PRIMORSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, L NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Ujrravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 260, četrtlenr 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU na ime: »Založništvo Primorski dnevnik*: Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo na ime: «Primorski dnevnik.' - uprava: Ljubljana 6-90601-19 Leto IV - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST četrtek, 15. januarja 1948 Poštnina plačana y gotovim Spedizione m abbon. postale Ste v. 797 Uspehi drzau ljudske demokracija zapiralo vrata imperialističnim salamam b Prihod bolgarske delegacije pod vodstvom Dimitrova v Bukarešto -Ogromna množica pozdravlja gos/e - Komentarji romunskega tiska BUKAREŠTA, 14. — Danes zju-traj j>e v Bukarešti pr!spela s po-sobnim vlakom bolgarska vladna delegacija pod vodstvom ministr-| eksga predsednika Georgija Dimitrova. Na meji je delegacijo sprejela ^°i?kna r°munska delegacija. Na postaji v Bukarešti so delete-)0 sprejel; vsi člani vlade in ogromna množica jo je navdušeno pozdravljala. Na pozdrav romunskega ministrskega predsednika je : tj mitrov izjavil: «Naš namen je, išSforzove besede m njegova dejanja RIM, 14 (Ansa) — Italijanski nanji minister Sforza je imel da-,lna zWtraj dolg razgovor z jugo-Iv čposlanikom Mladenom R-atei-emu. Je izjavil, da °o italijanska vlada kljub temu a ni prišlo do sporazuma o trža-em guvernerju, vedno delala na >,”}• da. se izboljšajo odnosi med 'J0 in Jugoslavijo.* svobode in neodvisnosti proti vsem napad6m. Kljub grožnjam sem prepričan, da bomo uresničili voljo naših narodov Jn izpolnili nalogo, zaradi katere smo prišli v Bukarešto. Sklenili bomo trajno zavezništvo, ki ga nobena stvar ne bo mogla zrušiti.* Ves romunski tisk pozdravlja prihod delegacij in poudarja važnost tega obiska za utrditev miru in varnosti na Balkanu in v Podonavju. «Scantea» piše med drugimi: «Utrditev bolgarsko-romun-skega prijateljstva zapira vrata spletkam in vmešavanjem zapad-nih imperialistov. V vsakem uspehu držav ljudske demokracija zgubijo aniglo-ameriški imperialisti možnosti za uresničenje svojih teženj po svetovni nadvladi.* Ncodv‘sni demokratični list «U-niversul* piše: «Tesno združenj z vsemi demokratičnimi narodi in državami pod vodstvom Sovjetske zveze bomo razbili vee imperialistične načrte in uresničili trajno sodelovanje ter dosegli srečno prihodnost med vsemi narodi v Podonavju.* Orlando in Marazza $to najplemenitejša s V svojem komentarju poudarja romunska agencija «Rador» med drugim: »Romunsko ljudstvo pozdravlja v Georgiju Dimitrovu ne samo voditelja nove Bolgarije pač pa tudi Junaka s procesa za požig Reichstaga, ki je pred štirinajstimi leti prvi zbudil svetovno zavest proti fašistični tiraniji; pozdravlja ustvari tel ja gibanja ljudske fronte, ki se je povsod borilo proti fašizmu. Romunija prisrčno sprejema in pozdravlja voditelja bolgarskega ljudstva in enega največjih graditeljev novega življenja in trajnega miru na Balkanu.* Priprave za proslavo Zupančičeve 70-ietnice BEOGRAD, 14. — Dne 23. januarja bo slavil slovenski pesnik Oton 2upar,e;č svojo 70-letn!co. Društva književnikov vseh '.judsk.h republik se pripravljajo na dostojno proslavo tega dne s predavanji o življenju in delu velikega pesnika. Društvo književnikov Jugoslavije je organiziralo za 23. januarja ve. liko manifestacijo. Govoril bo Boris Ziherl o življenju, delu in enačaju velikega slovenskega pesnika. Člani beograjskega gledališča bodo deklamirali Zupančičeve poezije. V Ljubljani je bil piri izvršilnem odboru OF osnovan republiški odbor za proslavo 70-letnice Otona Zupančiča. Za predsednika odbora je bil izvoljen predsednik prezldija Ljudske skupščine LRS Jcsip Vidmar, iza tajnika poročnik ministra za prosveto Janez Logar, za člane odbora pa kulturni in javni delavci Fran Albreht, Blaž Arnič, France Bevk, Božidar Jakac, Stane Kavč.č, dr. France Kidrič, Edvard Kocbek, dr. Ferdo Kozak, Miško Kranjec, Lovro Kuhar, dr. Jože Potrč in Vladimir Pavšič - Bor. Odbor Je sklenil, d« bo glavna proslava na večer pred Jubilantovim rojstnm dnem dne 22. januarja. Na sporedu bo poleg nagovorov in pozdravov IV. del Antičeve simfonije «Duma». Priseljevanje kolaboracionistov v Argentino BUENOS AIRES, 14. V zadnjih treh dneh je prispelo v Buenos Aires 4250 priseljencev. V vsej zgodovini priseljevanja v Argent.no niso zabeležili v tako kratkem času tako velikega števila. Priseljenci so predvsem iz Italije, Andersoni Poljaki, ustaši in belogardisti, ki so odpotovali iz Italije v okrilju odbora za begune«. V kratkem pričakujejo drugih pet parnikov s priseljenci. Avstr.‘jski vojni ujetniki o Jugoslaviji DUNAJ, 14. — V prostorih društva «Avstr:Ja-Jugcsiavija» na, Dunaju je bila ob povratku avstrijskih vojnih ujetnikov iz Jugoslavije prijateljska manifestacija. Te manifestacije so Se udeležili številni bivši ujetniki, ki so poudarili, da se v Jugoslaviji s polno paro dela pri obnovi in za uresničenje miru med narodi. V okviru te manifestacije so odprli razstavo tiska avstrijsk.h vojnih ujetnikov v Jugoslaviji. Protestna stavka v Livornu LIVORNO, 14, — Delavska zbor-n‘ca je sklenila, da bodo jutri or-delavcey, da opozor.jo vlado na *e-žek pajožaj brezposelnih v Livornu. Prijateljsko sodelovanje držav ijudske demokracije BUDIMPEŠTA, 14. — V torek je prišla v Budimpešto jugoslovanska delegacija, ki se bo pogajala za trgovinski dogovor, ki predvideya .zmenjavo blaga v. vrednosti 45 milijonov dolarjev. Tajnik zunanjega ministrstva BoldiSzar je izjavil, da pričakujejo med 18. in 22. januarjem prihod romunske delegacij et ki bo podpisala romunsko-madžarsko prijateljsko pogodbo. V torek so v Bupimpeštj izmenjali ratifikacijske listine o ‘ugo-slovansko-madžarskem kulturnem dogovorom. V Budimpešto bo 26. januarja prispela polijska, delegacija. Podpisali bodo dogovor za kulturno sodelovanje med Foljsko in Madžarska Gorici razgovori RAZPRAVA ZARADI OPENSKIH DOGODKOV Major Bapllss sodi partizane a trdi. da brani njihovo čast Sodišče odbilo ugovore obrambe kljub določbam mirovne pogod be - Priča inšp. Magnelli ne ve, da Openci govore po slovensko GORICA, 14. (Ansa) — Jugoslo-vansko-italijanska komisija, ki preučuje vprašanja dobavljanja vode in električnega toka Gorici, ie sinoči po dveh dolgih sejah na gorski prefekturi zaključila drugi del razgovorov. Ob zaključku razgovorov so delegati podpisali zapisnike o ‘očkah glede katerih se jo komisija sporazumela, in o točkah, ki so ostale nerešene. Komisija se bo x kratkem znova sestala in nadaljevala razgovore. Včeraj se je pred angio-amer!-škim vojaškim sodiščem nadaljevala razprava proti tovarišem Malalanu, Stublju, Peronciniju, Scali, Colji, Zanoniju in ralju (Re). predsednik Bayliss je najprej prebral dolgo izjavo, v kateri je zavrnil ugovore obrambe glede ju-rlsdikcije vojaškega sodišča nad civilnimi osebami V ta namen je uvodoma na dolgo razložil, da so anglo-ameriški sodniki popolnoma neodvisni, da sodijo le na P9dlegi dokazov in da se ne ozirajo na nobene komentarje. Zato ne tr.orejo na njihove razsodbe vplivati ne protesti ne stavke ne pisanje časopisov. Major Bayllss je celo trdil, da ni vedel za stavko, ko je pretekli torek začel razpravo. Sodišče je pustilo obtožence na svobodo na zahtevo obrambe, zato ni res, kar so pisali časopisi, da Jih je sodišče izpustilo zaradi protestne stavke. Uredniki listov, ki so objavili te vesti, bi utegnili priti zaradi tega pred sodišče. Vsekakor naj vsi ve- Fmuska vlatla seje podvrgla volil seveincamerišitiii trustov Vladne stranke hočejo na nrotinstaven način izriniti komuniste z vseh važnih položajev ^ Kljub reakcionarni gonil so delavci ostali enotni * Bivše partizane zapirajo, fašistične zarotnike pa izpuščajo iz zaporov PARIZ, 14. — Danes se je sestala francoska zbornica. Predsedoval -e njen najstarejši član, komunist Marcel Cachin. Ker je b 1 včeraj izvoljen samo predsednik zbornice, je pričela nato debata glede izvolitve ostalih članov predsedstva. Degoiiatična skupina, ki jo podpira kakor navadno «tretja s'.la», je sprožila ofenj.Vi preti ustavi -n predlagala, naj sc. Duclosu ne prrz-na podpredsedniško mesto in komunistu Grozi mesto kvestorja, do česar imajo komunisti, pravico na podlagi ustavnih določb. Degolisti so predlagali, naj b- namesto Du-clota imenovali socialdegolista La-jenne, ki je eden prot-komunistlč-nih voditeljev. Komunistični poslanec Peron je protestiral preti nameri, s katero hočejo ostale stranke skrčiti število zastopstva komunistične stranke, zlasti pa ker hočejo izriniti ko- munista Duclosa kot prvega podpredsednika zbornice. Končno je Peron ožigosal protikomunistično postopanje parlamenta in očital vladi, da se je podvrgla volji ameriških trustov. Govoru je tudi Cachin in izjavil, da morajo biti v smislu ustave v predsedmštvu sorazmerno zastopane vse stranke. Odklonil je tudi zvijačo nasprotnikov, ki so dali na svojo listo tudi komun'Etične kandidate. Za tem se je vnel med poslanci spor, češ da Cachin kot starostni predsednik nima pravice govoriti načelno o kandidatni listi, marveč vršiti samo tehnično predsedniške posle. Temu nasprstl je Duclos pou-dar.l, da je namen vladnih '-trank, Izriniti komuniste iz vseh važnejših položajev, kar pomeni, da se poslužuje zbornica diktatorskih metod. Med splošnim truščem je bila seja za nekaj časa prekinjena. ODGOVOR NA NAJNOVEJŠO LAŽ Besnica o dugodkih v Novigradn pred- jTj,Vl REZULTATI ORLANDOVE »PLEMENITE DUŠE, VO-^KE POŠTENOSTI IN ZAVESTI ITALIJANA* (SLOVENIJA, JESENI 1941). ■A ■^nc,ja «Ansa» poroča iz Rima, Voina zločinca Orlando in koaio^3- Izdala zaradi zahteve Ju-lit F-ij>I ,nslle vlade, da se Ju izroči, s<*J fk so ,~jave- Orlando je povedal, Janaltl vojaki v Sloveniji D **1 najboljši spomin in da Dbos! mI° 2 ljubljanskim ŠKofom bili tako tesni, da je ostal v r‘n o,,^fcgovo divizijo tuui po Ujelo tra~b°du iz Slovenije. Ti odnosi fbvan. V&e do P°iave tako *'mo" 1' ak> Partizanskega gibanja*, "h vse tiste izmišljotine, ki o d vojno opisoval fašistični ^Partizanih in se vpraša, ka ‘vizit poveljnik taao suv.ie fbje i* vojni zločinec in pripev :-Kit,‘Nameniti duil Italijanskega p p,*’ tir trdi, da so razne na.o-brali od povelistva armije {■šelt Poveljniki bataljonov. Kot r Je že izvršil ope-;aito l>v, 83 Pravi, ko je Orlando t.ar,• uumovani ofenzivi že pobil t0'ine ®lovencev in t>ozgal na ' bil bsi). Tudi on se hvali, da , stert,, 380 plemenit in pravi, da ^ ta Jugoslovanske S % h '■a. * -o-^iuvaiidhc' pflrt.lz!inO ^'J«tvom .j,h Ja Vl^lm s3ini tiste, ki »o ae pre- tevsi l.oer Pa pravi, da se ni it®*- j« bil bolan Id' Itpei ' ekoraj vedno sedeti ter LJpifc in le elužbo adminl- th- ftaiH.01’sanlzacije, ob kapitu-h.,PeJ V® Pa Prehodil skoraj 500 I > »« Obetal leta 1944 član d,tiV;lan tomjo Italijo. bt je kardinalom Schu- n3 val Od Muesollnlja, Iftbato P°šrojno preda. Formiral provinci Novara parti-tt0t°. ki j« UJ,i* ^ ob- mejno nemške skupin« ln neko fašistično posadko zapodila v Švico, pozneje pa j« delal v sklopu demo-kristjanske stranke podtalno in postal državni podtajnik ministrstva za presveto v Parrljevi vladi, nato pa. v De Gasparijevi kot podtajnik v notranjem ministrstvu in kot tak obiskal v septembru 1947 Gorico, a po povratku v Rim je moral pred konstituanto povedati o deportacijah, ki jih je izvršila Jugoslavija v Novigradu, kakor tudi v drugih mestecih in vaseh Istre, zbrala na poziv ZPP množica na zborovanja. Na zborovanju je bilo obrazloženo nezasliš-r.o postopanje anglo-amer.ške okupacijske oblasti nasproti partizanom, ki ao se zbrali prejšnjo ne- Z mska ofanziva kitajske ijudske vojske SEVERNI SENSI, 14. — Kitajska osvobodilna vojska v Mandžuriji je 5. decembra kljub mrazu začela zimsko ofenzivo proti kuom*n-tangovi vojski, ki jo oskrbujejo A-merlčani. Ta ofenziva je presenetila Cangkajškove čete. Od 15. do 28. decembra je demokratična vojska osvobodila 7 velikih mest v Mandžuriji ter izločila iz boja večje število Cangkajškovih vojakov. Pri bojih zapadno od Mukdena so bila osvobojena druga štiri mesta, glavna železnica za Mandžurijo Pelping-Mukden pa blokirana Mukden je obkoljen. daljo na Opčinah na svoje kongresno zborovanje. Na zborovanju »o med ostalim ljudstvom bili tudi nekateri partizani, ki so bili sami navzoči na Opčinah in ki v diskusiji niso po-* zabili orisati «izredno vljudnega» obnašanja OP, ki so bili kot pravi fašisti nad vse srečni, da so lahko, kot v času Mussolinija, pretepali antifašiste. Nekdo iz množloe je tudi obrazložil protidemokratično obnašanj« nekaterih sorodnikov esuKv. . Sorodniki teh esulov so se namreč izkazali kot tihotapci, črnoborzijanci ;n izkoriščevalci in pri tem jim je koristilo tudi dejatvo, da živijo v coni B. Na zborovanju je nekdo tudi omenil obnašanje nekaterih takih elementov, ki so se takoj po 10. februarju in po 15. septembru 1947 šopirili kot bodoči gospodarji. Po zborovanju so skupine meščanov obhodile nekaj ulic mesta ob petju borbenih pesmi in vzklikanju proti nedemokratičnemu postopanju anglcameriške okupacijske oblasti ter »najboljši policiji* na svetu. Med obhodom mesta so skupine manifestantov samoumevno morale iti mimo stanovanj esulov oziroma njihovih sorodnikov in pri tem so manlfestanti pozivali te, naj gred«^k svojim dragim v Trst. Končno, Če je v Trstu tako lopo, čo je svoboda, je bil poziv popolnoma upravičen. Kakor sta zborovanje ln manifestacija mirno potekali, tako se je manifestacija mirno tudi končala. Niti eno stanovanje ni bilo napa- 2lto iz ZSSR Bolgariji SOFIJA, 14. — la Sofije poročajo, da sta bolgarska ln sovjetska vlada podpISJll dogovor, na podlag: katerega bo Sovjetska zveza dobavila, Bolgariji 75.000 ton žita. ZDA ponovno odklonile deblokacijo zlata FLRJ VVASHINGTON, 14. — V’ada ZDA Je danes ponovno odklonila deblokad jo Jugoslovanskega zlata, ki je položeno v ZDA. Vlada Je jugoslovanskemu podaniku izročla tozadevno noto. Komunisti so predlagali, naj zbornica preuči kandidatno listo za sestavo predse cin.štva, in zahteval: kot najmočnejša stranka za seoe mesto prvega podpredsednika. Ke.-je vladna večina ta predlog zavrnila, ni hotel Cachin razglasiti Izida volitev in Je zapustil predsedniško mesto, tako da je morala zbornica imecovati novega starostnega prej-sfetnika. Vladna več na Je azvollla oredsedništvo, v katerem sta za komuniste Duclos in Madeleine Braun. Na seji republiškega sveta so vladne stranke predlagale za podpredsednika pre2 cLia komunista Marrane, vendar pričakujejo, da bodo komunisti tudi tu predlagali samostojno listo. Kljub kampanji, ki jo vodi skupina «Force ouvriere*, so ostali francoski delavci zvesti Glavnemu udruženju dela. SincLkat; industrije za prehrana, državnih podjetij so se izrazili za Glavno udruženje. Za enotnost s ndikatov so prav tako delav.ci železnih rudnikov, pristani ki delavci in vsi delavci v ladjedelnicah pristanišč v Bordeauxu, Le Havru, La Rocheiiu, Dunkerqueu, Rouenu, Cherbourgu, Boulogne, Brstu, Dieppu, Marseillu, Calaisu, Nici, Bayonni in v vseh pristaniščih severne Afrike. Urad Glavnega udruženja je protestiral proti izgonu nekaterih inozemskih delavcev, k. so sodelovali v stavkovnem gibanju. Sindikati zatevajo tud! za tuje delavce enake pravice, kakor j h imajo francoski, zlasti tudi stavkovno pravico. Sodne oblasti so izpustile iz zaporov generala Gulldona, orgar.iza-torja svoječasnega komplota p--ul republiki. «Humanitč» piše glede na to, da notranji minister Moch v istem času, ko strahuje delavce y severnih okrožjih Francije, izvršuje številne hišne preiskave in zapira člane odporniškega gibanja . izpušča iz zaporov fašistične zarotnike. do, da ne bo nobena stvar vplivala1 na sodišče pri izreku sodbe. Ker Je bil major v zadregi, kar se tiče uniform, se je temu izognil s tem, da je dejal, da niso obtožena; obtoženi zaradi nošenja (partizan. sklhj uniform, temveč zaradi nošenja vojaških uniform. Dodal je še, da ne bi sedišče nikoli dopustilo, da bi se obrekovali partizani in osvobodilno gibanje ter da bi se žar lila njihova čast... Po teh lepih besedah je predsed-nik Bayliss dejal, da se ne strinja z ugovori obrambe glede jurisdikci-je vojaškega sodišča. Obramba se je sklicevala na nekatere člene mirovne pogodbe, toda vojaško sodišče prizna le člen 1. priloge VII. mirovne pogodbe, ki določa, da upravlja, jo to ozemlje do prihoda guvernerja anglo-ameriške vojaške sile, ki da imajo pravico izdajati zakone in soditi prebivalstvu. Pod upravo VU ni mesta za človečanske svoboščine Kar se tiče človečanskih pravic ;n sklicevanja na osnovne svoboščine, med katere spada budi pra-vica združevanja in zborovanja, Je treba ta načela res spoštovati, toda pri tem je treba upoštevati potrebe Javnega reda. In tu je po našem mnenju ravno jedro. Po mnenju sodišča pogoji pri nas ne dovoljujejo, da bi se ta -načela izvajala brez omejitev. Kar bi po domače pome-nilo, da se bodo tu vedno omejevale te svoboščine, dokler bodo fešisti metali bombe na demokratično ljudstvo in da bodo oni, katerim je v interesu omejevanje svoboščin, vedno uprizarjali nerede, da to omejevanje opravičijo. Po kratkem odmoru je odvetnik Braun predložil drug ugovor materialnega značaja, pri čemer je zah teval, da se sodno postopanje proti obtožencem smatra kot nespre-jcuMjivo, razen Če noče sod šče popolnoma prezreti človečanskih pra-vic.osnovnih svoboščin in mirovne pogodbe z Italijo. Pri tem se je skliceval na SJ. 21 mirovne pogodbe, ki določa, da po podpisu mirovne pogodbe, to je opolnoči 15. septembra preneha italijanska suverenost in stopi do guvernerja v veljavo začasni režim. Pri tem se je odvetnik Braun skliceval še pa razne druge določbe mirovne pogodbe, kar pa je šlo hudo -na živce majorju Bayl!ssu, ki se je premetaval na svojem stolu, kakerr bi sedel na žerjavici. Zato Je odvetniku dejal, da mu je že vse odgovoril s svojo izjavo. Odvetnik Braun pa mu je odločno odgovoril, da ima pravico, sklicevati se na določbe mirovne pogodbe, ker hoče s tem utemeljit! svoj ugovor, kar it*u mora sodišče dopustiti, če je res neodvisno. Te. daj je major Bayliss dejal, da hoče odvetnik Braun spremeniti proces v propagandistično kampanjo. Odvetnik Braun Je odločno odgovoril, da ima obramba vso pravico, braniti svoje varovance, in da ne sme nihče na neodvisnem sodišču tega omejevati. Na ta odločen nastop odvetnika je predsednik odnehal in pustil odvetniku, da je po tem prerekanju končal svoj govor. Major Bayliss je nato takoj odgo. vorli, da sodišče odklanja tudi ta ugovor, češ da ima vs3ka oblast pravico omejevati svoboščine, če to smatra za potrebno, ker ne sme biti pravica združevanja v opreki z Javn‘m redom. Nato je major Bay-liss dejal, da so po tolikšnem raz- ZDA PLAČUJEJO Nemčiji reparacije „Rude pravo" o politiki ZDA v Nemčiji - Vojaško upravo bodo v zapadni Nemčiji zamenjali ameriški finančni krogi - Vedno večji odpor proti frankurtskim sklepom FRANKFURT, 14. — Odpor, ki so ga izzvali frankfurtski sklepi v d;no ln vse, kar piša o tem, fašisti«-! sam,; Nemčiji, Poljski, Franclji in ni tisk v Trstu, je podla laž, Naslednjega dne sta se dv$ ženski, in sicer Balbini in Pocecco, prepričali, da Je bolje iti drugam in tam čakati «lepše bodočnosti*, priglasile na mestnem ljudskem odboru s prošnjo, da «bi se rade preselile v Trst In odpeljale s seboj tudi pohištvo. Na odboru so jima rekli, da jima nihče ne brani oditi, toda kar 94 tiče pohištvo, naj vložijo pismeno prešnjo na Vojaško upravo JA v Kopru, ki gotovo ne bo zabranila tega, kar se doslej tudi ni zgodilo. Prosilkama Je bilo še obrazloženo, da J« edino VUJA odločilna za izdajanje takih dovoljenj. Sicer pa Je tudi v Trstu postopek v tem pogledu isti. Anglo-ameriška okupacijska »oblast po svoji uvidevnosti izdaja dovoljenja zn prevoz pohištva preko meje. O teh dogodkih Je tržaški humo-rlsfčnl tisk vrst« »Voce llbera* spletel cel roman. Čudno, da ni o tem, prinesel nobene dokumentarične fotografije, s katero bi dokazoval, da se družine esulov silijo k lzseljčva&Jiu. drugod, j« dovedel angleško zunanje ministrstvo do tega, da naznanja, da je ustanovitev frankfurtske vlade le začasna in da je morata potrditi vladi v Londonu in Washiug-tonu. Vse to n; javnosti pomirilo. Iz Berlina poročajo, da zveza krščanskih demokratov v sovjetski, zasedbeni coni sprejela resolucijo, a katero obsoja načrt razkosanja Nemčije. Spomenica navaja, da vidi v teh sklepih nevaren korak v smeri ustanovitve posebne mpadne nemške države, Podobno resolucijo je izglasovala Zveza nemških svobodnih sindikatov. Vafšavski list «Zycie Warszawy» komentira frankfurtsko konferenco tako, da Anglosaksi kljub pritisku, ki so ga izvajali na Francijo, niso uspeli, da bi pretvorili bizonijo v trizonijo. List pripominja, da bo morala Francija ravno zaradi svoje zjinteresiranosti na Marshallovem S tem v zvezi omenja končno list, da so ZDA in Anglija uvozile v Nemčijo živeža in industrijskih izdelkov za eno milijardo in 360 milijonov dolarjev od avgusta 1945 do novembra 1947. Ta znesek Je trikrat večji od vseh dohav Unrre polj. ski državi, čeprav znaša prebivalstvo bizon:je samo polovico poljskega prebivalstva. Značilno je tudi mnenje češkega tiska. Andre Simone piše v «Rude pravo»,da pomeni Marshallov načrt v resnici to, da plačujejo ZDA Nemčiji reparacije. List ugotavlja, da medtem ko je zapadna Nemčija plačala zaveznikom na račun repa-racij 33 milijonov dolarjev, znašajo investicije ZDA samo v nemških rudnikih že 49 milijonov dolarjev. Nadalje navaja, da Je prejela za-padna Nemčija od ZDA 7.5 milijonov ton žita v primeri s 750 tisoč tonami, ki jih Je prejela Francija. Prav tako je dobila Nemčija 3 krat več jekla kakor Francija, 7 tisoč tovornih avtomobilov, Franclja pa samo 2200; msščob pa pre. načrtu zgubit! lastno zasedbeno co-1 j«ma Nemčija ve« kakor katara no v Nemčiji |k°ll druga evropska država. pra vi jan ju najbrže že vsi trudni ln preložil razpravo na 14.30. Na popoldanski razpravi so naj. prej prebrali obtožnico. Ta očita Malalanu in Stublju, da sta kršila pfoglaa št. 3 gen. Aleksandra, ker da sta organizirala javno demonstracijo ;n shod, za katera ni bilo izdano nobeno pisano dovoljenje; nadalje, da sta kršila proglas št. 2 dne 15.9.1947, ker se nista pokorila ukazu, ki je bil izdan pod oblastjo VU. Ostalih pet obtožencev pa se tr.o-ra zagovarjati, ker so nosili brez dovoljenja vojaške uniforme ali del uniform in ker so se udeležil! na Opčinah nedovoljene javne demonstracije. Vsi obtoženci so odgovorili, da niso krivi. «Vtisi» majorja Williamsa Nato je nastopil kot priča major Williams, vršilec dolžnosti policijskega superintendanta na Opčinah. Na vprašanja javnega tožilca je pripovedoval o dogedkihi na Opčinah, kakor jih je pač on videl. Dejal je, da je od 13.30 do 14 ure dal z zvočniki opozarjati ljudstvo na ulici, da Javno zborovanje ni dovoljeno. Ob 14 uri pa je dal ukaz, naj ljudi potisnejo na dvorišče kulturnega krožka. Ljudje so Se seveda temu upjrali, čeprav je policija »milo* postopala. Dejal je tudi, da je ljudstvo začelo metati na policaje kamenje in da sta bila dva policaja ranjena. Na tečne j še vprašanje pa je ugotovil da ni videl, kako so metali kamenje, temveč le kako so ga imeli v rokah. Imel pa je vtis, da je policaja ranilo ljudstvo. Videl je tudi 150 do 200 tiudi v uniformah, skupaj s 1000 ljudi pred krožkom, 500 pa v krožku. Imel je tudi «vtis», da so ti ljudje imeli namen zborovati na prostem in da so pričakovali da Jim bo nekdo govoril. Med poslušale, v sodni dvoran; je nekdo potiho dejal: «To je torej priča vtisov*. Odvetnik Kukanja ga je vprašal, kako so po zvočniku govorili, nakar je major odgovoril, da samo italijanski. Ko ga je edvebnk opo-aoriL da so ljudje pač čakali pred krožkom, da pojdejo na zborovanje, je dejal, da Je začel opozarjati ljudi ob 13.45 pa vse do 14.15, čeprav Je prej trdil drugače. Da je lo tako, Je potrdil tudi major Bay-liss, zato da pokaže svojo neodvisnost in resnicoljubnost. Da bi podkrepil svojo trditev, je odvetnik Kukanja omenil, da imajo ljudje tud: pred mašo navado malce postajati pred cerkvijo, na kar pa je majsr odgovoril, da on ni katoličan. Nato Je major opisal, kako s« zvečer aretirali partizan«, ki da so šli ob 18 uri s sprevodu z Opčin proti Trstu. Dejai je, da Je bilo pri tem v akciji «samo» 200 policajev. V sprevodu Je bilo cd 60 do 100 ljudi, med katerimi.so bile tudi žene in otroci in mnogo partizanov v uniformah. Vneti major Mc Nab Za to pričo je nastopil major Mc Nab, ki da je bil «slučajno» na Opčinah in se je le iz svoje službene gorečnosti stavil na razpolago majorju tViliiamsu, ko je «s!:šsl», da so na Opčinah demonstracije. Na Opčine Je prišel iz Devina. Tudi on je videl v sprevodu od 75 do 100 ljudi. Toda nič otrok in le dve ženski. Pr; tem je dai ukaz inšpektorju Mangelliju, da aretira ljudi. Aretirali pa so jih, ker so bili v sprevodu in ker so nosili uniforme. Te uniforme so b:ie včeraj na sodišču pod neko mizo, zato jih Je Javni tožilec nosil predi pričo, da si jib ogleda. Ali je sploh bila na Opčinah demonstracija? Nato Je pričal še yišji inšpektor Mangehi, poveljnik openske cone CP. Ta je pripovedoval, da ‘e že zvečer 3. januarja zvedel, da se pripravlja javno zborovanje in opozoril Stublja in Malalana, da to zborovanje ni dovoljeno. Potrdil je, da so oddajali opozorila po zvočniku samo v italijanščini od 13.30 do 14 ure. Ko je govoril o «koloni» partizanov, ki da so šli proti Trstu, je dejal, da so demonstrirali. Odvetnik Kukanja: «Kako so torej demonstriral:?* Mangelli: «Koraka!i so in pe’i». Pri tem je celo majir Ba^liss pripomnil, da petje še ne pomeni demonstracije niti zločina. Zločin pa bi bil morda, če bi on major zapel, češ da ima zelo grd glas. Inšpektor Mangelli je povedal, da Je ustavil vso skupino ln jo odpeljal na policijo, da Jo identificira. Pri tem je pridržal pet partizanov, ki so bili v uniformah, kar je seveda v protislovju z izjavo majorja Wi!ljamsa, ki je dejal, da Je bilo v prevodu ran^o untformiran h partizanov. Videl je tudi 10 do 15 žena. (Major Nab pa pravi, da dve). Na koncu je major Bajyliss vprašal, kakšen jezik govori ljudstvo na Opčinah poleg italijanskega? Mangelli: «Kolikor jaa vem, samo italijansko*. To se je zdelo malo preveč še majorju Baylissu, ki je dejal: «Ni-sem od tu, sem Anglež, toda ”em, da tudi na Opčinah govore slovenski*. Proces se nadaljuje danes ob pol desetih. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 - 15. januarja 94S 5a to kategorijo. Vendar pa bi bilo treba teh razsodb na stotine, da b; zajela, vsg potrebne določbe in tako zagotovile vsem gospodinjskim pomočnicam boljšo eksistenco. CkMuH i pravil ska oblast ni do kraja napravila svoje dolžnosti; uzakoniti bi morala predvsem nekatere osnovne pogoje, in sicer minimalne plače, maksimalni delovni urnik, nedeljski in letni počitek, zavarovanje za starost, bolezen, onemoglost in nezgode ter zagotoviti mladoletnim posebno zaščito. Poleg tega bi morala zakonodaja tudi upoštevati pri pravilnem uračunavanj-u še prehra-no in prenočišča ter druge dajatve v narav!. Enotni sindikati so predložili osnutek take uredbe vojaški upravi, kjer so predvidene osnovne zahteve, ki bi sa mora!« upoštevat', toda vojaška oblast ni izdala nobene zadevne odredbe. Zato je nujno, da se gospodinjske pomočnice povežejo v svojo strokovno ter v žensko organizacijo, da se bodo tako na eni strani borile za zboljšanje delovnih pogojev, na drugi strani pa. bodo s splošno in polit' čno izobrazbo prišle do samozavesti in višje, kulturne in politične ravni. Mitič in Palada v Milanu V dneh 16., 17. In 18. t.m. bodo Jugoslovanski teniški Igralci kot ekipa Zagreba nastoolll nrotl Milanu Kakor poročajo, sta teniška igral-ca Mitič tn Palada prispela v Milan ter se nastanila v Touring Hotelu. V petek, soboto in nedeljo bosta slavna igralca nastopila proti ekipi Milana, ki jo sestavljata znana italijanska igralca Cuccelli in Del Bello. Srečanje bo na pokritem teniškem igrišču v Milanu. Za to tekmo med Zagrebom in Milanom vlada ogromno zanimanje, saj je to prvič po vojni, da se srečajo na teniškem polju jugoslovanski in italijanski prvaki te panoge. Veliko zanlmanie za nedeljski tek čez drn in strn na Montebellu Kakor smo že javili v nedeljski številki je ZDTV organizirala za nedeljo 18. t. m. zopet «tek čez drn ir. strm, ki bo na Montebellu. Bernik in ostali vneti lahkoatl-eti gotovo n« bodo manjkali, vendar se namerava več novih moči pre.zkusltl v borbenosti in zagrizenosti s siar mi tekmovalci. Tudi ženske se pr pravljajo in gotovo bo naj več ja borba med Vrtovčevo in Ribaričevo. Tek se bo začel ob 10 ter bo razdeljen na tekmovanje moških na 4000 m progi ter na tekmovanje žensk na 800 m progi. Zbira1:«« atletov je določeno za 9 30 pred konjskim dirkališčem na Montebel-lu. Lepe nagrade pričakujejo zmagovalčevih rok ln tudi najboljša društva bodo za svojo delavnost .n priznanje sprejela krasne plakete. Vp sovanje z vpisn.no 20 lir za atleta sprejema tajništvo ZDI V, ul Machiavelli 13, II. vsak dan od 17 do 19 ure ter se zaključi nepreklicno ob 19 url 16. t. m. Atleti! Zopet imate priliko, da pokažete vašo vztrajnost V nedeljo začetek brzega turnirja v odbojki ZDTV poz va vse ekipe odbojke, da se č.mpreje prijavijo, kajt* v nedeljo *e bo začel brzi turnir y čJbojki, ki bo razdeljen na dva kola V prvem kolu bodo sodelovale ekipe tiskarjev, Sv. Marka, Delav-pite športne zveze ES, Tovarne stro- RAZPRAVA PROTI BESEDNJAKU Omejeni pojmi državnega tožilca Ljudskemu sodišču je zanikal pravico soditi fašiste in kolaboracioniste jev ter Col IL.VE; v drugem kolu pa bodo sodelovale ostale ekipe iz zadnjega tekmovanja in morebitne novo vpisane. Tekme bo 18. in 25 t. m. na igrišču K. K. Tomažiča. Vp sn na 100 1-r za ekipo sprejema tajništvo ZDTV do petka 16. t. m. ker bodo istega dne izžrebali spored srečanj. Najboljše ekipe obeh kol bodo Sprejele krasna dar.la. Pohitite s prijavami, da poživimo tudi to panoga športa, ki je bila pr; nas ta' ko ma.o znana. Stroge kazni za pretepače na športnih igriščih Vratarju Dreherja Barazzutttju je disciplinski odbor ZDTV izrekel izredno ostro kazen za napad na sodnika: v letošnjem letu ne bo smel omenjeni ig.alec n.č več igrati za prvenstvo Tržaškega ozeml'a. Tako Je b;l kaznovan igralec Tovarne gtrojev D-vo s prepoved 10 igranja šttr h nedelj. S prepovedjo igranja dveh nedelj so b U kaznovani Fato Nikola (Dreher), Tosca-ni Ivan (Tovarna strojev) ter Bralni Bruno (Skedenj). Z enodnevno prepovedjo igranja pa sta kaznovana Brombara Fab o ter Rusccnl Italo (oba Skedenj). Dovolj je bilo teh pretepov na naših igriščih. ZDTV je s temi kaznimi pokazala, da ne bo dovolila nešportnih dejanj s strani razbo-ritih igralcev, ki se ne zavedajo, da s takimi postopki škodujejo sebi in celi enajstorici ter obenem odbijajo s športnih igrišč gledalce, ki prihajajo na nogometne tekme in so tako nepričakovano prisiljeni prlsostovati boksarskemu srečanju. Obvestila Odsek za drsanje in hokej/ vabi spodaj navedene člane odbora, da S« udeleže seje, ki bo v petek 16. t. m. ob 19 uri na sedežu v ul. Machiavelli 13, II: M lani, Fantana, Chersicla, Morsetti, Vecch‘et, Mi-ooll. Fumanl, G.Kante in Angel‘nl. Šahovski odsek K. K. KraUii sporoča, da sprejemajo vpisovanja za novo ustanovljeni šahovski odsek vsak dan od 8 do 12 ter od 15 do 19 ure. Včeraj dopoldne je na sodni razpravi proti Besednjaku državni tožilec dr. Stabile Battiggi dokončal svoj govor, ki ga ie prekinil v torek zvečer V drugem delu svojega govora je tožilec še vedno poudarjal, da dejanja, k. so jih zagrešili miličniki, niso bila taka velika, da bi opravičevala njihovo smrtno obsodbo. Izpodbijal je pristojnost sodišča v Velikem Repnu, ki je te obsodilo na smrt V ta namen je tudi dr. Battiggi privlekel na dan neko majsko število časopisa «11 nostro av-venire», v katerem je objavljana odredba o ustanovitvi ljudskega sodišča, ki naj bi imelo nalogo soditi fašiste in kolaboracioniste. Vendar tožilec tudi temu sodišču zanikal pravico, da bi tedaj sedilo. Istočasno je prebral tudi članek, ki ga je r»ebral odvetn k Morgera na Cecchelinovi razpravi, ki govo-o mučenjih, k' so se izvršila jro zaporih, ne da bi zato vedele oblasti. Vse kaže, da je to vprašanje postalo nekam moderno, kajti čeprav ni v obtožnici ničesar glede muk, ki naj bi j.h pretrpeli omenjeni miličniki, se je tožilec tudi tu nekoliko spustil na teren in spregovoril nekaj besed. Da bi pobijal utemeljene predloge obrambe, ki je predlagala, naj bi obtožence sodilo le vojaško sodišče, je državni tožilec ie omen i da so bili tedaj obtoženci še vedno italijanski državljani, čeprav so bili člani JA. Ker so sedaj poitaii državljani Tržašk?-ga ozemlja, morajo odgovarjati pred bivšim italijanskim sodiščem oz roma sedanjim Tržaškega ozemlja. Medtem ko je za prvo dejanje za usmrtitev treh miličnikov predlagal sodišču, naj spozna obtožence za krive, je za drugo dejanje glede izginotja Di Pumpa, Blažine in Pattija predlagal, naj Jih rodišče S plinom se fe skorai zaduSlla Včeraj dopoldne je 55-letna vratarica Lucija Miani ponevedoma pustila odprt plin v kuhinji na svojem stanovanju v ul. Canova 13. Kmalu j« plin napolnil ves prostor la tudi sosedje so začutili, da nekaj v Mtaninem stanovanju ni v redu. Ko so odprli vrata, so našli vratarico v njenem stanovanju nezavestno, Takoj so poklicali rešilni voz, ki jo Je prepeljal v glavno bolnico. Zena je precej slaba in ne more niti govoriti, vendar upajo, ca jo bodo še ohranili pri življenju. oprosti zaradi pomanjkanja dokazov. Kazni pa sledeče: Besednjak dosmrtno ječo, Boris Vidali 28 let ječe, VidaL Peter, Sosič Erminlj in Purič Vladimir po 20 let ječe, Škabar 16 let ječe. Za Tavčarja in Mrzeka pa >e predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Po zahtevah take sedbe, ki naj bi Jo izreklo tukajšnje porotno sodišče nad obtoženci, ki io tedaj kot člani narodne zaščite oziroma JA izvrševali sv;jo dolžnost, je branilec odvetnik Falconer, ki branj odsotnega 2arka Besednjaka, za pr vo dejanje in Borisa Vidalija začel govoriti v pr.d obeh obtožencev. V svojem govoru je poudaril, da so za dejanje, ki sta jih izvrševala Aba obtoženca, vedele jugoslovanske oblasti, od katerih sta ta dva b‘'a odvisna. izključil je trditev državnega tožilca, da bi bili miličniki ubiti vsled osebnega maščevanja. Po govoru odvetnika, ki je končal okrog 14, je sedišče preložilo razpravo na danes popoldne. Kratka občinska seja * Telefon na avtobusni postaji so podražili - Kako ]e s sanatorijem za Jetične - Ali bomo dobili nov ljudski park ? S'noci so bili občinski svetniki s svojo sejo še krajši kakor po navadi in so jo zaključili v dobri pol uri. Morda pa je bilo temu krivo tud; to, da je javni seji sledila budi tajna, ki se je udeležil predsednik občine Miani. Po potrdilu zapisnika zadnje, seje ;n nekaterih drugih manj važnih formalnosti, so vzeii v pretres povišanje troSarinske užitnine za 25%. Poročevalec finančne komisije je obrazložil, da je znašal lani dohodek na trošarinah okrog 400 milijonov in da bodo z novim poviškom zvišali ta dohodek za 100 ali 120 milijonov. Kot pretveza za to povišanje je sluzil izgovor o zvišan-ji stroškov zaradi povišanja plač uslužbencem. Poleg tega pa je še eden od svetnikov izjavil, da nameravajo uvesti trošarino še na ne. katere precVrete, ki so bili doslej prosti. Pri raznem so svetniki razpravljali o prediogu uprave Acegata glede zvišanja telefonskih pristojbin na avtobusni postaji in o zvišanju tarife za shrambo prtljage isto tam. Potrdili so zvišanje pr is to j-bine za telefoniranje cd 8 na 12 lir, d očim je bil odbit predlog za 20 kratno povišanje tarife za shrambo prtljage v primerjavi z letom 1939. Svetniki so namreč ugotovili, da je ta tarifa v Benetkah za polovico manjša in zato so predlog vrnili v «oadaljno proučevanje«. Nato je bHo govora o prispevku za načrte sanatorija za jetične in dr. Nardin je predlagal, naj bi se 2e vendar poskrbelo, da bi postala vila Necker vsemu ljudstvu odprt občinski park. Obe zadnji točki sta bili «rešeh.i» z medlimi obljubam! in s tem je bila seja pri kraju. Koncertni večer v krožku „Simon Jenko** Prireditev, kakršna j$ bila torkova, bi bilo želeti še več. Občinstvo, ki je v celoti zasedlo dvorano «Kraljiča■», je s veliko zbranostjo sledilo Izvajanjem, solistov, ki so pokCzali resnično umetniško višino. V dveh in po! leta po končani vojni so tudi tržaški Slovenci v znatni meri preboleli veliki kulturni zastoj, ki ga je bil povzročil raznarodovalni fašistični režim. Kot prvi je nastopil baritonist Dušan Pertot, ki je s svojim obsež- nim, prijetno zvenečim gldsom zapel dve učinkoviti Loeiaejevi pesmi, nato še Lajovčevega «Mesec t) izbi*, Matzovega «0 Celino» in znano kavatino is «Seviljskega brivoa*. Za tržaško občinstvo je bil saksofonist Srečka Dražil, naš Ifubi gost iz Ljubljani, dokajšnja novost. Iz svojega instrumenta, ki ga po krivici pozna naše občinstva zgolj iz *jazzai>, je izvabil izredno tople tone ter je prav tako očdral s svojo dovršeno tehniko. Zaigral je Beethovnov mtnuet in še nekaj drugih kompozicij. Zelo je ogrel Drd-lov > in pa Montijev «Car-dašt. Z vesiljem smo poslušali tri arije iz znanih oper, ki jih je zapela nUša stara znanka s koncertnih prireditev Slavica Batistuta. Od zadnjih nastopov je njen sopran še pridobil na moči in toplini. Vse tri arije CPuccini: «MBdame Butter-fly», Dvorak: «Rusalk&» in. Puccini: «Bohšme*i so bile pevsko in tehnično na višini ter so ogrele poslušalce. V zaključnem delu je zopet nastopil saksofonist Srečko Dražil ter je ponovno pritegnil občutljivo pozornost občinstva na svojo redko umetnost. Pri klavirju sta virtuozno spremljala soliste Gojmir Demšar in Marij Sancin. Ves večer ji izzvenel kot resna umetniška prireditev v vsesplošno zadovoljstvo VI. B. Stavka bančnih uslužbencev je prenehala Bančni zavodi, ki so bili 13 dni zaprti, so včeraj začeli z delom. Stavka bančnih nameščencev je imela popoln uspeh, Banke so morale odstopiti pd svoje zahteve za delitev delovnega časa. O tem bodo razpravljali pozneje, ko bodo se. stavljali novo delovno pogodbo. Kar se. tlfte plač pa so banke v celoti zjdostiie zahtevam uslužbencev. Naval občinstva na banke je bil tako velik, da je v nekaterih italijanskih mestih prišlo do spopadov s policijo. Davčni uslužbenci, ki so se :z solidarnosti pridružili stavki, so tudi na delu. Spominski dnevi 170S je izšla prve številka prvega ruskega časopisa, ki ga je ustanovil Peter 1. 1945 je minerska skupina inženirskega bataljona IX. korpusa minirala pri Ločniku železniško progo Gorica-Videin. PRESKUSA Upravni ukaz št. 45 TRST, 14. januarja — Dr. Gu do BAISERO je začasno im-Sn-cvan za upravitelja notarskega arhiva Trstu s plačo in prejemki nameščenca VI. ®topnj-e, z veljavnostjo od 12. januarja. Na razpravi proti Cecchelinu objokujejo fašizem in propadli italijanski imperij Ukraden kamionček so našli Poiicija je napravila včeraj okrog poldne preiskavo pri 25-letnemu Guštinu Karlu iz Cola, kjer so našli kamionček 1100, ki je bil pred dobrimi 14 dnevi ukraden tvrdki Jožef in Ivan Turin iz ul. Maiolica. Aretirali so tudi tatu v oa“bi Crl-simancich Benedikta, dočim so ka-mionček vrnili lastniku, ki je napravil že križ čez njega. Res prava komedija zmešnjav je postala včerajšnja razprava proti Cecchelinu in ostalim. Odvetnik Poillucci, k; brani Cecchelina, je v patetični pozi, ki je bila že bolj teatralna, ci.renM, da je do sedaj dobil že 124 anonimnih pisem, v katerih mu neznani svetujejo, naj kot Italijan ne brani Cecchelina in naj ne gleda samo. da bi služil de. narce. Z rokami na srcu je odvetnik povedal, da toga italijanskega odvetnika ne bo nikdar onečaščena z izdajalskim pečatom. Po 5e nekaterih takih običajnih oguljenih frazah se je gospod Po liucci začel klanjati spominu vseh onih, čigar kosti leže po kraških jamah. Govoril je o onih temnih štiridesetih dneh, ki naj bi jih Trst preživel. Po odvetnikovem čvekanju so vs: končali svoje življenje v kraških jamah samo zaradi tega, ker so bili ‘ Italijani. Vsi so «narodini heroj!». Po vs^h teh izrazih zmešanih pojmov je odvetnik še debelejšo ustrelil. Nadaljeval je, da bi sko-roda zagovarjal fašizem, kajti če bi se ta zadovoljil z osvojitvijo imperija in ne bi začel vojne, bi sedaj verjetno bil živ nesrečni D'Artena. Res imenitne misli, ki odkrivajo vse gnilo okolje, v katerem se vrši proccs. Komedijant Cecchel n pa Je kar vzh čen poslušal te blodnje svojega zagovornika. Po teh svojih odkritjih Je zagovornik začel obravnavati vso komedijantovo zadevo. Dokazal je, da je pfav D’Artena, ki je bil v procesu proti komedijantu v Milanu samo priča, obtožil Cecchelna, da je omadeževal ime pokojnega dučeja. Prav zaradi tega je obtoženec ovadil D’Arteno maja meseca 1945. Ovadba je bila taka kot Jih je pozneje posebni, od VU ustanovljeni •urad, sprejemal glede dejanj, ki so jih napravili fašistični banditi. Zato ni govora, da bi to bil nekak plaglo, kot hočejo to dokazati obramba in tož lec. Sicer pa so bile proti faši. stičnemu banditu Pellizzoli prav tako ovadbe, pa ni nihče obtoževal —plagia one, ki so ga ovadili. Sicer pa je odvetnik nadaljeval, da ovadba ni bila izmišljena, kajti v njej je bilo napisano samo to, o čemer je obtoževal D’Artena Cecchelina na milanski razpravi. popoldne je odvetnik še vedno nadaljevai s svojim zagovorem. Zastavil je vprašanje, ali je sploh bil D'Artena obsojen samo zaradi Cec. chelinove ovadbe. Omenil je pr.če, ki so na sodiščiu povedale, da so tedaj Cecchelinovo ovadbo raztrgali, ker je bilo že itak dovolj drugih MU UM It Četrtek 15. januarja Pavel, Paša Sonce vzhaja ob 7.43, zahaja ob 16.45. Dolžina dneva 9.02. Luna vzhaja ob 10.12, zahaja ob 20.48 Jutri 16. januarja Marcel, Bolko SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Dvig nakazil. Danes morajo vsi razdeljevalci živil IV in XIII skupine dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za koruzni zdrob, medtem ko morajo pripadniki VHI in Xin skupine dvi-guiti tudi nakazila za pecivo. Razdeljevanje peciva. Danes 15. t, m. bodo začeli v mestu in podeželju deliti po 500 gr peciva za skupino od 0 do 4 let ter po 250 gr peciva za skupino od 4 do 9 let na odrezke «30» živilske nakaznice. Konec razdeljevanja 31. t. m. Cena: mrestu 254, za podeželje 256 lir. Naročila mlčka za meseo februar. Od 15 do 20 t. m. bodo vse mlekarne sprejemale naročila mleka (za vse skupine) za mesec februar na odrezke «V» živilske nakaznice november 47 — februar 48. Konto delitve. Danes 15 t. m. se končajo sledeče delitve: belih testenin za delavce v službi pri zavezniških vojaških edinicah (za težka in najtežja dela); riža za vsa mestne in podeželske skupine ter polenovke za brezposelne, upokojence in reveže repreaničnin, ki so bile v velj«f dne 28. (februarja 1947, se poda1) jajo do prve sledeče zapadlosti d1 .. 30. junija t. U roka, ki je določ*1 J1 po zakonu ali po običaju, če 4 n‘ stranke po tihem pristanku ob#' D; vile pogodbo. Ta pravica pristofjd« najemniku in podnajemniku kaljr £ tudi kupcu nepremičnine kljub ^ kršnemu koli nasprotnemu dogo'1 jjj ru. In ravno tako tudi, če bi stranke dogovorile, da se razvelW Sindikat kemične stroke vabi člane upravnega odbora, da se udeleže sestanka, ki bo v četrtek 15. t. m. ob 20 uri. Frevozniška strolM. V petek 16. t, m. ob 19 uri seja upravnega odr bora. Glavna skupščina pekov. V četrtek 15. t. m. ob 17 uri bo v dvorani v ul. Conti 11 glavna skupščina pekovskih nameičencev. Zaradi izredno važnih problemov vabimo vse nameščence, da se je gotovo udeleže. Tiskovni urad. Vabimo vse tiskovne zaupnike spodaj navedenih tovarniških odborov, da se udeleže seje, ki bo v četrtek 15. t. m. ob 17.30 v ulici Imbriani 5: Aquila, Beltrame, Sv. Marko, Salto, Strojna tovarna, ladjedelnice Sv. Roka, Dreher, Fomt, Ga3lini, Ilva, Tržaška industrija znanstvenih proizvodov, Stoc-k, Genel, Fabiani, Acegat, Julijske ladjedelnice, Telve, Rafinerija Sv. Sobote, Tržaški arzenal, Flent, OMIMSA, Konopljarna, Tovarna testenin Lorenzetti, Tergeste Gazizose, Tovarna testenin Mulich, Delavske zadruge, Kozimann, kakor tudi vse tiskovne zaupnike upravnih odborov kemikov,, kovinarjev, stavbincev, prevoznikov, tiskarjev, cbčinskih nameščencev in kmeitov. Zveza ES oblačilne tekstilne stroke Tržaškega ozemlja vabi vse člana upravnega odbora, da se udeleže seje, ki bo 15. t. m. ob 19.30 v ulici Imbriani 5. PROSVETNA DRUŠTVA ovadb proti D’Arteni. Proti kj“i‘ davek zvišal za 25% na vse < trošne predmete brez izjcire. jšc] Ukaz stooi takoj v veljavo. Ve* Po členu 21 T. U. krajevne fiB^hn ce in po členu 163 v navodil® »e: plačilo trošarine velja povišek w vse potroJne predmete, četudi 51 še v 6klad'ščlh in v prodajaln*?1:^ Zaradi tega morajo vsi las®> potrešnih predmetov javiti koll>J* ■ uradu v ul. Mazz nl 6/II nadstrcP®1-* najkasneje do 18 19. t. m. FJ3-Prijava mora biti v dveh izvff in mora biti vložena, četudi, ' uradiniki trešarinskega urada tem časom že pregledali blago-J Kdor bo podal cepravllho in “ popolno prijavo, do -kaznovan zakonu, |jjf PRISPB^j DAROVI IN Za Dijaško matico daruje orkester Prosvetnega društva «* nik» iz Doline daruje 500 lir. C Za ambulanoo v Lonjerju-™ r nori darujejo: trgovec Nad'y. i 1300, pevči in pevke katinarskeTS!;] nije 3000 lir; v spomin oble^iu, nnrti žene daruje Sudič Franc lir. Jr Za sirote padlih partizanov jejo namesto cvetja na grob Mer Kralja Dominika znanci in P jpj teljl iz Sv. Križa 950 lir. Odg. urednik DUŠAN HRES^' Tisk Stabllimento Tip. Trie«*1^ * Zahvala Vsem, ki so udeležili pog^h drage pokojnice pos Terezije "a RibariČ-Pescafori se iskreno zahvaljujemo. zahvalo bratrancu Borisu, Albini, družini Frera ln ZAJ»* C fcsi lOl) »j! H leg Trat 14. 1. 1948, rul, 2ALUJOCA DRUZI^Vo Vpričo so ga okradli Kalik Izraele Je tudi eden od tistih, ki so prišli po vojni v Trst, da bi tukaj poskusili svojo srečo. V ul. Torrebianca si je na vogalu napol podrte hiše uredil trgovino z mod-nim blagom in se skupaj z ženo lotil poslov. Ni zelo obiskovan od kupovalk in k ipovalcev tisti konec mesta in zato sta bila zakonca Kalik venela vsakega obiska. Tako sta z veseljem »prejela v ponedeljek okrog 16. ure štiri dečke, ki bi jih morda v vsaki drugi trgovini bolj sumljivo gledali. Mladi klienti, so začeli izbirati to ln ono in ko je gospodinja, ki je bila tisti čas sama v trgovini, okrenila glavo drugam, je bilo to namišljenim kupcem dovolj, da so brž pobrali na prodajni mizi 41 lepih svilenih ovratnih robcev in z njimi jadrno pobegnili. Vse klicanje gosp6 Kalikove ni zaleglo. Ko je prišla policija, so bili tatiči že daleč za vogalom. Kalikova ima okrog 90 tisoč lir škode in Je za eno izkujinjo s paglavci bogatejša. Vlom skozi okno Predslnočnjlm okrog 20 so neznanci vlomili skozi okno v stanovanje Faochin Josiplne v ul. Commerciale št. 96. Takoj ko je gospodinja opazila tatvino, je telefonirala ra policijo. Ko pa je prišla na me sto j/loma policijska «Emergenza», so bili tatovi že daleč in na varnem. Policija je ugotovila, da bo tatovi odprli nek kovčeg, v katerem je bilo 40.000 lir v bankovcih, ki so jih odnesli s seboj. Odšli so po isti poM, to je skozi okno. Doslej še n.so ugotovili, ali so tatovi odnesli še kak šen drug predmet. Kamion in avto sta trčila Včeraj ob 14.15 uri sta na vogalu ulic Gambini in Manzoni trčila skupaj kamion OM, ki ga je šofiral 53-letni Uva Peter, doma iz bližine Benetk, in pa nek avto, katerega šofer Je ostal neznan. Kamion je zadel v avto s tako silo, da je t3 napravil kar polkrog na cesti. Vendar razen materialne škode ni bilo hujšega in niti ranjenih. kadilski sporedi TRST II (m 238.6/Kc 1260) v četrtek 15. januarja 11.29. Otvoritev. 11.30. Reproducirana glasba. 12.00. Sodobna Anglija. 12.10. Slovenske pesmi. 12.45. Napoved časa in poročila. 13.00. Radijski komentar. 13.15. Ruske narodne pesmi. 13.45. Iz znanih filmov. 14.00. Pestra glasba, 14.15. Pregled tiska. 14.29. Citanje sporeda. 14.30. Zaključek. 17.29. Otvoritev. 17.30. Plesna glasba Duka Elling-tona. 18.00. Pravljice za otroke. 18.15. Iz čeških operet. 18.30. Zenska oddaja. 18.00. Glasbeni tnter-mezo. 19.10. Slovenski sindikalni kvintet (prenos iz Ljubljane). 19.30. Lehka. glasba. 19.45. Napoved časa In poročila. 20.00. Pavlihova dvora na. 20.30. Salonski orkester. 20.45. Slovenščina za Slovence, 21.00. Komorna glasba francoskih impresio-n:stov. 21.45. Biseri slovenske književnosti. 22.00. Plesna glasba, 22.45. Večerne melodija. Dober plen cigare! Znveljsk^ civilna policija je ustavit včeraj dopoldne okrog 10 tri rumljive osebe. Bili so Favento Rosa, Furlanlč Ivan, ln Vescovo Antonija, doma Iz KoprŠčine. Pri preiskavi »o našli ^irl njih 10.500 cigaret v skupni vrednosti 70 tisoč lir. Poiicija Je cigarete zaplenila ln pr!-,'avila sodniji Furlaničevo zaradi tihotapstva. Ostala dva Je Izpustila, seveda brez cigaret. KINO Imenovanje odbora pri Drž, zavodu za bolezensko pomoč do-lavcem TRST 14. januarja (AIS) — Sledeč! člani začasnega posvetovalnega odbira Državnega zavoda za bolezensko pomoč delavcem so bili imenovani za predsednika odnosne podpredsednika tega odbora z veljavnostjo od 9. decembra 1947: Attilio Cofleri, predsednik; Llvio Zay, podpredsednik; Renati R zzot-ti, podpredsednik. Ta ukaz je stopil v veljavo dne 12. januarja 1948. POZOR ODBOR POGREBNEGA PODPORNEGA DRUŠTVA IZ BAZOVICE javlja vsem- članom, da bo dne 18. t. m. cb 15.30 devetinštirideseti letni in šestindvajset; redni občni zbor v dvorani -bivšega društva. K polni udeležbi so vablj5nl vsi člani in tudi nečlani. ODBOR Vsem sorodnikom, prijateljem In znancem^ ki so v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti našJga ljubi j; nega eina NEMCA PETRA ki je padel za svobodo naše domovine dn« 5. 7. 1944, se najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo naši vojski, vsem organizacijam, govorniku dr. Fornazariču, godbi, tovarišu Cern'ču Maksu za prevoz iz Dobrne pri Celju v Šempeter KLO v Dobrni pri Celju. Šempeter pri Gorici 9. januarja 1948. ŽALUJOČI STARSI. KRM "TKT1A TRST, TRG SV. IVANA 4-III. nad. — Telefon 21 NUDI VELIKO IZBIRO NOVO DOSPELIH PLAŠČEV 1 O0/ popust^ 1 KINO OB MORJU. 15.30: «Lidija», Merle Ob*ron, Alan Marshall. FILODRAMMATICO. 15.30: «Uscd- | na dolina*, G. Garson, G. Peck. ITAL1A. 15.00: «Veliki valček*, L. Rainer, Fernand Gradet. AIjARARDA. 15.30: »Izgubljeni v haremu*. FENICE. 16.00: »Pariz v senci*, C. Benn^tt, George Rlgaud. GARIBALDI. 15.30: -»Glavna cesta*, Georg Raft, Bogart, Ana SherMan. ARMONIA. 15.45: »Odpadnica*, A. A. Sardage, L. Curtls. MA3SIMO. 15.30: »Zorrojevo znamenje*, T. Power, L. Darncll. ODEON. 15.30: »Prešuetnica*, Cla-ra Calama , Carlo Ninchl. SAVONA. 15.30: »Martin Eden*, iz romana J. Londona, Glen Ford, Claire Trevor. * * * KINO V NABREŽINI. V četrtek: »Beli se osamljeno jadro*. Ruski film. 1 Kupujemo surove kože kuo belic in zlatic PO NAJVIŠJiH CENAH % Z1LI0TT0 Trst, ul. Trento II, iel. 29374