List Izhafa od oktobra 1947 kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot poJtednik — Od 1. januarja 1960 trikrat te densko — Od t. januarja 19b4 kot pol tednik, in sicer ob sredah in sobotah — LA Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Skorja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ — SOBOTA, T)ME 10. APHILA 1965 LETO XVIII, — ŠT. 28. — ČEHA 30 DINARJEV Ugoden uvod Odločitev pristojnih zveznih organov o zamrznjenju cen je povzročila v naši javnosti kopico razprav. Kot vedno se mnogi z bolj ali manj prepričljivimi argumenti opredeljujejo za in proti, pač po tem, kako njim trenutno ustrezajo novi ukrepi. No, kljub temu lahko trdimo, da sta tako proizvodnja kot potrošnik nove ukrepe sprejela dokaj ugodno: proizvodnja z obzirnim razumevanjem, potrošnik pa z vzdržanim odobravanjem. Ker je ukrep o zamrznjenju cen samo prehoden — predvidevajo, da bo veljal največ pol leta — vsi pričakujejo kaj bo temu sledilo. Proizvodnjo zlasti zanima, kako bo rešeno vprašanje enakih pogojev poslovanja. Zlasti zato, ker si enake pogoje vsak po svoje tolmači. Nekateri vidijo izenačenje pogojev poslovanja celo v izenačenem dohodku, neodvisno od delovne storilnosti. Kaj to pomeni vsi vemo. Zato takih »rešitev« ni moč podpreti. Ukrepi, ki bodo sledili, bodo morali izravnati pogoje poslovanja predvsem na osnovi ekonomskih cen posameznih proizvodov in storitev. Doslej so administrativno odrejene — plafonirane ali kontrolirane — cene vnašale neekonomske elemente v proizvodnjo. Predvsem so bila na boljšem tista podjetja, ki niso imela kontroliranih ali plafoniranih cen. Tako so lahko po svoje določala cene in s tem vnašala zmedo na tržišče — tem laže zato, ker je tržišče vse blago sprejelo. Nadalje, so se na osnovi neekonomskih cen razvile predelovalne dejavnosti, ki so na videz poslovale rentabilno, vendar le dotlej, dokler so bile cene surovinam, energiji, prevozom itd. nizke — administrativne. Spet druge dejavnosti pa so v isti sapi poslovale mnogo »slabše« le zato, ker so bile bolj obremenjene z družbenimi dajatvami ali pa so imele plafonirane cene za svoje izdelke, medtem ko so morale plačevati surovine po svobodnih, tržnih cenah. V takem primeru je človek zgubil vtis, kaj je rentabilno in kaj ni. Zato je bilo nujno treba nekaj ukreniti: najprej ustaviti tekmo cen (v Jugoslaviji menda ni bilo podjetja, ki bi ne predložilo pred 22. marcem povišanje cen svojim proizvodom), potem pa s premišljenimi ukrepi izravnati pogoje poslovanja s spremembami v deviznem režimu in notranjem režimu cen. Zato bo verjetno že med šestmesečnim »mandatom« prišlo do določenih sprememb v cenah, in sicer ne le za radijsko in TV naročnino in PTT storitve, marveč tudi na ostalih področjih. Gospodarstvo torej od zamrznjenih cen, oz. bolje rečeno, ukrepov, ki bodo sledili, pričakuje dobre rezultate. Predvsem dejansko izenačenje pogojev poslovanja, da bo vsakomur jasno, kaj je rentabilno in kaj ni in da bo vsak kolektiv v teh novih pogojih dejansko nagrajevan po vloženem delu in znanju, ne pa po instrumentih in drugih ugodnostih. To je edina pot, po kateri je moč prenesti skrb za celoten razvoj (torej tudi razširjeno reprodukcijo) na delovne kolektive in s tem okrepiti samoupravljanje. Delovni kolektivi bodo le v takih pogojih sposobni sprejemati dolgoročnejše razvojne programe in zanje tudi odgovarjati. Doslej to ni bilo moč storiti. S spremembami cen so se spreminjali tudi pogoji, kar je pomagalo k mnogim slabim investicijskim odločitvam. In na koncu še, kaj pričakujejo od novih ukrepov potrošniki. Predvsem dejansko ustalitev cen in s tem tudi realnih osebnih dohodkov. Nikomur ni v korist, če osebni dohodki narastejo za 33 %, njih realna vrednost pa je praktično le za 6% večja. Zato nov ukrep pozdravljajo. Hkrati pa se bojijo, da bo to povzročilo motnje v trgovini. Trgovina namreč odklanja blago, ki se je podražilo neposredno pred 22. marcem. Zato je vedno slabše založena. Ob praznih trgovinah pa ustaljene cene ne pomenijo mnogo. Je še druga nevarnost: da bodo posamezna podjetja isto blago prodajala z drugim imenom in seveda — po drugih cenah. Vendar so te nevarnosti le prehodne. So v obratnem sorazmerju s spoznanjem, da po ej poti ni moč doseči trajnih rezultatov. Nove mere so vsekakor spodbuda, da bodo delovne organizacije to spoznale. Zato kljub mnogim ugovorom proti, ukrep o zamrznjenju cen pomeni ugoden uvod v stabilizacijo gospodarstva. — S. Beznik Za 1. maj na Lavtarskem vrhu Za delavski praznik — 1. maj — bodo na svečan način odprli in izročili svojemu namenu novo gorsko cesto Planica—Lavtarski vrh. Cesta bo usposobljena za vsak osebni in tovorni promet. Z dograditvijo te ceste bo dostop na Lavtarski vrh z vsakim motornim vozilom iz Kranja, preko Stražišča in Cepulj. V naslednjem obdobju nameravajo zgraditi še podaljšek ceste približno 3 kilome- tre do Križne gore. Avtomo-bilsko-gorsko cesto že nekaj časa gradijo tudi iz druge strani iz Moškrina v škofjeloški občini do Križne gore. Ko bo zgrajena še cesta iz Lavtarskekga vrha do Križne gore, bo kranjska in škofjeloška občina prek hribov povezana še z eno cestno zvezo. Cesta bo tudi velikega gospodarskega pomena, največ pa bo seveda služila prebivalcem samim, saj bodo s tem povezani z ostalim svetom. Pred volitvami v delavske svete Do konca tega meseca in v v začetku maja bodo v delovnih kolektivih volitve polovice članov delavskih svetov. Pri tem pa takoj ugotavljamo, da je tudi na Gorenjskem široka in pestra predvolilna dejavnost za občinske in skupščinske volitve' močno potisnila v ozadje priprave na volitve v delavske svete. V Kranju so se lotili te odgovorne naloge pravočasno in z velikim čutom odgovornosti. V Tekst Hindusu so imeli te dni kandidacijske zbore volivcev na katerih so poslušali in obravnavali porooiio o poslovanju podjetja in razpravljali o kandidatih. Vsaka ekonom- ska enota (teh je v podjetju deset) je imela kandidacijski zbor in predlagala kandidate za obratni in centralni delavski svet. Volitve pa bodo 21. aprila. Tudi v Iskri so že bili kandidacijski zibori. Na osnovi razpisa bodo volilci iz tega podjetja volili člane delavskih svetov 27. aprila. V polnem razmahu so predvolilne priprave tudi v Savi. V četrtek je zasedal delavski svet, ki je razpisal volitve, kj bodo koncem meseca. Do 20. aprila bodo končani kandidacijski zbori. Politični aktiv v podjetju pa je sklenil priporočiti, naj bi bilo zastopano v delavskem svetu več žensk kot doslej. V škofjeloški občini se na volitve pripravljajo le nekatera podjetja. Med nje sodijo Loška tovarna hladilnikov (LTH), Gorenjska predilnica, LIP češnjica, obrat Iskre v Železnikih in Jelovica. Morda smo katero gosp. organizacijo nenamerno izpustili, vendar smo obveščeni, da ostaia podjetja čakajo nekakšnih navodil od občinske skupščine. Na Jesenicah so prav tako zakasnili s pripravami. Volitve bodo tako šele koncem maja. Občinski sindikalni svet bo v kratkem razposlal delovnim organizacijam napotke o vsebinskih pripravah na volitve. Razširjena pSenum občinske- ga sindikalnega sveta, na katerega bodo povabljeni tudi predsedniki sindikalnih podružnic, bo posvečen več ali manj volitvam. V tržiški in radovljiški občini pa ni bilo zapaziti posebnih priprav za volitve v delavske svete. Baje, da čakajo gospodarske organizacije v teh občinah navodil od »višjih«. To pa vsekakor ne bo prispevalo k dejanskim pomenom in vlogi delavskih svetov, ki jo imajo v naši družbeni ureditvi. Da bi torej zagotovili demokratičen volilni postopek, moramo ponekod s pripravami in izvedbo volitev pohiteti. Se je čas! Jezersko v ospredju V kranjski občini se je pričelo zbiranje krvodajalcev. Krajevne organizacije, ki so že zbirale krvodajalce, so dosegle zelo lepe uspehe. V ostalih krajih občine bodo zbirali krvodajalce od 4. do 21. maja. Krajev, organizacije RK imajo ob krvodajalski akciji razpi- FRANC PUIIAR-ACI je poznan občanom kranjske komune in širše Gorenjske. Zato ga ni potrebno posebej predstavljati. Odkar je pred mesec manj kot 20 leti kot prvi partizan prišel v Kranj, pa vse do danes aktivno deluje v družbenem in gospodarskem življenju Kranja in širše skupnosti. Bil je direktor Gozdnega gospodarstva Kranj, predsednik občinskega ljudskega odbora Kranj in nazadnje podpredsednik skupščine okraja Ljubljana. sano tekmovanje. Tekmujejo v tem, koliko krvodajalcev zberejo več kot predvideva njihov plan in koliko je od teh novih krvodajalcev. Z današnjim dnem so zaključili prvi del tekmovanja. Največ uspeha so imeli na Jezerskem, kjer so presegli plan za 138 odstotkov (predvidenih je bilo 50, dobili so 119 krvodajalcev). Prav tako so dosegli lepe uspehe tudi v Preddvoru s 44 odstotkov preseženim planom (80 do 115), Ol-ševku 43 odstotkov (35 do 50), Cerkljah 22 odstotkov (185 do 225), in v Kokri 15 odstotkov (20 do 2.1) nad predvidenim planom. P. C. Enotnost | delovanja j Franc Puhar - Aci — [jj novi sekretar občinskega komiteja jI ZK Kranj jj V torek, 6. aprila popoldne, Išgg jc bila seja občinskega komi- =55 teja ZK Kranj. Na seji so Ig razpravljali in sklepali o ka- |=|| drovskih problemih. Ker je gag; dosedanji sekretar občinske- ~š||| ga komiteja tov, Ivo Krč od- pp šel na novo delovno mesto |fi|| v C'K ZKS, jc bil na seji so- §|§| glasno izvoljrn za sekretarja =gj občinskega komiteja tovariš jšip Franc Puhar-Aci. Ko je tov. Krč obrazložil ||=h predlog za izvolitev novega pfi sekretarja, jc posebej pouda- Hjg ril, da se s tem uveljavlja princip menjave vodstvenega ===gj kadra v organizaciji ZK, kar ==p mora postati normalni proces =h= v vseh političnih orpianizaei- g|p jah in predstavniških ter m§ drugih samoupravnih orga- §|f: nih. V kratki zaključni bese- HH di je novi sekretar tov. Pu- ==jj har ugotovil, da bo moč do- seči nadaljnje uspehe v druž- ||§| benem in gospodarskem živ- p|| ljenju komune le s skupnim =p in enotnim delovanjem vseh ggg naprednih družbenih sil. PREDSTAVNIKI Oldhama v Kranju Ktanj, 9. aprila — Na povabilo predsednika občinske skupščine Kranj, Martin« Koširja, sla prispela na večdnevni obisk v Kranj, župan angleškega bratskega mesta Oldham g. Edvard K.enn;y in tajnik g. Edward Haines. Na sprejemu, ki je bil v prostorih občinske skupščine, sta v pozdravnih govorih Martin Košir in Edvvard Kennev ocenila tovrstne obiske za vsestransko koristne in hkrati izrazila željo po nadaljnjem utrjevanju medsebojnih odnosov mesta Kranj in Oldhama. Dogovorili so se tudi za program obiska. Gostje bodo obiskali gorenjski muzej, kjer bodo seznanjeni s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi Kranja in si ogledali Tekstllindus. Predviden je tudi obisk kranjske porodnišnice ter osnovne šole »Stane Žagar« in veleblagovnice »Kokra«. Med šestdnevnim obiskom je predviden ogled Begunj, Bleda, Bohinja ter Postojne in Ankarana. Zadnji dan obiska pa bodo zaključni razgovori o nadaljnjem sodelovanju obeh mest. D. K. IIEIII: 2 Iz Triglava v Škof jo Loko Glavna štafeta bo tekla skozi Gorenjsko 13. maja Mladi planinci Gorenjske bodo tudi letos organizirali svojo mladinsko planinsko štafeto iz vrha Triglava. Lani je ta štafeta prehodila gorovje na levi strani Save in se od tu spustila v Kranj. Letos pa je predvidena pot po desni strani preko Pokljuke in Jelovice v Skofjo Loko. V Skofji Loki se bo ta štafeta pridružila glavni štafeti, ki bo prispela iz Zasavja preko Ljubljane v škofjo Loko 13. maja ob 12.30 uri. Iz škofje Loke bo štafeta nadaljevala pot skozi Gorenjo vas in 2iri v Idrijo naprej v Ajdovščino. V naši planinski štafeti bodo sodelovali mnogi mladi planinci in alpinisti. V nižjih krajih pa jih bodo spremljali tudi pionirji. Razna društva in drugi prebivalci pa bodo štafeti priredili na večjih krajih krajše in skromnejše sprejeme. — R. C. m ifi lil III Tovarna gumijevih Izdelkov »Sava« se Je te dni odločila za gradnjo novega obrata, — pnevmatikarne, ki bo predvidoma dograjen do 29. novembra letos. — Buldožerji so že pričeli s prvimi zemeljskimi deli poleg obrata II. na Laborah. « IIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEISSEIS8E^iEgllEllli= ^^999999999999099999999991 911684 25 5403 * SOBOTA; in. nprim itos IV nastop dobrega političnega stilista zlata vreden, saj jc Johnson s svojim predavanjem študentom nekoliko popravil izkrivljeno sliko predstav. Ameriški predsednik Jc dokazoval, da sedanja ameriška udeležba v vojni ni take vrste, ki jc ne M bilo več mogoče zamenjati v pogajanjih. Na svojem računalu je Johnson računal še naprej in za vojno v deželah jugovzhodne Azije pomnili v zameno milijardo dolarjev za obnovo in za premagovanje zaostalosti v tem delu sveta. Na koncu jc Še Študentom povedal, da se je Amerika pripravljena pogajati In sicer brez posebnih pogojev in takoj. To so bile zagotovitve, ki so se Jih po svetu razveselili. Vendar je njihova praktična vrednost po nekaj dnevih precej izgubila na pomenu. Toda o tem je še prezgodaj Ugibati. predsednik napotil med študente Dejstvo Je, da se jc ameriški vojaška udeležba v južnOvletnam-skl vojni ni pametna in pod vtisom vedno odkritejših zahtev lastnih volivcem, ki jim je dolžan pojasniti, koliko vojakov bodo ZDA žrtvovale za to vojno. Okoli 60 milijonov Američanov pred televizij- brez pogojev. Vendar pa ta John-sonova ponudba že vsebuje določene pogoje. S tem jc seveda njena cena zmanjšana. Ameriška vlada že vnaprej izloča osvobodilno gibanje Vietkong pri pogajanjih, vztraja na obstoju Južnega Viet- NOV NAPAD AMERIŠKIH LETAL SAIGON — Tuje časopisne agencije poročajo, da je včeraj 80 ameriških letal napadlo nove objekte v Severnem Vietnamu. Poročilo o novem letalskem napadu na ozemilje Severnega Vietnama so izdali samo pol ure po vesteh, da so sc v Južnem Vietnamu i/.krcale nove ameriške vojaške okrepitve. Računajo, da se je v Južnem Vietnamu izkrcalo okoli 3000 ameriških vojakov, ki sodijo v sestav ameriške mornariške pehote. KOMENTARJI O JOHNSONOVEM GOVORU NEVV DELHY _ Govor ameriškega predsednika n« baltimorski univerzi po svetu različno komentirajo. Predstavnik indijskega ministrstva za zunanje zadeve Je izjavil, da Indijska vlada govor temeljito proučuje. V Moskvi pa so nezadovoljni s predlogi Johnsona, ki je udeležbo osvobodilnega gibanja Vietkong pri pogajanjih izključil. Tudi v Londonu menijo, da bosta LR Kitajska in Severni Vietnam težko sprejela Johnsono-ve predloge o pogajanjih. NEVARNOST JE MIMO BERLIN — Po zasedanju zahod-nonemšikega parlamenta v Berlinu, ki je bil izzivalno sklican v Zahodnem Berlinu, se je položaj Zimske pravljice v Berlinu včeraj zopet normali- JESENICE — Zvečer bo v Cu-Ziral. Zastojev na cestri več ni, farjevem gledališču koncert treh Vzhodnanemški tisk ocenjuje za- koroških pevskih zborov, sedanje Bundestaga kot nov poraz bonnsike politike zaostrovanja. NEDELJA Ze dejstvo, da na zasedanje ni SKOFJA LOKA — V prostorih prišlo okoli 100 iposJancev in štir- Svobode bo ob 20. uri predstava: je ministri bonniske vlade, govori Zimske pravljice, o polomu. Vseh 400 poslancev so MOŠNJE — V kulturnerm do- Johnsonovo predavanje temeljito pripravljen In po dobri presoji položaja. Točno dva meseca po prvem napadu ameriških letal na severnovietnamske cilje je obrazložil ameriško politiko in okoliščine, ki so njegovo vlado k tej odločitvi prisilile. Johnson je spregovoril po dolgi in mučni molčečnosti, tako pozno, da so bili mnogi že prepričani, da je ameriško vojaško vmešavanje edina izbira. Johnson je na govorniški oder stopil pod vtisom velikega pritiska tujih vlad, da ameriška skiml zasloni Je dalo tej razlagi velik pomen in po dveh mesecih vojne prvo zadoščenje. Johnson Je s svojim Južnim naglasom ponudil pogajanja. Ugodil je zahtevam nevezanih držav, ki vztrajajo, da vojno zamenjajo s pogajanji. Prišel je s svojim stališčem na polovico poti. Vendar se padalo za rešitev južnovletnamske-ga problema s tem šc ni odprlo. Ostale so hude ovire. Ameriška vlada se je pripravljena takoj sestati In za zeleno mizo rešiti spor nama kot samostojne države In s tem vztraja na meji na 17 vzporedniku. To pa ni samo v nasprotju z ženevskim sporazumom, temveč tudi nesprejemljiva osnova za ameriške nasprotnike v južnoviet-namski vojni. V zameno za to obljubljajo Američani deželam jugovzhodne Azije vsestransko finančno pomoč za obnovo ln premagovanje zaostalosti. Ena mlll-pripravljeni v Washingtonu izpla-jarda ameriških dolarjev, ki so jih čati vsem državam, vključujoč tu- di Severni Vietnam, naj bi sporazum omogočila. Prvič v zgodovini tuje pomoči predlaga ameriška vlada, da bi se tej obliki prikuj-čila tudi druge razvite države ln pri tem izrecno omenja Sovjetsko zvezo. Ameriški predsednik je s tem napeljeval vodo na kolo mlina, ki se bo v sedanjem položaju začelo težko obračati. Naj bodo predlogi Johnsona še tako resni jih bo v sedanjem položaju zelo težko uresničiti v obliki kot so zamišljeni. V bistvu Johnsonovi predlogi že vsebujejo določene pogoje, čeprav ti pogoji niso tako ekstremni kot so bili pred kratkim. Južnovietnamska kriza je s tem dobila novo podobo, vendar vojna traja še naprej. Zvedeli smo... Ob sodelovanju proizvajalcev Zdravstvena postaja v Žirovnici Kamen spotike SOBOTA PLANINA POD GOLICO Ob 19.30 bo v osnovni šoli predavanje: Politični in gospodarski razvoj Latinske Amerike. SKOFJA LOKA — V prostorih Svobode bo ob 20, uri predstava: BLED — V prostorih delavske Zirovničani so dobili res lepo univerzo bo ob 19. uri Javna tri- zdravstveno postajo, ki so jo že buna: Asanacija Blejskega jeze- zelo tožko čakali, ra in urbanizem. BOHINJSKA BELA — V mladinskem domu bo ob 20. uri prodavanje: Z avtostopom po Zap. Evropi od Andore do Nord Capa. na zasedanje prepeljali z letali KONČAN SOVJETSKI OBISK NA POLJSKEM VARŠAVA — Sovjetska partijska in vladna delegacija na čelu s prvim sekretarjem Brežnjevom in premierom Kosiginom je končala 4-dnevnl obisk na Poljskem. Od gostov so se na varšavski že mu bo ob 16. uri predavanje: Paril praznuje. BREZJE — Ob 19. uri v gostišču Dobrča, predavanje: Pariz praznuje. PONEDELJEK RADOVLJICA — V sejni dvorani občinske skupščine bo ob leznlškl postaji poslovili najvišji 20* uri predavanje: Z avtostopom po Zapadni Evropi od Andore do Nord Capa. ZASIP — Ob 19. uri bo v kulturnem domu predavanje: Likov na umetnost. BLEJSKA DOBRAVA — V osnovni šoli bo ob 19.20 predavanje: Politični in gospodarski raz- PODKOREN — Ob 19. uri bo v klubskem prostoru predavanje: Po bohinjskih gorah. poljski državni ln partijski vodi telji. Med obiskom so podpisali sporazum o prijateljstvu, sodelovanju ln vzajemni pomoči med Sovjetsko zvezo in Poljsko za 20 let. Na železniški postaji sta imela Gomulka in Brežnjev govore. V govorih sta podčrtala popolno voj Latinske Amerike, enotnost in razumevanje med razgovori. ZADRŽANOST FRANCOSKEGA TISKA PARIZ — Pariški tisk je še LESCE - Ob 20. url bo v pro-vedno precej zadržan pri ocenah storih družbenega centra preda-Johnsonovega govora. Zadržanost vanje: Jugoslovanska ekspedicije posledica pekinške in hanojsike J a na Kavkaz, ocene ameriških predlogov za pogajanja. Po pariSkih poročilih iti __ pričakovati, da bosta LR Kitajska in Severni Vietnam sprejela ameriške predloge za pogajanja. NA CIPRU SO ZADOVOLJNI S POROČILOM NIKOZIJA — Ciprska vlada je dala pozitivno oceno o poročilu, ki ga je o ciprskem problemu sestavil predstavnik OZN na Cipru Gala Plaza. Kot Je znano, turška vlada poročilu nasprotuje in se z njim ne strinja. Jože JARC Mladinske delovne akcije v letu 1965 Letos zvezne delovne akcije ne bo. Zato bodo mladinci in mladinke odšli na delovno akcijo v Zagreb, kjer bodo gradili nasip na Savi. Iz Kranja bo odšlo v mesecu juniju 40 mladih in Občinski komite ZM Kranj že zbira prijave. Rasen tega so predvidene v poletnih mesecih nekatere lokalne akcije, na katerih bodo sodelovali predvsem mladinci iz šol. A. ZALAR Gradnja in oprema te postaje je lep primer razumevanja gospodarskih podjetij za zdravstvene potrebe svojih delavcev. Zdravstvena postaja ima, ' razen nekaj pomanjkljivosti, vse pogoje za vodenje uslug, ki so predvidene za zdravstveno postajo. Delo pa še ne teče tako, kot bi bilo potrebno, saj Zdravstveni dom na Jesenicah, kljub prizadevanju, ne more takoj najti stalnega zdravnika splošne prakse. Ordinacijn splošne prakse dela le 3-krat tedensko, vendar upajo, da bodo v nekaj mesecih dobili stalnega zdravnika. Zdravstveni dom na Jesenicah ima že sedaj premalo zdravnikov splošne prakse, a poleg Žirovnice mora skrbeti še za Zdravstveno postajo v Kranjski gori. V Zdravstveni postaji v Žirovnici teče že rednb delo patronaž-ne in zobozdravstvene službe, a poleg tega že dela dispanzerska služba za ženo in otroke. — P. C. ELEKTRO KRANJ distributivna enota Kranj razpisuje delovno mesto fakturistke električne energije. Pogoj: dokončana administrativna šola; Plača: po pravilniku o delitvi OD; Nastop službe: po dogovoru; Prijave se sprejemajo do vključno 15/4-1965, cesta JLA 6/11 pumi hi ju: GieDnmo NIHALO GROZE angl. barv. clnem. film režija Roger Corman Vlncent Priče » Mnogo upov polaga film Nihalo •v Mk , v ... groze na sloves Poejeve novele V KranjU DO tretji Brezno in nihalo, po kateri je delo glasbenO-baletni Večer Posneto. Po ogledu se izkaže da ° , . , je sloves novele upravičen, kajti V letošnji koncertni sezoni bo njena p^jev^ literarna forma v četrtek, 15. aprila 1965, ob 19 un zdaleč prekaSa fnmsko interpreta-v koncertni dvorani delavskega dJo kakršnokoll so ^ bili njeni doma tretji glasbeno-baletni večer. nameni. Filmska konkretnost tudi V glasbenem programu bodo to- tokrat ni zadostila pričakovan jen ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža in očeta Jerneja Govekarja iz Repenj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in poklonili vence. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom in gasilcem ter vsem, ki so nam slali ob strani v teh žalostnih dneh. žalujoča: žena Ivana, sin Jernej z družino, hčerka Ani z Brankom in hči Vida z možem Zakaj tako? V preteklih dneh Je bilo zelo lepo vreme. Ljudje so se pričeli sprehajati in posedati po raznih parkih. Zaradi tega so pričeli pristojni organi z urejanjem teh mest tudi v Kranju. Vendar ne povsod. Mislim na »Savski log«. Tu je takšno stanje že nekaj let. že klopce so dokaj pomanjkljivo urejene. Naša slika pa prikazuje tamkajšnjo uto. Lep del jo sploh manjka. Mnoge deske so »izginile«, morda v pečeh, na podovih ... Kdo ve? Vsekakor sledovi besed po še ohranjenih deskah in »ostanki« v kotih pričajo marsikaj. Dokaj neurejena je tudi okolica javnega zimskega kopališča v Savskem logu. Lani se je pripetil primer, ko se je neki nizozemec zaželel, da bi se v tem bazenu okopal. Napotili so ga tja. Vrnil se Je in dejal: »Nisem ga uspel najti! Tam je samo neka mehanična delavnica!« JOŽE JARC krat nastopili učenci kranjske glasbene šole iz oddelka za ljudske instrumente: kitaro in klavirsko harmoniiko. Prvič se nam bosta tudi predstavila dva harmoni- po ustvarjalni reprodukciji specifičnega, samo z literaturo Izraz-ljlvega, vzdušja. Zlasti Poeje-e osebe niso prenesle prehoda Iz 1:-terarne zunanje nedorečenosti H karska orkestra pod vodstvom di- notranje temeljite karakterlzac!* v filmsko konkretnost zunanje po dobe In notranje nedoločeno; i Nasprotno, njihova zunanjost narekuje videz duševnosti, ki Je le po presoji igralca identična z no tranjim življenjem osebe v lite a turi. Ta videz ustvarjajo prav taki 15 O rigenta Josipa fctepica. Na kranj ski glasbeni šoli se je pred dvema in pol leta osnoval oddelek za ljudske instrumente. Nastopajoči mladi glasbeniki pa nam bodo na tem večeru prikazali svoj dosedanji umetniški dosežek. Učenke baletne šole pa nam bodo izvajale p7edmetl in" okolje,' ki so le tri plese in sicer: Mali valček, za- presojl režiserja sposobni odigrat! morski ples Zambra in ruski ples vIogo kl jlm Jo literatura vc'ik Gopak. bolj disciplinirano brzda. To jc Upamo, da bo pester večer nudil jnačUnost vsake interpretacije, prijeten umetniški užitek ljubite- sitost tokratne filmske inler-ljem baleta, harmonike in kitare. pretacije je v njeni zveneči akcijski zunanjosti in v podredit vi žanru: film groze. Filmska izrazna sredstva so običajna. Kr k v temi nas strese, tako imenovma subjektivna kamera je prav učinkovita, presenetljivo vklju:?~i| Veliki plani in zooml pa dosledno preračunani. TOLPA GROZE nemški film režija Harald ReinI FIlm je posnet po krinmalkl znanega pisatelja Edgarja VVallaca. Mislim, da se v svoj žanr vključuje prav povprečno, včasih celo primitivno. Znane cenenosti nemške profane proizvodnje ne presega. Pretirano pa nas ne ogorči. Krizmu* Naško VREMENSKA NAPOVED: Ponoči oblačno s padavinami. Jutri čez dan delne razjasnitve in popoldne manjše krajevne plohe. V nedeljo bo deloma sončno vreme s spremenljivo oblačnostjo in še popoldanske krajevne plohe. VREMENSKA SLIKA: rSedozemsko področje nizkega zračnega pritiska se pomika proti Balkanu in Karpatom. Ob jugovzhodnih vetrovih dotekajo nad naše kraje vlažne zračno gmote. Vse interesente za naše usluge in poslovne sodelavce obveščamo, da so z 31. 3. 1965 PRENEHALI OBSTOJATI 1. Servis »Servisna služba stanovanjskih skupnosti« Kranj 2. Servis »Ključavničarstvo« Kranj 3. Servisi stanovanjske skupnosti »Center« Kranj (pralnica in gospodinjski biro) 4. Servisna pralnica »Vodovodni stolp« Kranj 5. Servisna pralnica »Huje - Planina -Cirče« Vsi navedeni in od 1. aprila 1965 dalje , SERVISI SO SE ZDRUŽILI POSLUJEJO POD FIRMO NOVOUSTANOVLJENEGA PODJETJA »SERVISNO PODJETJE« KRANJ — TAVČARJEVA UL. 45 — TEL. 22-82, tekoči račun pri NB Kranj 607-11-1-856 s tem, da pralnice in gospodinjski biro obratujejo v dosedanjih prostorih, dočim se je ključavničarstvo preselilo v nove prostore v Tavčarjevi ulici številka 45. Istočasno prosimo cenjene dolžnike in upnike, da poslovanje s podjetjem nadaljujejo preko cit. računa. OBVESTILO! Zdravstveni dom Kranj obvešča starše, da bo drugo obvezno cepljenje proti otroški paralizi, davlcl, tetanusu in oslovskemu kašlju za otroke, rojene od L decembra 1963 do 30. novembra 1964 ter vse starejše, kl še niso bili popolno cepljeni. S seboj prinesite vabilo, Izkaznico o cepljenju in žličko. Vsa cepljenja so brezplačna. Krajevni urad Zabnica 14. 4. 1965 hb 8. uri Otroška posvetovalnica Stražišče 14. 4. 1965 od 9.—11. ure Zdravstvena postaja Cerklje 15. 4. 1965 od 7.30—12. ure Osnovna šola Senturška gora J 5. 4. 1965 ob 15. uri Osnovna šola Zalog 15. 4. 1965 ob 16.45 url Zadružni dom Velesovo 15. 4. 1965 ob 17.30 uri Osnovna šola Desnica 16. 4. 1965 ob 7.30 uri Gostilna Nemilje 16. 4. 1965 ob 8. url Osnovna šola Podbllea 16. 4. 1965 ob 8.30 uri Osnovna šola Pševo 16. 4. 1965 ob 10. uri Otroška posvetovalnica Mavčiče 16. 4. 1965 ob 10.45 uri Mladinska knjižnica Zasavska 16 16 .4. 1965 ob 11.30 uri Otroški vrtec Golnik 17. 4. 1965 ob 7.30 uri Otroška posvetovalnica Gorice 17. 4. 1965 ob 8.30 uri Osnovna šola Trstenik 17. 4. 1965 ob 9. uri Zdravstvena postaja Preddvor 17. 4. 1965 ob 9.45 uri Osnovna šola Kokra 17. 4. 1965 ob 11.45 uri Fužine — zdrav, postaja 17. 4. 1965 ob 11.15 uri Pomožna zdravstvena postaja Jezersko 17. 4. 1965 ob 12. uri Gasilski dom Hrastjfe 19. 4. 1965 ob 7.30 uri Osnovna šola Trboje 19. 4. 1965 ob 8.15 uri Osnovna šola Voklo ' 19. 4. 1965 ob 8.45 uri Otroška posvetovalnica Šenčur 19. 4. 1965 ob 9.45 uri Osnovna šola Duplje 19, 4. 1965 ob 11.15 uri Osnovna šola Podbrezje 19. 4. 1965 ob 12. uri Zadružni dom Naklo 19. 4. 1965 ob 14. uri Zadružni dom Kokrica 19. 4. 1965 ob 15. uri ?>snovna šola Predoslje 9. 4. 1965 ob 16.30 uri Zadružni dom Visoko 19. 4. "1965 ob 18. uri Otroški dispanzer Kranj 20. 4. 1965 od 8.—12. ure 14.—18. ure ZDRAVSTVEN DOM KRANJ ^32688032180631572 P%%$M2$%B3^%/PB%$Y SOBOTA. 10. aprila iflfc. Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun © Iz naših komun 9 Iz naših komun KiTCllkC Z JCSCniC °cene m težnje samoupravljalcev V ospredju 42-urnik sST^iS^i Delavska univerza v Tržiču je tudi v tej sezoni posvetila precejšnjo pozornost družbenopolitičnemu in ekonomskemu izobraževanju. V ta okvir sodijo, poleg šole za upravljalce in večerne politične šole, tudi seminarji za člane samoupravnih organov, ki jih je izvedla skoro v vseh kolektivih in so bili zelo dobro obiskani. Kako potrebni so tovrstni seminarji pričajo že odgovori, ki so jih slušatelji napisali v testih ob zaključku seminarjev. Zanimivi pa so tudi nekateri drugi odgovori na postavljena vprašanja v testih, saj kažejo na nekatere najbolj perečo probleme, ki jih morajo v posameznih kolektivih nujno rešiti. Tako so v večini primerov slušatelji odgovorili, da smatrajo za najbolj pereče probleme v kolektivu prehod na 42-urni delovni teden, takoj za tem pa si po številu sledijo odgovori, ki opozarjajo na slabo organizacijo dela. Nadalje sledijo še ugotovitve o slabo razvitem samoupravljanju, o nujnosti modernizacije proizvodnje in podobno. Povsod so bili slušatelji enotni tudi v tem, da mora zbor delovne skupnosti obvezno razpravljati o periodičnih in zaključnih računih ter o operativnih in perspektivnih načrtih. Tudi delovna disciplina dela še marsikje preglavico, vsaj tako si je tolmačiti odgovore v posameznih kolektivih, da moro zbor delovne skupnosti čestokrat razpravljati o kaznovanju posameznikov. SKRB ZA JUTRIŠNJI DAN Tudi odgovori na vprašanja, kakšne cilje naj zasleduje smotrna delitev čistega dohodka nn OD in sklade, so si več ali manj enaki. Prevladuje trezno mišljenje, da mora notranja delitev predvsem zagotoviti materialno osnovo za skladen razvoj delovne organizacije. Ti odgovori so značilni rolo za lake kolokllvo. ki imajo dokaj nizko osobno dohodke. Od pravilne clolitvo osobnih dohodkov pa si obetajo večjo odgovornost posameznika za uspeh d"-lovnc enote in podjetja kot celote in večjo materialno zainteresiranost za delo. Nadalje kažejo odgovori, da so od to delitve v preci jsnji meri odvisni tudi medsebojni odnosi. Pri ugotavljanju, da nizki osebni dohodki ne vplivajo stimulativno na boljše delo, da delavci iščejo dodatnega zaslužka, delovni uspehi posameznika pa se premalo upoštevajo. V vsoh kolektivih smatrajo nadalje, da potrebujejo temeljito in a/.urno ekonomsko analitično službo, s pomočjo katero bodo lahko odpravili pomanjkljivosti pri delu. Se ena ugotovitev je pomembna! Kadar pride v kolektivu do kakšnih zmotnih mišljenj, ki so v nasprotju z družbenim razvojem, smatrajo, da je temu kriva predvsem pomanjkljiva obveščenost. Nakazani problemi bodo vsekakor dobra orientacija samoupravnim organom in vodstvom podjetij pa tudi družbeno-političnim organizacijam za njihovo nadaljnja delo, saj jo delavska univerza i/delala za vsak seminar posebno analizo in z njo seznanila vso navođene. — S. B. REKREACIJA V ZAVRŠNICI Na zadnjem zasedanju DS železarne so govorili, da bi v Završnici uredili rekreacijski center, kamor bi ob nedeljah, pa tudi med tednom hodili delavci z Jesenic na čist zrak. Tudi turistično društvo dela v tej smeri in bo pomagalo po svoji moči. Gostinska enota železarne bo postavila v Završnici bufet, ki je na dvorišču Kazine in skrbela za okrepčila v tem rekreacijskem kraju. ZA KULTURO IN PROSVETO 40 MILIJONOV Na skupni seji sveta za kulturo in prosveto ter upravnega odbora sklada za to dejavnost, so v torek razpravljali o financiranju kulturno prosvetne dejavnosti v letošnjem letu. Po predlogih društev in organizacij bi potrebe znašale 43,5 milijona dinarjev. Toda dohodki sklada so zagotovljeni le v višini 40 milijonov din, je pri sprejemanju razdelitvenega plana služil za osnovo ta znesek. Namensko za obnovo notranjosti stavbe gledališča na Jesenicah so predvideli 2,083.000 din. Kulturna društva bodo prejela 1 milijon več kot lani, s tem da predlože okvirne načrte svoje letošnje dejavnosti. 90 PREDSTAV Jeseniški glcdališčnikl bodo v okviru proslav 20. obletnice osvoboditve in 30. obletnice velikega »►štrajka« žcleZarjev, letos šc posebno povečali obseg dejavnosti. Predvidevajo, da bodo pripravili 8 premier in s temi 90 predstav. Izrecno zaradi proslavljanja teh obletnic nameravajo uprizoriti simbolične Cankarjeve ►►Hlapce-. V juniju bodo organizirali tudi 8. revijo dramskih skupin Slovenije. Gostovali bodo v vseh krajih občine od 2 do 4 krat. Zunaj občine pa je predvideno 8 gostovanj. OGENJ NAD PROGO V torek se je zopet vnel gozd, tokrat nad progo za novozgrajenimi štirimi montažnimi hišami. Ugotovili so, da je 12-letni otrok tam kuril ogenj. Veter je nato ogorke zanesel v suho travo, ki se jc vnela in ogenj se je razširil v bližnji gozd in zajel okoli 3000 kvadratnih metrov. EKSPLOZIJA — POŽAR Ponoči od torka na sredo jo Hfl pod nasipom eksplodirala marti-narska žlindra. Do eksplozije je prišlo, ker je še vroča žlindra padla v vodo. Eksplozija je bila tako močna, da je vrglo velik kos razbeljene žlindre na stavbo ob Asfaltiranje ceste skozi mesto Kranj lepo napreduje. Pričeli so z delom že lani jeseni, končali pa ga gasilskem domu, ki je tam zane- bodo predvidoma v kratkem. tila požar. S hitro intervencijo gasilcev, jo bil ogenj kmalu zadušen. Tako močne eksplozije že dalj časa ni bilo. Ta primer še podkropujc potrebo, da se odlaganje žlindre uredi na suhi podlagi, o čemer smo zadnjič pisali. K MULEJU NA 2GANCE Turistično društvo Jesenice je prevzelo bivšo gostišče »Pri Muleju« na Potokih. Poleg gostišča bo uredilo camp in tako skušalo nuditi domačinom, kakor tudi tujim gostom tisto gostoljubnost, ki se danes v večini gostinskih obratih vse preveč pogreša in ki je bila nekoč pri Muleju znana. V gostišču, ki ga bodo odprli 15. aprila, bo nudilo Turistično društvo Jesenice predvsem domače specialitete od kislega mleka in ajdovih žgancev z zeljem do klobas v zaseki. Ce bo Turističnemu društvu Jesenice uspelo organizirati »Pri Muleju«, gostinski obrat po predvideni zamisli, bo tudi to prispevalo k razvoju jeseniškega turizma. »DIVJI LOVEC« V ZIREH Svoboda »France Prešeren« v Žirovnici, ki je letos naštudirala Firžgarjcvega Divjega lovca, bo s tem delom gostovala jutri v Zi-reh. Predvideni sta dve predstavi: popoldne za mladino, zvečer pa za odrasle. Gostovanje žirovni-ške Svobode v Zireh bo prvo in bo nedvomno prav tako uspelo kot na domačem odru v Žirovnici, oz. Breznici. Zirovniški svoboda-6i, ki so na naštudiranega Divjega lovca lahko ponosni, zaslužijo toliko večje priznanje, ker so v letošnji sezoni edino društvo jeseniške občine, ki ima delovno dramsko družino. Ne bi bilo napak, če bi z Divjim lovcem gostovali tudi po krajih jeseniške občine. KUPON št. 2 L Koliko nevarnostnih Izvorov najdete v začetnih črtah pokrovitelja natečaja ln kaj pomenita začetnici? 2. Kdaj mvnrovanec nima pri prometni nezgodi pravice do izplačila odškodnine? Napišite 3 primere: 3. Traktorist ustavi traktor In povabi pešca naj prisede. Na kateri strani se bo pešec oprijel traktorja in prlscdel a) na levi strani b) na desni strani c) nI dovoljeno obkrožite pravilen odgovor OPOZORILO REŠEVALCEM! Rešena vprašanja s priloženimi kuponi od 1—5 pošljite po končanem natečaju do 6. maja letos na naslov: Komisija za vzgojo In varnost v cestnem prometu pri Skupščini občine Kranj — nagradni natečaj. Kaj jemo? Kranjska samopostrežna restavracija — obrat družbene prehrane — se je že močno uveljavila. Začetna bojazen, da so prostori preveliki bo kaj kmalu doživela prav nasprotno ugotovitev. Zlasti ob opoldanskem obroku — kosilu — okrog 14. do 15. ure jc tam vrsta in ob mizah malo prostora. Dnevno se tam že zvrsti okrog 3000 gostov, kar je za razmere Kranja precej. V tem obratu pa se zelo jasno kaže tudi okus ln želja ljudi po raznih vrstah hrane, kar ni moč vedno pripisovati ceni, ampak (zlasti v nekaterih primerih) tudi zgolj okusu. Svaljkov in cmokov npr. že zmanjka v prvih opoldanskih urah. Vsak tretji moški si privošči jedilno kremo, ki ima duh po alkoholu (!). Največji strokovnjaki pri Izbiri jedli pa so športniki, ki vse preračunajo v kalorije. Tem željam se skuša (in se tudi mora) prilagojevati kuhinja. Bogato izbiro jedil so v zadnjem času še dopolnili z raznimi ribami, burekom in podobno. Toda želje od otrok do upokojencev, od diabetikov do gradbenih delavcev pri vseh vrstah spola, poklica in starosti so tako različne, da izbira nikdar ne bo vseh zadovoljila. — M. J. Z javne tribune v Gorjah Gospodarska logika Krajevni odbor SZDL v Gorjah je sklical v torek, 6. aprila prvo letošnjo javno tribuno o gospodarskih in družbenih vprašanjih (prihodnji torek, 13. aprila pa bo podobno srečanje z občani na Bledu). Namen teh javnih pogovorov je, da se razjasnijo nekatera najbolj aktualna in pereča vprašanja v našem gospodarstvu, komunalni dejavnosti, urbanizmu ln drugih dejavnostih, posebej tudi, da se občani pogovore o stvareh, kl jih najbolj zanimajo. Republiški poslanec Miran Koš- grajali preveliko zaslužke raznih molj jo v uvodu govoril o najno- posrednikov blaga, ki pravzaprav vojših gospodarskih ukrepih, o gi- k proizvodnji in kvaliteti blaga banju cen, o izvozu, splošno o tr- niso ničesar prispevali pa se la- žišeu in o ponudbi in povpraševa- slijo tolikšnega dobička. Tako so nju ter o drugih problemih. Udo- blago včasih močno podraži pred- leženci so vpraševali o različnih no pride iz rok proizvajalca do zadevah, kol jo vprašanje proiz- potrošnika. Zraven tega pa so Mladinski odseki pri Planinskih (1000 m nad morjem) jc bila v ča- vodnjc in posredništva blaga pre- uslugo za potrošnika pogostokrat društvih v Kranju in drugod po su NOD torišče mnogih bojev, pa ko grosistov do potrošnikov in po- nekvalitetne in nesolidne, in to Gorenjskem so so začeli priprav- tudi središče raznih osrednjih or- dobno. Zanimive so bile ugoto- prav zato, ker na tržišču nI do- vitve v razpravi, da jo mogoče volj konkurence med ponudniki. severnega dola Primorske in Go- Dvajset let svobode Vojskarska partizanska pot ljati na tekmovanje v orientacijskem pohodu, ki bo 28. in 29. apr rednjih ganizacij osvobodilnega gibanja vUvc v ™ZP™V, da je , . p . . . preiti iz ekstenzivnega v intonziv- Letos pred Gorjam nad Idrijo pod naslovom Vojskar- MA(inr*'1 CK,a 1 »imorskc in L,o- nQ gospodarjt,nj0 ie s povečeva- V pogovoru jo sodeloval tudi ska partizanska pot. renjsko. Zalo jo ta kraj znan tudi njem delovno storilnosti in boljše predsednik skupščine Franc Jerc. Gorska vas Vojsko nad Idrijo, borcem Gorenjsko. organizacijo dolu. Le na ta način Govoril jo o gospodarstvu občine ki je bila skoraj v celoti požgana Eden izmed največjih bojev v bi sc krepila materialna osnova in ugotavljal, da bo v letošnjem __tem kraju jo bil zadnjo dni aprila našega gospodarstva, ne pa s po- letu potrebno na vsoh področjih 1!)45 — tik prod koncem. V spo- močjo začasnih ukrepov. Občani dejavnosti zelo varčevati s sred-min na ta dogodek je imenovani so so kritično izrekli tudi o samo- stvi in jih trošiti zares smotrno pohod. Pionirji se bodo pomerili upravljanju, ki so navzlic priza- in gospodarno. Predsednik krajevna poti 2 km, mladinci na 7 in devanjem v mnogih primerih šo no skupnosti pa jc razgrnil prod člani na 10 km orientacijskega po- ni uveljavilo, nasprotno pa jo udeleženci najbolj perečo stvari, Nova aktiva ZM V drugi polovici meseca marca in v začetku aprila sla bila v podjetju Volcv.eleznina »Merkur« hoda. Toda v ocenjevanju no bo- marsikje pri odločanju o važnih ki jih bo letos reševala krajevna in Veletrgovskcm podjetju »Ko- do upoštevali le spretnosti poho- gospodarskih zadevah vse preveč skupnost Gorje. Med prvimi nalo-kra« v Kranju ustanovljena akti- da itd., marveč /lasti zgodovino prepuščeno samovolji posamezni- gami jc ureditev varstva za pred-va Zvezo mladino. V obeh aktivih tega kraja v zadnji vojni, kov. Odločno in upravičeno so šolske otroke. Trgovski lokali v je vključenih okrog 180 vajencev RAZPISNA KOMISIJA ZDRAVSTVENEGA DOMA JESENICE razpisuj e dve delovni mesti ZDRAVNIKA SPLOŠNE PRAKSE za Zdravstveno postajo v Kranjski gori in Žirovnici Pogoji: opravljeni zdravniški staž. Družinsko stanovanje zagotovljeno, osebni dohodki po po pravilniku zavoda. Prijave z življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja naj interesenti pošljejo na tajništvo Zdravstvenega doma Jesenice, Cesta maršala Tita 65. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. in mladih delavcev iz trgovske stroko. Z ustanovitvijo obeh akii-vov bodo v prihodnje večje možnosti za vzgojo in reševanje težav mladih, zlasti na področju izobraževanja in izpopolnitev na strokovnem področju. Glasovi iz Kokricc na traku V sredo jc pevski zbor Kokricc dosegel verjetno svoj največji uspeh in priznanje za svoje dolgoletno delovanje. Vodstvo RTV Ljubljana je te pevce povabilo na snemanje. Tu so posneli kratek spored narodnih in partizanskih pesmi. Hkrati so jih povabili za ponoven nastop z izborom narodnih pesmi, ki jim ga je predlagalo vodstvo glasbenih oddaj. To je velika vzpodbuda za marljive, pevce, ki so, in še bodo, s svojim ubranim petjem zadovoljevali vse tiste, ki želijo slišati lepo slovensko narodno pesem. Zbor na Ko-krici deluje 15 let pod vodstvom Vinka Strniša. Imeli so že več nastopov na raznih prireditvah in proslavah. Sedanji uspeh pa jim bo gotovo šc večja pobuda za delo. — B. M. Gorjah niso primerni za sodobno postrežbo, zato bo nujno zgraditi novo trgovino ln adaptirati obstoječe lokale. Krajevna skupnost bo letos samostojno skrbela za vsa komunalna in vzdrževalna dela. Most v Vintgarju bo postavila občina, s skupnimi napori in sredstvi pa bodo zgradili tudi most v Radovni. Za kulturno razvedrilo pogrešajo v Gorjah kino predstav. O temy da bi uredili kino, se pogovarjajo že nekaj časa. Zaenkrat so uspeli vzpostaviti sodelovanje s kino podjetjem Kranj, ki jim rodno predvaja filme na ozek trak. Vendar pa bi bilo kino podjetje Kranj pripravljeno sprejeti Gorje zn svojo enoto, seveda a pocoiem. da bi k temu sodelovanju pristopilo tudi kino podjetje Bled. — J. B. Pevsko društvo »Slavček« gostuje v nedeljo, 11. apr., ob 15. url v Adergasu In ob 19. v Zalogu. Vabljeni! V preteklih dneh so označili skoraj vse cestne prehode na področju kranjske občine. Slika prikazuje delavce pri delu. PREHODNI MLADINSKI DOM PREDDVOR razpisuje prosto delovno mesto ekonoma s srednjo strokovno izobrazbo ali daljšo ustrezno prakso. Prednost ima dober gospodar, ki je vešč materialnega knjigovodstva. Stanovanje je. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe po dogovoru do 15. maja. Prošnjo oddati na upravo zavoda. 4 -■- SOBOTA;' 18. aprila 1965 • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA * KULTURA • KULTURA • KULTI IV. premiera v loškem gledališču V jeseni preteklega leta je »Glas Gorenjske« prinesel med drugimi tudi vest, da se v Škofji Loki pripravlja reorganizacija DPD »Svoboda« škofja Loka v Loško gledališče, članek je nedvomno razburil duhove v škofji Loki in po viharju je nastalo sumljivo zatišje. Vseskozi do danes nisem zasledil več napisane besede, kaj se je potem zgodilo. In zgodilo se je — samo ostalo je nenapisano, ker je pač nekaterim tako prijalo... Prisluhnil sem glasovom in marsikaj slišal... Lansko leto v novembru se je začelo. Nekaj sestankom pripravljalnega odbora za Loško gledališče je sledil občni zbor — DPD »Svobode« škofja Loka. Prav gotovo je bil ta zbor najbolj obiskan v zadnjih letih, kar je dokaz, da je zanimanje za gledališko dejavnost v občanih dokaj živo, še posebej pa je bilo razveseljivo to, da je dobro polovico prisotnih sestavljala mladina. Tudi razprave po poročilih so bile zadosti živahne, a kljub temu ni bilo izrečeno vse, kar bi moralo biti.! Nekaj je viselo v zraku. V taki atmosferi je občni zbor prešel v drugo polovico dela in sicer, kako sprovesti reorganizacijo obstoječega društva v novo obliko, ki bo odgovarjala potrebam razvijajočega se mesta in zadovoljevala potrebe Ločanov. Kljub temu, da je bilo ob tej priliki poudarjeno, da so vsi aktivni člani starega društva vabljeni k nadaljnjemu sodelovanju, da so vsi stari in novi dobrodošli — so se nekateri aktivni režiserji in igralci povlekli v opazovalce — ali pa še to ne. In kljub temu je nova sveža ideja o loškem gledališču zaživela potom požrtvovalnih sodelavcev in novih mladih ljudi, kl s svojo aktivnostjo v celoti opravljajo vse tehnične funkcije in poleg tega še dobro polovico igralcev. Z nesebično privrženostjo plemenitemu delu v gledališču je ta novorojenček slavil te dni že četrto premiero — mali praznik. V soboto, 27. marca, zvečer sem pri blagajni Loškega gledališča po-kramljal z blagajničarko in obenem z vstopnico prejel tudi skromen, a vendar okusen gledališki list, ki je bil po izjavi blagajnl-čarke že četrti. Prijazno mi je razložila, da ob vsaki premieri izide tudi gledališki list. Pregledal sem vse številke in se mi zdi, da bi bilo listu v korist, če bi bilo nekoliko več sodelavcev. Po prvem prijetnem vtisu me je pa razočarala garderoba. Ob taki priliki, bi pa lahko v pred-dvorani za čas predstave organizirali garderobo. Saj je vse drugo že tam, samo garderoberke manjka. To pomanjkljivost bo vodstvo verjetno v bodoče odpravilo. Tik pred premiero sem smuknil za oder in že sem bil sredi živčnega tekanja. Okoli 40 igralcev se je pripravljalo in čakalo začetka. 12 tehničnih delavcev je zadnjič kontroliralo tehnično opremo in sceno. Vsak je imel svojo skrb. Imel sem občutek resnosti, reda in discipline. Insplcient je začel opozarjati na začetek ln pohitel sem v dvorano, ki je bila polno zasedena. Luči so polagoma začele ugašati in fanfare so najavile začetek triinpolurne predstave Shakespearove »Zimske pravljice ...« Sto in eno leto kranjskih gledališč Sledilo je obdobje treh povojnih let. V tem obdobju so se vrstile predstave v pravem pomenu besede. Kranjski dijaki so uprizorili Cankar — Kralj na Betaj-novi, Finžgar — Divji lovec, Mil-činski — Cigani, Tolstoj — Moč, Gogolj — Revizor. Zgodilo se je celo to, da so na tem odru uprizorili tudi izvirno delo Gustava Strniše »Detektiv«. Izredno zanimiva ter pohvalna je ta gesta tedanjih igralcev, saj vemo, da se izvirnih domačih del tudi današnji odri, pa naj bodo le amaterski, branijo. Vendar jc treba omeniti, da to le ni bil tisti Ljudski oder izpred vojnih let, kajti pri njem so sodelovale tudi igralke Čitalnice, pa tudi člani Čitalnice oziroma igralci, ki so se vrnili iz vojne, ali pa sploh niso bUi vpoklicani. Prav zaradi tega jc med igralci prišlo do izredno zanimive misli. Čitalnica ter Ljudski oder naj bi se združila. Vendar je vse skupaj ostalo le pri nekaj srečanjih (sestankih), tako da ta ideja ni bila izvedena. Lahko pa si mislimo, da bi bila taka združitev v tedanji dobi, ko je gledališko življenje v Kranju pričelo zopet dihati s pravo močjo, zares velikega pomena za ves tedanji gledališki živelj v Kranju. Tako se je torej postavilo na svoje noge tudi društvo, ki je nastalo zaradi političnih n^-nrotlj v začetku tega stoletja. LJu'lskI oder tega izobraževalno zabavnega druš-stva je odigral v zgodovini kranjskih gledališč pomembno vlogo. Po prvi svetovni vojni pa je začelo z uprizoritvami gledaliških del tuđi Sokolsko društvo v Stra-žišču, za katerega nekateri celo trdijo, da je bil v dobi, ko so se okoli tega odra zbrali nekateri pomembni možje, najboljše kranjsko gledališče. Živeli so za gledališče Poklicnega gledališča Kranj ni pred vojno nikoli imel. Toda v Kranja so živeli ljudje, kl so imeli take kvalitete, da lahko mirno rečemo, da bi jih marsikatero poklicno gledališče rado sprejelo. Živeli so za odrske deske, ljubili 80 jih. Nekateri, še živeči Kranj- čani še danes vedo povedati o predstavah, ki so jih v tedanjem času gledali na odru Narodne čitalnice ali pa na Ljudskem odru, v prostorih ljudskega doma. Gledališko življenje pa se je še veliko bolj razmahnilo takrat, ko so v dvorane, kjer so igrali navdušeni amaterji, prišle tudi široke množice. Ce sem morda v prejšnjih izvajanjih zanikal to, da je bila edino Čitalnica v Kranju tista, ki pred drugo svetovno vojno imela primat v gledališkem življenju Kranja, pa kljub temu lahko tudi trdim, da je v vsem njenem delovanju tudi polno majhnih in večjih dogodkov, ki jih je prav tako treba omeniti. Dramatična šola Kako zelo so bili tedanji ljudje navdušeni za delo v gledališču nam potrjuje dejstvo, da je oder Narodne čitalnice že v 1887 organiziral gledališko šolo. Za mesto Kranj, ki je tedaj imelo le okoli 3000 prebivalcev, je bil to edinstven dogodek. Res, da so se te gledališke šole udeležili le »-meščani«, to se pravi tedanje meščanstvo, ki pa se je, kot sem že povedal, bistveno razlikovalo od preprostih ljudi, vendar je ta šola kljub temu dosegla svoj namen. Bila je nekaka osnova za vse nadaljnje delo. Do takrat so amaterji več ali manj gledali samo na to, da so bile gledališke predstave, po tem dogodku, pa je delo potekalo veliko bolj na umetniški osnovi. Iskal sem zapiske o tem dogodku, vendar so tako skopi, da se kaj več kot to, ne bi dalo povedati. Znano je le, da je to šolo vodil prof. Ivan Franke, ki je bil v letih pred prvo svetovno vojno pravzaprav gledališki duh vsega tedanjega gledališkega življenja. Bil je eden izmed tistih ljudi, ki mu življenje pomeni gledališče in obratno. Bil je režiser večine predstav v tisti dobi, snoval je scene, risal kulise ter zagrinjala, skratka, bil je steber vsega gledališkega dela. V povojnih letih pa jc vse do zgraditve narodnega doma (sedanjega delavskega doma) delo na odru Narodne čitalnice nekako zamrlo. Ni bilo več tiste prave navdušenosti. Tudi prof. Ivan Franke je odšel iz Kranja. Ivan Fugina, ki je edini gledališki kronist v Kranju, pa je v posebni izdaji brošure o delovanju odra v tistem času takole dejal: »Kljub velikemu napredku, kljub marljivemu sodelovanju sodelujočih, se delo ni razvijalo tako kot bi bilo želeti. Vzrok temu so bili v početku neprimerni prostori. Dvorana pri P. Mayerju ni več odgovarjala. (Resnici ha ljubo bodi povedano, da je pri večini predstav še ta bila prevelika.) Kranjski napredni meščani niso pokazali razumevanja do dramatike. Kmet in delavec pa nista prestopila praga. (Prepričan pa sem, da sta si prav ta dva človeka gledališča najbolj želela. Saj je bilo pravzaprav gledališče edino, ki jima je lahko nudilo kulturno hrano. — Opomba p.) Se manj je odgovarjal oder. Nobeno večje delo se ni dalo uprizoriti... Gledališki oder se je preselil iz tesnih prostorov v nove... Citalničarjl so torej končno po šestdesetih letih dela dobili svoje prostore. Delo v njih pa je zaživelo veliko bolj kot prej. 2e leto po vselitvi v nove prostor«* pa je Sokolski oder v Stražišču skupno z narodno čitalnico organiziral novo dramatično (tako so jo nazvali —■ op. p.) šolo. Vodil jo je prof. O. Sest. V pogovoru z nekaterimi starejšimi ljudmi, ki so že takrat sodelovali pri Čitalnici, pa sem lahko dognal, da ta šola še zdaleč ni' imela tako velikega uspeha kot prva. Res je, da je bilo članov šole na začetku veliko, vendar je v končni fazi ostalo le še nekaj najbolj navdušenih članov. Glavni namen pa nI bil dosežen. Naraščaja, to se pravi novih mladih ljudi, ki bi zamenjali stareiše, ta šola ni dala. Tako je vse delo še vedno slonelo na nekaterih posameznikih, ki so kljub temu že dali dobre ter kvalitetne predstavo. Najbolj važno pa je to, in toga no gre zanikati tom ljudem, da so v dvorano Narodnega doma žo prihajali, tako kot na predstave Ljudskega odra, preprosti ljudje. Božo SPRAJC (nadaljevanje prihodnjič) Zastor je padel in aplavz gledalcev je priklical izvajalce ponovno pred zastor po zasluženo nagrado — priznanje gledalcev. Občinstvo je zadovoljno zapuščalo dvorano. Pri izhodu sem poslušal mnenja. Bila so različna, a zaključek je bil prav ugoden. Predstava je lepo uspela in lahko napišem na tem mestu, da režiserju, igralcem in sodelavcem gre vse priznanje. Iz predstave je bilo čutiti veliko prizadevnost sodelujočih. —er Kruti v Mošnjah Preteklo nedeljo so tudi v Mošnjah zabeležili kulturni dogodek. Domači igralci so uprizorili zanimivo ljudsko igro Antona Brumna KRU-CI. To je dramsko delo, napisano po ljudskem izročilu. Njeno dejanje se godi okrog leta 1600 na Murskem polju v okolici Vcržeja. Pripoveduje o boju ljudi proti dvojnim sovražnikom: proti madžarskim tolovajem krucom in proti Turkom. Kmetje pa so zaradi enotnega nastopa in odločnosti hrabro odbijali napade nasilnikov. Pri uprizoritvi je nastopil zelo številni zbor samih mladih igralcev. Nekateri od njih so pokazali obetajočo igro. Režiser Mirko. Ozebek je imel pravzaprav težko delo, ker je večina igralcev nastopala na odru prvikrat, zraven tega pa se v delu pogostokrat menjavajo množične scene. Igralci so večinoma tudi zaposleni, nekateri celo v treh izmenah, tako da je bilo pri študiju igre precej težav, pa vendar je bila uprizoritev uspešna. Sodelovali bodo tudi na dramski reviji. j. B. Velik uspeh mladih glasbenikov V sredo, 7. aprila so se kranjskemu občinstvu z uspehom predstavili mladi glasbeniki Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane. S tem koncertom je letošnja koncertna sezona dosegla pomemben višek. Že sam program koncerta je bil izredno pester in privlačen, izvedba pa odlična, kar je vsekakor odraz umetniške zavesti in discipline ansambla, pa tudi izrednih kvalitet obeh dirigentov. V prvem delu glasbenega večera je godalni orkester pod vodstvom prof. Cirila Veroneka s čisto intonacijo in preciznostjo zaigral Concerto Grosso No. 4 v a-molu G. F. Handla iin skladbo D. Skerla. V drugem delu programa se je kranjski publiki predstavila pianistka Sonja Pahor, ki je z virtuoznim tehničnim sijajem in z mladostnim elanom zelo muzikalno interpretirala Škerjančev Concertino za klavir in godalni orkester, tokrat pod taktirko prof. Vinka šušteršiča. Po koncertu za rog in orkester W. A. Mozarta, ki ga je s precejšnjim občutkom za me 1 od i k o, kljub slabši orkestralni spremljavi prepričevalno interpretiral solist Janez Prašnikar, je glasbeni večer dosegel vrhunec v Simfoničnem scherzu slovenskega komponista M. Kozine, v kompoziciji, ki je bujma po svoji me-lodiiki in polna vznemirljivih razpoloženj. Simfonični orkester je delo izvedel z intenzivnijim izrazom, s silnim dramatičnim naponom, z vsem razkošjem zvočnih barv, z zanesljivo intonacijo in dovršeno tehniko. Za svoj zares dobro tavedeni program so bili ljubljanski glasbeniki deležni vsega priznanja tako publike kot tudi glasbenih strokovnjakov. Polno zasedena dvorana dokazuje, da so lahko tudi v Kranju ob dobri organizaciji koncerti lepo obiskani. Koncertna direkcija in Glasbena šola, ki je organizirala ta koncert, je s tem pripravila Kranjčanom nepozabno doživetje. B ms Kulturne vesti i W ¥M ms m m Eff m 1 m w m I gag mi H s§2> I I i ms ms ms Zvezde so večne V nedeljo, 4. aprila, so na Bohinjski Bell uprizorili v letošnji sezoni že tretjo premiero. To pot dramo Mateja Bora ZVEZDE SO VEČNE. Pred tem pa so igrali Muzo na mansardi in Ljubezen v kleti. Torej je bila igralska sezona v tem kraju letos najuspešnejša in vsi kulturni delavci v tem kraju zaslužijo priznanje. Drama Mateja Bora — Zvezde so večne je za amaterski oder dokaj trd oreh. Na Bohinjski Beli so se lotili študija dela z veseljem ter z voljo in vztrajnostjo tudi uspeli. Uprizoritev so poslušalci sprejeli z zadovoljstvom. Zvezde so večne je zanimivo dramsko delo enega najučinkovitejših sodobnih dramskih ustvarjalcev. Njegova dramska dela so se v letih po vojni vrstila drugo za drugim po naših odrih. V njih razkriva s psihološko prodornostjo in ustvarjalnim talentom osebe problematične narave, slika njihove moralne zablode in ambicije in sploh obravnava probleme človekovega notranjega življenja, moralo in vesti. V Zvezdah je ustvaril lik resničnega in prepričljivega belogardista, zanesenja-škega, polnega mržnje in sovraštva ter intrig, človeka z vso moralno revščino, toda sposobnega, za najbolj nizkotna dejanja. Tudi po zgradbi jo delo polno dramatičnih preobratov in zapletov, dialog je zelo učinkovit in obarvan z domislicami, ki zvenijo komično. Značaje ali bolje tipe, oblikuje plastično in prepričljivo. Z uprizoritvijo na Bohinjski Beli so v mejah njihovih možnosti uspeli. Čeravno nekateri prizori niso povsem uspeli, je bilo opaziti, da so se dela lotili študijsko. To velja zlasti za nosilce glavnih vlog, saj so zaderl osnovno misel in jo tudi primerno izrazili; uspeli pa so ustvariti tudi dinamično igro in resnično razpoloženje, čeravno ne'vedno. K uspehu uprizoritve je veliko pripomogla originalna scenska glasba in povsem nova scena. Delo je zrežiral Anton K e 1 b 1, sceno je izdelal prof. Janez Ravnik, sijrdelovali pa so igralci: Zdenko Cuhd v vlogi Andreja Binarja prepričevalno in doživeto; župnika Dag'Srina je zaigral včasih nekoliko preokorno Pavel Burja. Kot začetnik v igranju se je presenetljivo znašel in zadel lik dobrodušnega, a v sebi razdvojenoga človeka brez vpliva in oblasti nad podivjanimi in gospodovalnimi belogardisti. ftP" 'HRP P Si šli m m, ms ms Sraft m m m m m m, I p H šil m w& IP m KRANJ — Te dni bo začela s študijem nove predstave dramska skupina Žarometi pri DPD Svoboda Stra-žišče. Komedijo Marjana Marinca »POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO« bo režiral Milan Tepina. Predvidevajo, da bodo imeli premiero v začetku maja. Tako bo to že druga premiera v letošnjem letu te igralske skupine, ki je sestavljena iz samih mladih ljudi. Prvo predstavo, to je Borove RAZTRGANCE, pa bodo skušali vključiti tudi v proslavo dvajsetletnice osvoboditve, tako da bodo z njo gostovali po nekaterih manjših krajih v škofjeloški, kranjski ter tržiški občini. KRANJ — Osrednja kulturna prireditev, ki bo v sklopu proslave dvajsetletnice osvoboditve v Kranju, bo v kinu »Center«. Scenarij zanjo je napisal Polde Bibič. Sodelovali bodo reciitatorji iz Prešernovega gledališča, simfonični orkester, ter Prešernov zbor. Proslavo, ki bo prikazovala obdobje NOB ter povojuo socialistično graditev, bo režiral Laci Cigo j. HODIŠE — 25. aprila bo v Hodiiišah gostovalo Prosvetno društvo KUD TRIGLAV iz Dupelj. Gostovali bodo s pevskim koncertom. Tako bodo vrnili lanskoletni obisk SLOVENSKEMU PROSVETNEMU DRUŠTVU ZVEZDA iz HODIŠ, ki je gostovalo v Dupljah. ŽELEZNA KAPLA — Prosvetno društvo z Jezerskega bo 24. t. m. gostovalo v Železni Kapli na Koroškem z' igro SVETI PLAMEN. Tjakaj jih je povabila kapelska občina. NOVI SAD — Vsako lete meseca maja, letos pa izjemoma aprila, jc v Novem Sadu, starom kulturnem sredi šču in mestu stoletne gledališke tradioije, v katerem se je začela sodobna jugoslovanska gledališka umetnost, festival sodobne jugoslovanske drame in gledališča, »STERIJINO POZORJE«. — Med festivalom, na katerem bodo sodelovala najboljša jugoslovanska gledališča z novimi deli sodobnih domačih avtorjev, bo cela vrsta dragih manifestacij, razstav, predavanj, sestankov gledal i šč-nikov iz vse dežele, srečanj z gosti iz tujine itd. Letos proslavlja festival že deseto obletnico, zato sta »Sterijimo pozorje« in »Foto kino zveza Jugoslavije« sklenila, da bosta organizirala meseca aprila 'letos v Novem Sadu prvo mednarodno razstavo z naslovom »Gledališče v fotografski umetnosti«. Želja in namen je, da bi postala ta razstava tradicionalna umetniška manifestacija, na kateri se bo zbral najširši krog ustvarjalcev v fotografiji ter tako prikazal pomen in vlogo gledališča v sodobnem življenju, hkrati pa prinesel prihodnjim generacijam delček duha in atmosfere sedanjega gledališkega življenja. MIHA KLIN AR: MESTA, C^STE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA Ni zapravljal svojega denarja. Živel je na Annin račun in za Annin denar. Ni potreboval hranilne knjižice, ki jp jo junija vzel s seboj. Na njej je šc ves denar, ki ga je prihranila Stoli od njegovega dobrega zaslužka v Trstu. Anna je celo hotela, da bi po pošti vrnil knjižico ženi. A jc ni hotel, ker s« je bal, da bi odkril sled za seboj. Hotel je živeti brez misli na ženo. Ko bi vedela, kje je, bi bilo njegovo uživanje z Anno skaljeno. Ni se bal, da bi Stefi poizvedovala za njim s pomočjo policije. Ženske njenega kova so preponosne, da bi javno razglašale svojo nesrečo. Zalo se je lahko mirno prepuščal sreči in uživanju Annine ljubezni. Morje in palmo. Blesk hotelov in letoviščarjev. Bogastvo, o kakršnem bi brez Anno ne mogel niti sanjati. Ljubimkanja z njo in njeno tožbo, da kljub bogastvu, ki ga ji nudi mož, ni srečna. »Ljubezen je nekaj več kakor bogastvo,« je govorila in vedno bolj spoznavala, da ljubi samo njega. In vendar brez bogastva ne gre. Trdila jc celo, da jo poročila bogataša samo zato, ker jc bil tri desetletja starejši od nje in ker je upala, da bo najkasneje v petih letih umrl. Potem bi poročila njega. Sla bi nekam daleč daleč, kjer bi oba uživala bogastvo, ki ga jo zaslužila, ker jo starcu žrtvovala svojo mlado lepoto in nekaj let svojega življenja. Toda starec so jo ob njoj pomladil. Ali naj mu žrtvuje še pot ali colo več let svojega življenja? Zo tako ga je leto dalj, kakor je računala. Zato si no želi drugega, kakor da bi jeseni zbolel Za pljučnico in umrl. Dokler ne bo mrtev, no bo srečna. A umrl bo. Mora umre)i! -.Potem se boš ločil. Ti so lahko. Poročil si se v Nemčiji. Nemški državljan si. In v Nemčiji ni tako težko doseči ločitve kakor v avstro-ogrskem cesarstvu, kjer se državni zakon ne loči od cerkvenega.-« Tako je govorila. Tn on je sanjaril, da bo nekoč Annin mož in razpolagal z Anninim bogastvom in imel jem. Sanjaril je, da bo nekoč pravi bogataš in no samo navidezen, kakor je bil takrat ob Anni med pravimi bogataši, ki so si lahko vsako leto privoščili uživanje poletja ob morju in palmah »bisera Adrije«. kakor so v podonavskem cesarstvu imenovali Opatijo, letovišče, ki slovi po svetu prav tako kakor letovišča na francoski rivieri, saj hodi tja letovat elita avstrijske družbo. Nekoč bo sam spadal v to elito, je sanjaril takrat in si prav tako kakor Anna želel bogatoševe smrti, dokler se ni zgodilo ... Poletje je bilo takrat, in ne mr7la decembrska nedelja kakor danes, ko leži v postelji in čaka, da bo minila in ugasnila v večer, ko bo moral na postajo. Bilo je poletje, ki je ostalo le še spomm. Nihče med bogatimi in uglednimi aristokratskimi gosti ju ni poznal. Njihove družbe nista ne hotela nc potrebovala. Vse je bilo, kakor sta si želela, dokler se jima ni tistega dne približala neka gospa in nagovorila Anno. »Kakšno presenečenje,« je rekla in, ker Je Anna ni takoj spoznala, povedala, da sta se srečali na banketu, ki ga je priredil štajerski deželni glavar ob šestdeseti obletnici vladanja cesarsko-kra-ljevega veličanstva. Ko so najavili prihod Anninega soproga, si je mislila, da jc visoki gospod (tako ga je imenovala) prišol v spremstvu svoje hčerke. Ni mogla verjeti, da ima tako čudovito nežno mlado ženo. »Najina soproga sta se poznala.« Spominja se, kako se jo Anna ob teh besedah vznemirila, saj se je bala, da bo prišla sedaj na dan njena nezvestoba in da bodo v graških višjih krogih kmalu govorili, da je bila Baucrjeva v Opatiji z nekim mladim moškim in varala svojega moža. »Se spominjate, ko vam je moj soprog poljubil roko,« je vprašala takrat še vedno neznana gospa in se prizadevala, da bi jo Anna spoznala, doklor ni povedala sama, da je vdova po lani umrlem graškem sodniku dr. Kreuzbergerju. »Da spominjam se vas,« je tedaj rekla Anna olajšano, ker je bil znanec njenega moža že mrtev. »Sorodnik vašega soproga?« je potem vdova vrgla vprašujoč pogled nanj. »Ne, moj,« je rekla Anna in ga predstavila kot svojega bratranca in lastnika neke večje tiskarne na Bavarskem. »Mislila sem si. Poročeni?« »Da,« je namesto njega odgovorila Anna. ' »Veselilo me bo spoznati vašo soprogo,« je rekla, ne da bi opazila, kako nadležna jima postaja. »Saj je tu?« »Zal, ne,« je namesto njega odgovorila Anna in se zlagala, da ga je soproga vaVala z drugimi in ga zapustila. »Ubogi človek! Vi ste jo prav gotovo ljubili. A potolažite se! Niste samo vi tak nesrečnik. Pomislite samo na saškega kralja v nemškem cesarstvu. Tudi njega je pred leti zapustila kraljica in pobegnila z italijanskim klavirskim virtuozom Tosellijem. Da je pobegnila njemu, razumem. Saški kralj Friedrich August mi ni bil nikoli pri srcu. Saj se spominjate njegove krutosti, ko pred tremi leti ni hotel pomilostitl nesrečne Grete Beier ...« Njegove misli so se ob tem imenu ustavile tudi sedaj, ko je bilo poletje in, takratni pogovor med Anno ,njim in gospo Josefino Kreuzbergerjevo le še spomin. »Da, Grete Beier,« je vzdihnil in se zazrl v strop, ko se je spomnil, kako je pogovor o ljubezenski tragediji dvaindvajsetletne hčerke saškega župana Beierja iz nekega, do tedaj neznanega Bran-da, vplival na Anno in zaradi Anne tudi nanj. Bilo je maja 1907. Prve mesece zakona s Stefi, ko je še mislil, da bo ob njej lahko pozabil na svojo nesrečno ljubezen do Anne. Tiste dni je v tiskarni Styria stavil tiskarski stavek za rubriko o umorih in samomorih, med njimi tudi nekoliko obsežnejše poročilo o samomoru nekega inženirja Kurta Presslerja iz Chemnitza, ki so ga ponatisnili iz nemških časopisov tudi nekateri avstrijski listi. O tem je poročal tudi graški socialistični Arbeiter-Wille in s poročilom o tem samomoru opozarjal na nečloveška početja in nemoralo gosposkih krogov. S SOBOTA, 1». aprila 19G3 Prodam dve ovci in prašiča 200 kg težka za zakol. Mače 2, Preddvor. 1560 Prodam ročno gnojnično črpalko. Breg ob Savi 17, Kranj. 1561 Prodam dva plemenska vola. Naslov v oglasnem oddelku. 1562 Prodam televizor RR, motoi NSU, dva kuhalnika, 1 štedilnik, 1 gramofon, kredenco rabljeno, žensko kolo, 1 baterijo za vzreio piščancev. Kranj Jelenčcva ulica 23. 1563 Prodam ali zamenjam 3-sobno stanovanje s kopalnico v centru Ljubljane, površina 73 m2,' za enakovredno v Kranju. Ponudbe poslati pod »Zaradi bolezni« 1564 Prodam semensko grahoro in jagodove sadike. Čebul j, Cerklje 31 1-^5 Prodam nov taunus ali zamenjam za fiat 750. Naslov v oglasnem oddelku. 1572 Prodam kravo, ki zna voziti, šc-tina, Zbilje 38, Smlednik. 1573 Prodam težko kravo, ki bo čez štirinajst dni telci i la in novo prikolico za osebni avlo Hat 750. Pšenična polica 3, Cerklje. 1574 Prodam zastavo 750. Vrani'".n\ Kidričeva 10, Kranj. 1565 Prodam dobro ohranjen fiat 750 s prevoženimi 28.000 km. Hraše 44, Smlednik. 1567 Ugodno prodam kombiniran otroški voziček (nemške znamke) Savska cesta 30, Kranj. 1568 Prodam vrtno lopo zelo dobro ohranjeno in par pavov. Zalog 62, Cerklje. 1569 Prodam sadike slive, češnje, jabolka in grmičje ribeznovo. Kranj, c. JLA 1. 1570 Prodam več prašičkov star'h 6 tednov. Sp. Brniki 3. 1571 Ugodno prodam ali menjam za les žago cirkularko komplet, prerez nožev 40 cm. Zg. Bitnje 139, Zabnica. 1582 Prodam prašiča 120 kg težkega. Vašca 10, Cerklje. 1522 Prodam pod krit z opeko. Naslov v oglasnem oddelku. 1532 Prodam novo pohištvo za kmečko sobo in oddam v najem travnik na Kokrici. Poizvc se Kranj, Župančičeva 2. 1535 Prodam šivalni stroj singer, z dolgim čolničkom, cena 20.000 din in dvoje koles ženskih po 6.000 din in 18.000 din. Preddvor 1 1482 Kompletno kuhinjsko pohištvo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. . 1575 Prodam kravo z drugim teletom. Hrastnica 1 nad šk. Loko. 1576 Prodam seme črne detelje. Po-ženik 34, Cerklje. 1577 Prodam motorno kosilnico »Rc-forem« in dve novi prikolici za osebni avto. Deloma tudi po naročilu. Kern Peter, Klane 12, Komenda. 1578 Ugodno prodam polautomatizi-ran pralni stroj italijanske znamke castr duplex. Naslov v oglasnem oddelku. 1579 Prodam fiat 600 v odličnem stanju Verbič, Kranj, Krašnjcva 32. 1580 Prodam NSU primo ali zamenjam za gradbeni material. Kranj, Zl. polje št. 16. 1581 Prodam zazidljivo parcelo z odobreno lokacijo. — Ponudbe poslati pod »Parcela Kokrica« 1598 Prodam motorno kolo primo NSU 175 ccm. — Žirovnica 70 1590 Ugodno prodam dve kravi s teleti. — 2emlja, Selo 32 1600 Ugodno prodam nov štedilnik tobi — Vprašati na Kor. Beli pri čevljarju Smidu, Jesenice 1601 Prodam 100 kom. ne suhih butar — Kokrica 35, Kranj % 1602 Prodam čebelne družine brez panjev — Zigana vas 45, Križe . 1603 Prodam kravo s teletom - Brezje št. 43 1604 Prodam seno — Remic, Pšenična polica 10, Cerklje 1605 Prodam motorno kolo puch galeb 150 ccm - Nartnikova 5, Kranj 1606 Prodam malo rabljen električni štedilnik (AEG) in rabljeno kuhinjsko opravo — Vesel, Šenčur št. 326 1607 Prodam dvodelno omaro ln posteljo z vložkom — Jclcnčeva 27, Kranj 1608 Prodam konja po izbiri — Vir-maše 42, Sk. Loka 1609 Ugodno prodam himo pralni stroj — Naslov v ogl. odd. 1610 Prodam seme črne detelje — Hraše 1, Preddvor 1611 Prodam prašiča za zakol 110 kg težkega — Zalog 43. Cerklje 1612 Prodam 2000 kg krmilne pese — Trbojo 62, Smlednik ' 1613 Prodam 200 kom. borovec strešne opeke — Vogljc 76, Šenčur 1614 Prodam težkega konja ali zamenjam za lažjega. Iščem mladega fanta za pomoč pri delu. Hrana in stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku 1615 Prodam kravo, ki bo tretjič teleti la — Anton Grašič, Tenetiše 4, Golnik 16H> Prodam seno, slamo in motorno slamoreznico — Gorico 6, Golnik 1617 Prodam 8 mesecev brejo telleb (simentalkn) — Zg. Prniki "6 161)3 Prodam seno — Sp. Urniki .r''. Cerklje 1619 Prodam prašičke 6 tednov stare — llrašo 52, Smlednik 1620 Prodam ajdo, jaro rž in ječmen — Proj, Povno 13, Sk. Loka 1621 Prodam ekonom lonec 7-litrski — Naslov v ogl. oddelku 1622 Prodam semensko grahoro - Jezerska 93, Kranj 1623 Lambrcto 125 ccm 1. 1954 prodam za.50.000 din. — Gorenjesavska 1, Kranj 1624 Prodam kravo 8 mesecev brejo — Pšata 12, Cerklje 1625 Prodam dobro ohranjen voziček (kimpež) — Kokrica 235, Nedelj, vas 1626 Kupim suhe hrušove, javorjeve In smrekove deske vsake debeline. Žepič, Zlato polje 5, Kranj. 1531 Kupim rabljeno žimnico s čisto žimo. Naslov voglasnem oddelku. 1583 Parcelo za vikend v Bohinju kupim. Ponudbe poslati pod »Takoj« 1584 Kupim enoslanovanjsko hišo, lahko tudi nedograjeno v okolici Kranja aH Radovljice. Plačam takoj. Ponudbo poslati, Darko Gro-belnik, splošno mizarstvo, Radovljica i 1627 Kupim kmetijo, osebo vzamem v oskrbo — Naslov v ogl. odd. 1628 Kupim 2000 kom. strešne opeke (fdlc) — Marija Pungeršek, Potna' Jošta (i, Kranj 1629 Kupim stanovanjsko hišo ali ijtariOvahJG - Ponudbe poslati pod Hiša - gotovina 1630 Časopisno podjetje GORENJSKI TISK - KRANJ razpisuje ŠTIPENDIJE za učence Industrijske grafične šole pri Šolskem centru tiska in papirja v Ljubljani: 4 za tiskarje strojnice 4 za ročne stavce 1 za kemigrafa 1 za knjigoveza šolanje traja tri leta. Štipendije so odvisne od učnega uspeha in so za: I, letnik od 4.000 do 9.000 din II. letnik od 5.000 do 11.000 din III. letnik od 6.000 do 14.000 din štipendije se izplačujejo mesečno vnaprej. Stroške za prevoz v šolo in nazaj plača podjetje. Pogoj za dodelitev štipendije jc dovršena osemletka. Prošnje za štipendije sc vložijo v tajništvu podjetja do 15. maja letos. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta za novo odprti BIFE v Kranju KUHARICE — pogoj: izučena kuharica z nekaj let prakse DVEH POMOČNIC KUHARICE DVEH STREžAJK — pogoj: izučena gostinska ali trgovska delavka, mlajša moč z veseljem do strežbe 1 za delovno enoto KLAVNICA VEČ MESARJEV — pogoj: izučeni mesar VEČ POMOŽNIH DELAVCEV ZA KLAVNICO PERICE Nastop dela v Bifeju je predvidoma 9. maja. Prošnje s kratkim življenjepisom sprejema Uprava KZK Kranj. V Klavnici je nastop dela mogo_ takoj, prošnje sprejema Uprava DE Klavnica. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi oseb. dohodka, i Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Sprejmem prepisovanje s strojem na domu ali delno honorarno zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku. 1585 Iščemo varuhinjo na dom k 2 leti staremu zdravemu fantku. Zaželjena upokojenka ali starejša oseba. Osamljeno, dobrosrčno in pošteno sprejmemo tudi v prijeten skupni dom v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 1586 Starejšo žensko v dopoldanskem času nujno rabim za varstvo 8 mesecev starega otroka. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku. ' 1587 Stanovanje in hrano nudim dekletu za pomoč na mali kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku. 1588 Oddam lokal ali sodelujem kot partner dobro idoči obrti. Ponudbe poslati pod »Lokal«. 1589 Inozemski avto znamke po dogovoru zamenjam za kakršno koli hišo lahko tudi nedograjeno. Ponudbe poslali pod »Dogovor«. 1590 Soliden slovenski fant, ki živi v Kanadi, Torontu želi spoznati slovensko dekle od 25—30 let starosti zaradi ženidbe. Naslov v ogl. oddelku. 1591 Iščem pomočnico za spomladansko čiščenje. Kasneje dvakrat me-sečno; Naslov v oglasnem oddelku. 1592 Iščem mlajšo upokojenko za pomoč v gospodinjstvu ali gostinstvu. Stanovanje in hrana preskrbljeno. Naslov v oglasnem oddelku 1593 Poučujem nemščino In angleščino. Odati ponudbe pod »Študentka matematike«. 1594 Spomladanska loterija Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: odgovorni urednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 20, sobota 30 din. Mali oglasi za naročnike 30, za nenaročnike 40 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Srečke s so zadelo končnicami din 4390 30.000 7540 30.000 28730 80.000 57720 80.000 116260 2,000.000 32791 100.000 70871 80.000 71461 100.000 89011 1,000.000 90271 tiO.000 «7591 100.000 401 ;;.''< 3,000.000 32 1.000 2342 30.000 4,492 30.000 4542 30.000 12382 200.000 84732 101.000 00151)2 2,000.000 03 2.000 23 5.000 63 1.000 02963 ' 200.000 11803 2(11.000 45313 ' 200.000 82453 100.000 83143 200.000 31351:3 10,000*100 4 500 3624 50.500 46204 80.500 35744 100.500 75 2.000 565 10.000 6825 50.000 29185 200.000 57715 80.000 62595 1,000,080 99835 1,000.000 5676 50.000 36146 80.000 46426 1.000.000 05627 80.000 45317 ' 80.000 90827 100.000 326847 5,000.000 08 1.000 78 1.000 2778 51.000 53428 100.000 63278 101.000 97598 200.000 547288 2,000.000 4889 30.000 01759 80.000 12439 1,000.000 84369 100.000 Odstopim vrstni red za ami 6. Ponudbe poslati pod Gotovina 1,400.000 din. 1595 15. aprila dobi stanovanje solidna oseba. Naslov v oglasnem oddelku. 1596 V delovno razmerje sprejmemo prodajalce-ke verzirane v tekstilni stroki. Nastop službe po dogovoru. NON STOP. Ponudbe poslati Slovenijasport, posl. Kranj, Koroška c. 4. 1597 »PELJEŠKO VINO« novo odprta prodajalna alkoholnih in brezalkoholnih pijač po zelo nizkih cenah. Priznana vina z otoka Pelješca. Kranj, Škofjeloška c. 9. 1543 Natakarice za nedeljske popoldneve sprejme gostilna Lakner, Kokrica, Kranj 1549 Pisalni stroj, dober ali nov vzamemo v najem. Plačamo za eno leto v naprej. Sporočite na telefon 29-66 interno 02, Kranj. 1551 Iščem sobo v Kranju ali okolici - Ponudbe poslati pod stanovanje; 1631 Za sobo v Kranju (večjo) dam visoko nagrado -— Oddati ponudbe Z odločbo v oglasni oddelek 1632 Od Britofa do klavnice sem izgubil aktovko z delovno obleko — Prosim proti nagradi vrniti Ore-hovljo 1, Kranj 1633 Obveščam vse prebivalce Cirčič, da jc z odlokom Okr. skupščino oddelka za pravno zadeve Ljubljana, št. 350-1234/63-5 od 19. avgusta lOfitf dovoljena postavitev ograjo vzdolž javne poti št. 506 in mod mojim sadovnjakom pare. št. 57/2 in 58/2 z. o. Cireioe. Prvostopna odločba okr. ljud. odbora Kranj, št. 351-9-03-5-3 od 28. marca 1963 je kot nezakonita odpravljena. Vsakogar, ki bi še prečkal moj sadovnjak, ograjo ali živo mojo, bom tožil. — Vinko Kod, Kranj, Staretova cesta 13 1634 Nudim sobo in hrano dekletu ali starejši osebi, ki dela na dve izmeni, za pomoč v gospodinjstvu — Naslov v ogl. oddelku 1635 Dvodelne kopalke po meri in najnovejših vzorcih izdelujemo v Kranju, Titov trg 24 1636 Opremljeno sobico oddam solidni osebi — Naslov v ogl. oddelku 1637 , Šivalni stroj znamke mundlos, dobro ohranjen, prodam - Mlinar, St.ružcvo 11. Kranj 1638 Železni plug z eno brazdo skoraj nov in slamoreznico na motorni pogon, ugodno prodam — Zg. Bitnje 17, Zabnica 1639 JOŽE SINTIC, pekovski pomočnik, Kokrica 80 a, preklicujem in obžalujem vse žalitve, s katerimi som razžalil Redžepa Krasnica, kurjača, Kranj, Planina 2 in so mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe 1640 PSIHIATRIČNA BOLNICA Begunje na Gorenjskem vabi na ogled RAZSTAVE zaposlitvene terapije, ki bo v času od 10. 4. do vključno 18. 4. 1965 vsak dan od 8. do 18. ure v prostorih bolnice. Veletrgovina ŽIVILA KRANJ proda po sklepu CDS naslednja osnovna sredstva: 1. tračni brusilni stroj (mizarski) 2. motorno kolo puch 3. pisalne mize 4. klubsko garnituro Prodaja se bo vršila 13. aprila od 8. ure dalje v prostorih avlo-parka podjetja, Škofjeloška c. 1, Kranj. Zadnje plesne vaje pred poletnimi počitnicami se začnejo--za začetnike v ponedeljek 12. apr., nadaljevalni plesni tečaj pa v petek 16. aprila. — Izkoristite zadnjo priliko, da boste imeli voč od počitnic. Vpisovanje vsak dan razen sredo in soboto v Delavskem domu vhod 4/1 od. 18.0 do 19.30 ure. V zahvali, objavljeni v Glasu dne 20. marca, ob smrti Aleša Lavtarju nam je tiskarski škrat zagodel neljubo napako. — Pred Maro Smidovo nam je postavil »dr«. S lom so imenovani opro-ščamo za to napako. Naročniki Vam na voljo in srečo 42 nagrad v vrednosti pol milijona din z nagradnim žrebanjem, ki so ga »GLASU« omogočili naši znani kolektivi kot sledi: 2 spomladanska plašča — Gorenjska oblačilnica, Kranj 1 tona premoga — Kurivo, Kranj 2 steklenici kolonjske vode — Drogerija-Optika, Kranj Zbir prodajnih predmetov — Veletrgovina Živila, Kranj Umetno okovano ogledalo — Veleželeznina Merkur, Kranj 1 hleb gaude sira - okoli 8 kg — Kmetijsko živilski kombi- nat, Kranj Prešita odeja 4- Odeja, škofja Loka Živila v vrednosti 15.000 din — Agraria, Kranj Raztegljiva kuhinjska mila — Trg. podjetje Kokra, Kranj 2 volneni odeji — Sukno, Zapuže Jogi in otoman — Trgovsko podjetje Murka, Lesce 5-dnevni pen/.ion — Grand hotel Toplice, Bled Mizica — Tovarna Sora, Medvode Električni ročni vrtalni stroj — Iskra, Kranj Darila — Elektrotehnično podjetje, Kranj Blago — Tovarna Bača, Podjndo 2 zavitka - 10 kg tekstilnega blaga — Tekstilindus, Kranj Knjižne nagrade — Državna založba Slovenije, Ljubljana 1 par smuči Bloke 173 cm, lučka za televizor, vinski servis, trsno-škarje, žaga za sadjarje, železne grabijo, 2 kolekciji kozmetike, 2 damska dežnika, dežna torbica, 2 aktovki — Trgovsko podjetje Žcleznina, Radovljica Nekaj moških klobukov — šešir, škofja Loka Naročajte Glas! V poštev za žrebanje pridejo vsi naši naročniki, vendar bodo nagrade dobili le tisti, kl bodo Imeli poravnano vsaj polletno naročnino. Zadnji dan za poravnavo je 15. april. Prihodnji teden bomo objavili točen kraj In datum javne oddaje na kateri bo veliko nagradno žrebanje. POHITITE! NAGRADE VAS ŽE ČAKAJO! Prebivalci občine Radovljica! Aktivisti UK in sindikalne podružnice na območju občine Radovljica so v zadnjem času zbirali prostovoljne krvodajalce. Zbrati bi morali 1640 krvodajalcev. Zadostno število pa so jih dobili samo v Bohinju, Begunjah, Oiočah in Kropi z okolico. V- drugih krajih je število prijavljenih zelo nizko. Zato prosimo vse zdrave prebivalce (ne glede na to ali so se prijavili ali ne), da pridejo na odvzem krvi in to 12. in 13. aprila v ambulanto Boh. Bistrica, 14. in 15. aprila v graščino Radovljica, 21. aprila v ambulanto Kropa in 22. in 23. apr. na Krajevni ur;id Bled. Prosimo občane, da v tej človekoljubni akciji sodelujejo! Obfinslii odbor RK Radovljica 60741 1135 Časopisno podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj 607-11/M35 Časopisno podjetje »"GORENJSKI TISK« Kranj 60741/1435 Časopisno podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj * 7 0189 82163^ 99929599999999999999999999949899999999999999999999999999999999 GLAS SOBOTA; 10: »prffft TBKS 136. Takoj po prihodu konjeniškega bataljona je general Sheridan imenoval Bulfala Billa za poveljnika vodnikov. Se preden je general začel vojno prota divjim sinovom prerije, je Indijancem prišla na pomoč zima s hudimi snežnimi viharji in zameti. V prerijah je ostal general Penrose s svojo vojsko brez zveze in zadostnih zalog hrane, v snežnih neurjih mu niso mogli poslati niti okrepitev. Buffalo Bili je prejel povelje: »-Pred tremi tedni je krenil Penrose v prerije in od takrat od njega ni nobenih obvestil več. Vzemite nekaj vodnikov in ga skušajte najti. Naše čete bodo krenile takoj za vami.« 137. »To mi je drago,« je vzkliknil BiH, ko je prejel povelje, »s Fen-rosom je tudi moj prijatelj Divji BiH Hickok. Upam, da ni v nevarnosti.-« Buffalo Bili in štirje vodniki so krenili v prerijo. Jezdili so daleč pred četami in BiH je prvi našel sled. To so bile izkopane drage na mestih, kjer so stali šotori, pepel tabornih ognjev in koli za privezovanje konj. Takoj je poslal v ozadje obvestilo, da morajo biti Penrosove čete nekje v bližini. Oborožene izvidnice so v pospešenem tempu krenile naprej. Vreme je bilo obupno in komaj so napredovale — snežni metež je zasipaval ljudi in živali. 138. Mestoma so bili globoki zameti in sled je popolnoma zginila. Mnoge mule so izčrpane omagale in ostale v snegu z vozovi vred. V hudem mrazu so vojakom zmrznili prsti, nosovi in ušesa; še BiH je odnesel svoj delež; zmrznil mu je bobnič desnega ušesa ln postal je naglušen. Slednjič je po dolgem tavanju po beli puščavi našel Pen-rosovo sled, ki je vodila proti jugu ob reki Cimarron. Ko je prijezdil v Penrosov tabor, je zagledal Divjega Billa, kako si je pri ognju drgnil prezeble ude. »Halo, mister Hiokok!« je zaklical. Divji Bili se je počasi dvignil. — »To si ti, Buffalo BiH?« Sport • Sport • Šport • Šport • Šport • Šport Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport 0 Šport <& Šport • Špc Se 7 dni do prvenstva Pred startom v republiški košarkarski ligi V nedeljo, 18. aprila, bodo oživela tudi republiška košarkarska igrišča, na katerih se bodo začele borbe za točke v I. ženski republiški košarkarski ligi. V tem tekmovanju nastopa tudi ženska vrsta kranjskega Triglava, ki je v pretekli sezoni zasedla odlično četrto mesto. Po končani sezoni jih je zapustil njihov trener Prah, ki je odšel v JLA. Pred pričet kom nove sezone pa je vadbo prevzel novi trener, nekdanji igralec ljubljanske Olimpije ing. Bogo Debevc. Ekipo je pričel pripravljati na novo sezono že sredi novembra, ko so trenirali dvakrat tedensko v telovadnici kranjske gimnazije. Igralke so treninge vzele letos resne jc$, saj se zavedajo odgovornosti po lanskoletnem četrtem mestu predvsem, ker je liga letos povečana, vanjo pa se je vrnil tudi Slovan, ki je izpadel iz zvezne konkurence. Ekipa kandidira za eno izmed mest tik pod vrhom. Barve Triglava bodo branile naslednje igralke: republiški mladinski reprezentant-kl Kodekova in Prezlova, Komaco-va, Bežkova, Tinta, Sinkovčeva, Baldermanova, Beleharjeva in Močnikova. To je še zelo mlada in prav zaradi tega zelo perspektivna ekipa. Vse igralke bodo namreč lahko nastopale tudi še mod mladinkami in letos resno kandidirajo za osvojitev najvišjega mesta na republiškem prvenstvu za mladinke. V zvezi z. gradnjo nove kranjske toplarne bodo igrišče v Savskem logu zaprli. Klub je šele pred kratkim dobil dovoljenje uprave Zavoda za izgradnjo in vzdrževanje športndh objektov, da bodo igralci in igralke lahko nastopali na eni od obeh asfaltnih ploskev v Športnem parku, ki sta sicer namenjeni rokometu. Gradnja igrišč za košarko, ki so predvidena v sklopu Športnega parka v dolini poleg centralnega igrišča, pa je zaradi pomanjkanja denarja popolnom zamrla. Matjaž Kuralt Triglav: Olimpija 3:1 (1:0) V sredo je Triglav premagal v lepi in zanimivi tekmi mlado nogometno moštvo ljubljanske Olimpije. Za Triglav sta bila uspešna Bajželj (dvakrat) in Ja-nuš, za goste pa Skufca. J. V nedeljo s pet v Planico Za zaključek skakalne sezone v Planici bo v nedeljo, 11. aprila ob 10. url na, 90-m skakalnici mednarodna tekma, katero bo organiziralo na pobudo Planlškega komiteja domače rateško smučarsko društvo, kl je v zadnjih dveh nedeljah odlično izvedlo tudi dve smučarski prireditvi v tekih in skokih na 50-m skakalnici. Poleg vseh naših najboljših tekmovalcev bodo nastopili še tekmovalci iz Italije, Avstrije in Zah. Nemčije. Kot poročajo iz Planice je italijanska Zveza prijavila 4 njihove najboljše skakalce: Aimonija, De Zordo, Ceccono in Bazzano, Av- strijci pa Preimla, Petra Miiller-ja, Zvvitterja, medtem ko se za četrtega še niso odločili. V dolini pod Poncami jc trenutno še več kot 50 cm snega in zato naši tekmovalci vadijo na 90-m skakalnici že od srede dalje. Ce bo še vreme ugodno, potem lahko pričakujemo res lepo mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih za zaključek letošnje dolge sezone na smučeh. Vsem, ki se bodo v nedeljo ogledali tekmovanje v Planici z avto-mobili, sporočamo, da bo pripravljenih dovolj parkirnih pro- Na jutrišnji prireditvi v štorov. J. Javomik bo sodeloval tudi Italijan Intervju tedna Odlični strelec Kranjčan Vinko Frelih je na zadnjih prvenstvenih tekmovanjih za »Zlato puščico« dosegel izredno lepe uspehe. Postal je občimski in okrajni prvak. Po poklicu je uslužbenec v Planiki v Kranju. Po končanem zadnjem večjem tekmovanju v Ljubljani smo mu postavili nekaj vprašanj. »Kako ste zadovoljni z letošnjimi dosežki?« »Najbolj sem vesel zmage v Ljubljani, kjer sem dosegel 550 krogov od 600 možnih. Pogoji tekmovanja za okrajno »Zlato puščico« so bili slabši, kot sem jih vajen.« * »Kdaj ste začeli s strel-stvom?« »Sorazmerno zelo pozno, šele pri 27. letu starosti. Pred petimi leti sem se vpisalo »Bratstvo - Edinstvo« in začel resno trenirati.« »Največji uspeh?« »Osvojitev prvega mesta za »Zlato puščico« leta 1963 v Novi Gorici In letos osvojitev okrajne »Zlate puščice« v trajno last.« »Ali se bavite še s kakšnim drugim športom?« »Da. V zadnjem času zahajam na kegljišče, zelo rad pa tUdI plavam.« »Vaše želje za prihodnje?« »Kranjski strelci delamo v težkih pogojih, saj imamo zelo malo primernih strelišč za zračno puško, edino strelišče za MK orožja v dolini Kokre, pa je bilo lani močno poškodovano. Želim si, kakor tudi ostali strelci, da bi v Kranju čimprej dobili primerno strelišče za vadbo in večja tekmovanja.« Božo Malovrh Kros.v Olševku Marljivi mladinski športni aktiv v Olševku je za svoje člane organiziral spomladanski kros, na katerem je nastopilo 22 tekmovalcev. Najbolj razveseljivo je, da sc jc tekmovanja udeležilo največ mladih atletov, saj je bil zmagovalec pri mladincih star šele 13 let. REZULTATI — mladinci in pionirji (1000 m): 1. Jarc 3:38,0, 2. Ahčin 3:39,0, 3. Pipan 3:42,1; člani (1000 m): 1. Zumer 3:10,2, 2. Čebul j 3:15,3, 3. Pavec 3:16,0; članice in mladinke (400 m): 1. Kurnik 1:24,6, 2. Šimenc 1:25,4, 3. Ahčin 1:27,0. — M. K. Kranjski gimnazijci v Murski Soboti Kranjski gimnazijci so pred dnevi nastopili v M. Soboti in se s tamkajšnjo gimnazijo pomerili v košarki. Pri moških so zmagali Kranjčani s 52:32, pri ženskah pa tudi Kranjčan ke s 45:14. Športne prireditve Kranjski odbojkarji brez igrišča Planici Aimoni V nedeljo, 18. aprila, imajo odbojkarji Triglava prvi nastop v Žirovnici, 25. aprila bi morali imeti prvo prvenstveno srečanje v okviru I. slovenske lige v Kranju. Člaroi kluba so se nepričakovano znašli v zelo težkem položaju. Igrišče v Savskem logu jim v letošnji sezoni ne bo več na razpolago (zaradi graditve toplarne). V načrtu imajo gradnjo začasnega igrišča na prostoru bivšega letnega kina. Funkcionarji se že resno ukvarjajo z gradnjo ter računajo, da jim ne bo treba igrati vseh tekem v gosteh. Lansko leto je ekina Triglava zasedla 8. mesto v ligi. V letoš-nlem letu bo nlihovo ekipo okrepil bivši član Fužinarja iz Raven Franjo Vlrnik, ki že vodi trenerske posle v klubu. Pred pričetkom lige so imeli več prijateljskih srečanj. V telovadnici kranjske gimnazije so imeli več srečanj z ekipo Šenčurja, a pred pričetkom prvenstvenega tekmovanja so se dvakrat srečali z zveznim ligašem Ljubljano, katero so premagali s 3:1 in 3:2. Peter Čolnar Gostinsko podjetje Turist Lesce razpisuje naslednja delovna mesta: KUHARICO kv. NATAKARICO Kakšne so perspektive športa v Kranju? Obiskali smo predsednika ŠD Triglav Jožeta Poljaka, kl nam je dal nekaj podatkov o življenju najmočnejšega športnega kolektiva v Kranju. # V vseh razpravah sc diskutanti ustavijo pri vprašanju denarnih sredstev. Športno javnost zanima kakšne so bile dotacije športnem« društvu odnosno posameznim klubom v zadnjih letih? ŠPORTNO DRUŠTVO JE V ZADNJIH TREH LETIH PREJELO: 1962 — 13, 1963 — 15, 1964 — 18 milijonov din za svojo aktivnost. Posamezni klubi so prejeli: ATLETSKI KLUB — 1962 — 1.170.000, 1963 — 1.500.000, 1964 — 2.000.000 din, TENIŠKI KLUB — 1962 — 360.000, 196?. — 300.000, 1964 — 400.000, JUDO KLUB — 1962 — 540.000, 1963 — 500.000, 1964 — 400.000, KOŠARKARSKI KLUB — 1962 — 1.610 0!)0, 1961/-- 1.800.000, ]%i — 1 800.000, NAMITNOTENI-8K1 KLUB — IM2 — 1.100.000, — 1963 — 1.109.000, 1964 — 1.100.000, NOGOMETNI KLUB — 1962 — 2.400.000, 1963 — 2.800.000, 1964 — 4.000.000, PLAVALNI KLUB — 1962 — 2.900.000, 1963 — 3.000.000, 1964 — 3.500.000, SMUČARSKI KLUB — 1962 — 1.900.000, 1963 — 2.200.000-1964 — 2.500.000, ODBOJKARSKI KLUB — 1962 — 490.000, 1963 — 400.000, 1964 — 400.000, SANKAŠKI KLUB — 1962 — 120.000, 1963 — 120.000, 1964 — 150.000. .# Vidimo, da so se sredstva višala iz lela v leto. Kako razlagate stagnacijo večine klubov? Sredstva so se res absolutno dvigala, vendar je v resnici vedno večje pomanjkanja denarja. Smatram, da je pri vprašanju kvalitete na prvem mestu vprašanje profesionalnih trenerjev, katerim ne moremo zagotoviti ustreznih dohodkov. Klubi so v zadnjih letih naredili precejšen kvaliteten korak. Smatram, da nismo sposobni kvalitetno gojiti vseh 11 športov ter bi se morali omejiti le na nekatere. # Verjetno ste tudi v SD Triglav napravili prioritetno listo po kateri se boste v bodoče ravnali? Ni stvar ŠD Triglav, da določa prioriteto. To je stvar občinske skupščine in zdravstvene službe. Opredeliti se je treba določene panoge, ki so najpomembnejše za psiho-fizlčni ratzvoj. Te panoge naj bt z visoko kvaliteto svojih ekip vključevale največje število članstva, pri ostalih panogah bi se morali orientirati predvsem na množičnost. # Znano je, da nekatera kranjska podjetja 'z raznimi reklamami finnčno podpirajo najrazličnejše športne kolektive v državi. Na koncu bi mas zanimalo, koliko podpirajo kolektivi kranjsko športno življenje t. j. športe, v katerih se udejstvujejo njihovi člani? ŠD Triglav je prejelo od kolektivov 500.000 dinarjev za reklame ob 15-letnici društva. Poleg tega posamezni klubi samoiniciativno nabirajo reklame ob različnih priložnostih. V teh akcijah velikokrat ne uspevajo. Podjetja ne vplivajo bistveno na rešavanje finančne problematike kranjskega športa. # Kako se giblje število aktivnih članov v ŠD Triglavu? Število članov je v stalnem, a vendar prepočasnem prirastku. Leta 1960 je bilo v klube vključenih 1950, 1961 — 2090, 1962 — 2180, 1963 — 2270, 1964 — 2385 članov. Z dograditvijo športnega štadiona ln zimskega bazena pričakujemo v naslednjem letu občutnejše povečanje članstva. Peter Čolnar Točilno mizo macesen vrtne mize in stole poceni prodamo Gostinsko podjetje Turist, Lesce Gostinsko podjetje Dom na Jezerskem oddaja sobe za razne seminarje, konference in druge aranžmaje. Vas postreže z domačimi speclalitetami. V okolici Doma prijetni smučarski tereni z vlečnico. Cena pensiona od 1000 do 2200 din. Za informacije se obračajte razen Doma tudi na Turistično društvo Jezersko. PLANICA — V nedeljo ob 10. uri mednarodno tekmovanje na 90-metrski skakalnici KRANJ — V nedeljo ob 15.30 ndgometna tekma SNL — TRIGLAV : LJUBLJANA v športnem parku. Predtekma mladincev ob 14. uri. Danes na kegljišču Triglava mednarodno tekmovanje medeki-nami ESV in ATUS BRUCK ob Muri (Avstrija) ter Triglavom. Začetek ob 13. uri. V nedeljo ob 10 uri rokometna tokma GRL — KRANJ B : KRANJSKA GORA v Stražišču V nedeljo zaključek ligaških strelskih tekmovanj z zračno puško v okviru kranjske občine ŠKOFJA LOKA — V nedeljo doooldne atletski miting V n^del;o ob 10. uri rokometna tekma GRL - ŠKOFJA LOKA : ŽABNICA V nedeljo ob 10. uri nogometna tekma (oionirji) škofja Loka : SVOBODA ŽELEZNIKI — V nedelio ob 9.30 rokometna tekma GRL — SELCA : SAVICA — V nedeljo ob 15. uri nogometna tekma'GNL — ŽELEZNIKI : TRBO.TE. Predtekma pionirjev ob 14. uri. RADOVLJICA — V nedelio ob 10 uri rokometna tekmn GRL — RADOVLJICA : STORŽIC KRIZE — V nedeljo ob 10. uri derbi rokometna tekma LCL —■ KRIŽE : DUPLJE ZELENICA — V nedeljo ob 10. uri tekmovanje v veleslalomu tekstilnih podjetij Slovenije. JESENICE — V nedeljo ob 15. uri nogometna tekma GNL — JESENICE: NAKLO, predtekma pionirjev ob 14. uri LESCE — V nedeljo ob 15. uri nogometna tekma GNL — PREŠEREN : KRANJ, predtekma pionirjev ob 14. uri PREDDVOR — V nedeljo ob 10. uri nogometna tekma GNL — PREDDVOR : TRIGLAV B, predtekma pionirjev ob 9. url PODBREZJE — V nedeljo nogometna tekma (pionirji) GNL — PODBREZJE : TRIGLAV A BRITOF — V nedeljo ob 10. tiri nogometna tekma (pionirji) GNL — PREDOSLTE : VISOKO KRANJ — *V nedeljo ob 9. url v zimskem bazenu II. spomladanski miting mladih plavalcev. 0318160523540^^7730234