani! Miklavževa darila je dostaviti tajništvu Slovenske demokratske zveze v ulico Machiavelli 22-11 najkasneje do 30. t. m. do 19. tire s točnim naslovom obdaro-vanca. ločene .gotove meje, kar sledi tudi iz Aohesonovih oesed na sestanku dne 15. t. m., ko je dejal: »Ce bodo Kitajci iz nevednosti ali ilz drugih razlogov resnično izzvali težko svetovno krizo, moramo biti v položaju, da bomo lahko na to odgovorili iz vso potrebno odločnostjo, s popolnim obvladanjem naših dejanj, z vso našo modrostjo.« Združene države so torej dale pred najvišjim svetovnim odborom svečano izjavo in široko ponudbo, ki je komunistični oblastniki sedanje Kitajske ne morejo zavreči, ne da bi obenem s takim postopkom jasno dokazali, da ni njihov smoter zaščita kitajskih interesov, temveč da hočejo vse več, da hočejo 'sprožiti tretji svetovni spopad. Zunanje ministrstvo Združenih držav je šlo še delj in je preko indijske vlade ponudilo rdeči vladi v Pekinu ustanovitev nevtralnega oomejnega pasu na kitajski in korejski strani mandžurske meje. Do danes na vse te predloge šeni nobenega odgovora. Zato pričakujejo v New Yorku 'z zanimanjem prihod kitajskega komunističnega predstavništva, ki je najavljeno za 24. novembra. Komunistično predstavništvo je 'povabljeno, da poda pred Varnostnim svetom svojo izjavo v izvezi z obtožbo pekinške vlade o domnevnem ameriškem napadu na Formozo. Vsi namreč pričakujejo, da ibo db tej priliki mogoče izmenjati neposredno s Kitajci vsaj nekaj misli tudi o korejskem vprašanju. Nekateri vedo že danes povedati, da nosi kitajsko odposlanstvo s seiboj sledeče pogoje za ureditev korejskega vpraša; nja: 1) ureditev Koreje in njenega režima na način, da he bi ogrožal Kitajske; 2) odpoklic ameriške moniatfce,' ki brani Formozo in u-kiniitev podpor Cangkajšku; 3) izključitev predstavnika nacionalistične Kitajske iz Združenih narodov. Mnogi smatrajo, da ameriška vlada, posebno po 'zadnjih volitvah, ki so prinesle zmago zagovornikom odločnejše politike na Daljnem Vzhodu, teh pogojev ne bo mogla sprejeti. Toda ne smemo prezreti, da smo sedaj še vedno v področju ugibanj in tipanj. Sigurno pa je trenutno samo eno: ako Kitajci in Sovjeti n.majo namena podaljšati ali ceio razširiti korejske vojne, potem bo nedvomno prej ali slej sledil primi ren diplomatski sporazum. Ne-Aateri vidijo ugodne znake za to možnost v raznih Malikovih izjavah, ki jih je podal v Lake Sue-cessu, in v neaktivnosti ter majhni borbenosti, ki jo prav za prav kažejo kitajski »prostovoljski« oddelki- na korejskem bojišču, kjer sile Združenih narodov stalno napredujejo in :se nahajajo talko rekoč že v posesti omenjenih velikih elektrarn. Angleži »so bili posebno zadovoljni s svečano Trumanovo izjavo, prečitano pred Varnostnim svetom, ki jim dokazuje, da je A-merika Iza ceno sporazuma pripravljena prisiliti tudi Mac Arthurja, da ne izvede v celoti svojih odločnih potez. Obstojajo torej mostovi, ipreko katerih bi se upanje v mirno rešitev lahko še vedno uresničilo. iSeveda se pa ameriško zunanje ministrstvo bavi tudi z načrti, kaj bo, ako ne pride do sporazuma- s kitajskimi komunisti. V tem primeru je najbolj verjetno, da ‘bi ■Združene države mobilizirale vsa svojo vojno silo in storile vse za zadnji obupni poizkus neposrednega sporazuma s samo Sovjetsko zvezo. Ako tudi to ne bi uspelo, potem lahko pričakujemo, da bo samo meč presekal gordijski vozel, pred katerim se nahajamo. Komaj po'petih letih od dokonča .nega klanja se tako človeštvo zopet 'nahaja pred usodnim vprašanjem: mir ali vojna? Tedni, ki so pred nami, bodo pokazali, kam se nagiba tehtnica usode. * * * Od srede do srede. Ameriška pomoč tufini po marshallouem načrtu Kr, je ameriški minister za vojsko Gordon. Gray odstopil, mu je predsednik Truman marca letos naročil, naj preuči ameriške zunanje gospodarske odnošaje. Gray je zbral strokovnjake in je trdo delal, ko. so korejski 'komunisti napadli korejsko republiko. Delo, ki se je začelo v ozračj.u umerjene preudarjenosti, se je končalo v napetem ozračju. V poročilu, ki je bilo objavljeno te dni skupno s predsednikovo izjavo, so Gray in njegovi sodelavci pogumno pogledali v oči dejanskemu stanu našega življenja. V poročilu so jasno poudarili dejstvo, da sta zunanja pomoč in sodelovanje v vseh svojih stopnjah integralni in neločlji- vi del ameriške celotne zunanje, in lahko bi rekli tudi notranje do-litike; dodali pa so, da mora hiti izvajanje te politike mnogo bolje organizirano kot je sedaj, in da prevzetega bremena ni mogoče u-ravnati po koledarju To je zelo težko stališče. Graye-vo poročilo namreč predvideva nadaljevanje Marshallove pomoči še za tri ali štiri leta. Priznava sicer, da je ta pomoč vezana na oborožitev za obrambo. Nadalje zagovarja razširjenje programa na podlagi Trumanove četrte točke, če le mogoče za vsaj eno milijardo dolarjev letno, ter znižanje davkov za pospeševanje zasebnih naložb v tujini, Poročilo nadalje predlaga, da smejo biti porabljeni dolarji v o-kv.iru zunanjih posojil, tudi za nakupe na drugih neameriških tržiščih. Priporoča tudi nadaljnje znižanje tarif in drugih omejitev na ■uvoz v Združene države. Poleg tega daje osnutek za nakazila, prednostno lestvico, in razna nadzorstva, kar vse naj zagotovi, da bo bistveno važno blago prišlo tja, kjer bo največ koristilo, po najnižji ceni. Vsa ta priporočila pa izzvenijo v odločno zahtevo, da morajo tudi one države, ki uživajo ameriško .podporo storiti svojo dolžnost. Kot je predsednik dejal, bi morale zahodnoevropske države kolikor mo- goče zmanjšati nepotrebno zaprav- življenjskih pogojev. Med njimi in Ijanje svojih virov in -naložb. Lotiti se morajo res pravega in primernega obrambnega napora. O-tresti se morajo medsebojnega razlikovanja. Z drugimi besedami povedano, ameriški prijatelji ne smejo pričakovati, da se 'bodo ,za vedno držali Združenim državam za suknjič. Delati morajo trše in več naj žrtvujejo. Pokazati morajo resnično navdušenje v delu za samoobrambo in 'za izboljšanje svojih Združenimi državami ne sme zavladati tako razmerje, da bi ti narodi samo pričakovali, kdaj jim bo ameriški Miklavž prinesel vrečo darov. !To so pogoji, pod katerimi jim .bodo Združene države nudile svojo pomoč tudi še po končanem Marshallovem načntu. Tako vsaj lahko sodimo po splošnem odobravanju, s katerim je sprejela ameriška javnost Grayeve predloge. Zah. Evropa - ZSSR Glavni tajnik evropskega vzpo-reditvenega urada ,za Marshallov načrt, Robert Mariolin, je v razgovoru iz dopisnkom Blairom Moo-dyem podal nekaj zelo poučnih prijnerjav med gospodarsko močjo komunistične in nekomunistične Evrope. Med ostalim je podal naslednje ugotovitve: »Zahodnoevropske države imajo skupno 273 milijonov prebivalcev, medlem ko ima evropska Rusija skupno 'S svojimi vzhodnoevropskimi podložniškimi državami 193 milijonov prebivalcev. .Skupna proizvodnja premoga v Zahodni Evropi znaša 435 milijonov ton, medtem ko ga nakopljejo na onem delu celine, ki je pod kremljevim nadzorstvom 236 milijonov ton. Jeklarska izdelava je dosegla zahodno od železne zavese 47 milijonov ton, na .vzhodu pa 21 milijonov ton. Se večja je razlika med proizvodjo električnega toka. Zahodna Evropa daje 200 milijonov kilovatnih ur, sovjetski iblok pa le 78 milijonov kilovatnih ur.« Ta dejstva jasno kažejo mnogo višjo življenjsko raven svobodnih evropskih državljanov, kot pa jo morejo uživati njihovi prijatelji pod različnimi komunističnimi diktaturami. Očitno pa ne pojasnjujejo, zakaj bi morala, kljub toliki prednosti v delavski sili in industrijskih virih Zahodna Evropa tako obupno zaostajati v vojaškem oziru >za Sovjetsko zvezo in njenimi podložnicami. Končno pa ponovno pojasnjujejo, ali vsaj pomagajo pojasniti, zakaj bi varnost tega področja morala biti za bodočnost sveta še vedno največje važnosti. Kremeljski gospodarji so se izognili vsaki resnični povojni razorožitvi. Vojaški proizvodnji so dali vso prednost in kruto utrdili svoje nadzorstvo nad drugimi vzhodnoevropskimi narodi. Tako so prišli do ogromne premoči v oboroženi sili. Dejanske prednosti, ki jih je navedel Mariolin, pa so praktično znatno izgubile na pomembnosti -zaradi starih gospodarskih in političnih nasprotij v Za hodni Evropi, ki se le počasi umikajo pred zavestjb skupne nevarnosti. ■S ito primerjavo nam je podano statistično nasprotje, kako manj produktivni in številčno šibkejši del Evrope ogroža ostali del celine. Zahodna Evropa bo izkoristila navedene razlike v svojo korist le tedaj, če 'bodo zahodnoevropski državniki pokazali več iznajdljivosti in več odločnosti pri izkoriščanju obstoječih prednosti in njihovem razvoju v korist celote. 15. NOVEMBRA: Baje pripravljajo proglasitev nevtralnega pasu med Korejo In Mandžurijo, da pre-ljrečijo vojni spopad med ZDA in Kitajsko. — De Gasperi izjavlja v senatu, da hoče Italija ohraniti prijateljske in miroljubne stike s SZ. — Na Koreji sile OZN zopet naglo napredujejo jproti mandžur-ski meji. — Francija je pristala na ustanovitev nemških vojnih edinic s pet tisoči vojakov. — V Moskvi z nezaupanjem sledijo stikom med Kitajsko in zahodnimi silami. — Zahodni nemški kancler Adenauer izjavlja, da se bodo Nemci branili, če jih bodo Sovjeti napadli. 16. NOVEMBRA: Truman izjavlja, da se ZDA nočejo vplesti v vojno s Kitajsko, da pa mora tudi Kitajska dokazati' svojo dobro voljo, da ne pride do razširjenja korejske vojne. — Sile OZN so na Koreji odbile poskus komunističnega izkrcanja na vzhodni obali. -- V Rimu so neznani atentatorji z ■ oomoami razdejali sedež republi-kanske in socialistične stranke. --Tudi Churchill noče, da bi se korejska vojna raztegnila na oborožen spopad s Kitajsko. — Egiptski kralj Faruk zahteva, naj Angleži izpraznijo Egipt in Sudan. 17. NOVEMBRA: Glavna skupščina. OZ N je dokončno sprlejela resolucijo Jugoslavije o dolžnostih držav v primeru izbruha sovražnosti. — Na Koreji napredujejo sile OZN previdno na vseh bojiščih. Dalaj Lama je bil zaradi kitajskega vdora predčasno ustoličen za guvernerja Tibeta. — Češki konzul v Monakovem se noče vrniti domov. ■— Francoska vlada je resno zaskrbljena zaradi položaja v In-dokini. — Ameriška generala Brad-ley in Vandenberg odklanjata misel jo neizbežnosti nove vojne. — Italijanska vlada se resno bavi z načrti, kako zakonito omejiti razmaja novega fašizma v Italiji. 18. NOVEMBRA: Na Koreji se je vnela nevarna gverilska borba v ozadju fronte. — ZDA so pripravljene pogajati se s SZ, toda pod pogojem, da se razpravlja razen o Nemčiji tudi o Koreji, Japonski in Avstriji. — Na zasedanju evropske zbornice v Strasburgu svetuje angleški zastopnik, naj celinski zastopniki ne dražijo angleškega leva. — Na Reko je prišla prva ladja z ameriško prehrambeno pomočjo za Jugoslavijo. — V ZDA je že okoli 25 odst. vse proizvodnje in trgovine pod državnim nadzorstvom. — V Varšavi zaseda svetovni mirovni kongres, ki bi moral biti v Angliji. 19. NOVEMBRA: Na zasedanju evropske zbornice v Strasburgu je bil sprejet samo z enim glasom večine sklep, naj se uresniči misel o evropski federaciji tudi brez sodelovanja Anglije. — Kljub slabemu vremenu napredujejo ameriške čete na Koreji in so oddaljene samo 17 km od reke Yalu. — Pri OZN predlaga 13 držav, med katerimi so tudi ZDA, naj postane v teku l. 1952 Eritreja samostojna, toda v federativni zvezi z Abesinijo, ki bo skrbela za njene zunanjepolitične in gospodarske koristi. — Kitajsko odposlanstvo, ki se bo udeležilo razpnav pri OZN, (je prispelo v Moskvo. 20. NOVEMBRA: Angleška vlada odločno odklanja egiptsko zahtevo po umiku angleških čet s sueškega področja. — Socialisti so zmagali pri nedeljskih volitvah na ameriškem področju Zahodne Nemčije. — Na svetovnem mirovnem kongresu v Varšavi je prišlo do spora med titoisti in kominformisti. — Jugoslovansko jzastopstvo pri OZN je podprlo mirovni načrt glavnega tajnika OZN Trygve Lieja. — Avstrijski zunanji minister Gruber želi, da bi se dobri odnosi Avstrije Z Jugoslavijo še izboljšali. — Partizanska borba se na Koreji vedno bolj širi. 21. NOVEMBRA: Pri OZN postajajo previdno optimistično razpoloženi, ker sta se Dulles in Malik sestala, da prerešetata nastale težave med ZDA in SZ. — Italijanska vlada je pripravila zakon proti novi fašistični nevarnosti. — Na Koreji so ameriške čete dosegle mandžursko mejo. — V teku so trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo. — V Argentiniji so ustanovili jugoslovansko • argentinsko trgovinsko zbornico. — Ponovno se čujejo vesti o ameriškem nezadovoljstvu nad italijanskim razpolaganjem z ameriško ERP pomočjo. Ameriška pomoč Jugoslaviji 0 6Sf i S tfŽcIŠkCfla a tr.m mesili smn /n rvn»t.rv\ro o.n i mpnila ncrvHn.r» fv.amiKn v smoio T i i.rfr\ol mroni puj«;« ’ Na tom mostu smo že opetovano obravnavati susko, v kateri se je znašei jugoslovanski komunistični režim zaradi svoje zavožene gospodarske politike. V preteklih dneh so v Jugoslavijo že prispele prve pošiljke pomoji, xi jo je na Titovo prošnjo poslal Zahod jugoslovanskim narodom. Kakor je znano, so prvo pamic ooljUbile Združene države, pietekle dni pa se jim je s podobno ponudbo, dano neposredno Titovemu poslaniku v Londonu, pridružila tudi britanska vlada. Prvo pomoč Jugoslaviji je poslala Upiai/a za gospodarsko sodelovanje. Ker pa Jugoslavija ni članica Marsmallovega načrta (ko Ju ga ustvarjali, je namreč Tito še trobil v -moskovski rog!), ni bilo mogoče lazicgniti neposredno pomoči Upi a ve iza gospodarsko sodelovanje tudi na Jugoslavijo. Zato so se v ta namen posluzili posredne poti preko Italije in Nemčije,, od koder že aobiva Jugoslavija pv-ve najnujnejše pošiljke moke v vrednosti 11.500.000 dolarjev. Na-daljne pošiljke moke bodo Jugoslaviji poslali iz ameriških mlinov na osnovi nujnostnega programa, z denarjem, ki ga bodo dale na razpolago druge ameriške vladne ustanove. Da dobi na razpolago potrebna dovoljenja in sredstva za velike pošiljke Jugoslaviji, je predsednik Truman dne 17. t. m. v posebni poslanici .predlagal kongresu, naj v vso nujnostjo odobri novo pomoč Jugoslaviji. V svoji poslanici po-, udarja predsednik Truman, da bi vsaka zakasnitev pomoči lahko po- i menila usodno izgubo prestiža za ! i/vcov režim, kar bi ooenem osia-ouo odporno moč Titove armade v primeru napada kominformističnih dr^av. Predseanik je nadalje iz.a-vii, da imajo Združene države v Jugoslaviji strateske in politične interese, kajti Tito ima za Sovjet-jko izvfcizo najmočnejšo armado v jiviopi. »To dejstvo je važen' čini-teij v obrambi Zahoda pred napadalcem.« Ka.-njenost, ki jo uživa Kodermac med našim občinstvom. Rusinja, gdč. Tatjana Akimfieva, nam je poka- zala lepoto baleta, ko nam je zaplesala Dvorakov »Slovanski ples« in prekrasen Chopinov »Valček v Ges-dunu«. Mojstrsko izvedena plesa 'bi prišla do večje veljave na pr.mernejšem odru, olb spremljavi orkestra in 0.0 primernejši razsvetljavi. Njeno prizadevanje in dobn voljo pa je občinstvo znalo ceniti, ko jo je med samim izvajanjem Chopinovega valčka in ob zaključku nagradilo z odobravanjem in ploskanjem. Ob zaključku akademije so nas razveselili s svojimi igralskimi talenti v Čehovem »Snubaču« gospa Rističeva v vlogi Natalije Stepa-novine, gospod Bertok v vlogi Cu-oukova in gospod Kralj v vlogi Lomova. Vsi trije so pokazali dobro igro, ker so se vživeli v značaje oseb, katere so predstavljali na odiru. Ugajale so njihove maske in oblačila. Občinstvo ni štedilo s priznanjem. Odhajali smo s prve slovenske kulturne akademije po vojni v središču mesta z željo, da bi se kaj smalu spet zbrali na podobni prireditvi. Slovensko dobrodelno društvo je 'napravilo svojo dolžnost, izdaj je vrsta na drugih, da se zganejo in ga posnemajo. Miklavževanje za odrasle Kakor vsako leto, bo tudi letos 2. decembra od 20.30 ure dalje MIKLAVŽEV AN JE v prostorih Slovenske demokratske zveze v ulici Machiavelli 22-11. Vabimo prijatelje in znance, da se udeležijo prireditve in preživijo večer v prijetnem razpoloženju. Za splošno razvedrilo bo skrbel salonski orkester; pevski duet pa bo pel slovenske narodne pesmi. Bogato bo preskrbljeno za bujfet. Posebno veselje bo vzbudil prihod sv. Miklavža z razdeljevanjem daril. Predavanje dr. Agneletta vSPM srneg't™r«DzS“z V četrtek dne 15. ,t. m. je predaval na večeru Slovenske prosvetne matice predsednuK Slovenske demokratske zveze dr. Josip Agne-letto o temi: »Slovenci in Hrvati v Istri v 'borbi za svoje pravice do prve' svetovne vojne.« V temeljitem in skrbno pripravljenem predavanju je predavatelj iznesel najprej Zgodovino naseljevanja Slovencev in Hrvatov v 1-stri. Z velikim poznavanjem dogodkov, zgodovinskega gradiva in lastnimi doživetji pa je nato pazljivim poslušalcem prikazal vso veličino in odločnost narodnostne .Doroe, s katero so se istrski Slovenci in Hrvati končno povzpeii iz raje pa do vsaj načelno enakoprav-mn državljanov. V njegovm besedah so prisotni spoznavali, kaj vse lahko ustvari in doseže složno ter zavedno narodno delo. Gospodarsko uveljavljanje, Ciril-Metodove šole, kar 80 po številu, itd., vse to je bilo plod samostojnih podvigov, ne ob podpori, temveč v brk in po-gostoma proti surovi sili vladajoče italijanske nestrpnosti. Toda ker Sv. Križ Križani smo se dolgo časa prizadevali, da bi dobili strokovno šolo s slovenskim učnim 'jezikom. Hodi- li smo od Ponči ja do Pilata in vsem dokazovali važnost svojega kraja .za tržaški gospodarski vzpon. Strokovna šola, ki bi nas zadovoljila, bi bistveno pripomogla k dvigu našega gospodarskega in prid i-bitnega udejstvovanja! Dokazovali smo med drugim tudi krivico, ki se dogaja naši mladini, ki mora hoditi v 4 km oddaljeno Nabrežino, če hoče posečati strokovno šolo. (Na veliko naše presenečenje in zaprepaščenje .smo pa izvedeli, rta o-odo odprli v našem čisto slovenskem kraju stroKovno šolo z italijanskim učnim jezikom za štiri priseljene laške otroke in za tri slovenske otroke nezavednih slovenskih istaršev, ki so zapadli strupenemu raznarodovalnemu vplivu kominformistične propagande. Italijani valbijo 'danes našo mladino, naj 'poseča njihovo šolo, ker slovenske ni v Sv. Križu, da ji ne bo trelba hoditi v oddaljeno Nabrežino... Zahtevamo od ZVU, da popravi storjeno nam krivico 'in takoj u-krene vse potrebno za ustanovitev slovenske strokovne šole tudi v slovenskem Sv. Križu! m Z veseljem naznanjamo Križanom in vsej tržaški javnosti, da je Prosvetni urad ZVU sklenil odpreti tudi v Sv. Križu pri Trstu slovensko strokovno šolo z industrijskim in gospodinjskim odsekom. so se naši očetje takrat zanašali samo nase, ne pa na tujo pomoč in podporo, so počasi, a vztrajna napredovali in zmagovali. Prva svetovna vojna je nato prekinila razvoj uveljavljanja Slovencev in Hrvatov v Istri v razdobju, ko s,., dozorevali prvi veliki sadovi več kot stoletne viztrajne borbe najnovejšega razdobja (po francoski revoluciji in odpravi, benečanske o-olasti). Poslušalci, ki so v duhu primerjali takratno narodno navdušenje in samozavest z mlačnostjo, ki jo je v slovenske vrste v Trstu marsikje zanesel komunizem s svojo •zgrešeno in celo odnosom z Italijani škodljivo fratelanono politiko, so nujno spoznavali, kaj te tržaškim Slovencem v bodočnosti napraviti, ako hočejo, da bodo res spoštovani in resnično enakopravni: nasloniti se morajo prvenstveno nase, postati morajo samozavestni in odločni. Samo če bodo sami spoštovali seibe, jih bodo spoštovali tudi drugi! O tem svojem spoštovanju so v zahvalnih besedah zagotovili tudi predavatelja, katerega so nagradili z živahnim odobravanjem. Lahko rečemo, da je bilo to eno izmed najzanimivejših predavanj, ki jih je Slovenska prosvetna matica doslej imela, in škoda je, da se pr-sebno mladina tako maloštevilno ■udeležuje teh podučnih in koristnih večerov. veščamo, da ibo redna seja za mesec december 'dine 10. decembra ob 9. uri (in ne 3. decembra!). Seja vodstva SPM V torek 28. novembra ab 18. uri 'bo seja glavnega odbora Slovenske .prosvetne matice v Trstu na sede-ižu v uliai Machiavelli 22-11. Zaradi važnosti dnevnega reda računamo na polnoštevilno udeležbo odbornikov! Filmski, prosv. večer SPM SPM priredi filmski prosvetni večer v četrtek dne 30. novembra .točno ob 20. uri v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22-11. Na sporedu so izlbrani prosvetni filmi. Vstop prost! Ugotovitev Opozarjamo begunce, naj ne zamenjujejo urad IRO-a pri Sv. Andreju z begunskim uradom ZVU, ki ima svoj sedež v palači luškega poveljstva na obali pri Kanalu. Nova revija »Stvarnost" Kakor smo že javili, bo začela izhajati z decemlbrom v Trstu nova neodvisna .revija »STVARNOST«, ki bo trezno in resno poročala o vseh pojavih slovenskega kulturnega in narodnega življenja. Kdi.r se želi naročiti na revijo, ki bo izhajala dvomesečno, naj sporoči svoj naslov na upravo revije, Trst, ulica S. Anastasio 1-c, kjer je tudi uredništvo. SPOROČILO Zaradi preureditve naših skladišč in prostorov smo z današnjim dnem pričeli razprodajo celotne zaloge z izrednim popustom 10 do 30 na dosedanje cene, ne glede na dejstvo, da so sicer cene tekstilijam v zadnjem času porastle. Na ta način nudimo svojim cenjenim'odjemalcem izredno priliko, z njim mi Slovenci izgubili. Glasen jok množice Marijinih hčers okoli odprtega groba, ki jim je msgr. dr. Brumat bil ljubljeni voditelj, je pokazal, da je legel v girob pravičen, pošten in priljubljen pastir. Težko prizadetim ožjim in sploh vsem sorodnikom msgr. dr. Mirko-ta Brumata, ki so v kratkem času izgubili kar tri člane iz svoje družine, gospo < mamo, gospoda braia Amadeja in sedaj še monsignorja, naše prav islkreno sožalje! Druga jesenska seja občinskega sveta v Gorici v znamenju proti pravicam Slovencev V ponedeljek ponoči 20. t. m. jo bila na goriškem gradu druga jesenska seja občinskega sveta. Takoj ob otvoritvi je župan izrazil sožalje odsotnemu našemu svetovalcu g. Ivanu Brumatu izaradi smrti njegovega brata mons. dr. Mirkoita. Na tej seji bi marali razpravljati najprej o zahtevi nekaterih občinskih uradnikov, da se jim priznavajo gotove pravice pri plači odnosno da se jim prizna posebna nagrada za delo, ki ga opravljajo. Toda župan je ob otvoritvi seje naznanil, da je ta točka kratko in malo črtana z dnevnega reda. Zato je prišlo kmalu na vrs'o vprašanje obrambe pred tožbo gospodične Zore Mozetičeve in gospoda Severja, ki od občine zahtevata priznavanje svojega italijanskega državljanstva. Izvršni občinski odbor 'pa predlaga, naj se občina tej Mozetičevi in Severjevi .zahtevi upira. To pa zato, ker gre za dve slovenski stranki, kar je brez ovinkov jasno in glasno pove-dal in obrazložil sam deimokrščan-ski svetovalec dr. Angelo Culot. Naš sv.etovalec g. Rudi Bratuž je namreč zadevo gospodične Mozetičeve podprl in grajal postopanje izvršnega odbora, ki se je postavil na krivično stališče, da slovenskim strankam zanika priznanje še naj-elamentarnejših pravic. Gospodična Mozeitičeva se je leta 1940 nahajala v Kairu v Egiptu. Tik pred izbruhom vojne ji je tamošnji jugoslovanski konzulat izdal potni list samo ,za uslugo, da je lahko •potovala naizaj domov, menda v Beograd, ker bi jo sicer lahko, kot italijansko državljanko prijeli in internirali v kakem taborišču. Saj je Italija sitala takrat tik pred vsrtopom v vojno na strani Nemčije. Jugoslovanski konzulat, trdi gospodična Mozetičeva, jo je izrecno opozoril, da gre le za uslugo pred obstoječo nevarnostjo in da s tem ni ona pridobila jugoslovanskega državljanstva. Po obstoječem italijanskem zakonu ni gospodična Mozetičeva tega državljanstva nikoli izgubila, posebno ne, ker ni bila iz seznama v Gorici nikoli črtana, saj tudi biti ne more, dokler ji ne dokažejo odlok jugoslovanskega ministrstva, da je tam državljanka. Ce pa bi gospodična Mozetičeva bila leta 1940 res pridobila jugoslovansko državljanstvo, bi bila danes ona že zopet pridobila italijansko državljanstvo, in to po zakonu od 13. 6. 1912 štv. 553, ker ima svoje bivališče zopet v Italiji več kot dve leiti zaporedoma, in sicer že od leta 1945. Državni svet v Rimu pa je mesca marca 1949 prav za prav na vprašanje, ki mu ga je postavila gorlška prefektura, izjavil, da je imela država tri mesce časa po septembru 1947 pravico prepovedati zopet n o pridobitev državljanstva tistim bivšim italijanskim državljanom, ki so pridobili jugoslovanslko. In v kolikor nam je znano, se je moralo ne podlagi tega rimskega izreka udati in nekaterim goriškim Slovencem zopetno pridobitev državljanstva tudi priznati ter tozadev- no potrdilo izdaiti prav goriško žj-panstvo. Ko pa je naš svetovalec g. Bratuž, podprt od g. Pavlina (DiFS) in tudi od kominlormista g. Batti-ja, izvajal pravni argument v gornjem smislu, se je oglasil k besedi dr. Culot in rekel, da navedeni zakon od leta 1912 se nanaša saipo na .italijanske emigrante in ne tudi na slovenske (ki so n. pr. morali bežati pred nasilnim fašističnim režimom, op. ur.). Tako je demokr-ščanski svetovalec dr. Culot dvakrat napravil dve bistveni napaki: ker je kot odvetnik pokazal, da zakona niti ne pozna in potem še, ker je zanikal Slovencem tiste pravice, ki jih uživajo drugi italijanski državljani. Saj hodijo italijanski emigranti pač prostovoljno po svetu, medtem ko so morali Slovenci pod fašizmom bežati pred nasiljem in zaradi nasilja. Napram italijanskim emigrantom, bi mora- li biti Slovenci prej upoštevani kar se tiče zopetne pridobitve državljanstva. Vsekakor ugotavljamo, kako krčevito in ozkosrčno se višji ,predstavniki demokrščanov v Gorici zoperstavljajo vsaki še tako pravični zahtevi Slovencev. Dr. Culot 'je v svojem izvajanju uporabljal naravnost strupene in žaljive izraze proti Slovencem, ki so vendar pod fašizmom (to ve ves svet!) trpeli preganjanji. Proti temu, da bi se županstvo upiralo zahtevi gospodične Mozetičeve so glasovali vsi slovenski svetovalci in z njimi tudi oba italijanska kominformiista. Za upiranje pa so glasovali vsi ostali italijanski svetovalci — in seveda zmagali. Zadeva gospoda Severja nam ni 'znana, zato se ne moremo spuščati v podrobnosti. Nato je občinski svet prešel na razpravljanje o pravilniku za poslovanje sveta Ob priliki njegovega zasedanja. K besedi so se oglasili mnogi svetovalci in tudi naš g. Bratuž, ki je med drugimi opazkami in predlogi za izpolnitev raznih členov stavil .tudi zahtevo, da imajo svetovalci pravico posluže- vati se svojega materinega jezika. To svojo zahtevo je g. Bratuž utemeljil z dejstvom, da je Italija 4. t. m. slovesno podpisala v Rimu dogovor za zaščito in spoštovanje človečanskih pravic. V tem dogovoru je namreč zapisano, da se vsaka država, podpisnica dogovora, zavezuje priznati vsakomur, ne glede na njegov jezik, narodni izvor in pripadnost kaki narodni manjšini, vse pravice prostega in svobodnega izraževanja itd. itd. Vsi italijanski svetovalci so ob •tej Bratuževi zahtevi takoj skočili pakoncu, župan pa je mimo povedal, da zahteva kot taka je političnega značaja in izato je ne more niti staviti na dnevni red. Tedaj je g. Bratuž zahteval, da pride njegova zahteva v sejni zapisnik, kar