Strokovno glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju *.
Uredništvo in npravnlštvo sc nahaja začasno GosposRa ulica štev. 2©, I. nadstropje v Celju. Naročnina za nečlane letno Din ID*—, člani gostilničarske „Zveze" dobivajo list brezplačno.
Štev. 6.
V Celju, dne 250. j ulij at 1923.
Leto I.
Pridobninske izjave
za priredbeno dobo 1924 — 1925.
Finančna delegacija v Ljubljani je z razglasom z dne 25. junija 1.1. A. I. 978/8 ex 1923 določila rok za vložitev pridobninskih izjav za priredbeno dobo 1924/25 od dne 1. julija do dne 31. julija 1923.
L Kdo ie dolžaii vložiti v tem roku pridobniusko izjavo?
Pridobninsko izjavo je dolžan vložiti v tem roku vsak davčni zavezanec, ki je po slanju dne 1. junija 1923 izvrševal kakšno podjetje ali na dobiček namerjeno opravilo, kije zavezano občni pridobnini. Vsi fi davčni zavezanci bodo plačali v 1. 1924 in 1925 občno pridobnino v izmeri glavne pridobninske vsote, ki je določena za Slovenijo.
2.	Kako se vlagajo pridobninske izjave.
Pridobninske izjave sc smejo podajali ali pismeno ali uslno na zapisnik. Obrazci se dobijo brezplačno pri davčnih oblastvih in pri davčnih uradih.
listne izjave naj se zaradi poznejšega navala strank oddado čim prej.
3.	Ali dobe davčni zavezanci za vložitev
izjav posebne pozive?
Rok za vložitev se objavi ie z javnim razglasom. Priredbeni organi niso dolžni davčnega zavezanca še posebej pozvati, naj vloži izjavo.'
4.	Kakšne posledice zadenejo davčnega zavezanca, ki ne vloži pridobninske izjave?
Kdor ne poda pridobninske izjave v predpisanem roku, temu se odmeri občna pridobnina na podstavi uradnih podatkov. Davčni zavezanec izgubi v tem primeru pravico izpodbijati prizivnim potom dejanske ugotovitve od-mernega oblastva, To pravico izgubi ludi davčni zavezanec, ki vloži pridobninsko izjavo še le po preteku določenega roka.
5.	Kakšna mora biti prklobniuska izjava?
Pridobninska izjava mora biti pravilna v formalnem oziru, to je po svoji obliki, in v materijelnem oziru, to je po svoji Vsebini. Pridobninska izjava je formalno pravilna, ako je v vseh točkah natančno in izčrpno izpolnjena in je podpisana od davčnega zavezanca ali njegovega pooblaščenca ali pa od njegovega zakonitega zastopnika. Materijelno je izjava pravilna, ako ustreza vsebina dejanskim razmeram.
6.	Za kateri čas se morajo nanašati na-
vedbe v pridabninski izjavi?
Navedbe sc morajo praviloma nanašali no povprečno stanje obratnih razmer za dobo od dne 1. julija 1922 do dne 30. junija 1923. Akcr se podjetje ni vršilo celo to dobo, pa na povprečno stanje med krajšo dobo njegovega obstanka. To velja za podjetja, ki so se otvorila še le po 1.ju
liju 1922. Podjetje, ki je začelo obra tovati na primer dne 1. decemb. 1922, navede v izjavi pridobitne razmere v času od 1. decembra 1922 do 30. junija 1923. V vseh takih primerah mora davčni zavezanec obenem izjaviti, ali in kakšne izpremembe v obratnem obsegu se nameravajo, ali se po vsej priliki izvrše od 1. julija 1923 do 30, junija 1924.
7.	Kako izpolnimo najvažnejše točke pridobninske izjave?
Točka 1. Tu natančno označimo vrsto pridobnini zavezanega podjetja ali opravila. Zato ne zadostuje vedno označba, katero vsebuje obrtni list, ampak je pogosto potrebno, da način obratovanja natančnejše naznačimo, na primer: 1. čevljar (dela za naročnike ali sc bavi večinoma s popravili);
2.	trgovec z mešanim blagom (prodaja večinoma živila in kolonijalno blago na drobno ali prodaja špecerijsko blago na drobno in debelo) ;
3.	mizar (prodaja tudi pohištvo lastnega izdelka); 4. mlini (melje proti merici ali za plačilo) ild.
Točka 7. Tu navedemo, ali podjetnik deluje v obratu sam, ali obral le vodi, ali pa v obratu tudi dela. Pri trgovskih družbah navedemo tudi ali in v kateri smeri delujejo v obratu posamezni družabniki.
Pri izpolnitvi te točke moramo upoštevati tudi družinske člane, ki sodelujejo v obratu, a ne dobivajo zato plačila^ na primer pri gostilnah •
Stran 2-
vodi soproga, davčni zavezanec in hčerka pomagala.
Tačica 8. K tej točki navedemo število zaposlenega osobja po kategorijah, ki jih navaja ta točka.
Iz praktičnih razlogov je umestno, da navedemo najprej na domu zaposleno osobje na eni črti, na drugi črti pa izven doma zaposlene potnike, delavce itd.
Točka 9. Tu navedemo vrsto in število v obratu uporabljene vprežne živine, na primer: dva konja.
Točka 10. Pri tej točki polagamo posebno važnost, da v primernem razpredelku označimo število izrabljenih konjskih sil, da se pri odka-zovanju davčnih postavkov ne upošteva tudi neizrabljene mehanične sile, ki se nc izrablja.
7 očka 12. Za označijo vrste naprave glavnice zadostuje, da navedemo na primer: tovarna z opremo v vrednosti 200.000 Din, prodajalniška opravo oh rokodelsko orodje v vrednosti 3000 Din.
7 očka 13. Obratni kapital tvorijo za plačo in mezde potrebne vsote, povprečna vrednost blagovnih zalog in surovin ter vsota terjatev.
Davčnemu zavezancu je na prosto dano, da pri teh točkah še navede, v koliko uporablja kredit za napravilo in obratno glavnico.
1 očka 14. fo točko izpolnijo le davčni zavezanci, ki.se bavijo s podjetji in opravili, ki so navedeni v alfa-beličnem zaznamku na zadnji strani pridobninske izjave. Ti davčni zavezanci napovedo fu posebne obratne znake, kateri so označeni v omenjenem zaznamku, na primer: 1. gostilničarji množino iztočenih pijač, raz-ločevnje vino, pivo, žganje, mošt in število ter povprečno ceno sob za tujce; 2. trgovci : višino skupila na dan ali na teden, ločeno po prodajah na debelo in na drobno; 3. mlini : število in vrsto kamnov, valjalnikov in množino zmletega žita; 4. vinotržci: vrsto in množino spečanega blaga in vsoto izkupila itd.
Točka 15 b. K tej točki navedemo pri sezijskih obratih dobo obratovanja, i'a primer pri stavbenikih dobo stavbene sezije. Pa tudi pri drugih obrtih
»Gostilničarski tist<
je potrebna izpolnitev te točke, na primer pri pekih, ali pečejo dnevno ali kolikokrat na teden, pri mlinih in žagah, ali so v obratu celo leto ali pa le takrat, kadar imajo zadosti vode.
8.	Kdo podpiše prldobninsko izjavo?
Izjavo podpiše davčni zavezanec sam, za osebe, ki niso samoupravne, njihovi zakoniti ali oblastveno dolo^ čeni zastopnik in za protokolirane tvrdke osebe, ki so po trgovskem zakonu upravičene podpisovati firmo.
Pooblaščenec, ki podpiše izjavo namesto davčnega zavezanca, se mora izkazati s posebnim pismenim pooblastilom, ki je kolka prosto, ako sc glasi edino na zastopstvo v davčnih zadevah.
g. Kdo preizkusi pravilnost vloženih pridobninskib izjav?
Pravilnost vloženih izjav preizkusi predsednik pridobninske komisije, ki je upravičen v ta namen:
a)	pozvati davčnega zavezanca, da popolni ali popravi svojo izjavo in šc naknadno poda svoja pojasnila;
b)	zaslišati izvedence in pojas-nilnike. Na zahtevo sme davčni zavezanec biti navzoč pri zaslišanju in tudi staviti izvedencem in pojasnil-nikom vprašanja;
c)	zahtevati od davčnega zavezanca, da predloži na vpogled svoje 'poslovne knjige.
ih. Kdaj dobi davčni zavezanec pomisle* ke proti pravilnosti vložene izjave?
Ako se pri preizkušnji izjave pojavijo pomisleki proti pravilnosti podatkov davčnega zavezanca, se mu morajo pomisleki predočiti pismeno ali ustno, da se mu s iem nudi možnost ovreči pomisleke.
Pomisleki se davčnepui zavezancu priobčijo le, ako se postava za priredbo ne sklada s podatki izjave, ne pa tudi, ako se za priredbo v bistvu upoštevajo le navedbe davčnega zavezanca.
Ako davčni zavezanec v izjavi kljub pozivu ne navede bistvenih obratnih znakov, se ti znaki uradno ugotove.
Davčno oblastvo ni dolžno pomislekov utemeljiti.
Teto I. St. 6.
Podrobna’ navodila za'sestavljanje pridobninskib izjav še dobivajo na zahtevo pri davčnih oblastvih in pri davčnih uradih brezplačno.
Razglas glede točenja alkoholnih pijač u zaprtih steklenicah.
Okr. glavarstvo Celje je izdalo 20. decembra 1921 št. 3499/21 Obrl. sledeči razglas :
Ker se ponavljajo in množijo pritožbe, da trgovci z vinom, pivom, sadjevcem in žganjem v zaprtih steklenicah zlorabljajo njihovo obrt v gostilniške svrhe in nc upoštevajo merodajnih predpisov, se pojasnujc in odreja:
1.	Uporaba naziva in napisa: „Vino-, pivo- etc. /ganjetoč" ali „Gostilna čez ulico" je pomotna in nedopustna. Pravilna označba se glasi cdino-le : „Trgovina z vinom, odnosno s pivom ali sadjevcem etc. v zaprtih steklenicah" ali pa: „Trgovina z vinom, odn. s pivom etc v steklenicah, zaprtih po trgovskem običaju".
2.	Napisi na stajališčih „Vinotoč", „Pivotoč" s pristavkom ati brez pristavka „čez utico", „Žganjetoč" ali „Gostilna čez ulico" je, ker jih je smatrati v smislu § 44 obrtnega reda za neprimerne, takoj odstraniti in jih tekom 14 dni po objavi oziroma po dostavitvi tega razglasa nadomestili s pravilnimi pod točko 1. navedenimi označbami.
3.	Trgovci z vinom ctc. v zaprtih steklenicah so navadni trgovci. Zalo ne smejo v njihovih lokalih kupcem dati na razpolago miz in stolov, da bi jim na ta način dajali priliko kupljeno pijačo v trgovini izpiti. V lokalu samem je prepovedano imeti sode in orodje za pretakanje, temveč je dovoljeno imeti le po zakonitih predpisih zaprte steklenice.
Napolnjevanje steklenic v trgovskem lokalu je prepovedano. Ce tora j prinese stranka v trgovino s seboj steklenico in se ia v trgovskem lokalu ali v kleti napolni, je taka prodaja točenje čez ulico t. j. razpečavanje
pijoče im način, ki je dovoljen le koncesij oni ranim obrtnikom - gostilničarjem.
Ravnotako je nedopustno sproti proti naročilu došlim strankam polniti steklenice, akopram so morda last dotičnega trgovca. V trgovskem lokalu samem, v takozvanem pomoino imenovanem „Vinotoč" ali pred lokalom ali pa v vrtu odnosno na dvorišču dotične hiše, kjer se nahaja trgovina, je prepovedano, bodisi stoje ali pa sede na zato nalašč postavljenih klopeh oziroma pri mizah, zaužiti kupljeno pijačo. Opisan način izvrševanja predmetnih obrti bi se smatralo za izvrševanje gostilniške obrti.
Nedopustna in kažnjiva je nadalje navada prodajalcev, da sami v lokalu odpro za razprodajo namenjene steklenice in jih pretočijo kupcu v njegovo lastno, s seboj prineseno posodo.
Pa tudi s tem, da trgovec dovoli kupcu, da v lokalu odpre in pretoči kupljeno steklenico pijače v svojo posodo, je podan prestopek neopravičenega točenja na gostilničarski način. Skrbeti za to, da kupec ne odpre v lokalu steklenice, je naloga prodajalca. Kupcu golovo ne bo prišlo na misel v lokalu odpreti steklenico, če se mu jo proda pod izrecnim pogo-jem, da sc v trgovini ne sme odpreti. Če kupec tega navodila ne upošteva, ima konečno trgovec pravico in dolžnost, odpiranje steklenic v lokalu prepovedali.
Navedena in vsa v pričujočem '■nzglasu objavljena navodila veljajo seveda ravno tako za figovce z mešanim blagom, ki so že na podlagi njihovega obilnega lisla za trgovino '■ mešanim blagom upravičeni prodajali alkoholne pijače v zaprtih steklenicah.
Trgovci, ki imajo poleg trgovine z vinom eic. v zaprtih . steklenicah °ortni lisi za prodajo kruha in mrzlih Jedil, se opozarjajo, da jih zadnje imenovani list opravičuje samo za prodajo navedenih predmetov in jim jc Pfepovedano kupcem dovoljevati, da kupljena jedilu v lokalu zavžijejo. S ’akim izvrševanjem njihove obrti bi Prekoračili svoje obrtne pravice, ker
bi posegli v kouccsijoniraiio gostilniško obrt.
4.	Za zaprle steklenice je pri prodaji piva, vina, sadjevca in žganja smatrati le take steklenice, ki so zamašene s probkovim zamaškom (goba, kork), ki mora biti v vrat steklenice tesno in trdo pritrjen, da ležita njegova zunanja plošča in rob glave steklenice v eni ravnini. Narahlo za-mašenje s probkovimi zamaški, ki imajo namen le navidez ustreči rečenim predpisom, ali pa zatvorjenje steklenic s takozvanim patentnim zatvorom, pri katerem služi porcelanast zamašek, ovit s kavčukom na pregibnem točenju spon iz žice za zatvor steklenice, ali konečno celo zamašenje steklenice s krpami ali papirjem ni smatrati za zaprte posode v smislu § 17. obrt. reda in je (oraj kažnjivo.
Vsem trgovcem z vinom v zaprtih steklenicah in trgovcem z mešanim blagom se naroča kar najvest-nejše izpolnjevanje pričujočih predpisov.
Vsak najmanjši prestopek se bo zasledoval po §§ 17 ozir. 22, 36 in 44 obrt. reda in v smislu § 131 odnosno 132 a obrt. reda in dopuščala kazen do 10.000 kron oziroma 20.000 kron, v slučaju neiztirljivosti pa do 3 mesece zapora najstrožje kaznoval.
Imetniki predmetnih obrtov se konečno opozarjajo na določila §133b lil. a, vsled katerega se vsaka neupoštevanja obrtnih predpisov predkaz,-novanim obrtnikom radi še iako malenkostnega prestopka ^kaznujejo z odtegnitvijo obrti.	Žužek s. r.
Zadružna poročila.
Zadruga gostilničarjev za Okolico Celje je imela 16. julija tl. svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število članov Zadruge. Poročilo 'načelstva kakor blagajniško poročilo je bilo z odobravanjem brez vsakega najmanjšega ugovora sprejeto. Da so bili člani zadovoljni z delovanjem dosedanjega načelstva, je dokaz, da so načelnikom zopet soglasno izvolili dosedanjega načelnika g. joško Božiča na Bregu, kateri se je šele po dolgem prigovarjanju odločil sprejeti zopet to mesto. Za pod-
nnčclnika jc izvoljen g. IT. Poderžaj na Bregu. Odborniki so sledeči gg.: oško Cajhen iz Teharjev, Sveti Ivan, ^ečiih Franc, Sribar Jakob, vsi v Gaberju in Spajzar Ivan, Lava; namestniki so gg.: Grah Tomo, Gaberje; Radej Ivan, Breg in Gajšek Jakob, Gor. Hudinja; preglednika računov za leto 1923/24 pa gg. Samec Franc, Ložnica in Majdič Ivan, Medlog. Pri četrti točki se sklene, da podpiše vse pritožbe, katere se bodo vlagale na pristojne oblasti, le tajnik. Vpraša se tajnika Zveze g. Antona Sterna, kateri itak dela z. zopet izvoljenim načelnikom, ki je obenem načelnik Zveze, če prevzame posle tajništva tudi v okoliški zadrugi, nakar izjavi, da prevzame tudi tajniške posle zadruge, čeravno je obložen s tajništvom Zveze in upravo lista. Radi združitve Zadruge Okolica Celje s celjsko mestno Zadrugo se soglasno sklene, da se Zadrugi ne moreia združiti, ker imata različne potrebe in zahteve, torej se predlog o združitvi zaenkrat odkloni. Radi naknadnega pobiranja občinskih doklad na vino se sklene, da se počaka s plačilom tako dolgo, dokler ne bo zadeva rešena pri upravnem sodišču, katero edino je po odobril vi ministrstva za notranje zadeve kompetentno rešiti zadevo. Da najvišje instance kakor Pokrajinska uprava in ministrstvo za notranje zadeve ne spoštujejo ustave, je že nekaj čudnega, kako bi naj pa potem navaden človek, kateri nima toliko izobrazbe, bolje delal? Sklicujemo in zanašamo se še sedaj edino na Upravno sodišče, da nam bo isto pripomoglo do pravice. Mi se pač držimo lega, da poprej, dokler nimaš krave v hlevu, je ne moreš prodati, tako tudi ne trpimo, da bi se naša koža vnaprej prodajala ter sc bomo do skrajnosti branili proti krivičnemu naknadnemu plačevanju povišanih občinskih doklad, katere niso majhne. Zveza se naproša, da tudi za okoliško Zadrugo napravi priziv na upravno sodišče. Nadalje sc sklene, da se napravi vloga na okoliško občino Celje, da pobira občinsko doklado na vino sama ter si s tem prihrani 10°/o 0<J dohodkov občinskih doklad, katere sedaj plačuje finančni upravi, ker občina že itak sama pobira doklade na pivo, ker je to v zakonu za užitnino predvideno. Občina lahko ludi posamezne gostilničarje pavšalira, tako, da ji bodo mesečno plačevali ter sami nosili v obč. urad pavšalni znesek. Radi vinotoča pod vejo in čez ulico se razvije burna debata, češ, mi plačujemo obrt in od neupravičencev se nam krati naš dohodek. Gostilničar mora točno
ob policijski uri zapreti, vinoločnik pod vejo pa lahko ob 6. uri, dokler ima pravico točili, da gostom po 6—7, da, če hoče družba, tudi 10 litrov vina, katerega potem pri njem ali v hiši ali na prostem lahko nemoteno naprej pijejo, na prostorih, kjer so poprej sedeli. Proti takemu počenjanju ostro protestiramo. Če je za gostilničarja policijska ura, naj velja tudi za vino-točnika pod vejo. Prosimo merodajne oblasti, da se na to ozirajo. Res je, da je v nekaterih krajih letos vina zelo veliko in da so prisiljeni ga pod vejo iztočiti, vendar po večini tega ni. Imamo slučaje, navedemo naj samo enega: Vinogradnik je zahteval za 1000 litrov vina, katerega bi bil skupaj prodal pri kleli po 25 kron in pod vejo ga je prodajal po 28 kron, toraj kje pride potem gostilničar na svoje stroške? Načelstvo se naprosi, da ukrene vse potrebno, da se to zlo omeji. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, se zborovanje zaključi.
Gostilničarska zadruga okolice Maribor je imela 2. julija t. 1. ob 14. (2. uri popoldne) v gostilni gospoda Kučera v Studencih občni zbor s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Volitev ove-rovatelja zapisnika. 3. Predložitev oz. polrjenje računskega zaključka za leto 1922. 4. Volitev dveh računskih preglednikov. 5. Sklepanje o višini doklade za leto 1923. 6. Slučajnosti. Ob
2.	uri so bili vsi prostori do zadnjega zasedeni, vendar ker ni bilo nad polovico članov navzočih, se sklene počakati eno uro, kakor je na vabilih razvidno. Med tem časom predstavi g. Kučera došlega predsednika vZveze g. Joško Božiča in tajnika g. Sterna. Po preteku ene ure otvori predsednik g. Kučera zborovanje, pozdravi navzoče, katerih je med tem časom še lepo število došlo, preide na dnevni red in poda besedo tajniku Zadruge g. Hergotu. Tajnik prečita zadnji zapisnik, katerega soglasno odobrijo; poroča tudi, da ima Zadruga 267 članov ter se je od zadnjega občnega zbora rešilo 174 aktov; točilnic pod vejo ni nič manj kot 203 javljenih. Od volitve overovateljev zapisnika se odstopi, ker so bili vsi zborovalci v tej točki edini. Nato poda računsko poročilo, katero je dokazalo, da je načelstvo tekom svojega poslovanja bilo res na svojem mestu ter se mu da absolulorij. Računskim preglednikom za leto 1923/24 sla bila izpoljena gg. Očko Andrej in Holz Alojz. O višini doklade za leto 1923/24 se sklene pobirati 10 Din od člana. Pri slučajnostih poda g, predsednik besedo g.
tajniku Zveze iz Celju, kateri razloži pomen prihoda načelslva Zveze k občnemu zboru, poudarja pomen Zveze, katero podpirati je posebno v sedanjih burnih časih neohodno potrebno. isto podpirajo člani oziroma zadruge edino le s tem, da pristopijo vse zadruge kot članice k Zvezi, kajti v slogi je moč, katero rabi gostilničarski stan sedaj najbolj, če hoče, da še teh pravic, katere ima, ne izgubi, ampak gleda, da si pridobi stare pravice, katere so mu bile vsled nebriž-nosti odvzete, zopet nazaj, kajti pravico izgubiti je lahko, pač pa izgubljeno nazaj dobiti, je težko. Priporoča tudi mariborski okoliški zadrugi, da pristopi kot članica Zvezi, kajti članarina je tako malenkoslna, dajo vsak najubožnejši gostilničar lahko zmore to je 20 Din na leto ali 2 litra vina po 10 Din. - Nato se oglasi k besedi načelnik Zveze g. Božič, kateri v enournem govoru razlaga delovanje Zveze kakor tudi uspehe, katere je ista dosegla vsled svojega delovanja v tem kratkem času svojega obstoja. Odgovarja tudi na različna vprašanja in daje pojasnila o kritičnih zadevah, v katerih se marsikateri gostilničar nahaja ; seveda ni izostalo tudi vprašanje glede vinotoča pod vejo in vinotoča čez ulico. Odredbe zadnjega prinašamo na drugem mestu. Kakor predgovornik tako tudi g. Božič poziva navzoče, da se pridružijo Zvezi in tako pomagajo sodelovati vsi za enega in eden za vse. Članstvo je pazljivo sledilo izvajanjem govornikov ter se je na predlog g. Ivana Volmajerja, pristopi li Zadruga okolice Maribor kot članica Zvezi gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju, soglasno izreklo za pristop k Zvezi z običajno članarino 20 Din letno, na kar se zviša članarina za posameznega člana na 30 Din letno ter dobi vsak član brezplačno mesečnik „Gostilničarski list“, strokovno glasilo gostilničarjev. Predsednik Zveze g. Božič se zahvali za sklep in prosi, da gospodje člani naše glasilo pazno čitajo in ne samo čitajo, ampak tudi prinašajo dopise, najsi bo v obliki pritožb ali o drugih važnih rečeh, tičočih se naše obrti. Ker je Zadruga pristopila kot članica k Zvezi, predlaga g. Božič, da izvolijo 4 odbornike v zvezino načelstvo, na kar predsednik Zadruge prekine (Zborovanje za 5 minut v svrho posvetovanja. Po preteku pet minut otvori g. Kučera zopet zborovanje ter se preide k vo-litvi odbornikov v Zvezo. Izvoljeni so bili soglasno sledeči gospodje : Franc Kučera, Josip Klišek, Peter Trinko in Matija Holz, kateri so spfejeli zaupane
jim mandate. Ker je bil dnevni red s tem izčrpan, je zaključil zadružni predsednik g. Kučera ob 7. uri občni zbor ter se zahvalil navzočim za obilen obisk.
Smrtna kosa. Dva ustanovna odbornika Zveze gostilničarskih zadrug nam je pokosila nemila smrt med časom nju delovanja in sicer: V Slov. Bistrici je preminul g. P e t e r N o v a k, hotelir in posestnik, ki si je na gospodarskem in organizatoričnem polju pridobil nevenljivih zaslug. V Hrastniku pa nas je zapustil gosp. Ferdo Roš, gostilničar in dolgoletni župan. Bil je mož iskrenega značaja, mlad po duhu, star po letih. — V Mariboru je umrl g. F ra n J a n č a r, hotelir v Gosp. ulici, v mariborski bolnici pa gosp.J'ranc J are, gostilničar in Irgovec vŠmarjeli na Dr. p. Bodi jim zemljica lahka ! Njih rodbinam naše iskreno sožalje!
Dopisi.
Rogaška Slatina. Dne 26. junija je bil pri nas sestanek radi ustanovitve gostilničarske zadruge pod predsedstvom g. Martinoviča, restavraterja v drž. zdravilišču Rogaška Slatina, katerega so se udeležili gostilničarji i/, rogaškega okraja, kakor tudi kot gostje gg. Schrey iz Ljubljane in Klešič iz Maribora. Od Zveze so bili zaslopani predsednik Joško Božič, podpredsednik Drago Bernardi, odbornika Jakob Sribar vin Franc Berger ter tajnik Anton Štern.
Ob 3. uri oivori g. Martinovič zborovanje, pozdravi navzoče, posebno goste iz Maribora in Ljubljane kakor tudi načelstvo Zveze iz Celja ter poda besedo gosp. Božiču, kateri razlaga v enournem jedrnatem govoru pomen zadrug, omenja težkoče, s katerimi se mora boriti gostilničar na eni strani z vinotoči pod vejo, na drugi strani z vinotoči čez ulico in na tretji strani z občinami in davkarijami kakor tudi z vlado, katera dela gostilničarskemu stanu vsakovrstne neprilike in zapreke v svobodnem gibanju in delovanju gostilničarjev, katere oblasti nočejo videti v gostilničarju obrtnika, ampak Bog zna kaj. — Gostilničarjem se delajo zapreke v njih razvoju z antialkoho-lističnimi propagandami po eni strani, po drugi pa podpirajo alkoholistično gibanje s tem, da dovoljujejo brezobzirno prosto prodajo vina v zaprtih steklenicah čez ulico, kateri „konce-sijonarji" pa isto pravico direktno izkoriščajo ter se nemoteno pije v takih lokalih. Postreže se jim večkrat tudi z jedjo, da, celo dunajske zrezke lahko
PRAVILNIK
za hotele, kavarne, okrepčevalnice, pivnice, krčme, kuhinje, izkuhe,
izdan na podlagi člena 33. sanitetnega zakona.
1.	Nihče ne sme otvoriti gori imenovanih obratov, dokler se mu prostori v zdravstvenem oziru ne pregledajo in ne odobre za uporabo. (Člen 29. obrtnega reda.)
2.	Gospodar obrata mora razen pravice za otvoritev obrata predložiti zdravniško izpričevalo, da ne boluje niti za kužno, niti za prenosno boleznijo, zlasti ne za sifilido ali odprto tuberkulozo.
3.	Istotako morajo pomočniki v obratu kakor vsi tu zaposleni dobiti zdravniško izpričevalo, da so zdravi in sposobni za svoj poklic.
4.	Vsi prostori, namenjeni javni uporabi, morajo biti kar najbolj snažni.
5.	Hotelske sobe morajo biti snažne, pobeljene ali poslikane, brez mrčesa, opremljene z neoporečnimi posteljami in s snažno posteljnino. Postelje se morajo prevleči vsak teden po enkrat in vselej pred novodošlim potnikom. Istotako se morajo otirači premeniti za vsakega potnika.
6.	Kavarniške posode za vino, pivo, kavo in ostale pijače morajo biti vedno snažne ter se morajo dobro izmiti za vsakim gostom. Uporabljeno orodje zs jed, se mora umiti za vsakim gostom.
7.	Vsi ti obrati morajo imeti poseben prostor za kuhinjo z železnim ognjiščem za kuhanje in pripravljanje jedil. Posode za jedila morajo biti neoporečne. V tem prostoru ne sme nihče stanovati. Kuhinja se mora pospraviti vsak dan po izdaji kosila in večerje, tla pa obrisati z vlažnimi krpami.
8.	Vsa jedila morajo biti okusno napravljena in iz neoporečnega mesa in ostalih živil. Vsa živila, ki se rada pokvarijo, se morajo v posebnih shrambah varovati muh in poleti še hraniti v hladilnicah (aparatih za led).
9.	Mize, na katerih se je, morajo biti pogrnjene s snažnim prtom, ki se morajo zamenjati vsaj dvakrat na teden. Servijete se mečejo v pranje za vsakim gostom (priporočajo se zategadelj servijete iz papirja, ki se po eni uporabi sežgo.) Po krčmah in izkuhih, kjer ni prtov, se morajo vse mize, na katerih se je, vsak dan poribati ter vedno imeti v največji snažnosti.
10.	Strežništvo v teh obratih mora biti vedno snažno, ostriženo in obrito, z dolgim snažnim predpasnikom preko prsi in pasu. Da so predpasniki vedno snažni, jih treba zamenjati, čim se onesnažijo, a vsaj dvakrat na teden.
11.	Tla takih obratov se morajo dvakrat na teden poribati in vsak dan obrisati z mokrimi krpami. V zimskem blatnem času tudi češče. Stole je treba vsak teden po enkrat obrisati s kako desinfekcijsko tekočino.
12.	Stranišča teh obratov morajo biti kar najbolj snažna; angleški sistem stranišč mora biti vedno brezhiben. Stranišča brez vode, kakor tudi pisoarji, se morajo vsak dan izplakniti z vodo, osnažiti in potem politi s kako tekočino za desinfekcijo.
13.	V hotelskih sobah, po vseh prostorih teh obratov mora biti zadosti pljuvalnikov, ki se morajo vsak dan izprati; vodo z dodatkom kake desinfekcijske tekočine je treba vsak dan premeniti. Pljuvalniki morajo biti postavljeni na vidnem kraju in nad njimi bodi nabit opomin : »Ne pljuvaj na tla !«
14.	Občasne sanitetno-policijske komisije bodo pregledovale te obrate in podajale poročila o njih snagi in primernosti. Sanitetni nadzorniki so dolžni nadzirati te obrate glede snage hotelskih sob, kuhinj, oprave za kuhanje jedi in pijače, glede kavarniških prtov in snažnih tal kakor primernosti pljuvalnikov in snage po straniščih.
Zdravniki naj presojajo higijenske pogoje teh obratov in naj skrbe za zdravje gospodarjev in vseh tu zaposlenih oseb; predpisujejo naj potrebne desinfekcijske po-močke ter naj glede snage in drugih zdravstvenih ukrepov dajejo potrebne nasvete.
Vsak pregled in vsaka nepravilnost se mora zapisati v posebno knjigo »Kontrolnik«, ki jo mora imeti vsak lastnik obrata, tako da je mogoče videti kdaj, kako in s kakšnimi predlogi se vrši nadzorstvo.
15.	Te naredbe morajo biti natisnjene in v vsakem lokalu nabite na vidnem kraju.
Kdor se pregreši zoper nje, se kaznuje na podstavi § 33 sanitetnega zakona z
zaporom do 30 dni, oziroma z denarno kaznijo do 150 Din.
16.	Ministrstvo narodnega zdravja kot vrhovno oblastvo bo po svojih organih vršilo občasne revizije ; za vse nepravilnosti bodo odgovorna ona oblastva, ki so po zakonu dolžna nadzirati te obrate.
Kr. ministrstvo narodnega zdravja v Beogradu, dne 16. julija 1919, št. 12.952.
dobiš pri teh gospodih. Isto se godi j tudi pri vinotočih. Ravno zadnji so največja rakr&na na telesu obrta gostilničarskih koncesij. Pri vinotočniku pod vejo lahko piješ cele noči, ker je največkrat v takem kraju, kjer ga je policijsko nemogoče nadzorovati, česar se pri gostilničarju pod nobenim pogojem ne more zgoditi, on mora ob 11., pozimi ob 10. uri zapreti, sicer kazen in še celo ne majhna, pri vinotočniku pod vejo pa lahko piješ in ješ, če ni drugega, hajd, se napravijo jajce, dobi se tudi kakšna klobasa ali šunka, kruha je pa itak dovolj, čeravno je vse to prepovedano. Delale so se s strani Zveze že neštete pritožbe, vendar se do danes še ne opaža, da bi bilo kaj na boljem. Oblasti sicer obetajo, da hočejo storiti vse, vendar, kakor se vidi, so to samo obljube. — Po g. Božičevem govoru se oglasi k besedi g. Schrej iz Ljubljane, kateri pozdravlja korak rogaških gostilničarjev ter poudarja, da že bije 11. ura za organizacije, katere še niso samostojno organizirane, gostilničar nima interesa trgovca in rokodelca, kakor zadnja dva ne gostilničarskega, priporoča, da se pridružijo Zvezi gostilničarjev v Celju, ker vidi, da Zveza gostilničarskih zadrug za slov. bia-jersko, Prekmurje in Mežiško dolino res ne spi, da ona dela z vsemi močmi, da reši, kar se še rešiti da. Kakor je povzel iz govora gospoda predsednika, se ista briga tudi za posamezne člane zadrug, čeravno še niso včlanjene, in to je veliko. Dalje tudi predlaga, da bi se celjska in ljubljanska združile ter nastopale ramo ob rami, ker obe se imati borili za dobrobit svojih zadrug. Potem priporoča, naj se uvede za mesta in kraje, kateri imajo čez 2000 prebivalcev, pogoj usposobljenosti dotičnega, kateri hoče izvrševati gostilničarski obrt, ker Se tako se bode moglo vzgojiti dobre in poštene tovariše. — K besedi se oglasi
g. Ktešič iz Maribora, pozdravlja današnji sestanek ter priporoča solidarnost v gostilničarski obrti, katere je dosedaj še zelo malo opažati; pripominja tudi, da mu je že zelo žal, da se mariborska Zadruga še ni priklopila Zvezi, kar se bo pa v kratkem času sigurno zgodilo. — Nafo se izvoli pripravljalni odbor pod predsedstvom gosp. Milana Mariinoviča, kateri obljubi vsa pripravljalna dela izvršiti, nakar zaključi ta strokovni sestanek.
LISTNICA TAJNIŠTVA.
Vsi dopisi iti članki naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo in upravništvo »Gostilničarskega lista«. Celje, Gosposka uiica št. 26 najpozneje do 5. vsakega meseca, ker se isti dan redakcija za dotično številko zaključi- Uredništvo.
Gostilničarski pravilnik. Današnji številki smo priložili „Pravilnik za hotele, kavarne, okrepčevalnice, pivnice, krčme, kuhinje, izkuhe", kateri je z v 4. številki Gostilničarskega lista izdano naredbo spojen in mora biti nabit v vsakem obratu ne vidnem prostoru. Pravilnik se lahko odstriže in uporabi. Prišlo je od več članov vprašanje po Pravilniku in odjočili smo se izdati ga kot prilogo. Če bi ga posebej izdali, bili bi veliki stroški. Člane opozarjamo, da se izognejo nepotrebnim kaznim, da Pravilnik v svojem lokalu takoj izobesijo.
Opozarjamo obenem na razglas ministrstva financ v Ljubljani o vložitvi pridobninskih izjav za priredbeno dobo 1924/25, katera je tudi v listu ponatisnjena.
Posredovalnica služb gostilniškega osobja.
Vsem gostilničarjem, kateri rabijo osobje, kakor tudi osobju se naznanja, da je naša Zveza glasom pravil § 2 točka
i) otvorila v Zvezni pisarni tudi posredovalnico za delo. službo iskajočega v gostilniško stroko spadajočega osobja, ter se isti opozarjajo, da se te ugodnosti v največji meri poslužujejo.
Pisarna je odprta dnevno od 8. do 12. ure, kjer se dobijo tozadevne informacije. Siužboiskajoči so pristojbine prosti. Gospodarji plačajp po navadi.
Vsp zadruge, včlanjene v »Zvezi gostilničarskih zadrug za bivšo Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju«, se vljudno naproša, da poberejo nemudoma članarino za leto 1923 in pošljejo Zvezi oni znesek, kolikor na njo odpade, da moremo kriti stroške za list. Priporočamo se tudi za dopise in naznanila zadrug ter inserate za list, ki se naj pošljejo na naslov: Uredništvo In upravništvo »Gostilničarskega lista« v Celju:, Gosposka ulica št. 26. —Tajništvo »Zveze gostilničarskih zadrug za bivšo Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju«.
TRGOVCI, OBRTNIKI, INSERIRAJTE V »GOSTILNIČARSKEM LISTU«, KER IMAJO NAŠI INSERATI NAJVEČ USPEHA.
gg|% /
^5pEgf ■mMAjk/’ Naznanja se Vam, da kupite
«i0r sukno, volno, cefir, platno, blačevino.mo-modrovino ter sploh vso manufakturno robo in perilo za gostilne radi velikanskega in direktnega importa najceneje v
UeieiFpsiRi H.StBrmeclil,
llustrovani cenik zastonj.
Knpojem vse vrste prazne steklenice po najvišjl ceni.
bel lito, Eilp
Priporočam salame, sardine, sardele, sir, pol-ementalskl in tra- |
pistovskš, čajno j špecerije m delikates „Pri Zuoncu4
□ISOi		u	M	U
in bučno olje, več vrst riža, kavo, žgano in surovo, razne likerje, runi, slivovko in konjak
Carina. Vsaka država pobira od tuje države od uvoznega blaga neki davek, kaieri se imenuje carina. Tudi naša država pobira carino in to od navadnega kakor tudi od luksuznega blaga. Luksuzno blago, kakor na pr. svila, je podvrženo najvišji carini. Pred nedolgim časom je bilo staro, obnošeno blago — kakor obleka — carine prosto, tako da so dobivali naši ubogi ljudje od sorodnikov iz tujih držav staro obleko carine prosto. Toda glej pijavki — Izkoriščarji te naredbe so se je v svojo korist polastili ter so pošiljali pod „staro obleko" -— malo ponošeno ali celo novo. Posledica tega je bila, da je vlada z novo naredbo zaukazala, da se vsako blago, tudi staro, zacarini. Tako so prišli ubogi sloji ob to dobroto! Za to naredbo pa ubogo ljudstvo ne ve in še vedno se pošilja stara, malovredna obleka iz tujih držav v našo. Ko pa pride naslovljenec po blago, ne zmore visoke carine, katera znese dostikrat do 400 Din in še več. Blago roma zopet nazaj in odpošiljatelj mora povrniti poštne stroške — če kaj ima — ali pa zapade blago pošti. Gostilničarji, opozorite ubogo ljudstvo na to naredbo in Vam bo gotovo hvaležno!
mirili l —II l|III| | Mi|W«»MHEi
imajo v
GostiiniMsni
listu
w
iiajmji uspeli
GOSTILNIČARJI I
POZOR!
POZOR!
IVAN NARAKS
najatarajša podjatja
IZDELOVANJA SODAVICE IN POKALIC
LOŽNICA
pri ŽALCU
se priporoča cenj. gg. gostilničarjem. Postrežba točna! Cene solidne!
IZBORNA DALMATINSKA
V/NA
nudi v vsaki množini
/P. MATKOVIČ
CELJE, GLA V/V/ TRG 1
p
Zlrar in juvetir
'Hnfon £ečni6
Cefje, § favni frg šf, 4
(preje Pacchiaffo)
l---
Prepričajte se,
da kupite po zelo ugodnih cenah vsakovrstno
sukno, blago perilo, krojaške potrebščine, izvrstno delane gumi-plašče, usnjate suknje, obleke za gospođe In dečke i. t. d. pri tvrdki
Ivan Mostni
Celje, Uršlja Petra cesta štev. !S.
Natakarji fo natakarice dobijo
§°/o popusta.

9*f**t)m
•l!aw®>8*ov»Ei!aa drsažba
„L* UNIONA
» PARIZU
ustanovljena leta 1828 za požai in leta 1829 za življenje.
Kapital na požar 20,000.000 Fr.
Rezerva 62,000.000 Fr.
Kapital na življenje 10,000.000 Fr. Rezerva 262,000.000 Fr.
Prevzame vsa tozadevna zavarovanja.
LjalnJjaniii,
Celje, Mari&ssr.
Sprejmejo se spretni akviziteiji. Natančneja pojasnila daje Inspektiiicat, Celje, Gosposka ulica St. 26, 1 nadstr.
(Orchestrion)
skoraj nov, proda, tudi na obroke
V. Simonič,
izdelovalnien glasbenih inštrumentov
Strnišče.
Slinili pivogarna Laško

priporoča
svoje priznano najboljše izdelke:
Marčno, Dvojno marčno. Eksportni ležak in Porter
• ''i*«


*0?
Priporoča se
frizer za dame in gospode.
R šini
mrSJBi
. 10.
v (
2 iH
Za
VINA
potrebne poprave ali olepšave vpo* rahljajte: želatino, coignet, tanin, ribji mehur, natrijev bisulfit, eponit, vinsko kislino, kalcijev karbonat. Za barvanje i. anilinskimi, strupa prostimi barvami. Gostilniške prostore desinficirajte z Iysolom, lysolInom, lysoforminom, formalinom, klorovim apnom i. t. d. Vsa ta sredstva dobite vedno najceneje v
drogeriji „SANITAS“
CELJE.
Otvoritev.	©tvoritev.
Cenjenemu občinstvu si dovoljujem naznanjati, da sem oS%roril na ‘Kraljel
Petra cesti Štev. 33 V Celiti na novo urejeno moderan©
paru© pekaru©
ter se bom potrudil slav. občinstvu postreči z prvovrstnim pecivom. Pečem tudi
itiksniKini©
Za obilen obisk se priporoča
L
Jakob Lopan, pekovski mojster
Pivovarna TDMflz BOTZ v Mariboru
priporoča svoje kot izborno priznano
mmrčstm pivo	Bock »pivo
v	in »teUlenicmli


PitroMarna jUNIIIM1 w LJtiisilai'
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
,——,
dvojno marčno	fis**®® Herkuies«
pivo
v sodčkih in steklenicah
psvc	#<
v sodčkih in stekienicah

r
«r Siam zatap: OiijB, 'Poljsagg ii teždia. -w
®SeXa)«£X§®fiXa®39ira§Mg®®MiS^^
= novo urejena pekarna ™
Tuf
prane Lesjak
Celje—Breg, pri kapucinskem samostanu ZSpriporoša vsakovrstno pecivo pajbofjšo vrsteč


Snoji k svojim!
<9 ©
IMMarp iii tewjl pwl ^ ?!!yf
a®« in sartirano vinn
e
M
p
1L
lil-

vseli vinogrx»abtilnlli Ira^abjev, diotef t^	as-s-Io raiizl^IH	•pr>i
FRANJO CAJNKO
veletrgovin® * vinem v Slov. Gradcu, lastnik goric v Ljutomeru, Halozah in pri Mariboru.
Vina v stekiieiiic&i« (to&ž-S"i te|jke vselit vFst) s-e
Solidna in točna postrežba !
f. .'klk
pr
j«
Ps'iatna 6'^sio dahnatin-©Ste v sne *a ad»'*2vila.
v, j.-'",^

ff%Isbmrm:^ lisa:
'ivvrrrgv..- 'pr ;':.p , -r,
mm*:
... s^r, • c).*
Samo naročite in prepričali se bodete, da ne pretiravam.



Prva hr-vafska štedionica podružnica Celje
UsttfiiovJjena I. !M6.
Vloge K 2.000,000.000
Prejema vioge na hranilne knjižice in tekoči račun. - Eskomptira menice in devize ... Prejema v inkaso tu-
ja inozemske menice in čeke. — Izdaja zasiavnicc in	obvez-
nice, ki so davka proste, papilarno varne in imajo jamstveno sposobnost. Kupuje in prodaja valute in devize.
JlSeksandrs^a asiška.
CENTRALrl V ZAGREBU.
PODRUŽNICE: Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Cirkvcnica, Čakovec, Daruvar, Deinice, Djakovo, Gjurgievac, Ilok, Karlovac, Kraljevica, Križevci, Maribor, Mi-Ivovica, Nova Gradiška, Novi Sad, Ogulin, Osijek g grad, Požega. Rijeka, Sen), Sisak, Skoplje, Subotica, Sušak, Sve Ivan Zelina, Varaždin, Vel. Gorica, Vinkovci, Virovitica, Vukovar, Zagreb Ilica 117, Zemun. EKSPOZITURE: Osijek g. grad, Vinica.
Delniška glavnica
K 200,000.000 -
Rezervni zaklad nad
K 135,000.000 -
Izdaja čeke in kreditna pisma in preskrbuje izplačila na temelju akreditivov na vsa tu- in inozemska mesta. Daje kredite v razni obliki. Izvršuje vse borzne naloge, točno in kulantno. Posreduje pri nakazilih iz Amerike v tuzemstvo.
J^ajfinejša žganja slin ©Mlkai t!r*©pi®!Owe©5
sirožagika i?« KnedifšiimaiGiii lc®»i|ak
3i
se tlafoi
■ km*w u»-.~n*w*'.e'W»«v>c«rr-.-^.rero*
ik
v	veleŽ0an-Ja*»nil
Robert Dlehl
CELJE Do&šsopoRps it, 6 CELJE pristaš destilati!

MaaesljBna lste 110
! asipMšH pnicijl!
KIMESOT
\ETNE
Ld
'k
TOVARNA UMETNEGA G KR jt, J A IN	,,0i
ELEKTRARNA DRUŽBA . .r Z.O.Z.
LAŠKO
iSlovenija
1 si’ tehta 11 de 11 hg
^3^%	. ' v
lajstsrBjls toverea v !!! lapslaiiji !!!
ilsstoostitrao oem-eitiftmi šlci?ilj.

HOTEL „UNION** CELJE
Vsem mojim cenjenim gostom naznanjam, da prireja v mojem restavrantu prvovrstna
DUNAJSKA SALONSKA GODBA
na vse nedelje in praznike od 10. do 12. ure dopoldne v mali dvorani
JUTRANJI fCONCERT.
Ista godba igra vsaki dan v restavraciji od poi 8. do il. ure zvečer, Cii nedeljah do I. ure ponoči'
Ob tej priliki točim znani ležak pivovarne Laško in najbeljša sortirana vina iz kleti Florjana Gajšeka v Loki pri Zusmu in Fr Potočnika v Rogaški Slatini.
Mii resMji v igošlii Slatini
sem otvori! !4. maja« Za obilen obisk tu in tam ter. z zagotovilom, da bodem cenjenim gostom nudil najboljše iz svoje kuhinje, vabim vljudno
MILAN M AUTI NOVIC.

Stanje hranilnih vlog N[IR dfjm f||{{ OOlll V DPltiiliH] Stan]e hranilaih vIo(J čez K 70,000.000'—	” , |	1 J*-,.-, L -lj-2 čez K 70,000,000--
Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od 1. januarja 1923 naprej po 5°|o brez odpovedi, 5 V/o do 6% z odpovedjo, večje stalne naložbe in naložbe denarnih zavodov po dogovoru.
Obavija vse denarne, kreditne in posojilne transakcije najkulantneje
Izdaja Zveza gostil, zadrug za slovensko Štajersko itd. v Celju. — Odgovorni urednik Franc Poderžaj. — Tisk Zvezne tiskarne v Celju-